Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 32.	v utoni v soaoio, 8. lenraorifl m
Leto XLL
— Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K za en meseo „ . . » za Nemčijo oeloletno . „ za ostalo Inozemstvo . „
'20 j *—~ 1
a
29'
35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejsman meseCno „ 1*70
= Sobotna Izdaja: =
za celo leto......., T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9 —
n ostalo inozemstvo.
12--
- ■■ ■ Inserati: ■ '
Enostolpna petitvrsta (72 miu): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren po pas !.
Mm tZMilli. zinilo,osmrtnice lil:
enostolpna Bt.ttvratu po 13 vin.
■■ Poslano: ', enostolpna poUtvrsta po 30 vin
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob S. ari pop.
Redna letna priloga Toznl red.
G2T Uredništvo Ja t Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št 24.797, ogrske 2B.5U, bOEB.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Poslednja laza iztočnega vprašanja.
Prof. Anton Bezcnšek.
»Mohamedanec sc jc vrinil po sili tja, kjer ni mesto zanj; zato naj bo izgnan spet s silo.«
Ch. S e i g n o b o s.
Sofija, 4. februarja.
Vse to, kar se je zgodilo poslednjo dni v Carigradu, vse te krvave preku-cije i?a izvršene grozovitosti, dokazujejo še enkrat pred celim svetom, da je tudi oni mali kos zemlje, ki je za zdaj Se ostal Turčiji v Evropi, dovolj obsežen za največje nemire.
Pri takih okolščinah je sosedstvo s Turčijo sedaj ravno tako neprijetno, kakor je bilo v preteklosti. Taka država, ki ne more napredovati na potu civilizacije, katera je vsled tega obsojena k poginu, a se še drži pokonci — kakor nevarno bolan in raztrovan organizem r— samo z najhujšimi otrovi, kakor so revolucije in zarote, takšna država bi vedno kalila mir bližnjim in daljnim sosedom.
To je utrdilo balkanske države v prepričanju, da se mora postaviti v prihodnjem miru kot prvi pogoj: da nimamo druge meje razven morja s Turčijo, ali pa da imamo na suhem čim krajšo mejo. Kako bi torej Bolgari mogli dopustiti, da bi ostalo Turčiji mesto Odrin in da bi se potegala dolga meja od neke točke na Črnem morju do zaliva reke Marice? — To ne bi bilo niti vinteresu balkanskih držav, niti v interesu Turčije, a posredno bi to škodilo tudi celi Evropi; kajti to bi dalo povod večnim razprtijam med bližnjimi sosedi. Balkanski zavezniki bi bili v kratkem času spet primorani prijeti za orožje ter obračunati končno z nepoboljšljivo Turčijo. A to bi dalo povod novim konfliktom v Evropi.
Torej je bolje, da se napravi sedaj popolen obračun. Bolje bo še enkrat udariti in nove žrtve doprinesti, kakor pa čakati v nesigurnosti nekoliko let in potem z nova začeti vojno — morebiti pri bolj neugodnih okolščinah kakor so današnje.
A v enem ozix*u se nahajajo sedaj zavezniki v ugodnejšem položaju, ka-
kor so bili ob času premirja. To poudarja vladino glasilo »Mir« s sledečimi stavki:
»Vsako zlo za dobro,« pravi naš pregovor. In v danem slučaju je pro-nunciamento v Carigradu zaveznikom prav dobro došel, ker jim je omogočil, da sami dovršijo začeto delo do kraja. Poslednjih štirideset dni je bilo za nas, zmagovalce Turčije, prav težavno, in to posebno radi tega, ker se nam je vedno pripomnjevala naša odvisnost od velikih držav ter staro varuštvo, pod katerim nas hočejo one vedno držati. Pregovori so se razvijali tako, da je svet začel misliti, kakor da postane Odrin bolgarski, ne ker bo kapituliral pred bolgarskim orožjem po nekolikih dneh, ne ker je zaprt kot arestant v zaporu cel garnizon, katerega Turki niso v stanu osvoboditi in kateri, ako se more skrivati pod cementiranimi svodi svojih trdnjav, ni v stanu se vzdržati na-, sproti bolgarskemu orožju — ampak da postane Odrin bolgarski po milosti Evrope. Varujmo se, da se ne pojavi in razširi tako mnenje, kajti to bi nas do-vedlo do položaja dolžnika proti Evropi, kateri bi se morali obdolžiti z raznimi kompenzacijami!«
A res je prišlo do tega položaja, ko bodo zavezniki s svojim orožjem sami končno določili usodo Turčije in obenem s tem podpirali svoje zahteve. Vendar se samoobsebi razume, da čim poči prvi top po skončanem premirju, izgubi svojo veljavo vse, o čemer se je govorilo v Londonu z obeh strani. Rezultati novih bojev bodo sedaj določili, kakšna mora biti osnova za nove pregovore. Položaj se bode vsled tega popolnoma izpremenil.
Ako pogledamo v zgodovino, najdemo dosedaj tri načrte za uničenje ev-ropejske Turčije, — današnji je četrti.
Prvi mednarodni poizkus je bil napravljen leta 1772., t. j. tako imenovani »grški načrt«, ki je imel za osnovo konvencijo z rusko carico Katarino II. in avstrijskim vladarjem Jožefom II. z namenom, da se izženejo Turki iz Evrope in povzdigne na balkanskem polotoku grško carstvo. Vse ostale turške dežele v Evropi naj se razdele med Rusijo in Avstrijo. Ta poizkus se je pa izjalovil vsled skorajšnjega nastopa prve rusko-turške vojske.
Drugi poizkus je bil napravljen leta j 1807. v »Tilzitskem miru«, sklenjenem med ruskim carjem Aleksandrom I. in francoskim cesarjem Napoleonom I.
Razdelila sta si na zemljevidu turške pokrajine prav po »bratovsko« med seboj; samo da sta pustila Tracijo z Od-rinom in Carigrad Turčiji, ker se nista mogla sporazumeti, komu izmed njih naj pripade. Drug drugemu nista privoščila teh krasnih krajev in važnih mest. Prišlo je pa kmalu do vojne med Napoleonom in Rusijo, in to je spet rešilo Turčijo.
Leta 1852. je px*išel na vrsto tretji predlog za delenje dedščine »bolnega moža« med Nikolajem I. in angleško kraljico Viktorijo. In takrat je tudi rešila grozna krimska vojska Turčijo iz smrtne nevarnosti.
Končno je prišla sedaj zadružna akcija balkanskih držav kot četrti in morebiti poslednji poizkus za uničenje Turčije v Evropi. Štiri mlade, življenja polne kulturne države na Balkanu so se združile proti staremu, oslabelemu, neciviliziranemu tiranu, da rešijo enkrat za vselej iztočno vprašanje in da očistijo kulturno Evropo od barbarstva in grozovitosti, katere je morala blizu šest vekov prenašati.
Nadejamo se, da topot noben »svetovni dogodek« ne bo rešil Turčije iz žugajoče jej propasti.
Zakaj ie i)ii prem« posooiesec?
Bivši naučni minister na Bulgar-skem, prof. dr. šišmanov, je nedavno tega objavil članek, ki je vreden, da ga objavi tudi naš list. Dr. šišmanov pravi takole:
»Ne da se oporekati, da se je tudi na Bulgarskem izkazala resnica gesla: šola je temelj življenja narodov. In ne pretiravam, če pravim: Vse, kar ima dandanes Bulgarska v intelektualnem in moralnem oziru, se ima zahvaliti izključno svojim šolam, v katerih so bili nameščeni najbolj izobraženi Bulgari, ker jim je bil vstop v turško državno službo zabranjen vsled turške nezaupljivosti. Šola je bila, ki je majhnemu, pa fizično močnemu narodu vlila v žile sveto navdušenje, s katerim je ta mali narod izvojeval svoje zmage proti turškemu Goljatu. Smotreno in sistematično je vzgajala šola generacijo za generacijo skozi stoletje v fanatični ljubezni do domovine in svobode. Iz neznatnih početkov (prve bulgarske šole so bile še v prvi tretjini preteklega stoletja le v temnih in vlažnih samostanskih in cerkvenih lokalih) je bul-
garsa šolka rastla počasi ali neprestano. Šele leta 1832. je bila otvorjena prva javna bulgarska ljudska šola po metodi Bell-Lancasterjevi. A kmalu nato so zrastle nadaljne javne bulgarske učilnice, še za turške vlade, kakor gobe po dežju, in danes ni v tej mali deželi vasi, ki bi ne imela najmodernejše ljudske šole. Vednost je moč. To dobro vedo Bulgari, v katei'ih je delotvorna volja in goreča želja po moči nenavadno krepko razvita, in zato kljub svoji zgledni varčnosti ,ne skoparijo nikdar, kjer gre za pospeševanje ljudske izobrazbe. — Svoj čas so le občine zidale in vzdrževale šole, dandanes pa skrbi za ljudsko omiko skoraj samo država, in proračun naučnega ministra narašča leto za letom skoraj do brezmejne mere. Tako izkazuje državni proračun v minulem letu vseh stroškov 25 milijonov frankov za šole in poučne svrhe, kar je vsekako ogromna vsota, ako pomislimo, da vsi dohodki bulgarske dežele znašajo okroglo samo 190 milijonov frankov. V čast bulgarski požrtvovalnosti imajo danes v tej mali državi 3482 javnih ljudskih šol z 8866 učitelji in učiteljicami, ki so združeni v mogočne društvene zveze, 1237 zasebnih občinskih šol, 31 deških in dekliških višjih gimnazij in realk s skoraj identično učno osnovo, 316 gimnazij, 9 učiteljskih zavodov, nekaj obrtnih, tehničnih in trgovskih šol, duhovno semeni" šče, državno glasbeno šolo, zavod za slepce in gluhoneme, akademijo umetnosti in univerzo, na kateri ie 2116 Študentov in študentk.
S povzdigo splošne omike sta se naravno razcveli literatura in znanost. Bulgarska ima dandanes pesnike, pisatelje in učenjake, ki uživajo velik ugled tudi v inozemstvu. Procvitanje literature kaže v sleherni deželi, da ljudstvo rado bere, da se rado uči. Enako veselo znamenje v tem oziru Jo naraščanje periodičnega tiska. Ni dolgo tega, kar je slavilo Bulgarsko 501et-ni jubilej svojega prvega časopisa (1844—1894), a danes ima skoraj vsako večje bulgarsko mesto svoj časnik. Kako bulgarsko ljudstvo rado bere, pričajo pač po vsej deželi razširjena bralna društva, ki so se lani spojila v mogočno zvezo po švedskem vzoru. Pu vsej Bulgarski se vrše organizirana predavanja vseučiliških moči in se prizadevajo na vso moč za sistematično vseobč'no izobrazbo po angleškem in amerikanskem vzoru.
