tabMriptlfltt 16.00 Yearly Accaptaao» for audlhig a4 »ptial wé» of poataff« provided for te seetion UOS. Act of Ort, t, WIT, authorised ob J*m 14. lili. u r|lk da* feSSi it pr»*alkoT. s««uy» SatarSaf*. Holidays. ' glasilo slovenske narodne podporne jednote .YEAK XXXL _Osaa Mata J» SU* btmi M 4ft OU««*, u ■mum Jumit 14. IM«, at Um 4«* «I Q—i— of Muik ft. im. CHICAGO. ILU TOHKK. 14. NOVKMBHA (NOV. II), 193» ftTKV—NUMIIKH 222 Odgovor Anglije in Francije na mirovni apel razočaral belgijske vladne kroge. Mir je mogoč le, če bo Nemčija popravila krivice, katere je storila Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Nemške čete naskočile francoske postojanke je informiral kraljico Viljemino, da Hitler študira mirovni apel. Vojaške čete, ki so imele zapustiti vojašnice v centralni Nemčiji, so bile zadržane. Odločitev glede odhoda na fronto je bila odložena. Čete bodo čakale na bodoča povelja. INGFORS, FINSKA, 13. (i topničarji ob meji streljali na sovjetska ki so prekoračila mejo In Md finskim osemljem. \jt bilo katero letalo zadeto, |wno. FINSKA, 13. v Moskvi med finske repsblike in so bila danes zamišlja je od-domov. Stalinova vlada rebla svoje zahteve in to vzrok, da Finci niso molu* ostati v Moskvi. [VA, 13. nov.-*-Tukajšnji tifni krogi sodijo, da bo i vodil ekonomsko in "živč-! vojno proti Fincem, da slo-jijihov odpor, ko so se poga» , razbila. Finci so sinoči od-i Moskve, ne da bi bili podali izjavo.—(Druge vesti o iji med Finsko in Rusijo |fpti koloni na prvi strani ije Prosvete.) elj, Belgija, 13. nov.—Od-' Anglije in Francije na mi-apel belgijskega kralja »Ida in holandske kraljice sine je razočaral belgijske kroge. Hitlerjev odgovor bolj simpatičen "in , ker je zagotovil Belgijo, ne preti nevarnost nemške lij«. ija ministra Belgije in ike sta se sinoči sestala I konferenci v Bredi, v mestu kfclfijsko-holandski meji. Na-i konference ni bil pojasnjen, «odijo, da sta razpravljala ivoju vojne situacije. tovora Anglije in Francije povecd* mračnost, ki zat-»je mirovne napore belgij-kralja in holandske kra-• k> «ta predlagala zavojeva-drtavam, naj rešijo svoje ence pri konierančni mJzi. ie odgovorila, da bo upo-'»1« mirovni apsl le, če bo od Nemčije, drugače pa »nadaljevala vojno, katere cilj '"Uvitev nacijske agresije. fcfijs, zaveznica Velike "i*, je odgovorila, da vse od Nemčije. Mir je mogoč « Nemčija popravila kri- " katere je storila Avstriji, "lovaAki in Poljski. ^ovor, ki g« je poslal fran-Prednednik Albert Lebrun M >n Holandski, naglaša, javnost in francosko N se i>opolnoma strinjajo «Centom, ki ga izraia apel. ,M»rod ni tako miroljuben ^«ncoski. Francija je še ,krat demonstrirala, da lvlja v«e možnosti, ki bi za-r* Pravičen in trajen mir v*mi narodi. Samo mir, ki p na pravici, lahko ustavi IJa Francija ne more zau-fjiotovilom nemške vlade, s« izpolni. Tri evropske 10 *« posule žrtev nem-ki zdaj ograša tudi H' ^ugih držav. Človeštvo ',krb| ,€ ^ ^ PTJo Proti nasilju. Rešitev, [mrličuje krivice, bi postaja* P^mirje, ne p« trajnega -i*1*- 13 nov.—Nenadni za-JV »''¡tariatičnih pripravah ftfc TT^ evrop- • a,* ' ^ w »intereeirane n»Pore Belgije in Ho-4 t€fi P«1^ «daj tu-kralj Kaiol, so is-*"vor»ce v Berlin« fie strmofglavljenju monarhije, ni preklical konkordata. Na podlagi tqga konkordata je vse ms vaškega značaja reševal španski tribunal, ne vatikanski ribunal v Rimu. Ta si je pri-držal pravico imenovanja Škotov. Ako bo obveljalo to načelo sedanjem sporu, bo Franco ahko imenoval škofe, ki bodo naklonjeni njegovemu režimu, nasprotnike pa poslal v pokoj. Diktator trdi, da je on branil nterese katoliške cerkve v Španiji v času civilne vojne in vsled tega je njegova zahteva glede zbere škofov upravičena, dočim Vatikan vztraja pri svojem sta-Išču, da je bil stari konkordat razveljavljen s padcem monarhije. Drugi argument je, da je Vatikan sklenil 16 novih kon-kordatov z vladami, ki so nadomestile one, ki so bile na krmilu pred svetovno vojno. Domače, vesti Prešernov koncert Chicago. — Jesenski koncert moškega pevskega zbora Franceta Prešerna je bil v nedeljo popoldne v dvorani 6NPJ izveden s dobrim uspehom in ob obilni udeležbi. Sodelovala sta pevski zbor Slovan is S*. Ohicage in solist Fr. Prijatelj iz Oglesby-ja, ki se je salo prikupil občinstvu. Hrvaškega komunističnega pevskega zbora, ki je običajno sodeloval na Prešernovih koncertih, to pot ni b^K). Detroitake novice Detroit, Mich.—4>ne 28. novembra bo poroka Teodorja 0-čepka s dekletom nemftke narodnosti. Teodor je sin dobro poznanih svobodomiselnih staršev Pavla In Francee Ocepek, ki sta člana društva 121 SNPJ.—(Dne 7. t. m. je v Flintu, Mich., umrl John Verderbar, etar M let in doma Iz Poljan v Beli Krajini, Ni bil pri nobenem društvu in pokopan je bil na »troške svojega brata Martina k Detroits.— Na radiopostaji WEXL v Royal Oaku igra vsak večer od 10:80 do 10:45 Benediktov orkester, slovenska godba.—-Dne 9. novembra je bil v Detroitu komunističen shod, po shodu so pa baptistični cerkvenjaki napadli zborovalce in 20 Oseb je bilo ranjenih. Clevelandake vesti Cleveland,—V srednji šoli v Euclidu se je ustanovil "Slovene Folk Study Club" iz okrog 30 slovenskih študentov in študentk.—Martin Kožar je odprl novo gostilno v 166. ulici.—Zadnjo soboto in nedaljo je bila v Narodnem domu razstava ten-skih ročnih del pod vodstvom krožkov Progresivnih Slovenk in ob sodelovanju £<>le modeme umetnosti, kafcertf -vod I sMVar Gregor Perušek. Grčija bi rada ustavila zunanja propagando Atene, Grčija, 13, nov. j- Grška vlada, ki je zajeta med dvema silama; bi rada ustavila nemško In angleško propagando. Premier Metaaas je apeliral na poslanika Nemčije in Anglije, naj ne pošiljata več vesti grškim časopisom, ki so prežete s propagando. Grčija skuša u-trdlti svojo goapodarstvo z Izločitvijo zunanje propagande, ki ograža njene interese. Meta-xas je dejal, da Grčija ne bi rada posula druga Belgija. Ona celo odklanja "Vojno z letaki, ki je v razmahu." težave v pogajanjih med finsko in rusijo F ing ka delegacija bo morda pozvana domov RUSKE ZAHTEVE NESPREJEMLJIVE Helslngform Finaks, 13. nov. —Zunanji minister El jas Erkko je izjavil, da so pogajanja mod Finsko in Rusijo na robu ras-bitja. Ako ne bo slednja modificirala svojih zahtev, bo finska delegacija v Moskvi posvana domov. Erkko je dejal, da bi finska vlada obžalovala, Če bi bila prisiljena pozvati svojo delegacijo domov po več tedenskih i>ogaJa-njih s sovjetskimi voditelji. Ce ne bodo pogajanja kmalu pokazala uspeha, ni drugega izhoda. "Mi smo uverjeni, da so razgovori že dosegli točko, ki mora prinesti rezultat," je dejal Erkko. Zunanji minister ni raskril detajlev razgovorov v Moskvi. Povedal je le, da sovjetska Rusija zahteva pomorske in letalske baze na finskem ozemlju ter ureditev meje v Kareliji, "Znamenja so se Is pokazala, da pogajanja ne bodo prinesla uspeha." je rekel minister. "Nastale so potežkoče, ki isgledajo nepremagljive." t Moskva, 13. nov.—-Glasilo ruske bojne mornarice je prvič razkrilo, kakšne koncesije sahteva sovjetska vlada od Finske, tlsd- nja mora odstopiti Rusiji osem-Ije ob Arktiku in otoka v Fin skem zalivu, da bo ta tam sgra-dila pomorske in letalske base. List Trud, glasilo ruskih delavskih organizacij, je opozoril /inske avtoritete, "da Igrajo nevarno igro, ki bo izzvala usodn«* posledice." Ta list Js tudi napa del ameriško vlado zaradi vmešavanja v spor med Rusijo in Finsko. * Vsi časopisi v Moskvi so ob j* vili vest časopisne agenture Tass, ki kritizira finsko delega cljo in Ji očita trmoglavost v pogajanjih s sovjetsko vlado. Ta tudi naglaša, da Rusija ne bo varna pred sovražnim napadom, dokler ne bo kontrolirala obeh strani Finskega saliva. v Umik angleških čet iz Tientsina Kaišek napovedal polom japonske ofensive London, 13. nov.—Angleški vojni urad je naznanil odpoklic čet is Tientsina in drugih mest severne Kitajske. Tam bo ostalo le malo število vojakov, da bodo ščitili angleška podjetja in vsdr-ievall red. Umik vojaštva je bil odrejen is mllitarističnih razlogov in saradi vojne v Evropi. Vlade drugih driav, ki imajo svoje čete na Kitajskem, so bile informirane o angleški akciji. Is toga sklepajo, da je Velika Britanija uverjena, da bodo te protektlrale njene interese na podlagi pogodbe Is I. 1901.. Med državami, ki so podpisale to pogodbo. je tudi Amerika. Konflikt med Veliko HrUanijo In Japonsko, ki je nastal pred nekaj meseci, ko so Japonske čete blokirale angleško koncesijo v Tlentslnu, še ni poravnan. Japonska je med drugim zahtevala od angleških avtoritet Izročitev srebra v vrednosti $50,000,-000, ki ga je kitajska vlada vložila v britsklh bankah, Ciuigklag, Kitajska. 13, nov. -^General Clang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, je včeraj otvorll sejo Članov osrednjega odbora kuomintanga s govorom, v katerem je napovedal, da se bo vsaka Japonska ofenziva Izjalovila. Dejal Je, da kitajska zunanja politika Je še vedno proti agresiji In v prilog vedrtltvl mednarodnih pogodb. Kitajska se ne bo pridrušlla nobenemu protlkomunitslftnemu paktu, ker hoče Imeti svobodne roke v diplomaciji." Jugoslovanska kontrola rudnikov Iimenjava rudnin sa orožje Belgrad, 13. nov—Vlada Je sinoči naznanila, da si prldrtava pravico imenovanja komisarjev, ki bodo kontrolirali produkcijo in Izvoz iz rudnikov, ki Jih posedujejo Angleži in Francosl v Boru in Trebču. Rudniki v Boru pro-ducirajo najva{ bakra v Evropi. V Trebču so rudniki svinca In cinka. Avtoritete pravijo, da bodo prodajale rudnine državam, ki so pripravljene zalagati Jugoslavijo z modernim orodtjem, slaati s tanki, letalskimi motorji In lov-sklmi letali. Produkcija bakra v Boru znaša letno okrog 60,000 ton. Nemčija Js preteklo leto do-bils 8000 ton bakra is Jugoslavije, nedavno pa Je zahtevala podvojitev Izvoza rudnin In obljubila, da ho v zameno iiošiljala protiletalske topov« in letala. Jugoslovanska vlada je nato uvrsti Is rudnine med izvozno blago, katerega bo izmenjavala za oroš-j«. Velika Britanija In Francija sta prej informirali Beograd, da ne moreta pošiljati orožja v Jugoslavijo. SOCIALISTI OŽIGOSALI NEM5K0-RUSKE PAKT Zahtevajo odpoklic Sta-linovega poslanika BROWDER POJASNIL SVOJ NAČRT New York. 18. nov—Več tisoč socialistov in unionistov, ki so se sinoči udeležili shoda v Carnegiejevi dvorani, Je ostro1 obsodilo lliUer^talinov prijateljski pakt kot izdajstvo demokracije, Pozdravili so zahtevo glede odpoklica Konstantina Ou-manskega, ruskega poslanika v Washington», ki Je obdoiien, da je bil agent sovjetske tajne policije v Času,, ko je bil uposlen v ruskem poslaništvu kot svetovalec,- Shod so sklicali svet Socialistične demokratične federacije, različne delavske organizacije, Delavski krotek In židovski dnevnik Daily Forward. Zahtevo glede preiskave delovanja so> vjetskega poslanika je Isrekel Louis Waldman, ki Je predsedoval shodu. On Je omenil obdolži-tve, katere je Izrekel proti poslaniku Walter G. Krivltski, bivši sovjetski general in šef ruske vohunske aluibe. Waldman Je is-Javil, da bi moral državni department sahtevati od Moskve odpoklic poslanika, če bodo obdolži-tve podprte s dokazi. Nt shodu js govoril tudi Aleksander Kerenski. predsednik prve ruake vlade po strmoglav» IJenju. carja. On je dejal, da Je kooperacija med Stalinom In Hitlerjem popolnoma logična In neizbežna. Kerenski je kritiziral demokraciji, ker so gojile tipanje, da bo Stalin sodeloval s njimi proti nacizmu In fašlsmu. New York. 18. nov—Karl Browder, tajnik In vodja ameriške komunistične stranke, Je v razgovoru s rej>orterji, ki so ga obiskali, pojasni) svojo izjavo, katero Je Izrekel na shodu v Bostonu zsdnjl teden. Takrat Je dejal, "da Je Amerika le srela za prehod is kapitalizma v socializem." '*<)pozicionalne stranke bo zadela slična usoda kot Je sadela trinajst nekomunističnih strank, ki so preživele boljševlško revolucijo," je rekel Browder. "Nobene stranka, ki bi vodila opozicijo proti komunizmu v Rusiji, ne more obstojati. Vzgojni sistem mora slediti komunistični ideologiji. Verske ustanove, ki ne tvorijo socialne nevarnosti, bi ostale, drugs pa bi bile likvidirane. Industrije, narodno gospodarstvo, Imetje In prof Iti bi prišli pod vladno kontrolo. Tisk. ki predstavlja veliko industrijo, ne lil olsitojsl v sedanji .»»>11 ki." Browder Je. primerjal vsako Ifaso v I ud ne oblik««, kakršno on priporoča, s sedsnjlm sov Jet-Isklm režimom v razumnosti in integralnosti. Pristavil Je, da on | popolnoms zsups »edsnjlm vodi-jteljem sovjetske Rusije. Rumunska vlada apelira na voditelje manjšin Bukarešta, Rumunija, 13. nov. —Premier Konstantin Argetoia-nu Je apeliral na voditelje narod, nostnih manjšin, naj kooperirajo z vladi», da Rumunija zsščlti svojo M<-s trslnost In mir. Premier se je pri lotil, ds ao prejšnji speli glede sodelovanja z vlado večkrat naleteli na gluha ušesa. Ureditev meje med Mandiurijo in Mongolijo Moskva, 18. nov—Sovjetska Rusija In Japonska sta se spo-razumeli glede Imenovanja po-nebne komisije, ki naj bi uredila novo mejo med Mandžurijo In Zunanjo Mongolijo. Sporazum Je bil do*et.en na konferenci med Japonskim poelsnlkom In sovjet-•kim zunanjim komissrjem Mo-lotovom v Moakvl. . " Tarča Diese vsga Avstralija dobila vojni kabinet ('snberrs, Avstralija, 18. nov. - Predsednik vlade Robert G. Mensis« Je nsznsnil formiranje vojnega kabineta. On sam Je prevzel pozicijo ministra obram- bne koordinacije. General G. A. Street je bil izbran za vojnegs ministra, J. V Fsirbarn sa letalskega ministra, Frederick Stewart za mornaričnega ministra, R O. Casey pe za ministra ' vojoih potrebščin. PÈOBVtTX PROSVETA TU KNUGHTKMIIKirr fluiilo i» lastnina mlo roDroHNE jKUMora m rte«« li*Ni rumi) Iméi HM m M». M M m M M«. Il M M M* l*U> M OU—— la OInn |7.M MMblUi, »17» m M m I........ MUt. ■ufc.iHHIu. ratai for Um Unlurf BUtw (nmmt Chirac) »•4 C«m4« M.M Hf CMm«« tW CImm» 97.M par rw. r«nf*a NMtriM M-M pcr m». Cm «cImov p« «oMrarn.—ftutMiyW t» •W*fc*r m M «r*»«iu Mak—M UUrarM wMm («rti«. p» 'MU, 4tmm, pesni lu.) M vracfc poéll)»Ul)» I« v «lu*«}«. W J» prflMll »MUH»«. . MMMii »Ui «a —MIMWC I|miih>iI ot Mmnd-•uom 4 umoli»i»m «rtieu. «rlu m» bc ratoraw. otw mw, «ta.. »UI b* raturai >M br mU PR08VBTA MfT-M la. LawaMte Av*. CUnn Or TTC rKOBBATSO I v ohUlMiM »■ prtaur (November M. !•»•>. \ Mtlm pairal. M ra» i* • «Urama P«moriU Jo privoteiM, M M »•■ lirt M Dobički od vojne -Cim je kongres zavrgel embargo in dovolil ameriško orožje, strelivo, lutalainvse ¿¿ugo, kar a« potrebuje za vojno, vsem, ki lahko plačajo v zlatu in ai sami pridejo po blago, ho takoj izbruhnili v Berlinu, Rimu in Moakvi bistveno enaki in «trditi očitki : Američanom se hoče dobičkov od vojne! Ren »o nizko padli tile ameriški materialisti — uključlvši kapitaliste — katerim je edini motiv evropske vojne business,lia ae okoristijo z njim! Priznajmo, da se bodo ameriški kapitalisti dobro okoristili a trgovino z bojnim materialom; če bo vojna trajala dolgo, bodo profi-tirali za milijarde dolarjev, ne samo za milijone. Ameriški profitni sistem je pač takšen. Čeprav je ta sistem že deset let precej bolan, bo iztezal roko po dobičkih, dokler bo dihal. To mu je v krvi. Pri tem bo pa le največji naivnež trdil, da se bodo ameriški municijski magnatje edini okoriatili. Magnatje sami ne morejo ničesar producirati. Soudeleženci morajo biti tudi delavci v obratih. Vojnega businessa bodo in-direktno deležni tudi farmarji, ki zalagajo industrijsko prebivalstvo z živežem in drugimi surovinami. Veliko krivico bi storili Rooseveltu, če bi rekli, da je predlagal preklic embarga v interesu dobičkov, ki čakajo municijske in druge kapitaliste. Ce bi bil to Rooseveltov edini motiv, potem bi moral on deliti krivdo z ogromno večino vsega ameriškega ljudstva, ki je zahtevala preklic. Motiv