LISTEK.
Ženitvena ponolla.
Humoreska. Spisal Iv. Baloh.
Gospod Pivnik je bil davčni kontrolor. Kot uradnik je bil vesten, da so bili njegovi predstojniki ž njim zelo zadovoljni, kot človek je bil pa sam zase, ki se ni brigal za ves svet' ne, svet pa za njega ne. Njegov dnevni red je bil vedno enak. Po uradnih svojih urah je zavžil doma skromno kosilo, katero mu je pripravila njegova kuharica in gospodinja Barbka, ki je pri njem služila že nad petindvajset let, po kosilu je šel v kavarno, tam prebral tiste časopise, katerih sam ni imel naročenih, potem šel spet v pisarno, potem pa redoma dobro uro na sprehod, če je bilo lepo vreme, če ne, je pa čital doma časopise z inserati vred, četudi jih je že dva- ali trikrat prebral. Zvečer ob sedmih je bila večerja, potem je šel pa vsak večer kmalu k počitku. Tako je bilo življenje gospoda Pivnika. Z nikomur ni občeval, ljudi je pustil pri miru, najrajše je bil sam, še kadil ni. Zuelo se mu je tako življenje čisto naravno in če bi bilo drugače, bi gotovo ne bilo zanj.
Njegova gospodinja je dobro poznala vse lastnosti svojega gospoda. Bili so dnevi, ko ni niti ene besedice spregovorila z gospodom, a je mislila, da že mora tako biti. Še, če je vprašala, kaj naj skuha, včasih ni dobila odgovora. Kar je skuhala, je bilo dobro. Zato ji je bilo včasih zelo dolgčas, večinoma se je pa udala v svojo usodo.
Letošnjo pomlad pa je začutil v svojem srcu gospod kontrolor nekaj, kar mu je bilo doslej neznano. Samega se je čutil. Spočetka mu je bila ta' misel nekako zoprna, a kar odkrižati i se je ni mogel. Ludno se mu je zdelo, i da je sploh prišel na to misel, saj mu je Barbka stregla kot lastnemu možu. A nehote mu je vedno prihajalo na um: žena je le žena. Barbka naj zboli ali umrje, kje bo drugo dobil? Ali če on zboli, kdo mu bo tako vestno stregel, kakor soproga? Sicer pa Barbka lahko ostane pri njem, pomagala bo gospej soprogi pri tem in onem delu. Kar videl je že naprej, kako prijetno bo tako življenje. Barbka bo doma kuhala in pospravljala, on se bo pa lepo sprehajal s svojo soprogo po senčnatih drevoredih. Nič več ne bo sam, nič več ne bo tako pust in dolgočasen, kot so mu očitali njegovi tovariši v uradu.
In postavil se jc gospod kontrolor pred ogledalo kakor ni imel nikoli na-
vade, premeril se je od nog do glave ter djal polglasno: lep nisem, mlad tudi ne, a čeden in pošten.
Torej sklep je bil storjen, da naj bo konec tega dolgočasnega življenja; toda — kako! To je bilo sedaj poglavitno vprašanje. Kje naj dobi nevesto, ko polovico ljudi v trgu niti ne pozna, razun tistih, s katerim ima opraviti v pisarni. Njegovi tovariši so mu večkrat to ali ono gospico očitali, ali on se je vedno in redno izgovarjal, da jc niti ne pozna. To je bila velika skrb za gospoda kontrolorja. In ko je tako premišljeval dolgo časa to sitno zadevo, tedaj mu je prišla rešilna misel: V časopis bom dal!
Dobro, izvrstna misel! Nobeden ne bo zvedel, čc se mi ne posreči, nobeden mi no bo očital, sram me ne bo, pa izberem si lahko, kar hočem.
In vsedel se jc gospod kontrolor ter napisal tele besede: Zcnitovanjska ponudba. Uradnik v najlepši možki dobi z nekaj premoženja išče znanja v svrho ženitve z gospico srednje starosti. Na denar so ne gleda, glavna stvar je: poštenje. Odgovor naj sc pošlje na naslov: »Sreča št. 1000« na ta list.
Pismo je bilo spisano in sam ga je oddal na postaji, da bi poštarica, o kateri je slišal, cla vse prebere, nič ne ski-tdla.
Nemirni so bili tisti dnevi in ti6te noči za gospoda kontrolorja. List je prišel in prinesel inserat celo trikrat. To jc bil vesel gospod kontrolor! Preobrat ga je vsaki dan najmanj desetkrat. Nervozno je čakal en teden, ker potem mu jc obljubilo upravništvo do-poslati odgovore.
Njegova postrežnica Barbka j a imela navado, da je popoldan, ko je gospod odšel v pisarno, brala časopise, ki jih je gospod pustil na mizi. Kaj je pa hotela driizega delati? Brala je naj-! njše podlistke, novice in pregledala je vse inserate. Kaj čuda, če je brala tucli; Zenitovanjsko ponudbo? — Brala je enkrat, dvakrat in nehote ji je prišla misel: Kaj, ko bi — ?
Kar ustrašila se jc spočetka te mi sli. Saj ni nič hudega! Kaj če gospod umrjejo, kam bo šla? In brala je zopet drugi in tretji dan — pa tega ni mogla pozabiti. Živi duši ni tega povedala, tudi učiteljici ne, dasi sta bili najboljS! prijateljici in skoro vsaki dan skupaj, in ko je brala že tretji dan neštetokrat tisto ponudbo, tedaj sc je že sprijaznila z mislijo: Kaj ko bi poskusila? Zvedel ne bo nobeden. Sicer se pa šc lahko skesam in gospod ne bo zvedel nikoli, čc mi nc bo všeč. In modrovala je ta« ko naprej: Ravno prav bi bilo zame. Uradnika sem navajena. mjad ni asi.
«
Tako smo nakratko povedali, kako se skrbi za izobrazbo bulgarskega naroda, ki je v tridesetih dneh svojega starega sovražnika sijajno zmagal. Po tem, kar smo tu povedali, se ne bo nihče čudil, da si je bil zadnji bulgarski vojak popolnoma svest svoje velike narodne dolžnosti, ko je pograbil za orožje in korakal med bojni grom, da reši svoje brate izpod turškega jarma. Šola mu je vtepla po desetih letih kategorični imperativ največjih žrtev za domovino z besedami: »Moraš, ker moreš, in moreš, ker imaš proti sebi sovražnika, ki si je postavil nevednost za malika svojega največjega spoštovanja.« Turek ne ve, kakšna moč je vednost. Njegova edina čitanka, ako sploh kaj bere, je v arabščini pisan koran, čegar zmisel mu je pa po večini nejasen. Vsled tega so turški vojaki z redko izjemo analfa-beti, dočim umeje skoraj vsak bulgarski vojak brati in pisati. Jako poučno je v tem oziru, kar se je konstatiralo v vojaških bolnicah v Sofiji, kjer so bulgarski in turški vojaki ležali dostikrat drug poleg drugega. Moja »enketa« je dognala tu med Bulgari skoraj 99% mož, ki so znali brati, medtem ko so bili Turki vsevprek sami analfabeti. Mnogo teh revežev ni niti vedelo, proti komu so bili iz daljnih krajev Male Azije v Evropo pritirani. Cilj in pomen krvave vojne jim je bil splošno čisto neznan. Tega niso mogli vedeti ne iz šole, ne iz knjige, ne iz časopisov.
Balkanska vojna je zopet sijajno pokazala, da ima omika velik pomen tudi kakor faktor v vojski.«
Dr. šišmanov potrjuje kakor klasična priča, da morajo biti šola, organizacije, izobraževalna dela in pa tisk temelj našega življenja in najtrdnejša njegova opora. Vrli bulgarski narod je pri svoji uka-željnosti, pridnosti in treznosti nad barbarom moral zmagati. Balkanska zmaga je bila zmaga luči nad temo,pravice nad krivico. Z zlatimi črkami bo zapisana v zgodovini narodov na vekov veke!
iz odrlnske okolice.
(Piše župnik Ivan Bonev.)
Ak-Bunar, 29. jan.
Položaj v odrinski okolici.
Ak-Bunar je izpremenjem v velikansko vojaško skladišče in v glavno postajo vojaških transportov. V vasi imamo le malo bolnikov, ker skoraj vse bolnike vozijo dalje proti severu. Karantena je odpravljena in sedaj spet lahko občujemo z okolico. Poštne zveze s staro Bulgarijo še nimamo, pač pa imamo telefonsko zvezo z raznimi točkami bojnega polja. Pri nas je namreč glavno skladišče za municijo in provi-ant. V naši novi cerkvi je spravljenih 800 voz granat, šrapnelov in smodnika; pa tudi v drugih poslopjih so velike zaloge municije. Odrin oblega 120.000 bulgarskih in 60.000 srbskih vojakov. Izpred Čataldže je prišlo okoli 40.000 vojakov z raznovrstnim topništvom. Nad 900 topov je namerjenih proti Odrinu. Vsaka baterija ima municije za pet dni, drugo se pa hrani v naši vasi in v okolici.
Vsak dan potujejo skozi našo vas žene in otroci, ki hodijo na bojišče obiskovat svoje može in očete. Vsak dan se pomika skozi vas in po polju ob vasi na stotine voz z municijo, živežem in bolniki. To sc godi že od oktobra dalje.
Izzet paša, turški generalissimus.
Laliko si mislite, cla bo s tem naša vas gospodarsko popolnoma uničena. Žrtvovati smo morali skoraj vso živino, seno, slamo, žito in moko. Najhuje pa je, da morajo vsi naši kmetje žc od oktobra dalje prevažati vojne potrebščine; zato ni mogoče obdelati in posejati polja. Lahko si mislite, da je polje vse poteptano in od koles razorano.
Turške grozovitosti.
Bili smo priče strašnih turških grozovitosti. Peta kompanija 37. polka je južno od Ak-Bunarja s predrznim pogumom napadla turški oddelek okoli 4000 mož. Večina bulgarske čete je bila ubita ali ranjena; peščica preostalih vojakov se jc morala umakniti ter pustiti ranjence in mrtve na bojišču. Eno uro pozneje je prišlo na pomoč topništvo, premagalo Turke i« osvojilo prejšnjo bulgarsko pozicijo. Na bojišču so našli mnogo bulgarskih ranjenccv; vse ranjence so Turki še prebodli z bajonetom, nekaterim so porezali nos, ušesa in še druge ude. Videli smo tudi, kako so topovi iz odrinskih trdnjav streljali na oddelek bulgarskega rdečega križa, ki je pokopaval mrliče. Še hujše grozovitosti so uganjali Turki .nasproti mirnemu neoboroženemu prebivalstvu. Skozi Ak-Bunar je potovalo mnogo bulgarskih družin, ki so se na čudovit način še rešile iz razdejanih krščanskih vasi. Ti begunci so nam pripovedovali strašne reči, ki so jih Turki uganjali proti bulgarskim ženam, deklicam in
otrokom. Turki so zares sramota za kulturno Evropo, ki.de,toliko časa mirno gledala turško barbarstvo.