za preklic embarga je bil popolnoma drugi in velika večina Američanov je najmanj imela v mislih dejstvo, komu bo preklic največ koristil materialno. Vodilna misel Roosevelta in vseh ostalih je bila, da bo dovoljena trgovina z bojnim materialom koristila Angliji in Franciji. Iz teh kratkih pomislekov nam je lahko jasno, da so onemogli očitki iz Berlina, Rima in Moskve navaden bla-bla. Na drugi strani pa ne potrebujemo nobenih ekspertov, da bi nam izračunali — kolosalne dobičke, ki ao jih že potegnili in ki jih I« mislijo vleči iz sedanje vojnç bai diktatorji v Berlinu, Rimu in Moskvi, če ostane pri njihovih računih. Sicer jim vojna lahko zmeèa račune, da jim ne OHtane drugega kot totalna izguba, ampak do danes se lahko Ae ponašajo z lepimi materialnimi dobički. Hitler na primer se baha, da je osvojil tretjino Poljske x majhnimi izgubami. Lani je osvojil Češko in Moravsko brc vsake izgube; prav tako je le iztegnil roko in Avstrija je bila njegova. Res je Hitler velik idealist, ki mu ni do posvetnih zakladov, materialnih dobičkov! Mussolini jeva vloga v tej vojni je Ae vedno nekaj skritega v žaklju. Njegova nevtralnost je še vedno sumljiva. Kdo ve koliko bojnega materiala je že prejel iz Amerike in drugih krajev In ga poslal v Nemčijo? Najbolj na dlani so pa ogromni dobički, vojne, ki jih je doslej i*»Iu.k*I diktator Stalin,»a Ae vedno izteza roke |m» novih dobičkih. Rusija jo Ae vedno uradno nevtralna, ampak v teku svoje lepe "nevtralnosti" je Jožu Stalin ugrabil dve trotjini Poljske in spravil je pod svoj protektorat Litvo, lx>tako in Kstonsko. zdaj pa hoče A« Finsko. Vzllc temu imajo v Moskvi dovolj drsnosti, da očitajo ameriAkim kapitalistom mastne dobičke od preklica embarga! AmeriAki kapitalisti lahko »pravijo v svoj žep dve milijardi dolarjev dobička od trgovine z bojnim blagom, kljub temu bo ves ta dobiček — beraAka torbica napram kolosalnemu plenu, ki ga je veliki idealist Stalin |»obral brez kakšnih posebnih stroškov na Poljskem in na obrešju Baltika od Vzhodne Prusije do Finske! Ali niso tisti teritoriji, otoki in morski zalivi nič vredni? Pa A« koliko so vredni za Rusijo! Toliko ao vredni, da jih ni mogoče oceniti v denarju, v zlatu Pok« tega SUlin zdaj trži z Nemčijo. K«»* ne dobi zlaU od Hitlerja', dobi ps lahko «troje in vae one stvari. ki jih Nemčija danes nujno ne potrebuje. Stalin bi bil velik osel, če bi tržil a"Hitlerjem brez dobrih dobičkov. In če Moskva ostane ve« čas vojne tako l«po "nevtralna", bodo njeni materialni dobički — nadaljnje pridobitve v teritorijih in drugih gmotah — lahko narasti i v naravnost astro- vaašaji kolo.l) Glasovi iz naselbin S potu Zadnje dni sem bil na obisku v železnem okrožju Minnesote— Evelethu, Gilbert u in Chishol-mu. Zvedel sem marsikaj. V Gil bertu so sedaj, ko je treba drago plačevati premog za gretje pozimi, reducirali plače pri mestnem delu. Prej so imeli |40 na mesec, zdaj so jim pa to bomo plačo znižali za polovico. V Gil-bertu že mnogo let počivajo vsi rudniki. Ali bodo Ae kdaj obratovali? Kdo ve? Malo bolj« je v Evelethu. Toda kot povsod, je tudi tam največ le relifnega dela in relifne pomoči. Tam ta čas vsaj Ae niso amanjšali bornega zaslužka. V Chisholmu sem gostoval pri Smoitzovib, kjer sem prej stanoval nogo let. Kot sem poročal, se je mrs. Smoltz nedavno poročila in odpotovala v Kveleth, kjer gospodinji mr. Antonu Leniču. Zgodilo pa ae je Ae več. Pri Smoltzovih ao ae že prej naveličali trije otroci samskega življenja in tajco mr«. Smoltz sedaj le z veseljem pestuje malčke dveh svojih hčera. Torej je že stara mati- Tudi njen sin John se je nedavno poročil v Detroi-tu. Ju obče gnani sin Frank se tudi porodi te dni v ChJaholmu— H. novembra. On im» lepe melodije v glavi in ga sliAimo tedensko, če ne po priredbah pa po radiu, kjer igra njegova godba izbrane melodije. On ai je izbral brhko Viiyinio Koradi. Oba sem že več ¿asa opazoval, Franka in Virginio in zdela ata se mi eot nežna, mlada otroka. Njuno razmerje sem smatral le kot o-tročje ali šolsko zaljubljenje, toda zdaj sta stopila v zakonski stan. Tudi S m o 11 z e v dolgoletni "boarder" Frank Arko se je o-jrljel biblijskega reka, da človeku ni dobro samemu biti. Ko je hodil na obiske k mrs. K. Baragi, jo je zaprosil za njeno roko in peljal pred oltar. Frank Arko, kot tudi Frank Bmolts, je član SNPJ. Franka Arkota poznam ie od leta 1907. Kot priden, mladenič je talçrat prišel v Združene države. Delal je v mnogih krajih v gozdovih, zadnje Čaae pa dela v rudniku. On je vrl linijski prietaŠ in neustrašen, kadar gre za delavske pravice. Mu čestitam. Z materjo je dobil tudi hčerko Julijo, katero mnogokrat slišimo po radiu v družbi orkestra Franka Smoltia. Ona je iz-borna pevka. Obema, Franku Smoltzu in Franku Arkotu kličem : Na mnoge sdrave, veaele In srečne dni ! Matija Pogorele. ^tiT^tstv^Tt prijatelj. Dostavil je. da gaje Ae tako veliki. Vprašal sem jo, * mnogo drugega prepričalo, da kaj je greh. Odgovorila je, da »i f**"0 ? t 1 tega ne bo pri vila, marveč »i & J^J«!^ Jotteph Ule. rali klečati na trdem podu in moliti kakor kaznjenci. Ko mi je bilo osem let, sem moral k spovedi in vsakikrat mi nogledi ojjMujejo zvezde in planet* na ofbu, kfo ao našli ž« mnogo novif» in jfm d^Ji imena. Take pa le niso našli, da bi ji dali ime "Nebesa". Torej kje so nebesa? bi rekla, da so nebesa na tej ali oni zvezdi, bi mogoče Ae držalo. Toda tudi to dvomim, kajti na Marsu, ki je najbližji naš planet, ni bil še noben zemljan in zato torej tudi nihče ne more vedeti, ali bi bila tam nebesa ali pekel. Tako mi je pripovedoval moj bodo to povedali gospod v spo-vednici. In kar mi bodo gospoil naročili, tako moram tudi dela ti, ker gospod prav učijo. Nikdar ne bom pozabil spovedi pri nekem misijonarju. Ko sem se spovedal, ga vprašam, če bi šel naravnost v nebesa, Če bi zdaj umrl. Naravnost mi odgovori, da so nebeška vrata že odprta . . . Namesto, da bi otroka podučil o ne dogme, Vrted obrnil hrbet. Slovenski narodni muzej krepko napreduje! Cleveland, O,—Pravijo, da je človek že rojen z gotovimi nagnjenji k temu ali pnemu, dobremu ali zlu, in ta prirojenoat ga potem spremlja vse življenje. življenju na «emlji, mu pa govo Jaz ee tej teoriji pridružujem, ri take bedastoče ... Za vzgled imam našega vrlega Ko sem izpolnil 13 let, aem šel rojaka Matijo Pogorelca, sedaj ter* Kuko je cerkvi obrnil hrbet Milwaukee.—Govorila sva s prijateljem Jožetom, ki mi ti« dokaj resno pripovedoval, zakaj je obrnil hrbet cerkvi. Svojo zgodbo mi je povedal, odkar je zagledal luč sveta. Glasi se sledeče: Rojen sem bil na Notranjskem malo manj ko v cerkvi, kajti, kakor so mi pravili, mi je mati dala življenje kakor hitro se Je vrnila iz cerkve. Potem, ko sem pričel hoditi, ao me vodili v cerkev sedaj ta, sedaj drugi, tako da Mem menda več časa prebil v njej kakor doma Cerkvene dogme so mi vtepali v glavo vae moje mlado življenje, kajti moji starši so bili zelo pobožni in so na vso moč pazili na svoje otroke, da bi se kateri ne izneveril njihovim naukom, katerih so se naučili v cerkvi od go*i>oda. Moliti sem moral vsako juiro takoj, ko sem vstal, kajti ako bi se temu upiral, bi |utdalo po meni in bi morda Ae celo v Aolo moral brez zajtrka. Moliti smo morali pred jedjo in po jedi, kakor tudi vselej, kadar je zvoni-lo—cfe 7. zjutraj, opoldne in zvečer A ve Marijo. Pred no smo Ali •pat je oče vzel v roke rožni venec, odprl okno in pričel moliti. NaJbrAe Je mislil, ako moli »koal odprto okno, da ga aliAi *am Bog. Mi drugi smo pa klečali po sobi In molili za njim. Klečati smo morali vea čas molitve, ki ni bila kratka. ka>ti oče je poklical k sebi menda tisoč svetnikov pred-no Je končal. Da se ni med molitvijo kdo tleknil ali vnedel, Je mati strogo patila. da »mo mo- s- trebuhom za kruhom. Med množico ljudi sem videl marsikaj. kar mi je potegovalo mreno t oči vedno v večji meri. V nekem malem mestu sem videl štiri velike cerkve ne daleč druga od druge, ki so menda obk>ževade vsaka svojega Bog». Ena je bila katoliAka, druga kalvinistišna, potem židovska in pravoslavna. Mislil sem si: Doma pravijo, da je samo en Bog, tukaj pa'Vidim štiri Bogove skupaj in štjri pastirje, ki se gotovo prekljajo med seboj, kdo bo več ovčic prignal v svoj hlev. S tem mi .i«' padla prva iskra dvoma v cerkvene dogme v glavo, samo razviti je nisem še znal. Kmalu potem sem se podal v Ameriko, še vedno zateleban v cerkvene dogme. In tak sem ostal tudi še precej časa. Ustavil se se v Clevelandu In tudi takoj dobil delo, pri katerem sem o-stal štiri mesece. To delo mi pa ni ugajalo, kajti bilo je težko in nezdravo, ta,ko da je malokdo ostal pri njem eno leto, da ni umrl. Ko sem bil že dodobra sit tega dela, sta k sreči prišla dva prijatelja iz Minnesote, katera aem poznal še it stare domovine. Ker v Clevelandu nista mogla dobiti dela, sta rekla, da se vrneta v Minnesoto hi tudi meife povabila, naj grem z njima, k*r mi bo delo v rudniku gotovo bolj ugajalo. Odgovoril sem jima, da bi takoj. Šel, ako bi vedel, da je tam kakšna cerkev. Bekla sta ml, naj radi tega ne bom v skrbeh, ker se bom lahko naselil tik nje. Odpotovali smo takoj drugo jutro, se ustavili v Evelethu in pričeli delati v rudniku. Ko Hem tam delal približno eno leto, Hem se oženil in s tem seveda potrošil vse svoje prihranke. Potem, ko sem preživljal sebe in ženo, mi je ostalo le malo denarja. Nekoč mi je ostalo samo tri dolarje od plače. Mislil sem, da jih hom skozi mesec imel za tobak in za druge malenkosti, kajti račun v trgovini smo plačevali ob mesecu, ko smo prejeli plačo. Delal sem ponoči, podnevi pa spal. Tiste tri dolarje je nekj« hranila žena. Nekega dne takoj pedi potrka nekdo na vral£ na jih odpre in v hišo stopi gospod, ki je rekel, da pobira za cerkev in jo vpraša, če bomo kaj dali. Ker je žena vedela, da so pri hiši le trije dolarji, si je mislila, kolikor da od te vsotioe, bo primanjkovalo, ker mesfc brez denarja v hiši je dolg. Pa si ni upala guspodu reči, da ne da nič, ker nimamo nič. Preby-dlla me je in mi tiho povedali, j L živečega v Minnesoti. Matija Pogorele je eoai»£»od tistih slovenskih izjemnih*koreain sedanje dobe, ki si je brek dvoma oskrbel, da njegovo ime ne bo nikdar zatemnelo, dokler »e bodo Čitale knjige in še potem, ko ne bo nikjer nobenega pravega Slovenca več, ko se bodo sedanje narodnosti v AmerflcTprelile v eno samo narodnost in izginile v valovih amerikanizma. Matija Pogorele je eden izmed tistih redkih naših rojakov! v« Ameriki, ki mu je bila prirojena dalekoglednost, vpogled in zaupanje v jutri, v bodočnost. In te prirojenosti se je dosledno držal; je dosledno podzavestno in zavestno delal za nekaj in zbiral, kar še ni bilo in ni vedel, kje bo, pa je vseeno zbiral in hranil za jutri, za bodočnost, za zgodovino ameriških Slovencev s trdno vero v srcu, da nekje se bo že enkrat odprla prilika, da uveljavi svoje delo, svoj ideal—Slovenski narodni muzej. Naš rojak Matija Pogorele je bil dostikrat zasmehovan, žaljen od ljudv ki nimajo smisla za te stvari, ker je zbiral in hranil za Slovence podatke, kar ni storil nihče drugi v tako veliki meri tozadevno kot on sam. Pomislite, 40 let je zbiral in hranil vztrajno, z zaupanjem, da bo enkrat njegova zbirka prišla do veljave. Nihče ga ni v to poveril ; zamislil si je to sam in z lastno iniciativo je šel na delo, zbral in ohranil je stvari* ki se danes ne dobe nikjer drugje več kot samo v njegovi bogati Zbirki. S tem ni rečeno, da je bilo kdaj kaj zelo posebnega narejenega, kar je le on sam dobil in shranil, ne. Pač pa je on shranil stvari, ki so bile za tiste čase navadne, če ne splošno pa v manjši meri; on je po svojem prirojenem nagnjenju stvari spravil na lastne stroške za zgodovino, drugi rojaki so pa slič-ne stvari sežgalf na kupih smeti. To je razlika in Še prav velika, kdo ima »misel za bodočnost in kdo je nima* Na večer njegovega plodonos-nega Življenja se je končno osnoval na delniški seji Slovenskega narodnega doma na St. Clait ave. v Clevelandu, O., meseca januarja letos Slovenski narodni muzej, kateri bo sprejel v varstvo, za razkazovanje in pouk bodočim generacijam celotno zbirko našega rojaka Matije Pogorelca. njegovo 40-)etno delo zbiranja v muzej spadajočih stvari. V Pogorelčevi zbirki so vsa-da so gospod tukaj in da pobi- kovrstne stvari, o katerih po-rajo za cerkev. Vprašala me je. Idrobneje ne bom danes razprav- ah naj kaj da. Daj jim tiste tri dolarje, sem JI odgovoril, in ifin povej, da bi dali več, če bi irn^li več. Tako so Ali zadnji centi pa cerkev, jaz pa sem ves mistc ostal brez tobaka. S tem d(goj|> kom mi je stopila druga iskra naproti ne misli v glavo. Dala mi je povod, da sem pričel premišljevati. In mnogo eem mistl. Naročen se bil na Glas Naroda, ki je mnogo pisal v prid cerkvi In gospodom. V tem premišljevanju se mi je Hst tako pristu-dll. da aem piaat u|ra\n tvu. na i mi ga takoj ustavi, dasi je bil plačan Ae za tri četrtine |e|a. Potem pa sem začel čitati na-pred ne liste, knjige in revije, ki •o mi v vedno večji meri odpirale oči. Najbolj pa ao mi jih odprli astronomi, ki a velikimi dalj- Ijal. Nanašajo pe na vse naselbine Amerike, kjer so ali še žive Slovenci. Do sedaj je Slovenaki narodni dom prejel Že osem velikih zabojev zbirke Matije Pogorelca in najmanj še triliko v kratkem sledi v muzej spadajoče zbirke. Tozadevno sem še prejel obvestilo, da je zopet ena zbirka iz ene hiše v Minnesoti zložena v zaboje in pripravljena za odpoAiljatev v Cleveland. Torei že Pcgorelčeva zbirka sama je majhen muaej. ki je sploAm ga nerednega pomena. Kdor ima trdno vero in zaupa-nle. navadno tudi doseže evoj cilj. kaaeli hrbet. Nimajo korajie. KoJiko časa se bodo Ae pustili vleči za nos? Ako bi pri tem ne trpeli ali bili prizadeti tudi dragi. zavedni ljudje, bi človek rekel: le naj jih še bolj vlečejo. Ampak so prizadeti tudi pametni ljudje. Torej vae. kar diši količkaj po kapitalizmu, je strašansko in na vae načine agiti-ralo proti temu delavetvu koristnemu ptnzijskemu načrtu. Koncitmanske volitve v wsrdih, kjer žive Slovenci, so izpadle sledeče: V 2. «rardi je dosedanji koneilmsn George Travnikar (Dalje as «. *ra«U TOREK^4. NOvruo» Tedenski pogovor Anton Gardett STRAH ZMAGAL V OH1U Vojna v Evropi lahko n*i«»iii, paissarsfa? kar minuli civilni vojni v Ohiu Ul u Ta civilna vojna je bila «ker nekrw5 meU)d -je i mokratična butfvazua, nasičena z n,iL ji stopa kn za nohte. V Ohiu je ¿V* borno penzijo, lahko rečemo za prilSoT* oo Penzijo starim izgaranim T^ t^ izbičanim ljudem. Ni šlo za nobeno un ! privilegijev, ki jih uživa tamkajšnja S zija, ameriški vladajoči razred .Slo ie za to, da se nekoliko izkašlja poatavno postavno pnropanega bogastva v dobrobit a ttva. 8Urih rCVei€V' ki ^ * ™ Toda, kljub temu, da niso bili ogražaui ni privilegiji in njena politična moč, je ohii buržvazija nadela vse sile, najbrže potro milijone dolarjev za poraz BigelowoveKa zijskega načrta. Mobilizirala je svoje naj£ še in seveda dobro plačane propagandne Jih pognala v boj. Importirala je t "foreignerje", na primer kapitalističnem » pagandista Westbrooka Peglerja, ki je dež seznanil v sindikiranih člankih v velikih dn nikih z — "boljševiško" pošastjo v Ohiu, ki skriva v Bigelowovem načrtu. On je ta o« tek proglasil za konsfikatoričen, ki grozi L čiti največji fundament Amerike — priva bogastvo — in ameriško vlado samo. V svojo službo je upregla tudi ves drža aparat od governerja do prislovičnega '1 catcherja". In kakor poroča br. Jankovic.. Clevelanda na drugem mestu, je upregla ves cerkveni aparat, predvsem pa katoliške Na povelje Škofov so duhovniki grmeli s pr nic proti temu, da bi od življenja utrujen izbičan človek na stara leta dobil mesto, kan bi glavo položil. Zares čedno krščanstvo! res Čedno usmiljenje I Zares čedna