Položaj v'Odrinu.
Nekateri naši vaščani so se pred vojsko mudili v Odrinu in so potom morali ostati v obleganem mestu. Pred nekoliko dnevi se jim je posrečilo, da so ušli. Ti so mi pripovedovali, kako je v Odrinu. Misijonarji v odrinskem predmestju Kara-Agač so mnogo kmetov sprejeli v svoje varstvo in jim s tem rešili življenje. Na vrt deškega semenišča v Kara-Agaču je padla granata, a ni eksplodirala. — V zavodu zagrebških usmiljenk je priletela granata v spalnico, se razletela in poškodovala zidovje, a ubila ni nikogar; vse redovnice in go-jenke so zdrave, škof Petkov se jo med bombardiranjem v družbi misijonarjev in gojencev skrival v podzemskih kleteh v zavodu poljskih resurekcionistov; tja je pribežal tudi ruski konzul. (Bolj verjetno je, da je tja pribežal avstrijski konzul; preprost vaščan iz Ak-Bunarja najbrže ne loči dobro posameznih konzulov.) Zavod resurekcionistov ni bil zadet od nobene kroglje. Turški vojaki dobivajo vsak dan pol kilograma kruha in nekoliko sira. Med turško posadko sta dve stranki, ena je za predajo, druga pa za brezobziren boj.
Če se bo vojska nadaljevala (pismo jc pisano med premirjem), potem Odrina ne bomo več videli. Vso mesto bo uničeno: razdejanje ne bo nič manj strašno kot jc bilo razdejanje Jeruzalema.
iz Plovdiva.
Izviren dopis. Piše profesor H. G.
Položaj v Odrinu.
Vojska se je zopet začela. Bog daj, da bi v velikanskem dvoboju med križem in polumesecem zopet sijajno zmagovala pravična krščanska stvar ter za vselej uničila turško silo v Evropi. Ker se bo sedanji del vojske odločil pri Odrinu, zato vas bo gotovo zanimalo izvirno poročilo o sedanjem stanju v obleganem Odrinu. Po tajnem potu sem sprejel iz obleganega Odrina pismo od nekega katoliškega duhovni-
Turški strelni jarki ob jezeru Derkos.
Srbska inianterija pred Odrinom.
ka. Pismo je pisano dne 14. januar-
j a. Iz pisma navajam naslednje podrobnosti.
Bulgari so 12 dni bombardirali odrinske utrdbe, a mestu niso prizadeli posebne škode. Samo enkrat je v mestu nastal požar, a je bil takoj po-gašen. Šukri paša je dobro vodi« obrambo Odrina. Bulgari niso svojili šc nobene izmed 32 trdnjav okoli Odrina. Na trdnjavo (fort) Papaz-tepe so napravili 18 brezuspešnih aiaskokov. Grič Karal-tepe južno od Odrina (zunaj utrjenega okrožja) so Bulgari osvojili po sedmih naskokih. Večino bitk sem lahko ocl daleč opazoval. Videli smo bulgarski zrakoplov, ki jc Bulgarom jako dobro služil, ker jo baterijam po telefonu naznanjal turške pozicije. Bulgarski aeroplan je večkrat krožil nad Odrinom in metal v mesto razne oklice.
Odrin jc preskrbljen z živežem za 8 mesecev. Sicer je zmanjkalo soli, sladkorja in petroleja, a vendar se še da živeti. Turki so izstrelili šele eno desetino municije; velikih topov s 30-ccntimeterskim kalibrom sploh še niso rabili. Iz tega sledi, da bo boj za Odrin grozovit in da bo zahteval ogromno število človeških žrtev.
Pomaki se vračajo h krščanski veri.
Bulgarski Pomaki so v XV. in XVI. stoletju iz strahu pred smrtjo in iz drugih časnih ozirov prestopili k mohamedanstvu. Turki so jim vedno pošiljal* mohamedanske softe (turške uuhovnike) iz Carigrada, da so bulgarskim verskim odpadnikom vcepljali fanatično sovraštvo proti krščanskim Bulgarom. Vendar so se pod mohame-dansko odejo še vedno ohranile korenine narodne in krščanske bulgarske preteklosti. V svojih skritih gorskih vase h v Rodopih so bili Pomaki ločeni od drugega sveta ter ostali čisto, pa divje naravno ljudstvo. Bulgarski jezik so zveste ohranili in bulgarski jezikoslovci so ravno pri njih našli največ oetr.nkov starih pravljic v najčistejšem starobulgarskem narečju. Mno>o starih. bulgarskih narodnih običajev se je samo pri njih še ohranilo. Tudi sledovi krščanstva so se med njimi še ohranili. V skrajni sili so se večkrat zatekali h krščanskim cerkvam, posebno bolniki. Če vsa zdravila in zagovarjanja turških hekimov (zdravnikov) in hodžev niso nič pomagala, so se Pomaki zatekali v krščanske cerkve, poljubljali svete podobe, prižigali sveče pred slikami Matere božje in prosili krščanske duhovnike, naj molijo za bolnika.
Sedaj se pa ti zapeljani bulgarski i bratje v trumah vračajo h krščanstvu. Že okoli 400 selišč in vasi zahteva bulgarske duhovnike. To gibanje bode ustvarilo okoli 200.000 novih Bulgarov, ki bodo po veri in narodnosti združeni z drugimi Bulgari. Res so pri Poma-kih za izpreobrnjenje odločilni posvetni nagibi, pa sa.i je bilo tako tudi pri pokristjanjenju Bulgarov pod Borisom prvim. Pomaki pod turško vlado niso doživeli mnogo dobrega. Turški begi in age so jih zatirali in odirali. Pomaki niso bili nikoli varni svojega življenja in premoženja. Zato so v vsakem oziru zelo zaostali; v kulturnem in gospodo) skem oziru so daleč za drugimi Bulgari. Slavne bulgarske zmage so jim omajale zaupanje v turško moč, katero so imeli prej. za nepremagljivo. Bulgarska človekoljubnost nasproti mohamedanskim ujetnikom je zelo
na denar se ne gleda, sicer ga pa nekaj imam, poštena sem pa — ravno zame bi bilo to. Če umrje, imam pokojnino, pa v miru živim — in gospa bom ...
In vstala je Barbka in se pogledala v ogledalo.
Lepa nisem, mlada tudi ne, ampak čedna in poštena — tako je rekla na tihem, da se še muc ni zbudil, ki je spal na njeni postelji.
Toda kako? — Barbka ni imela lepe pisave, tudi je le malo pisala, razven svoji sestri nikomur na svetu. Tu se je spomnila učiteljice. Nerada ji je razodela to srčno zadevo, toda druge pomoči ni bijo. Sicer ji bo pa še lahko svetovala, ker sama takih reči ni vajena. In šla je Barbka v nedeljo popoldne kot ponavadi k gospici učiteljici ter ji po dolgem obotavljanju počasi razodela, kaj bi rada. Nekoliko sram jo je bilo, pa je le šlo.
Učiteljica se ji je spočetka nekoliko nasmehnila, a nazadnje ji jc prav dala. Morda boste še srečni — le škoda, da zgubim tako dobro prijateljico. In po dolgem posvetovanju sta sklenili odgovoriti, da se ponudba sprejme, da se ima tudi nekaj premoženja, a da sc želi osebnega pogovora. Odgovor naj se po^te noste restante Ljubljana pod naslov Tiha sreča št. 1000. Gospica je imela že itak lepo pisavo, a to pismo ie pisala, kolikor je mogla lepo.
Barbka je oddala pismo na postaji, da ne bi na pošti brali.
Prav lepo sta sc poslovili in seveda zatrdili, da ostane to tajno med njima na veke. Barbka je pisala svoji sestri, naj čez en teden dvigne pismo s takim naslovom ter ga ji pošlje. Rekla je, da se gre za neko zadevo.
In mirno so tekli dnevi naprej v hiši gospoda kontrolorja. Čakal je on, čakala je Barbka. Oba sta bila včasih vesela, včasih molčeča.
Minul je teden, dolgi so bili dnevi. Gospod kontrolor je pisal po odgovore in prejel je — tri pisma. Dvoje je bilo take otročje pisanih, da jih gospod ni smatral resnim. Mislil je celo, da se je kdo iz njega ponorčeval, a eno je bilo pisano pa tako lepo, da mu je bilo na hip všeč. A žal, ni bilo ne podpisa, ne slike, le oseben pogovor sc želi. Kaj sedaj? »Šc bolje«, je djal gospod kontrolor. Slika včasih človeka vara, če pa nevesto osebno vidim in spoznam, jo lahko sprejmem ali pa odklonim.
In napisal jc pismo, da se želi pogovor prihodnji ponedeljek v Ljubljani v hotelu X. Y. na št. 33 ob 3. uri popoldne. Pismo je bilo spisano in na posiaji ' oddano.
Za ponedeljek je prosil gospod | kontrolor dopusta, da ima v mestu važen opravek.	^
Barbka je po svoji sestri pismo dobila. Torej v ponedeljek mora v Ljubljano, tedaj sc odloči njena usoda. A kako bo dobila dopust, ali naj gospoda samega pusti, ali naj ga prosi, da naj za en dan potrpi in v gostilni obeduje? Vtdola je, da ji bo gospod to prošnjo usiišal, ker je tako dobrega srca.
V nedeljo opoldne pa naznani gospod kontrolor Barbki, da za ponedeljek ni treba mesa naročiti, ker ima v Ljubljani važne opravke.
To je bila Barbka vesela! »Ravno prav, to me je že skrbelo — jaz pa grem obiskat svojo bolno sestro«, to je bil odgovor.
Ponedeljek je prišel. Gospod se je oblekel v črno salonsko obleko, se pogledal parkrat v ogledalo, se vsedel na pošto in se odpeljai na kolodvor. Barbka pa je oblekla najlepšo svojo obleko, se skrbno počesala, par sivih las na sencih izrula, vzela solnčnik in šla peš na kolodvor. Ona sc je peljala v tretjem. on pa v drugem razredu; nič se nista videla. V Ljubljani se nista srečala, vsak je imel svoje opravke. On je obedoval v hotelu, ona pa pri sestri. Po obedu je šel on kot po navadi v kavarno, potem pa k brivcu, da ga je napravil mlajšrga vsaj za par let, ona je pa kupila nov Savi, da je bila lepa, kot takrat, ko je bila pri birmi za botro hčerki svoje sestre, Sestri je rekla, da
se gre slikat, da bo tudi ona eno dobila. In res se je šla.