pravičn V vsako cerkev bi bilo treba novega Naza ca, ki bi pognal te oprode velike mošnje in ropanega bogastva iz templja. In tako je ves ta kapltalistini aparat, vatni, državni in cerkveni grmel proti Rigi wovemu osnutku. In mar so argumentirali je $50 za starega človeka preveč na mesec, nosno $80 za skupaj Živeča zakonca? Da država, ki je ena izmed najbolj industrij» držav v Uniji — po produkciji in bogastvu na četrtem mestu — preveč revna, da bi mo plačevati take penzije? Kolikor mi je znano, se argumenti osnutku niso sukali v teh mejah. Ohij buržvazija se je enostavno zatekla k — stra strahu, STRAHU. K najstarejšemu in bolj preizkušenemu kapitalističnemu sredst Strašili so vse — delavce v tovarnah in urad češ da bodo izgubili delo, ker se bodo podje preselila v druge države; šolsko mladino starše, češ da potem ne bo denarja za šolst relifne "kliente", češ da bo država takoj p nehala z relifom; penzioniste, češ da bo drža takoj ustavila plačevanje sedanje starostne kojnine (povprečno znaša okrog $22 na sec v Ohiu) najmanj za šest mesecev (za< no obvestilo iz državnega urada mi je p« prijatelj); majhne hišne posestnike in farm je, češ da bodo zgubili svoja posestva petkratnega zvišanja davkov (isti prijat« je poslal letak, v katerem je tale primer kdor zdaj plačuje $60 zemljiškega davka, po sprejetju Bigelowovega ,in'vtji l'lacevi $250 na leto). Z drugo besedo: strašili so vse, kar je «tral podvrženega. In to na najbolj prefrigsn« I tudi lopovske načine, v katerih so kapitalisti nI propagandisti pravi artisti. In ker t; ar sti vedo, da je človek najbolj podvržen strah posebno pa slabo ekonomsko in politično orti tiran Človek, ne glede če je po naravi zabit j inteligenten, so tudi že vnaprej vedeli, da w zmagali. — Saj je angleška buržvaz.jj * 1924 tudi porazila delavsko stranko s falsinc ranim Zinovievim pismom. In vsled tega podvrženja strahu nekatj radikalci in "radikalci" kondemnirajo m češ ali vidiš, kako je zabita in topa! KajP reš s tako maso? Sama sebi noče dobro. (Dalje na S. strani) P' mjLm Pred dT^tedmi leti (Iz Prosvete, 14. novembra Do mate vesti. Delegatje iz prišli v Waahington na delavstokonfe«^ V Johnstownu. Pa., je umrl John Ga*p"iw Komende pri Kamniku, član SN Delavske vesti. Stavka rudarjevi J' ljuje kljub temu, da je je odbor čil. - Jeklarski delavci se vračajo ns del h inozemstva. Veliki volilni izgred» bruhnili v Italiji in Franciji. ^ Sovjetska Rustja. Proti^vjetsj"•-rm. v razsulu in beie na vse strani. Ru k» h isti zapuščajo Rusijo. (Dalj* is prrt > nomske vsote, če vojns seveda izpsd« linovem računu. Idealistični Stalin res ka od te vojne ! ----- noče noben'** laki ovice I starega kraja ki sem 8e preoblekel in odšel v hribe prosjačit ... Na vprašanje, če mu je kaj ¿al, ker u> presedel skoraj vse življenje/je odgovoril: "Nič mi ni žal. Saj sem itak sgubil vso svojo mladost. Tudi izgovarjal ne bom, <^a sem bil po slabi kt • F. .družbi zapeljan, temveč imam ^itMi^ 'HUk «i«-*« vandral i, ječe /noTht J ^jM* ** **r»di tatvin. Nisem ljeno hrbtenico. Mariborski ^ preveč pameten, ampak tudi ne ševalci toga prepeljali v «ari- neumen. Sicer pa so me v Grad- n oktobra.—V bolnišnico. cu obtM>dni ^ na amptf ter aem ''h^akih dneh je bilo K1Jub vestnemu prizadevanju razžalil cesarja, pa so me zdrav- kolodvora živ- pravnikov, da mu redijo življe- niki spoznali za neumnega in marsikomu ostalo nje, je nesrečni Novak podlegel sem bil pomiloščen. Mnogokrat 1 nominu Vlaki, ki so poškodbam ter umrl. Bil je mar- sem že sklenil, da se poboljšan. z velikimi Uiv delavec. Njegovo tragično in začnem pametno življenje, jm 1* . ^ iiumj1<\ usmilil ioi«. »«•' lj_____________ i. glasovi iz naselbini (Nadaljevanj« a t. itraal) genije H1CES0SE POMIKU^ iz sebe kar bru- U8odo pomilujejo vsi, ki so ga je bilo vse zaman. Spet se je "ljudi. Med nešteti- J**nali. • - „iovanskimi delavci, kiiVse življenj« ^ ^»čali \i Nemčije, Fran- lidovi jetniÄI1jce n « • drugih držav, so bili tudi Kliko u oktobra.-Včeraj |Z "im0rJA zbudila v meni tatinska strast in spet sem šel po svojem poslu." ,jud)eu r Z Mitnicah 80 aretirah orožniki iz Krškega DROBIŽ IZ PR1MORJA poslih ali na Pocitnican 1 jj.j^ Hudoklirta, starega znanca .. . » ,. i veliki dogodki v tyj.ni. ov H|ldoku Ieto8 frčinJ^Aretiran ^jet r je bil v večernih urah t ^ novomeških rij^erkon, ker je ukradel de ay- KA — to je plačanih buržvatnih propagandistov in vsega kapitalističnega sistema — ni ničesar doseženega. Nikdar ne bo noben posameznik spregledal, če mu pripovedujete, da je za-izgubil svoj mandat. On je pre-1 ^ S tem ga v resnici le odtu-jeï 1678 glasov, njegov nasprot- jjte in ga samo potiskate v na-nik Ernest Ernst, republikanec, sprotni Ubor. Povejte mu raje, pa 2022 glasov. V 23. wardi, kako in zakaj ga razni prsfri-kjer je največ Slovencev, sta »i gane i blufajo in vlečejo za nos stala nasproti sedanji koncilman ¡n mu boste odprli oči. To ome-John Novak in Edward Kovačič, njam, ker sem slišal več oi»tk oba Slovenca in demokrata. It- ng račun nevedne mase od ljudi, voljen je bil Kovačič z veliko ve- ki bi morali vedeti drugače, čhio; on je dobil 4063. Novak pa u blufHr^ke ^ ^ 2374 glasov V 10 » «rdi je b« ^ . , nifi brez opoziclje zv^jen hdward ' ^ bur. Pucel, demokrat V 31wardi je l ' ^ oR l5 bil izvoljen Hrvat Emil Crown, | J £ je dvakrat zaporedoma demokrat. (To nI njegovo pravo ime.) Huda borba se je vršila v 32. wardi med sedanjim koncllma-nom Antonom Vehovcem in Ita lijanom Arezonejem. Najprvo so porazila iniciativni predlog za starostno pokojnino. Prav ta načrt je bil pri tretjih volitvah sprejet z veliko večino. Ce se ne motim, se bo alično Philip Fleming (levo), novi administrator mezdnega zakona. In njegov pomočnik Harold D. Jacobs. po radiu poročali, da je Vehovee zgodilo tudi z Bigek>wovim na-propadel samo ta dva, tfasova. črtom. ki je posebne z duvčne Potem so še enkrat prešteli vse ttrani zdrav in priporočljiv — njune glasove in pronašli malo • tiate atrani, iz katere ga je pomoto. In sicer je'bila pomota buršvazija najbolj pobijala, za II glasov, tako da ima Veho- Treba je, da gredo njegovi pri vec 10 glasov večine. On je pre- »taši ponovno na delo in večino jel 5929 glasov, Areione |m 8019. volilcev prepričajo o njegovi so- ttočinj.—Aretiran je bil Hila- Tsj 1)1 jv .,111 |«vfcuoi.a 1'uucgilll yl iiuvuiiwsiui1 i a, . a , , . . kar zatrpan s potniki in \ ov Doma je Sv KrjJcu Alojzu Cebaju uro in zlato ^ je ležala vte vprek. I. Kostanjevici/star je 57 let, VenŽ,C0- jki so nervozno begali U presedel je, kakor sam pove, Gorica.—Dne 24. septembra fetj« v bojazni, da ne bodo 1 okrog 46 let v zaporih. Takole {« un\rl podprefekt dr. ino dobili potnih listov pripoveduje o svojem- zavože- Ivan karnevali. ________________ mm denarja in da jim bo nem življenju. Gorica.—30-letnemu trgovcu Možno je, da bo Arazone še en- cialni zdravoati, da bodo glaso- trenutek popihal njihov _ je bn te8arski moj8ter. Karlu Cotiču iz Komna so tatovi krat zahteval štetje *lasov. It vali tanj. Ta predlog jim daje Na trgu kralja Aleksandra, ^apravii sem štiri razredne odnesli 10 kg slanine, 1 morta- ¡*ida v tej wa*di je razvidno, da posebno lepa priliko za širjenje tšernovi in Gosposvetski hjudftke ^ nato me je dal oče delo, nekaj testenin, vse konzer- veliko Slovencev ni šlo na voli- potrebne socialistične vzgoje. w »tale cele gruče skrom- učit krojaMva, katerega sem se ve in 800 lir drobiža.. Š6e, ali pa so glasovali za IUli- Osnutek sicer ^trebuje i»po- «enHi delavcev h spod- \izuiil 2e kot sedemnajstletni k Gorica.-1'olicijske'oblasti so jana «oU ¡h.Iii tve, boljše defIn:icije o rj- "^v Jugoslavije, ki bi ra-Lem napftdel nek^a tovariša i« pr^iSSkTvi v uradS 29-tetoe« xavUti proti,Veh°vfu 14,1 T L ™ njali denar, da bi mogli Crneče !vasi, ^ imenu Sintiča. Man^H^ dr^H 11^ ^^ dV°UmnW ^ " i v -je do^če kraje. Lotovo pa ne ' ^ mu je bilo jfs ^JT^i^ ^, „ , _ dalmatinski kroènjarji, rea tako ime fa trj te(jne 80 jeiU- je Arezone kot oseba dosti bolj Zadnja kampanja ohijake cigaretne doze, nože in drobiž, samo da so dobili de-vlak. Po peronu, čakalni-kolodvorski veži in celo ob cesti so neko noč ležali »v« ^T^ZS^l™ r0,,a povedano^Zl k0t £ ^v mest 1¡¡Mlhtf i. ali britve, brivske apa- Lem bil kawlovan s 6 leti atro- £ut t , il llauser l)r:šti, 1)rod Kot je raavidno, IkhIo v mest- tega, ker pomilji» kakšnih me- "i gega zapora, katerega sem doU ^ ^ ni zbornici i^i trije Slovenc tod so ae kapi^ o- konca izdržal. Ko sem bil izpu- ™ . , J ^ Atir^e> ,n 64,811 Hrviit' vfl Prodo priprnvljeni poa užitl ta ičen, sem se napotil domov, kjer Corica.-22 trgovcev je bilo demokratje. Poralenih je blk> ohranlUv »tatu*a quo. Lahko a •em ostal nekaj časa nato pa pred ča8om naznanjenih, da so h g «tarih koncilmanov, kar je mislite, kaj bi oziroma kaj Imdo sem se napotil zopet po svojem Prodajali po višjih cenah, kakor dosedanji rekord. Vseh koncil- takrat počeli, ko bo delovni ra». t kar na tleh. Kovčegi, za-1 <#j{šeftu" Sel sem spet krast. Ve Predpisano. Ker pa so sedaj manskih aedeiev je 33. red politično toliko rrtočan, da in košare so jim služili za povsem sem kradel po okolici ugotovili, da je cene sadju In ze- Za Nodnlke B01 bili izvoljeni bo prevzel državo v svoje roke inoški suknji« in piašči No^a a ^ me kmalu lenjavi težko določiti taradi ved- Lkortj vt, tUri aodnlki. Za Zdaj jim zadoatuje še propa Služili delavskim ženam in t ijeli Komaj g0 me iZpu- nih sprememb, so bili vsi opro- mw4tnega sodnika je kandidiral ganda, jnitem pa^bodo priprav p»za odejo. Bili ao prizori, LfjJi že ftem šel za novimi tat- Kaznovanih pa je bil6 10 tud, John Mihelich (demokrat), ijenl zatečj se tudi k orožju, ln dogajajo pri pohodih ali vinami> Tako 8e je ponavljalo trgovcev s kaznimi od 200 do ki pa je b„ ^^ t veliko ve- tudi to je Potrebno, da Im«i de-velikih armad v minuli 8kozi vae moje živijenje, do da- ^ ^ ^radi povišanja cen su- čino> poraieni so blH tudi skoraj Invstvo v vidiku in se pripravi-»nji vojni. ne8. Za šestletnim zaporom, ka-levemu maslu, slanini itd. VH, bomIi jn amendn»entl. Torej lo, da bo znalo poraziti tisto eie- Iki, ki so prihajali iz notra- terega sem prestal na Ljubljan- Gorica.-Faaistična organiza- m| delavci nismo nič na boljem, men^v^ i driave in so vozili dalje skem gradu, so se vrstile kazni cija je razposlala na Uaoče tab- na slabšem pa veliko. iklteu^o itko- mčijo, so bili vedno nabito približno v sledečem redu: 3 le- lic vsem trgovcem k; jih morajo Sedaj pa tU skupaj čakamo liko asa dokler potnikov. Nemški letovi- ta v Gradiški zaradi tatvin, dve obesiti v svojih lokalih Na njih generanih voll ev ^ r^iaL šk^Ij Te num^ s«» se vračali iz naših ob- leti v Ljubljani na gradu, odko- je sledeči napis: "Tukaj se ne to. Takrat bo kapiUiistična In socialno škodljive namene, ih in planinskih krajev v der pa »o me pozneje prepeljali delajo diskuzije in previdevanja akcija napela vae''s»e, da bo ino. Z njihovih zdravih in|v Maribor, ker je Ljubljano pri-1visokejiolftike in visoke strat.|^ |^^ ^„^ njihovih lolnca ožganih obrazov se jelzadejal potres, nato sem prese-lgije Delajmo!" «um OlffBiUV BC JC <,(IUOj«l i«'««» —••• «----„ I * I» J i 4 . „ ^.„„(U- I velika skrb. Begali so del dve teti-v Gradiški, zopet 7 Gorica.—Alojz Vižin iz Renč J" denarja ta to bo na merniKe. ia,.menjavali denar, se in 6 let v Gradiški, nato 6 let v Andrej Cej |l( OorJee sta javi- J» ¡^T „St nm)pfft\p ohrat pred blagajniškimi o- Mariboru, 15 mesecev v Gradcu, L ,ici/If da g0 jima neznanci f J^ l>omMrajte iz nJenUl JMlVKUlt VUTUl Velik antikapitali-stični trust na Švedskem Ogromna aadrušna uatanova švedskih aoclallatov V hrupu .pretečih In te itbruh-nj«nih vojn, v atrahu pred atra-šno svetovno katastrofo, je oata-vele|>omembna pridobitev, ki Jo je še pred desetimi leti delavstvo v vseh industrijskih dria-vah smatralo ta utopijo, akoro neopašoiui; je to ratvoj Avedake delavske aoclallatlčne zadrug«. "Koopertlva Fnerbi^ndet**, y veli-kanako produkeljako podjetje He-ko tadrušno Problem poiiljanja letal z* vernikom li Pkcu uiiiKMJinoiMiui yimBuvuiu, -------------IIU pOHClJJ, UH »u jim» "«»«»vi i * „«-i' Na hni in na obmejnem policij- dve leti v Novem mestu, nato ukradli kole8fti ktaU. c>koi. Na ta boj, komisarijatu, se zalagali prav tam 13 mesecev zopet 4 TrHU_,esensko enakonočje je ^P^KJ*^ ^ka?et. inami in pijačo in Dovpra- leta v Novem mestu ,n posled- veliko gpremembo vwJUjU i po tem in onem. Železni- nja kazen je bil 3 leta in pol v P fl 8e je tud, Qstra Ako te «tarstvo, MtfJmt ^licijski in varnostni or- Novem mestu, odkoder «em pa L^ kj je ^^ temperaturo ^^^ ZmTzZli v pra-| New York, 13. nov.-V^ ame »le z veliko težavo zma- pobegnil. ... na9 stopinj. Zaradi tega je ie , HuillOMtj. ponebno, ako se A> rlške leUlake toVarne so pove 1 Promet - Ali prej moram povedat» marsikdo Hejfel Huknj|. Bur- ^ y Usm ^ v voJ. ¿alc obrat, da zadostijo zahte- t-nekaj tednih, polnih skrbi da sem bil še dve leti v P^'n« hH brije z bntino 75 km na uro in ^ nj j^j^eno. Dobro bi vam, ki JI stavijo zavetniki, kanih dogodkov, se je vrnilo delavnici. Ker sem tul pa krojač je poVBf0eua celo vrsto manjših bjlo Ako nt5 moP kradli kolo, vredno hodile po trgovinah in Pri Domžalah so naju srečali o 1450 lir. taih lokalih ter kupovale ii- rožniki, pa sem hitro zgrabil ko- in obleko. I lego za rokav in prosil orožnike | Oprezen sin v Ameri-zahteva jih A. Jankov ich. # ^ Tedenski pogovor b Jenenioah w. nu-i^ii mîr veriflro' ker da je ^varen Z,°* "Danes moramo biti pridni, ai- ,lÄ8i0pl ' ¿¡nee, ki nam je ušel, a sem ga u , k ,„ Zdravnik. (.HttkrMl n„ «^¡ssb istä! äer"» - - msfct Wbe in strasti, kl «ol tiriiei, 7Ak] Mm M iz za- ^^ , Jod» kdo je (Nadaljtvanje 1 2. strani.) To stališče se mi vidi napač ___ no. Masa je lahko res zabita In kov pri Boeing Airplane Co xehko vreden, disc.pli- u t mora, h Krki, sem ^IvHeDanesseneigra-l^ reHtant/)VBke h|ače oblekel ^ ^.ai.Nte komuniste, P je dočim gem da, povrfnik in IIx'rulfi» uv 1 uInn. I. - . « , /au Ir- in liberalce, soc ial pa Iln defetiste. Danes smo prijatelji, vsi složni sinovi In ^<»lx>dne Jugosalvije * miru. zadovoljstvu in sreči udove svojega pridnega smrt ■ ^'mi hlodi IUr'" \2 okt.—Na Cerša-l '«moHnji tvornki lepenke, " Pretila snoči usodna ne-kl Je zahtevala življenje ' ca. Tvornica je F » lalogi več vagonov hlo-nakopičeni na ku-■»«delavci, ki so bili tapo-urejevanju teh hlodov, tudi kletni delavec Av-Nenadno pa so ae k »^iiojasnjenega vsro-^jatt. Z grmel i so skupaj .T*''1*1' Pod iteboj nesrečne-J* ^aka. ki se ni mo-^'tl Tovariši no mu takoj " Pomoč in so pričeli .. ^......„.njegova , . „ in klobuk v vrečo in šel. Ob Kr-» njega trenutka pri njem. svoje tovarne v Santa Monici, Cal., Je dobila veliko naročilo od Francije. Druge letalske kom lianije so tudi dobile velika na ročila. Kraljevina Irak, ki leži ob Sueškem prekopu in v bližini Turčije, je naročila 16 bombni RMH* dostikrat ne zna ločiti socialno I Heattlu, Waah. Naročilo pred socialno slal>ega. sUvlja vsoto milijon dolarjev odgovoren za to letalske kompanije študira njeno zabitost? Mar masa, ali j0 rdaJ načrte glede dostavltve Ni mogel Mo liesede | tisti, ki jo namenoma potiskajo naročnikom. Kden načrt "Kaj je bila poslednja Želja v zabitost? za kar imajo na raz- predviduje direktne |Nilete pn-našega prijatelja?" j»olago ves mogočijl propagan- ko morja. Kompanije sodijo, MNičesar ni mogel reči, kajti dlstlčnl aparat kapitalizma. Z|da Ukl poleti «e bi kršili provi žena je bila do poirled- obsojanjem pošUdlj — v tem ameriškega nevtralnega za slučaju mas namesto VZBO-|kona> ■ Rusi zahtmvaio bm—do v •štonski vladi Tallinn, Estonija, 13. nov. — Ituska manjšina zahteva bas*-do v estonski vladi kot posledica I pakta vzajemne vojaške pomoči 1 Rusijo. Oni hočsjo več koncesij, med Umi formiranja se-I paratnega vladnega departmen-ta. Estonski krogi vidijo v agi-I tacijl poskus Moskve, da poveča svoj vpliv v Estoniji in jo pod-vrte popolni kontroli. Volilni uradniki odvdeni v zapor uni* ."