Bližala sc je ura tri popoldne. Gospod kontrolor je prišel od brivca čisto pomlajen, kupil je čez dolgo let zopet nekaj smodk in šel v hotel v sobo št. 33, katero je že preje naročil.
Nažgal je smodko ter hodil nemirno doli in gori. Sedaj se odloči, noben človek ne ve, nobeden ne bo zvedel, če mi ne bo všeč. Zvečer pridem domu, v par tednih bo poroka — in začelo se bo novo življenje.
Nestrpno je čakal, srce mu je bilo hitreje. Zdelo se mu je, da take težke v:-" še ni imel v svojem živlieniu.
Gospod kontrolor je pogledal gotovo že desetkrat na uro, a zdelo se mu je, da kar ni hotela iti naprej. V hiši je vladal popoln mir. Nobenega koraka ni bilo slišati.
Odbila je ura tri v zvoniku. Postal je in zdelo sc mu je, da sliši korake, Nič ni bilo.
Minulo je že pot minut in gospodu kontrolorju je bilo srce tako močno, da se jo skoraj slišalo.
Tedaj nekdo na rahlo potrka.
»Notri« — zakliče z močnim glasom gopod kontrolor.
Vrata se odpro in---—
Ko sta se spogledalo, ni bilo par sekund slišati nobene besede.
vplivala na Pomake. Več vasi je bilo že sprejetih v krščanstvo. Veliko veselje in dobrohotna prisrčnost, s katero bo Bulgari sprejeli izpreobrnjene Pomake za enakovredne državljane in brate, zelo pospešuje izpreobrnitev še ostalih rnohamedanskih Pomakov.
Novi katoliški škof.
Znano vam je, da živi v Bulgariji okoli 20.000 katoliških Bulgarov latinskega obreda pod vlado dveh škofov, nikopolskega (s sedežem v Ruščuku) in sofijsko-plovdivskega. Sofijsko - plov-divski škof je obenem apostolski vikar za vso Bulgarijo. Sedanji apostolski vikar nadškof Menini (rojen leta 1837) iz kapucinskega reda je po rodu Italjan iz Dalmacije. V začetku letošnjega leta so mu v Rimu izvolili pomočnika in naslednika. Novi sofij sko-plovdivski pomožni škof je kapucin O. Klet Pejev, rojen Bulgar iz katoliške vasi Baltadži pri Plovdivu. Bil je več let profesor bogoslovja in modroslovja v Rimu; tam je bil znan kot spreten latinski pisatelj in pesnik. Že dolgo smo si želeli, da bi dobili bulgarskega domačina za katoliškega škofa; večkrat smo to željo sporočili v Rim. Sedaj se nam je ta želja izpolnila. Novi škof bode brez dvoma dosegel, da se bo versko življenje med bolgarskimi katoličani povzdignilo ter bo katoliški veri pridobil še večji ugled v novi veliki Bulgariji.
Enver bel o sebi.
Enver bej je 16. januarja letos svoji sestričini Mariji Detlov v Krakovu pisal naslednje pismo v francoskem jeziku: »Draga sestričina! Z velikim veseljem sem prejel Tvoje pismo z dne 22. decembra m. 1., ki mi je bilo včeraj potom našega vojnega ministrstva izročeno. Hitim Ti odgovoriti. Iskreno se Ti zahvaljujem, draga sestričina, da si mislila name, svojega bližnjega sorodnika, v času, ko naša dežela preživlja najstrašnejšo dobo svoje zgodovine. Jaz nisem bil ranjen, ker sem se nahajal daleč proč od bojnega pozorišča; bil sem v Bagdadu, najoddaljenejši pokrajini Turčije, in v enem delu Arabije (Mezopotamiji)- Bil sem ondi v lastnosti armadnega nadzornika. Mrja družina je ostala v Solunu, kjer sem bival, predno sem odpotoval v Bagdad. Ko je izbruhnila vojna, sem zapustil Bagdad, da se udeležim bojev, toda ko sem dospel v Carigrad, je bilo premirje že sklenjeno; kajti to potovanje je zelo dolgotrajno. Sedaj je katastrofa velika; naša armada je imela nesrečo; vsa Evropa je proti nam; hočejo si nas razdeliti. Mi izgubimo evropsko Turčijo in storimo vse mogoče, da rešimo Carigrad in azijsko posest. Da pa to dosežemo, moramo brezpogojno obdržati Odrin in otoke ob maloazijski obali. Saj se bo v kratkem videlo, če in kaj bomo dosegli. V Carigradu živim sedaj kakor na potovanju; kajti žena in otroci so še v Solunu, ki je sedaj v grških rokah. Čakam, da se sklene mir, potem bom družino semkaj vzel. — Sedaj sem 56 let star, vendar mi prisojajo komaj 45 let. Sem dobro ohranjen, zdrav in krepak. Vendar bi šel rad prav kmalu v pokoj, da bi še ostali del svojega življenja preživel v Evropi in dovršil vzgojo svojih otrok. Bil sem dvakrat oženjen; sedanja moja žena je krist-
janka in katoličanka. Od nje imam dva sinova in hčer. Otroci prve žene so že odrasli. Mnogokrat razmišljam o tem, katero evropsko deželo naj si izberem za svoje bodočo bivališče. Mislim, da bi bila Švica' (Lausanne) najpriprav-nejša za to in bi imel tam najboljšo priložnost za vzgojo svojih otrok. Mislil sem tudi na to, da bi se v Galiciji -•- Krakovu ali Lvovu -- naselil, vendar je ta načrt, radi našega popolnega neznanja poljskega jezika neizpeljiv. Prepričan sem, da bi v poljski zemlji našel simpatije in razumevanje, toda treba je misliti na bodočnost otrok, ki govore samo francosko in turško. Trije otroci iz mojega drugega zakona so še zelo majhni — najstarejši je star 11 let — in bi se torej še z lahkoto naučili poljščine, vendar nimam poguma, da bi njihovo bodočnost pripravljal v deželi, katero tako malo poznam. Tudi ne poznam galiških razmer in ne vem, ali je življenje tam drago ali pa se da shajati. Moja pokojnina bo znašala mesečno 50 turških lir (1150 frankov). S to vsoto se v Švici prav lahko izhaja; če tudi v Galiciji, ne vem. Ako bi moja pokojnina za življenje tamkaj zadoščala in bi se otroci mogli izobraževati v Galiciji, potem bi dal tej deželi prednost pred Švico. —■ Iz pisem sem poznal Tvojo teto, ki je bila redovnica v samostanu sv. Jožefa. Poznal sem tudi pokojnega Avrela. Borzecki, ki je kot vpokojeni častnik živel v samostanu. Gotovo poznaš mojo sestrično Malvi-no; prosim Te, sporoči ji moje prisrčne pozdrave. Jaz poljščine, kakor rečeno, prav nič nisem zmožen ter Te zato prosim, da mi pišeš francosko. Najpokor-nejše se Ti priporoča udani Enver paša.«
Zalivala in prošnja.
Vsem slavnim slovenskim županstvom, ki so se spomnila svoje rodoljubne dolžnosti in so naročila srečke »Slovenske Straže«, najiskrenejša zahvala v imenu vseh trpečih obmejnih bratov.
Pri tej priliki prosimo vsa slavna slovenska županstva, naj stoje našemu narodno - obrambnemu delu zvesto ob strani, da rešimo, kar se izpod grabežljivih tujčevih rok še rešiti da. Vsako nemško županstvo podpira »Schul-verein« in »Siidmarko«, vsako laško županstvo podpira potujčevalno delo »Lege Nazionale«, — slovenska županstva naj pa vsa podpirajo »Slovensko Stražo« z rednim letnim doneskom.
Prosimo vsa slavna slovenska županstva, naj sklenejo v svojih sejah:
1.	redno letno podporo »Slovenski Straži« — vsaka občina po svojih denarnih močeh;
2.	da svoje uradne spise kolkujejo z narodnim kolkom »Stražar« (kolek 2 vinarja), pri naročilih nad 100 komadov 20 odstotkov popusta;
3.	vsa slovenska županstva naj rabijo samo papir, ki je v založbi »Slovenske Straže«. Pišite pisarni »Slovenske Straže« po vzorce!
4.	vsako županstvo naj naroči sliko deželnega glavarja dr. Šusteršiča za uradne prostore in šole; slika 2 K, dve sliki 3 K;
5.	katera občina zmore, naj po »Slovenski Straži« naroči skloptikon v
izobraževalne namene v občini. Pišite po podatke »Slovenski Straži«. Domovina Vas nujno kliče na to delo!
Načelstvo »Slovenske Straže«.
Birme
7.	V Ljubljani (kanonična vi-zitacija). 67. V stolnici na binkoštne praznike.
8.	D e k a n i j a Šmarje. 78. Javor pod Ljubljano v nedeljo 27. julija.
sc bodo letos v ljubljanski škofiji vršile po naslednjem redu:
1.	Dekani j a Kranj. 1. Besni-ea v četrtek 24. aprila. 2. Kranj v nedeljo 27. aprila. 3. Naklo na vnebohod 1. maja. i. Lom v petek 2. maja. 5. Tržič v nedeljo 1. maja. 6. Kovftr v ponedeljek 5. maja. 7. Križe v torek 6. maja. 8. Duplje A' sredo 7. maja. 9. Podbrezje v četrtek 8. maja. 10. Šmartin v nedeljo 18. maja. 11. Sv. Jošt. (sveta maša) v ponedeljek 19. maja. 12. Mavčiče v torek 20. maja. 13. Trboje v sredo 21. maja. 14. Št. Jurij v nedeljo 25. maja. 15. Pred-oslje v ponedeljek 26. maja. 16. Goriče v torek 27. maja. 17. Trstenik v sredo 28. maja. 18. Preddvor v četrtek 29. maja. 19. Kokra v petek 30. maja. 20. Cerklje v nedeljo 1. junija. 21. šenturška gora v torek 3. junija. 22. Velesovo v sredo 4. junija. 23. Zapoge v petek 6. junija. 24. Smlednik v nedeljo 8. iuni-ja. Skupna konferenca v Kranju v četrtek 5. junija.
2.	Dekanija Novo mesto.
25.	Mirna Peč v sredo 11. junija. 26. Prečina v petek 113. junija. 27. Novo mesto v nedeljo 15. junija. 28. Šempeter v torek 17. junija. 29. Šmarjeta v sre-
18.	junija. 30. Bela Cerkev v četrtek
19.	junija. 31. Brusnice v petek 20. junija. 32. Podgrad v soboto 21. junija. 33. Stopiče v nedeljo 22. junija. 33. Vav-ta vas v torek 24. junija. 35. Soteska v sredo 25. junija. 36. Pdllandl v četrtek
26.	junija. 37. Črmošnjice v petek 27. junija. 38. Toplice v nedeljo 29. junija. 39. Šmihel v nedeljo 20. julija. — Skupna konferenca v Novem mestu 21. julija.