«Ih " " Chicago, 18, nov.—«Enajst volilnih uradnikov, ki so bili spo tnanl ta krive slaparij pri voli-I tvah v zadnjih dveh letih, Je biki odvedenih v ječo. Med temi m stari ženske. verne Evrope. S ved* delo je daloko prekosilo vsa pri-ssdevanja n» zadružnem polju, ki so »a na primsr že pred nastopom faAtama kaša! i nemški ao» c lallst i. Ce ne bi bi) danes ves svet omajan po splošni kriti, kl ne dovoljuje mirnega ratgleda bi bila Svedeka vaor vsem tistim, ki vidijo v vedno rastoči socialni delavnosti delavskega gibanja, pot v novo, pravičnejšo družbo. 2e navadno naštevanje pro-dukcijskih obratov In jiodjetij švedske dol. tadruge nam kaže impoMUitno sliko. "Koo|>eratIva Foerbundet" poseečeJo v| nem letu M18 ton kruha. fi. Dve tovarni ta čevlje, kl sta v minu lem letu ltdelall 1 milijon čev Ijev. 6. Tovarna ta uenje letno usnja v vrednosti 1 milijona švedskih kron. 7. Tovarna zatfuml izdela na leto ta 10 milijonov švedskih kron gumijastih izdelkov. 8. Tovarna za umetno svilo. 9. Tovarna za porcelan 10. Tovarn» ts Itollml msterljsl. Zadnje tri tovarne Itdeiajo letno za 7 milijonov švedskih kron blaga. Poleg tegs Je švedska de-lavaka zadruga še lastnica to-varn za registrirne in trgovske blagajne, dveh tovarn za konfek-c I jo ter ene kemične tovarne. V začetku tekočega leta so ustanovil* tovarno ta poljedelske stro-je. Zadružna tveta ima tudi velikansko trgovsko hišo, laatno špecerijsko podjetje, tiskarne In svojo talogo knjig — ftvedska delavska zadruga Je olienem t dansko tadrugo |ss»estnica več tovarn ta električne žarnice. Kontumov Ima zadruga okrog 5 tisoč. . _ ftvedska delavska za-nike kmeta, je gospodarskemu sodelovanju med delavcem in kmetom sledilo politično. To sodelovanje je danus vašen faktor za notranjo stabilnost deiele. Danes si na ftvedskem stojita nasproti kmet in delavec kot prijatelja, kar Je ogromnega pomena In to dejstvo je vsžen mirov-ni fsktor. Seveda mir ne taviai od švedskih zadrug In ne od nordijskih demokracij. Delavstvo vseh dešel mora bi- J^J ti Avedom hvaležno, kajti švedski socialisti so postavili na l*ž trditev, ki Jo pogosto slišimo in ki pr»vi, da Je taaebna podjetnost nenadomestljiva. Gospodarska podjetnost švedskog» de-lavstvs pa je tudi dokaz, d» Je socialistično del»vstvo povsod, kjer mu d»je prava demokracij» možnost svobodneg» delovanja, jripravljeno j>ripravlJ»tl mirnim potom nov družabni red. T* s ti, ki s proietgando in orošjem t» ratvoj ogrotojo, se ne smejo čuditi, da si na ta način nakop-ljejo sovraštvo vseh tistih, ki vidijo v tem miroljubnem rstvoju pomembnosti |k>Hk> pot Človeškega napredka.—D. P, Mu»aolim odrtdil povečanj* armad% Rim, 18. nov.—Diktator Mussolini js odredil pridružitev nadaljnjih 8000 podčastnikov in 18,000 vešča kov k armadi, da o-jači Italijansko oboroženo silo. To Je Žs drugo ojačanje armade v zadnjih dveh tednih. Muesoll-nl je imel več ratgovorov t voja-škimj voditelji po roorganltlra-nju svojega kabineta In vodstva armade. Polit iz Pariza v Brazilijo v §traiorfori Pariz, 18. nov,—Tu Js bilo na-tnanjsno, da sts poročnik Paul Codos in stotnik lleuri Gulllsu-met usp<«šno Izvršila neprestani polet skozi stratosfero iz Parita v Klo de Janeiro, glavno mesto Kratilije. Poročilo o tem Metu Js bilo pravkar objavljeno. V teku so priprave glede |»oletov skozi stratosfero It Psrlta v New York, Nemška par niha zapu-Btila japonsko luko Tokio, 18. nov.—Uradna časopisna agentura DomeJ poroča, da sts dva nemške isirnika ta-pustils japonsko luko NagaMakl. It lok« sta od plula že dvakrat prej, a sta se vrnila nataj It bo-jazni pred sngie|kimi bojnimi ladjami. Poročilo dostavlja, da sta parnika odplula proti Rotter-damu. Sprememba imen elovaških ulic Klratislava, Hiovakija, 18. nov. -»Vlada Je odredila, da morajo ulice In ceste, ki nosijo imsna ži-dA in proatotidarjev, dobili takoj drugačna imena« hlode. Potegnili so] r Ira jo o sklenitvi »evt ^»dke, JACK LONDON — Poglejte! Parker je že hotel pobegniti, pa ga je Henry še pravočasno prijel za vrat Z drugo roko je odprl kovčeg. In Parker je zagledal ogromno množino draguljev. Parkerjev obraz je jasno pričal, da mu je ta prizor zaprl napo. Toda Henry ni uganil pravega vzroka njegove razburjenoati. — Saj sem mislil, da vas prepričam, — je dejal smeje. — Nu, zdaj pa dokaiite svojo zvestobo napram Francisu in povejte Številko njegovega telefona! — Sedite, sire ... In vi tudi, madame, — je zamrmral Parker in se spoštljivo priklonil. Končno si je od presenečenja toliko opomogel, da je lahko mimo govoril. — Izvolite sesti, gospoda I Številko privatnega Morganovega telefona sem pustil v njegovi spalnici. Mr. Morgan mi jo je dal danes zjutraj, ko sem mu pomagal pri oblačenju. Takoj vam jo prinesem. Ta čas pa sedite, prosim! Komaj je Parker zaprl za seboj vrata knjižnice, že je začel trezno misliti in presojati. Enega vratarja je postavil pred vežna vrata, drugega pa pred knjižnico. Ostale uslužbence je poslal na vse strani, da preiščejo dvorec in ugotove, da-Ii se ne skrivajo kje pajdaši rafi-mranih zločincev. Sam je pa hitro telefoniral na bližnjo policijsko stražnico. — Da, sire, — je ponavljal službujočemu seržantu. — Ta dva sta norca ali pa zločinca. Pošljite, prosim, takoj policijski voz, sire. Kdo ve, morda so zločinci ta čas v našem dvorcu že na poslu in morda strašnih zločinov ne bo mogoče več preprečiti . . Ta čas se je ustavil pred dvorcem avtomobil iz katerega je stopil Charley Tippery. - Pozvonil je in na straži stoječi vratar si je globoko oddahnil, ko je spoznal v prišlecu gospodarjevega prijatelja. Bilo je sicer še zgodaj, vendar mu je pa rade volje odprl. Tudi drugi vratar si je oddahnil, do je odprl Charleyu vrata v knjižnico. Samo muzal se je in nami-gaval Tipperyju, kakor da bi ga svaril, naj bo oprezen. Charley Tippery sam ni prav vedel, k*j pomenijo ta namigavanja. Stopil je naravnost k mizi, za katero sta sedela neznan gospod in dama. Njuni zagoreli obrazi in zaprašene obleke , so napravile na Tipperyja najboljši vtis. V tem sta si Charley in Parker nasprotovala. Tippery je takoj spoznal, da ima opraviti z odličnima tujcema, ki nista prišla v New York samo za kratek čas. Leonciina lepota je takoj vzbudila njegovo zanimanje in Charley se je zavedal, da ima opraviti a pristno lady. Kar »mi pa tiče Henryja, je Charley takoj na prvi pogled spoznal, da stoji pred serijoznim, odličnim In solidnim možem, čigar zagoreli obraz ga je čudovito spominjal na pokojnega Henry Morgana. — Dobro jutro, — se je obrnil k Henryju in se spoštljivo poklonil Leoncii, — Francisova prijatelja? — O, sire! — je vzkliknila Leoncie. — Se več nego prijatelja! Prišla sva, da ga rešiva! Citala sem jutranje list«. Ce bi ne bilo glupe trme njegovih slug . . . In Charley Tippery al več dvomil, da sta tujca res Francisova prijatelja in da ga hočeta rešiti. Segel je Henryju v roko. — Dovolite, da se predstavim — Charley Tippery, — je dejal prijasno. — Henry Morgan, Henry Morgan, — je de- Od leve proti desni: Honer Maerz, predsednik srebrnosrajčni-kov, protižidov&e organizacije, Joeeph Schimpf in George Heff-ner, uradnika te organizacije. Trojica je bila aretirana v Chicagu na obtožbo izsiljevanja. a sproti svojemu možu, ki je molče pospravljal kosilo, je ostala gospa Landaul zamišljena. Kaj je postalo iz nekdaj tako zabavno kramljajočega, zgovornega in galantnega moža? Zdaj je bil gospod Landaul prav tako tih kakor gospod Aubevoie, vendar njegov mračni in sovražni molk ni bil prav nič podoben molku njegovega prednika. Gospa Lan-daul si je dejala, da bi, če bi morala še enkrat izbirati, ne napravila več take neumnosti. •Nedolgo potem je stopila