3.	Okolica ljubljanska. 40. Ig v nedeljo 6. julija. 41. Dobrova, v nedeljo 13. julija. 42. Golo v nedeljo 7. septembra.
4.	D e k a n i j a Trebnje. 43. Trebnje v nedeljo 14. septembra. 44. Št. Lovrenc v ponedeljek 15. septembra. 45. Čatež v sredo 17. septembra. 46. Sv. Križ v petek 19. septembra. 47. Št. Ru-pert v nedeljo 21. septembra. 48. Št. Janž v torek 23. septembra. 49. Sv. Trojica v četrtek 25. septembra. 50. Tre-belno v petek 26. septembra. 51. Mokronog v nedeljo 28. septembra (tudi po-svečevanje novega velikega oltarja).
52.	Mirna v ponedeljek 29. septembra. — Skupna konferenca v torek 30. septembra.
5.	Dekanija Žužemberk.
53.	Dobrniče v četrtek 2. oktobra. 54. Ajdovec v petek 3. oktobra. 55. Žužemberk v nedeljo 5. oktobra. 56. Zagradec v ponedeljek 6. oktobra. 57. Sela v sredo 8. oktobra. 58. Krka v četrtek 9. oktobra. 59. Ambrus v petek 10. oktobra. 60. Šmihel v nedeljo 12. oktobra. 61. Ilinje v sredo 15. oktobra. — Skupna konferenca v Žužemberku v ponedeljek 13. oktobra.
6.	Dekanija Kočevje. 62. Unter-Warmberg v četrtek 16. oktobra. 63. Ebental v petek 17. oktobra. 64. Nesseltal v nedeljo 19. oktobra. 65. Unter-Deutshau v ponedeljek 20. oktobra. 66. Unterlag v torek 21. oktobra.
Jeseniške novice.
.i Zadnjič smo poročali, da ni nihče vložil ugovora zoper novo šolo. Danes vest popravljamo v toliko, da je bila neka pritožba vložena, toda tri tedne prepozno. Zadnji čas za vlaganje pritožb jc bil namreč 30. december 1912., dočim so ugovor vložili šele dne 21. januarja t. 1. Da bi šlo skupaj, so pa kar na kratko zapisali, da je bii odlok dež. šolskega sveta publiciran šele dne 11. januarja t. 1., dočim je bil v resnici na občinsko desko nabit že dne 16. decembra p. 1. Pritožbo so podpisali Urban Ravhokar, Jožef Javorski in Johann Amsrožič, vsi s Save, odposlal pa jo je — Pongratz. Toliko, da jih ljudje spoznajo.
j V krajni šolski svet na Jesenicah
so bili izvoljeni preteklo nedeljo samo naši somišljeniki.
j Predavanje. Jutri, v nedeljo, zve« čer, ob navadni uri ima giospod dr. Gruden iz Ljubljane v Dela.vskem Domu na Savi predavanje, in sicer o starem rudarstvu in železarstvu na Slovenskem. Ker se je na Jesenicah že pred stoletji začela železna obrt, ki traja še do danes, bo ravno za nas predavanje gotovo velezanimivo. Vsem našim prijateljem, do svidenja! Vsto*> prost!
j Naše učiteljstvo je dalo z debelimi črkami v »Slovenskem Narodu« tiskati, da dne 1. februarja ni dobilo plače in je moralo zanjo brzojaviti. Potem pa vzklika o »praznih deželnih kasah«. Kaj je na tem? Nakaznica je zašla na Jesenice pri Zidanem mostu; deželni odbor je bil še tako dober, da je takoj v denarnem pismu poslal učiteljem znesek. Toliko, da sfvet čedalje bolj spoznava te značaje, k!i zabavljajo čez deželni odbor, obenem pa pa prosijo podpore, in celo posnodu deželnemu glavarju pisarijo, naj pritisne na občinski odbor jeseniški, da jih denarno podpira! Značaji!
Miške novice.
t Občni zbor kmetijske podružnice
za Tržič in Lom se bo vršil v nedeljo, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne v <Jru-štvu Sv. Jožefa. Na sporedu je: poročilo načelstva, volitev in slučajnosti. Vabljeni so člani podružnice na občni zbor.
t »Lumpacij vagabundus«, znana
veselo igra, ki je zelo primarna za predpustni čas, je priredilo društvo Sv. Jožefa na pustno nedeljo in pustni torek. Obakrat je občinstvo napolnilo prostore.
t, Prememba posestva. Hišo čevljarja Maksa Peliarca, je kupil na dražbi gospod Avgust Primožič, mizarski mojster in pogrebni podjetnik.
t Cerkvena vest. Sveti misijon se bo vršil od 22. t. m. do 2. marca. Vodili ga bodo častiti gospodje lazaristi iz Ljubljane. — Sveta birma se bo delila na praznik sv. Florijana 4. maja.
Na tleh je ležal pri njej solnčnik, pri njem smodka.
»Ali ste vi?« — vpraša trepetaj e Barbka.
»Ali si ti?« — je bil njegov odgovor.
Hitro je pobrala svoj solnčnik, zaprla vrata in šla, ne, tekla tako hitro doli po stopnjicah, kot še nikoli v svojem življenju.
Hitela je po ulicah, šla od ene cerkve do druge, pa ni bilo nikjer mogoče najti miru, dokler ni prišla do kolodvora.
Gospod kontrolor se je vrgel na divan. Celo uro je gledal pred se. Sam ni vedel, ali je bil s6n ali resnica. Čudno se mu je zdelo, da sta se drug druzega tako prestrašila, ko sta se vendar po-preje videla stokrat na dan.
Šel je v kavarno, bral časopise; a četudi je bral eno novico petkrat, ni vedel, kaj je čital.
In zopet sta se peljala nazaj, on v drugem, ona v tretjem razredu.
Tisti večer je Barbka pripravila gospodu mrzlo večerjo v njegovi obed-nici; videla se pa tisti dan nista.
In z drugim dnem je teklo obema življenje zopet mirno naprej kot preje leta in leta.
Kaj se je zgodilo na številki 33 ob 3. popoldne, tega pa ni zvedel nihče, tu>M učiteljica ne.
Inseratov pa od tedaj ni čital nobeden več, ne on ne Barbka.
En kratek pugovar lz gespudam žepa-nam.
»Moj sin dohtar Ivan — moj star prjatu Boltatu Pepe iz Kudeluga!« predstavu in seznanu naj je ta teden enkat zjutri u šelenburgu ule gespud dohtar Taučar. »Tku, Ivan, zdej pa stop kar sam naprej u pisarna, jest se mam tlela še neki iz mojmo prjatlam Pepe-tam za pument. Um pršou hmal za ta-ba.«
Ke je ta mlad gespud dohtar Ivan udšou pu Dunisk cest preke atatu pisarn, pugledu je gespud dohtar Taučar na ura. prjeu me za pudpajzdha in zavila sva ja preke Tibuli.
»Dobre pu ure mam še časa in lch-ka stopma tlela mal naukul. Neki prou
važnga se mam iz taba za puguvort in pršou s m dons u roka kokr nalaš.«
»Kua pa kej tacga, gespud dohtar? Al jm kašn bi težek juridičn uprašajne dela prglauce; al jh žepanske skrbi martraja? Kar puveja nej, pa uma hmal ta prava pugruntal!«
»Na juridične uprašajna jest pihnem. Juridične uprašajna mam jest u ta malmu mazince in je le clrgačn mnejne sudniku uzrok, če jest kašna prauda zgebira. Žepanska uprašajna, te m delaja prglauce in kermu b jh pa ne, če b stavu na takm stališ, kokr sm jest. Scer prpadam neudvisn strank, kokr veš, al udvisn sma use glih edn ud druzga. BI k sc edn neudvisne stranke uklene, bi je udvisn, kar se sa-mu ub seb zastop. Ke nd, neudvisn vu-liuci sa me vulil in me iz tem naredi, de sm ud teh noudvisneh vuliucu udvisn; neudvisn vuliuci sa pa spet ud mene udvisn in morja tku plesat kokr jm jest zažvižgam, če čja. de kej pr men dusožeja; tku, de je use ta. neudvisnast, ke tku remunirarna iz no, prouzaprou ena velika uslarija, ona hedu velika uslarija. Pa kua čma? Katje, pa je; zdej. ke sma enkat neudvisn, morma udvisn ustat, a ne! Zdej pa pumisl, Pepe, kuku je zame tu narodn, de sm udvisn ud te neudvisne stranke. Ja, tu t puvem, Pepe, te Ido sa. tku čudn, de res ni iz nim za izhajat. Edn če tu, druh če tu in usi se skušnja mod saba, ker u več pugervu ud mene in se tku pršmajhlou sojem vuliucrrn. Umes prideja pa še klerekalci in sc usedeja
na naša mestna kasa, tku de še tistem neudvisnem ubčinskem svetnkem na morm ustrečt, ke b jm iz srca rad ustregli. Scer je že naša kasa tku skor du malga prazna; al če b pustu enkat pu ne tku pustrgat, kokr pestim pustrgat blat na našeh cestah, b se že še kašn krajcer vn nastrgu. Nuk, čist pustrgat kase pa spet. klerekalci. na pesteja. Tku. de mama večn dirndej.«
»Dimdej je biu že ud nekdi na ro-tuž, zatu nej s ga zdej nekar preveč b src na jemleja.«
»Oh, sej veš; jest sm scer hladn« krvi, a učaseh m pa use glih še zavre jn vskipi in tekat sm sam nase najs-voln. Sej člouk stri, kar more; al te večne zahteve mojeh prstašu na en plat, klorekalcu pa na ta druh plat, tu more čluveka zungaut če. b biu še tku čvrste nature. Enmu ruguvilja mustiP-ki pu glau in pugerva. de b mu jh mogl čez usaka luža nardit. če b hodu kašn člouk kerkat čez al pa ne; mu-stičke s je u glava utepu, pa morja bt; ki uma uzel gnar za te mustičke, tu je pa naša reč, pran. Če mu prec na ustreženi, t začne pa nus vihat in se zmr-dvat. Druh ma spet pr usak sej ubčin-skega sveta sam pesek u glau in če niša prec na nogau ukaz use ceste pu ne-gaumo ferklce pusute, pa t že stiska post u vnržet in žuga, do nn uja negau vuliuci nekol več iz mira vulil. Ja, veš, Pepe, če b ti enkat puslušu, kua use te Ide ud mene pugerva ja, tu vem. de b ud smeha poču, al pa ud jeze ekspludi-ru. Hišn puaestnki laziu tud ukul me-
Pred Odrinom.