gospa Landaul v hišo, ki jo je zapustil njen prvi mož in ki je še ni poznala, kajti gospod Aubevoie je obogatel šele po ločitvi. Bila je prijazna hišica na Ave-nue Marceau; ozek, gosto zaraščen vrt je mejil na njo. Gospa Landaul je šla iz sobe v sobo in stari sluga je odpiral okna. V velikem salonu je presenečena obstala. Z zadnje sobe jo je sprejela njena lastna slika, ki jo je napravil slikar, ne da bi gospa Landaul sploh vedela za to. Začudena in žalostna hkratu je hodila po vsej hiši. Povsod je naletela na dokaze Jeromovega stanovitnega oboževanja. Tu fotografije, tam po fotografijah napravljene slike, vsakovrstne drobnarije, ki so bile nekoč njena last; vsakdanje relikvije: v neki čaši zvite rokavice, v omari nekaj posušenih cvetic, katerih vonj je nekoč vdihavala; v nekem kotu plesni čeveljčki. Mikalo jo je, da bi odprla omaro v neki sobi. V njej je viselo več njenih oblek, starih oblek, ki jih je pustila, ko je šla proč, in do katerih ji je bilo prav tako malo kakor do Jeroma. Naposled je prišla v sobo, kjer je opazila sekretar iz rožnega lesa; na njem je visel majhen zlat ključ. Postala je močno radovedna in je odprla predale. Pisma, kupi pisem so bili v vsakem predalu, že orumenela, vsa datirana, vsa naslovljena nanjo, pisma, ki nikdar niso bila odpo- Plaha ljubezen "Gospa,** je rekel državni pravdnik Racuir, "gospod Aubevoie vas je postavil za svojo univerzalno dedično." Namenoma je izgovarjal te besede z gano-tjem v glasu. "Navzlic nesoglasju, ki je nastalo med vama, vas gospod Aubevoie ni nikdar pozabil. Rekel bi celo, da je s spominom na vas uganjal ginljiv kult. Nikoli nisem bil v njegovi družbi, ne da bi mi pripovedoval o vas. Iz previdnosti, da ne bi morda kdo ovrgel njegove oporoke, jo je napisal v različnih dobah svojega življenja. Kakor veste, njegovo premoženje ni ravno majhno." Gospa Landaul je vstala in odšla po stopnicah navzdol. Na cesti je bilo živo in vroče. Vročična, glasna množica jo je metala sem in tja. Poklicala je taksi in se odpeljala domov. Stisnila se je v kot voza in se zamislila. Ni razumela, kaj se je pravkar zgodilo. Življenje se ji je zdelo zamotano in čudovito. Gospod Jerome Aubevoie, njen prvi mož, ji je torej zapustil vse svoje imetje. Kako to? Cemu? Stara je petdeset let; ko ga je zapustila, jih je imela trideset. Sla je za Leoncem Landaulom, ki jo je premamil s svojo zgovornostjo. Znal je govoriti kakor bi sadil rožice in bil je ha glasu, da je bogat mož. Le kako ji je mogel Jerome odpustiti izdajstvo? Skušala si ga je predočiti, kakršen je bil v zakonu, in videla je pred seboj drobnega, bledega moža otožnih oči. Tiho, sramežljivo in nerodno ji je izkazoval uslužnosti, ki so jo dolgočasile. Govoril je malo in nerazločno izgovarjal besede, kar jo je zelo dražilo. Le kako ga je mogla tako dolgo prenašatii ? Nekega dne je Leonce Landaul križal njeno pot. Zamikala jo je pustolovščina in gospod Aubevo?e je ostal sam. Se ko je sedela za mizo na- Kamen na ledvicah brano smer. Pošteno priznam, da mi kolovratenje po tej stezici niti za minuto, ah kaj, niti za sekundo še ni bilo dolgočasno. Imam tri zveste prijatelje, ki zvesto vandrajo, in kot kaže, tudi bodo staje, to se pravi, tja do moje zadnje gostilne, kjer mi bo dobra gospa Koščenka na točila zadnja dva peci. Upam, da sem si vsaj toliko avtoritete prigaral v življenju, da se bo izpolnila moja edina želja, ki jo še imam. da bom zadnjikrat dihnil ob gostilniški, s čistim, belim prtom pogrnjeni mizi. Zato v zadnjem letu vedno pogostje zahtevam čist, če je umazan, in bel, če je roAast prt na mizi, za katero sedem. Za vsak slučaj, namreč Res, samo tri zveste ljudi poznam na svetu: gospodično Nesrečo, ono Trpljenje in gospo Lenobo. Gospa me je že v zgodnji mladosti viljubila. ker so jo v očetovi hiši vedno t veseljem sprejeli. In človek bi pričakoval. da bodo takile spremljevalci, če drugega ne, vsaj za tvojo vitko linijo skrbeli, da ti bodo položili v lične gube asketske poteie in v zenice nalili apatične sivine bolnika. Toda ne. Kljub vsemu se redim. Imam neestetično. zabuhlo postavo, vsled maščob-ni h oblin dobrodušen obra« in tudi moje oči niso ravno apatične. Vsaj ženske pravijo. Ne vem, kako in zakaj. Nemara telesna sbnormaliteta. Saj skoro nič popoldne spet-odpeljal reševalni avto. Hud napad . . . Ledvice . •. kamen . . . "Ce ie ne dovolite operacije, držite vsaj dieto! Prvo in najvažnejše : alkohol pomeni za vas smrt!" mi je zvončkljal v ušesu zdravnikov glas, ko sem zjutraj zapustil bolnico. Zvečer sem se nečloveško napil. Saj je vseeno. Kaj bi s kapljo na veji ? Samo lahna sapa potegne, veja se zaguglje, kaplja se odlepi, pada, pada In se raztrešči na tleh. Pa tudi če bi solnce obsijalo kapljo na veji. Sicer je res, da se lepo zalesketa za par hipov, toda končno se vendarle razpuhti v neznano . .. Pripis: Včeraj zjutraj so našli v gozdiču ob Večni poti obešenega 28-letnega študenta, gospoda X. Y. Pogreb je bil že zvečer, Ljudje so se čudili, da je stop»! za krsto tudi oče. veletrgovec, gospod X. Y. Pod roko je vodil svojo tretjo, 22-letno ženo, ki se je v sprevodu zdolgočaseno ozirala na vse strani. Starec je imel elegantno črno suknjo, črn, visok cilinder in v roka^rne usnjene rokavice, s ksTlfimi je zmedeno potresa val. Pepel nato siv obraz brez kaplje krvi. Z nekam trdimi, oglatimi koraki je spremljal sina na zadnji poti. Nič čudnega. saj se mu že dolgo neslišno! seseda po grešnih žilah prebeli apnenec . . . Nemara ga bo v kratkem kap ... Igor Torkar Moj življenjepis? MoJa pred-zgodovina? Kdinček bogatega trgovca. V-prvih letih življenja pomehkužen. V mladosti s sladkarijami preobremenjen želod-ček. Kazvajenček. Potem se Je začelo počasno prebujanje, medlo špoznavanje, ki pa je z vsakim dnem tako naraslo, da se je nekega večera v mojem dva in dvajsetem letu »premenilo v histerične udarce, ki sem Jih usmeril na hrbet lastnega očeta, starega pohotneža. ki je živalsko surovo navalil na nesrečno mater. Ceš, da on se ne da. da on ni od muh. da zakaj so pri hiši naenkrat vedno samo stare služkinje. (To sem materi sam svetoval.) Oče Je po mojih udarcih pobesnel, razbil porcelan v razkošni »prejemnici in se brezumno zaganjal vame in tudi v mater. | V par dneh me je preklical in razdedinil. V poznem poletju, ko po travnikih za rožniškim hribom pospravljajo tadnjo dišečo otavo, Je mati umrla ... Pe sklopa 1L radaa koavoadjo ss Isliko aar«« as Ust PrmrU» h prištaj« «d «a, dva, trt, Itiri ali p«t «taaov is sas drsita« k tal asr* shd. List Prosvote ataao sa m oaaka, ss štoa« sU asilsM M » aaa tote« aaratatao. Kor pa Itoal še plačajo pri sss«assto $L» » todaik, so IIa te prlltojo k aarotahü. 1WeJ sodo) al moks, nH to jo list prodra« m «toae 8NPI. List Praovota Je vala Isstsis» to cotoro Jo v tiiU dr.iiai mUo, U bi rad «tsl ttot ?wk to«. Cm» tista ProoroU Jo: Zs Zdrvi. driav* tal Kaaafe.ltJt Za Ctosre ta Cbkafo Js... 1 Udaik la..............4JI I todaik to.............J* 2 todalka ta............ S.M I todalka ta............¡-J! I todalko to............Me t todaik« to............"J 4 todaik« to............ LM I todalko .............. I todaikov to........... ali • todaikov ta........... Ordor v ptoaia to al aaročlto Proovoto, Hto, U Jo vaša iastsiaa. PeJasalto:-VsoloJ kakor hitro kateri tok Ilenov pron«ks bttl «j* SNPJ, ali to m preooli pral od drall*« b bo ssktovsl m« todaik, bodo aioral tisti Osa Is detttao družin«. U Ja takoj naročena aa dnevnik Proovoto, to takoj nasaaaitt «pratniltvs m hi obonom doplačati dotično vsoto lista Prostata. Ako toga* wn. todaj mara upramiitvo sali*ti dataa sa to vsoto naročnika Ustarito todaik ta «s priptflt« k BMft Edino protislovje, ki Je v me. ni. je prav sa prav dejstvo, da se nemarno redim. Drugače sem enovito grajen človek. Jasno vi-dim pred seboj svojo grobljssto življenjsko ntezo. ki ima trdo dokičeno, saj vendar od usode ia-