Prof. Anton Bežen še k.
Sofija, 5. februarja.
Kaj votlo doni
Pred nami na levi, na pravi?
Kaj bliska se v jasnem,
lznova se razlega po lepem odrin-skem polju strašno grmenje topov. lznova razpenja tam nemilostljivi angel smrti svoja krila nad tisočerimi hrabrimi bulgarskimi in srbskimi sinovi.
Votlo donenje se čuje celo preko bulgarske meje, do Svilengrada (Mu-stafa paše), odkoder brzojavljajo, da v noči, ko se je začelo bombardiranje Odrina, do zore (na pustni torek' nikdo ni mogel spati, ker se je čulo neprestano in tako silno grmenje, da so se šipe na oknih tresle. Ako je bil efekt na lo-liko daljavo tako močan, tedaj si more človeška domišljija komaj predstavljati, kaka groza je morala prevzeti prebivalce Odrina, ko so čuli prve strele iz visočin, ki obdajajo mesto.
Predstavite si, da po redkih prvih strelih sledi vse gostejše bučanje In vedno silnejše treskanje, katero je — v primeri z grmenjem ob hudi uri — mnogo bolj strašno in grozno, a pri tem neprestano.
V ponedeljek dne 3. t. m. ob 8. uri 7 minut zvečer se je bombardiranje Odrina začelo in trajalo v torek do poldne skoraj brez prestanka. V takem — lahko rečem — peklenskem trušču se ne čuje ihtenje mater in kričanje otrok. Nikdo nc sliši klicev ranjenih ali vikov razmesarjenih od sovražnikovih šrapnelov, — nikdo jim ne gre na pomoč; saj nobeden še sebi pomagati ne more.
Žrtve padajo, obile žrtve, ne samo v obleganem mestu, nego tudi v vrstah oblegovalne armade, ki se drži hrabro pod poveljništvom bulgarskega generala Ivanova in srbskega generala Stepanoviča. Duh vojakov je odličen, vsi so veseli, da je konec negotovosti, v kateri so čakali toliko tednov v podzemeljskih votlinah, med tem ko se je diplomacija v Londonu brezupe-šno posvetovala.
Aka bi bilo to posvetovanje še dalje trajalo, bi se bil mogel tudi tukaj uporabiti stari rimski izrek: »Roma de-liberante Saguntum periit.«
Prvi strel topa je torej znamenit, ne toliko zaradi efekta, ki ga je povzročil med Turki v Odrinu, nego še več zaradi tega, ker je uničil tisto brez miselno delo diplomacije, katero ni imelo ni konca ni kraja — ali po domače — ni glave ni repa.
Ti topovi, ki grme sedaj pred Odrinom, bodo razrušili ne samo turške trdnjave in znaten del mesta, nego bodo presekali tudi tisto nad sto kilometrov dolgo mejo. katera je mislila diplomacija opredeliti po sredi puste Trakijske ravnine. Ta dolga meja bi bila stala razmeroma več žrtev, kakor pa obleganje Odrina; kajti 100—150 tisoč bul-garskih vojakov bi komaj moglo tako dolgo mejo pred turškimi napadi stra-žiti, posebno ker se ve, da je Turek maščevanja željen in da bodo prošle cele generacije, prej ko se bo turška jeza zavoljo izgubljenih lepili ravnin v Evropi ohladila.
A to bi stalo mnogo denarja — več kakor bi ga mogel bulgarski proračun tekom dolgih let, prenašati. Novo grmenje topov pa bo postavilo prihodnjo bulgarsko mejo tje, kjer jo je bilo poprej bulgarsko orožje začrtalo, namreč
ne in m žugaja, de na smem nubene hiše več pestit zidat u Iblan, ke j h je ie zdej zadost, ja clu preveč; pugerva-ja ud mene, de morm usacga pestit zaprt al pa pu šup iz Iblane izgnat, kdur u pršou še na rotuž pu duvulejne, de b smou hiša zidat, ke ta zidajne ni nč druzga ket sama umazana kunku-renca.'<
»Vn iz rotuža nej vržeja usaega, k jm prou na guvari.«
»Le tih hod! Če jh vn vržem, je zamera! Jest lepu diplumatičn rečem, de um stvar preiskou in nhne žele. upu-števu. ,Na ta viža se j h ta nar preh iz-nebitn in zamere ni nubene.«
»Tud dobr!«
»No, pa tu še ni use! Zadnc čase pa nahterm že clu iblanska razsvetlava ni ušeč. Pumisl! Iblanska razsvetlava, ke je vnder taka, de ja nima para. TJ Iblan imaja električna luč, mejhne in velike lampc, pol maja gas, pu let ukul Kresa pa šc kresnice. Ja, veš, Pe-pe, tu je že nasramnast, a ne? Usak vuz, ja usaka šajtrga sm ukazu, de more bt pu noč razfcvetlena in vnder še tem malkuntentem ni ušeč! Člouk b jh kar ud jeze zmlou. Lepu te prosm, P;pe, a s že kerkat brau, kašna jc bla učaseh u Iblan razsvetlava — — —?«
»Eh, soj se še clu sam spuminam,
na tesno mesto pri Čataldži in tje do severne ozke meje Galipolske&i jšol-otoka.	m
Na ta način bo orožje popravilo po-greške diplomacije. A morebiti sle bodo — ako gre vse po sreči — te meje še dalje proti iztoku in jugu prestavil^.
A predvsem mora pasti Odrini
Zgodovina Odrina našteva vrsto krvavih bojev, ki so se bili zanj, začenši z letom 813. po večjih in manjših intervalih do leta 1420.; pozneje še 1829. leta in sedaj 1913. Kakšr " velike boje si ti Odrin videl, kakšne grozovitosti so se vršile pred tvojim starim ozid-jem! A prišli so pred nekaterimi leti nemški strategi s svojimi inženerji in so popravili staro obzidje, dostavili nove trdnjave, naredili silne forte okoli in okoli, položili fugase v velikem razmeru, vse po najnovejših načrtih, kakor jih znajo narediti veliki strategi in kakor jih ume izvesti moderna tehnika.
In vse to naj sedaj uniči slovanska roka. ki je še pred nekaj desetletji nosila verige turškega robstva! Nemec je šel tiranu na pomoč, a slovanski rob si je pomagal sam.
Koliko bujnih in mladih glav je zakopanih okoli Odrina, koliko nadc-polnih moči je propalo zaradi tebe, koliko dragocenih žrtev si že zahteval ti, svojedobni moloh, in še jih zahtevaš. Po bližnjih in daljnjih gričih odrinske okolice počivajo pozemski ostanki tisočerih junakov raznih narodnosti. Naj jih poskusim našteti, a bojim se, da ne bi katerega zgrešil: Goti, Avari, Franki, Latini, Bizantinci, Bulgari, Srbi, Turki, Rusi. In sedaj te spet Bulgari zajedno s Srbi pod vrhovnim vodstvom carja Ferdinanda iznova oblegajo, hoteč te imeti kot važno trdnjavo v svojih zemljah.
Za te stare grobove po okolnih gričih se nikdo ne zanima. Tam ni videti križa, ne kakega drugega spomenika.
A junakom, ki so in bodo padli v sedanjih bojih okoli Odrina, dvignili se bodo v časten spomin velekrasni mavzoleji in spomeniki. Na tisoče mater, oblečenih v črno obleko, bo prihajalo s solznimi očmi na te griče molit in jokat na grobove svojih hrabrih sinov; neštevilne sestre bodo prihajale sem prižigat svečke na grobovih svojih bra-tvo; tisočere sirote bodo obiskovale grobove svojega očeta, strica itd. Prihajale bodo cele procesije iz Bulgarije in Srbije na ta pokopališča.
Turki tako trdno branijo Odrin, govoreč, da je fo njihovo sveto mesto zaradi grobnic nekih sultanov. A Bulga-rora, Srbom in njihovim slovanskim bratom sploh je to mesto še bolj sveto zaradi grobov tisočerih in tisočerih junakov, ki so padli v boju za »krst častni i svobodu zlatnu«.
Torej Odrin mora pasti, da vstane na istem mestu nov Odrin!
Ako se vsled bombardiranja zrušijo visoke mošeje in obširne kasarne, ako razpadejo močni zapori in temnice, ako se uničijo razkošni haremi obenem s preprostimi kolibami, to se bo vse nadomestilo z novimi monumen-talnimi stavbami: cerkvami, šolami, vojašnicami, bolnišnicami itd. Samo eno se ne more nadomestiti: človeške žrtve, ki so jih dali kristjani 1
Njim se more oddati samo čast groba, s križem na vrhu. In zato Je in bode Odrin sveto mesto za kristjane in Slovane.
XXX
kuku je hodu rank Grabluc iz ena ki-šta in iz lojtram pu mest in pržjgu petruleumske lampe.«
»Kaj tu! Tu je blu še dobr! Al prejšne čase, tiste dobre stare čase. Tekat sa s Ide mogl sami svetet pu noč pu mest, če sa kam šli iz duma. Ta bu-gat sa s svetil iz svečani, kar je blu pa bi ta reunga ludstva, pa iz trskam. Viš, pa tekat jc blu use dobr. Sevede, tekat nisni biu jest žepan; če b biu jest že tekat žepan, h gvišn pugerval, de jm morm pree električna luč iznajdet ali pa še kej bulšga----«
»Nč, gespud žepan, kua uja puslu-šal te Jurje! BI ke jm uja šli na roka, slabi bo, več uja pugerval ud nh. Če b biu jest na nlinm mest. jest b pa glih nalaš usa pu nočna razsvetlava narau-nast dol udpravu iz Iblane in ja prepu-vedu. Nuč je božja naredba in nrot božjem naredbam se na smerna ustau-lat. Če b tou mt Buh pu noč svetlu, b pustu holt sam, de b pu noč sonce sjau, ua.k, Buh Če pu noč m t, tma in dat tku ldem prložnast, de se lepu u mir duma pučijeja, ne pa de b cele nuči ban dal ke ukul. Iz razsvetlava pu noč se daje ldem sani putuha in prložnast za kro-kajne in zapraulajne, in kulk b Ide pršparal gnarjtv, če b ustajal pu noč lepu duuia. mostna kasa b s pa (ud hmal
BOJ ZA ODRIN.
Sofija. Ponoči od 6. do 7. februarja so Bulgari Odrin celo noč obstreljevali.
Carigrad. Po informacijah turškega vojnega urada so Bulgari v torek zahodne odrinske utrdbe deloma porušili. Major Arys o tem poroča: »Mi (Turki) smo imeli zelo velike izgube, ker je sovražnik svoje čete zelo ojačil. Nemogoče je, da bi se Odrin trajno držal, ker so vojaki zaradi pomanjkanja hrane oslabeli. Prisiljeni smo bili, da smo ogenj ustavili, medtem ko se severne in južne utrdbe še branijo. Prosil sem, naj mi južne utrdbe odstopijo dva velika topova, a ju nisem dobil. Z največjo odločnostjo Bulgari bombardirajo in napadajo, a naši vojaki se, ne da bi se smrti bali, branijo. Koliko časa še?
Carigrad. Šukri paša poroča, da razpolaga še s 33.000 konservaml ovčjega sira, z 8500 kg krompirja, z 2500 kg suhega konzervnega mesa in suhor-ja, a da ima le še malo moke in soli. Konji še niso pobiti. Ko se je boj zopet pričel, je imel še vsak top nad 200 kro-gclj, upa, da se posadka lahko še več tednov brani.
Berolin. »Tageblatt« poroča iz Carigrada: Uradne turške kroge usoda Odrina skrbi. Sodijo, da pade Odrin še preden poteče bodoči teden.
Najnovejše iz Srbije.
(Brzojavna poročila »Slovencu«.)
RANJENCI.
Belgrad, 8. februarja. Sedaj je v vseh belgrajskih bolnišnicah še 874 ranjencev, ki so že na potu okrevanja. Zadnje tri dni je odpotovalo skozi Belgrad 600 ozdravljenih ranjencev k svojim poveljstvom.
AVIATIKI.
Belgrad, 8. februarja. Aviatik Vedrin je zadnje dni v Nišu podvzel več poletov s potniki, ki so mu sijajno uspeli. Meščani so mu priredili banket. Včeraj si je ogledal aviatični park ter je z njim zadovoljen; istotako povoljno se je izrazil o uspehih vežbe srbskih aviatikov; rekel je, da opaža pri Srbih velike sposobnosti za aviatiko. Vse Časopisje z zanimanjem zasleduje srbski napredek v aviatiki ter poziva vlado in javnost k sodelovanju, da se srbska aviatika čimbrže in uspešneje razvije. Vedrin ostane v Srbiji dalj časa; obljubil je, da bodo Francozi iz vseh sil podpirali razvoj srbske aviatike.
GENERAL ŽIVKOVIČ.
Belgrad, 8. februarja. Stanje generala Živkoviča, ki je že dalj Časa bolan, se obrača na bolje; vendar še dalj časa ne bo mogel zapustiti postelje.
ZDRAVJE NA SRBSKEM DVORU.
Belgrad, 8. februarja. (Uradno.) Kraljevo zdravje je povoljno; včeraj in danes se je peljal v košutnjak. Princ Djordje je istotako pokonci ter obiskuje bolnišnice; v kratkem se poda na riviero, da si okrepi zdravje.
VESTI O PROTISRBSKEM GIBANJU V DRAČU NERESNIČNE.
Belgrad, 8. februarja. Vse vesti, da se je v Draču osnovala neka albanska ligu proti Srbom, proglašajo prizadeti krogi kot popolnoma neresnične. Nasprotno je res, da je tamošnje prebivalstvo jako zadovoljno. Morda je kaka taka liga v Valoni; v krajih pa, katere so okupirali Srbi, ni najmanjšega ribanja proti njim. Toleranca Srbov na-pravlja najboljši utisek; razne važnej-
upumogla, če b na mela strošku iz ta pregrešna razsvetlava. Pa Še mestne duklade b se lohka precej znižale, kar b blu gutuo tud pravičn; ke ne, za kua h plačval ta pametn Ide, ke ustajaja duma, duklade za punočna razsvetlava pu mest za tiste, ke nisa cele nuči ugnan. Kdur če mt pu noč svetlu na cest, nej s sam pusvet in — basta. Tku nej ukreneja, gespud žepan, kokr jm jest svetjem, pa uja Bugu in pametnem ldem dupadliu.«
»No, viš, Pepe; glih u te reč sm tou iz taba guvort. Jest tud mislem, de gre-šema prot božjem naredbam, prot mestn kas in pa prot pametnem ldem, ke maja nuč za pučitek, iz ta preklicana razsvetlava. In iz blatam pu našem mest je glih tku. Kua b ga strgal pu cestah in s iz tem delal stroške? Kedr če mt, Buh suhe ceste, ukaže, de pusije sonce in zapiha veter, pa sa ceste kokr de b mignu suhe. Mi pa nej stržema in stržeiua, Buh nam pošle par kapi deža, pa sma spet tam kokr srna bli, pu vrh pa sa še na mest ceste, pa naše mestne kaše suhe ket poper. Tku na more jt naprej in na more in ♦emu um na redu konc jest, če ga na .ibeden in ti m morš pa pumogat, prjatu t
Boltatu Pepe Iz Kadeluga.«
še objave in proglasi na prebivalstvo se izdajejo v turškem jeziku. Povsorli vlada največji red in mir.
Konkordal Srbije z Vatikanom.
»Corriere della sera« objavlja in-terviev svojega rimskega koresponden-ta z nekim visokim cerkvenim dostojanstvenikom o vprašanju konkordata med Srbijo in Vatikanom in o avstrij- I skem stališču glede na to vprašanje. Prelat je v svojem intervievu izjavil, da so avstrijske zahteve absolutno ne-vzdržljive. Ni nobene sile, ki bi mogla preprečiti, da Srbija naravnost z Apostolsko Stolico vse potrebno preskrbi, kar je za notranje in verske koristi srbskih katoliških podanikov potrebno. Srbija ni nikaka vazalna država Avstrije ali kake druge države, in ima po elementarnih normah mednarodnega prava popolno pravico, da se o konkor-datu pogaja. Če bi avstrijska vlada hotela na bodoči konkordat indirektno s posebnimi določili vplivati, bo stvar Vatikana, da presoja, če naj se več ali manj na te koristi ozira. Pogajanja s Srbijo se vsekako začno in če bo Srbijo preveval tisti spravljivi duh, ki je preveval Črnogoro, se čisto lahko sklene konkordat med Srbijo in Vatikanom in to tem bolj, ker je Srbija dala iniciativo, kar pomenja indirektno priznanje moralnega papeževega upliva in ugleda Apostolske stolice.
Boj za Dardanele.
Carigrad. Potniki, ki dohajajo it Dardanel, poročajo, da so grški transportni parniki izkrcali na maloazij-skem obrežju nasproti Gallipolija srbske vojake, ki so jih v Solunu vkrcali pod pretvezo, da se v Drač odpeljejo. Iz Gallipolija se je pripeljalo na Lloy-dovem parniku »Bukovina« veliko mo-hamedanskih beguncev v Carigrad.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča ia Sofije: Po došlih poročilih so bili Turki pri Gallipoiiju zelo poraženi. Ob reki Kavak niso pričeli Bulgari napadati, marveč Turki. Medtem ko je jezdarila bulgarska kavalerija ob bregovih Mar-marskega morja, da prepreči morebitno izkrcanje turških vojakov, sta vrgli bulgarska pehota in artiljerija sovražnika nazaj, ki se je pričetkoma še precej v redu umikal. Ko je pa začela vsa bulgarska kavalerija Turke, ki so se umikali, preganjati, se je turško umikanje izpremenilo v paničen beg. Bulgarska kavalerija je strašno klala Turke, ki so morali do 15.000 mož izgubiti. Poročilo, da so Bulgari vjeli 10.000 Turkov, se ne potrjuje.
Carigrad. Po informacijah vojaških krogov so iz čataldžkih postojank odposlali 30.000 turških vojakov proti Gallipoiiju.
Carigrad. Turška topničarka »Za-haf« je bombardirala 6. t. m. tudi My-riophyto, ki so jo Bulgari zasedli. Bulgari so zasedli tudi Šarkoj. Topničarka »Zahaf« je prepeljala tudi uradnike in uradne spise v Gallipoli.
Peterburg. Poroča se, da je Sazo-nov radi bulgarskih Uspehov pri Gallipoiiju pričel se s turškim poslanikom v Peterburgu strogo tajno pogajati glede na vprašanje Dardanel. Turški poslanik je konferiral tudi s peterburški-mi poslaniki velesil.
Bilka pri Doičn pred Skadrom.
O tej bitki poroča neki srbski vojak tako-le: Srbske čete so zaprle ozko dolino od Leša do Mljeta in tako odrezale Skader od Albanije. Moja baterija, ponos srbskega vojaka, se je utrdila na vrhu iznad sela Džafer—Kasabe in njeni štirje topi zvesto stražijo našo zemljo, naše morje. Kmalo nato smo imeli pri Doiču pred Skadrom vročo bitko s Turki. Napadli sta nas dve bateriji in pet bataljonov turške vojske, mi smo pa imeli dva gorska brzostrel-na topa in dve četi pehote. Boj je začela turška artiljerija in prvi hip se jo zdelo nemogoče, da bi naši vzdržali naval tolike premoči. Turki so bili gospodarji položaja, dokler ni začela delovati naša artiljerija. Ta je kar kosila turške vrste. V tem pa pade težko ranjen poveljnik naše artiljerije major Pa-' strovič. Takoj stopi na njegovo mesto poročnik Singjelič, ki se z naravnost blazno hladnostjo vzpne na bližnje drevo in od tam poveljuje. Granate in šrapneli se trgajo nad njegovo glavo, a on poveljuje dalje, naše vrste se krepe, i pritiskajo naprej. Tedaj se med ve-jovjem drevesa razpoči granata in vse zavije v grozen dim. »Singjelič je mrtev!« smo zavpili. Zmedeni, prestrašeni smo stali in 7. grnzn pričakovali ^riznr, ki se nam odkrije, ko se razkadi dim. Počasi se pomoli iz dima raztrgano, ogoljeno steblo, tisti hip se pa že tudi «<>j>et, oglasi hlndnokrvno Singjeličevo
povelje: »prvi top, 1200 — ogenj . . .« Ostal je nepoškodovan na edini še ostali veji. Polastilo se nas je nedopovedljivo veselje in navdušenje; naša artiljerija je zopet strahovito kosila. Ni bilo dolgo in turški topi so utihnili, njihove čete takorekoč izginile. Tu je padel glasoviti bataljon turških strelcev: Od 600 mož je bilo 570 mrtvih.
Boji okoli Čalaldže.
Soiija, 8. februarja. Pri Čataldži je več turških pehotnih bataljonov, ki so jih topovi utrdb podpirali, prodiralo proti vasi Izzedin. Poizkusili so "riti na desni breg reke Karasu. Bulgarskc prednje straže so jih pa hitro vrgle nazaj. Turki so se z izdatnimi izgubami vrnili v svoje postojanke.
Sofija, 8. februarja. Pri Čataldži bo Turki poizkusili 6. t. m. in sicer pri reki Karasu priti bulgarski armadi za hrbet, a so jih Bulgari z izdatnimi izgubami vrgli nazaj.
Carigrad, 8. februarja. Turška ča-taldžka armada prodira zdaj v postojanke, ki so jih Bulgari zapustili.
Sofija, 8. februarja. Poročalo se je, da je pri Čataldži radi puča mladoturkov v Carigradu pobegnilo približno 20 turških častnikov v bulgarski tabor, med njimi tudi neki polkovnik. Neki sofijski list poroča iz zanesljivega vira, da je med ubeglimi častniki tudi neki ordonančni častnik Nazim paše, ki je imel pri sebi važne vojaške načrte in druge spise, ki jih je vse izročil Bulga-rom, ko se jim je udal.
Carigrad, 8. februarja. Del turškega brodovja se je pripeljal 7. t. m. v Carigrad. Turške ladje so se prod Hai-dar Pašo zasidrale in se 8. t. m. odpeljejo v Črno morje, da napadejo bul-garska pristanišča. Križarica »Hami-dije« je priplula v Džedo, kjer je izkrcala vojake, naložila premog in sc na bojišče odpeljala.
Skader se že obslrelule.
Dunaj. Iz Cetinja poroča »Siidsla-fisehe Korrespondenz«: Črnogorski uradni krogi sodijo, da se Skader te dni preda. Trdnjava in utrdbe na Ta-rabošu so že godne za naval. Šest srbskih bataljonov in 12 brzostrelnih topov, ki jim major Besovic poveljuje, se je pridružilo oblegovalni armadi, ki se pripravlja za glavni naskok. Iz Rusije so pripeljali črnogorski armadi veliko moke in več vojnih kuhinj.
Dunaj. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Podgorice: Skader so 7. t. m. od vseh strani obstreljevali. Trdnjavo so bombardirali do polnoči. Ker so Turki le slabo streljali nazaj, so napadalci prenehali streljati. Srbske havbice so napravile velikansko škodo.
XXX
Berolin. Tukaj šni diplomatični krogi ne verujejo, da bi kaka velesila nastopila s svojim brodovjem, če bi Grki vdrli v Marmarsko morje in tako sprožili Dardanelsko vprašanje.
Carigrad. Diplomatični krogi zahtevajo, naj se število tujih vojnih ladij pomnoži. Porta se sicer upira, a dovolila je le, da smejo pred Carigrad pri-pluti laške vojne ladje.
Oflcepllenie Reke od senjske škofije.
Zagreb, 7. januarja.
V času, ko je vse upalo, da se bodo Stvari na Hrvatskem konečno uredile, se javljajo stvari, ki morejo razburiti vsakega poštenega Hrvata ter dvigniti ves narod na obrambo. Gre za odcep-Ijenje Reke od senjske škofije. Madžari so to že večkrat poskušali, ali bali so se upravičene jeze Hrvatov. Toda sedaj, ko ječi Hrvatska pod komisaria-tom, ko vladajo bajoneti in temnice, mislijo Madžari, da je prišel pripravni čas za izvedbo tega načrta. Toda varajo se. Ko se je med ljudstvom zaznalo, da nameravajo Madžari Reko odtrgati in jo povzdigniti v madžarsko škofijo, je vse vzkipelo. V Zagreb je došla iz Rima od ondotnih hrvatskih svečenikov brzojavka, da je vest o odcepljenju Reke od senjske škofije istinita, in da se pričakuje dekret vsak dan. To poročilo je vse politične kroge iznenadilo tembolj, ker je ravno dan poprej uradni list jasno izjavil, da ne gre za nikako odcepitev. Započela se je akcija, da se narod pripravi na obrambo.
Zagrebški bogoslovci so sklenili izjavo, ki pa je bila zaplenjena.
Izjava zagrebških bogoslovcev.
Od mažarske strani se. opetovano širijo glasovi o odcepljenju Reke. S polnim pravom lahko sumimo, da se te vesti raznašajo s prozorno tendenco, da se naš narod pobuni in tako podaljša neustavno stanje v Hrvatski.
Toda žalostna resnica v njirečhaški škofiji na Ogrskem nas sili k opreznosti. Hrvatom so oni kraji, kjer stanujejo njihovi bratje pod tujim gospod-stvom takisto dragoceni, kakor so balkanskim narodom drage one zemlje, za katere ravno sedaj prelivajo svojo kri.
Hrvatski narod, ki je bil od vekov antemurale Christianitatis proti polu-mesecu, more edini uspešno delovati za unijo pravoslavnih Slovanov. Kdor dela proti hrvatskemu narodu, ki je eminentno katoliški, dela proti katoliški cerkvi. Nasprotno se je pa narod, ki hoče sedaj celo cerkev izrabiti v svoje šovinistlške svrhe v pretekli dobi bra-til s polumesecom proti križu in se danes veže s framasoni na škodo katoliške cerkve in drugih narodov.
Opozarjamo javnost na opasnost, ki grozi hrvatstvu in katoličanstvu, ako se provede odcepitev Reke. Posledica tega bi bila, da bi Hrvati šli preko svojih historičnih tradicij in bi padle še tiste razlike, ki jih ločijo od pravoslavnih, a tedaj bi bilo konec hrvatske narodne individualnosti, vplivu katoličanstva na Slovane, bodočnost monarhije pa bi postala brezupna.
Izjava katol. akademikov.
Hrvatsko katol. akademično društvo »Domagoj« smatra odcepitev Reke orl senjske škofije za Čin, ki je nepravičen in usoden za vero in hrvat-stvo ter radi tega užaljeno v svojem narodnem in verskem prepričanju najodločneje protestira proti takemu izrabljanju hierarhije in vere v šovinistične svrhe in javlja, da bo zaeno z ostalo katoliško hrvatsko javnostjo tem svojim čutilom dalo izraza v neštevil-nih nadaljnih akcijah.
Nadaljni koraki.
Razburjenje v Zagrebu je veliko in utegne vsak čas priti do burnih dogodkov. Vse politične stranke hočejo v najkrajšem času začeti veliko akcijo, da sc, če mogoče, nakana Madžarov prepreči. Bogoslovci zagrebške univerze so odposlali Sv. Očetu, prestolonasledniku in nuncijatnri sledečo brzojavko:
Vest, da je Reka odcepljena od senjske škofije, je hrvatski narod razburila in zelo užalostila, kar more roditi ne-dogledno škodo za katoliško vero. Odlični naši staleži so pripravljeni, da odpadejo od vere očetov in sprejmo pra-voslavje. Prosimo Te pri Kristusu, prepreči veliko pogibolj za vero in narod katoliški.
Ko je zagrebški nadškof-koadjutor zaznal za to žalitev hrvatskih pravic, je takoj odpotoval na. Dunaj, da na mero-dajnih mestih intervenira. Če bo treba, pojde tudi do vladarja. Pripravljajo se tudi vsi župniki za odpor, tako da bodo vse župnije in korporacije brzojavno protestirale.
X X X
Iz Rima. se poroča 7. t. m.:
»Osservatore Romano« izjavlja, da je vest o odcepitvi Reke od senjske škofije brez podlage.
Vprašanje laške pravne loKullele v proračunskem odseKu drž. znera.
Dunaj, 7. febr.
V četrtek in petek se je vršila seja. proračunskega odseka. V razpravi je bila laška fakulteta. Slovenski poslanci so zavzeli staro stališče nasproti predlogi in osobito predlogu pododse-ka, da se ima ustanoviti fakulteta v Trstu. Začetkom seje v četrtek je stavil poslanec Vrstovšek predlog, da sc seja zaključi in se skliče čez Štiri tedne. Predlog je bil seveda odklonjen. Posl. Gostinčar je nato stavil predlog, da sc prične generalna razprava o predlogu pododseka, ker je bistveno različen od vladne predloge. Tudi ta predlog je bil odklonjen, ko sta. se izjavila proti poročevalec Rosner in posl. Seitz. Nato je dobil besedo poslanec. Exner, ki je v dveurnem govoru pobijal ustanovitev laške fakultete, seveda iz stališča radikalnega Nemca, da se nenemškim narodom sploh v principu ne da visokih šol. Za njim je govoril poslanec Kotlar itak za fakulteto v Trstu, seveda z željo, da se zadovoljo tudi Slovani. Po govoru Kotlara je predlagal Gostinčar konec soje, ker jc bilo v odseku navzo-čil le osem poslancev, torej skoro nobenega zanimanja. Predsednik je odredil nato četrt,urni odmor in nekateri poslanci so mod tem časom zbob-nali skupaj za sklepčnost potrebno število poslancev, na kar jo bil predlog GostinČarja odklonjen. Med tem je prišel k soji naučni minister, ki je obrazložil stališče vlado v tem vprašanju. Znamenito je posebno, da sc je minister izrekel odločno proti Trstu, kar je vzbudilo mod Italijani velik nemir. Priporočal jo Lahom, da se sprijaznijo z mislijo visoke trgovske šole v Trstu,
katera bi jim morda več koristila kot fakulteta. Seveda se more to zgoditi le v sporazumu z laškimi zastopniki. Sklepa, da se ustanovi iltalijanska fakulteta v Trstu, bi vlada ne mogla odobriti. Ako se izbere drug kraj, nami-gaval je Rovereto, bi vlada skrbela za razvoj zavoda, sicer bi sam v sebi poginil. Danes se je vršila mirna seja, v kateri so govorili posl. Pittoni, ki je ostro napadal vlado radi včerajšnje izjavo ministra. Izjavil je, da no goji nobene nade, da bi se vprašanje rešilo. Za njim je govoril Ellenbogen v zmislu pododselcovega predloga. Dalje je govoril dalmatinski liberalec Tresič tudi za predlogo in je izjavil, da nima tudi nič proti Trstu. Govorili so še razni drugi, ki so vsi izjavili, glasovati za predlog pododseka. Posl. Vrstovšek je predlagal ob pol 1. uri konec seje, nakar je predsednik na nesklepčnost odseka pa tudi z ozirom na izražene že-lej več poslancev in ko je tudi Vrstovšek umaknil predlog, zaključil sejo. Prihodnja seja se skliče pismenim potom.
novsee.
- Hrvaško - slovenski katoliški shod.
Iz vseh slovenskih in hrvaških škofij so došli navdušeni odzivi, naj se letošnje leto vrši v Ljubljani hrvaško-slovenski katoliški shod. Na povabilo prevzv, g. knezo-škofa dr. A. B. Jegliča se je izvolil v Ljubljani osrednji pripravljalni odbor, ki se je tako-le konstituiral: predsednik kanonik dr. J. G r u d e n , podpredsednik državni in deželni poslanec komerčni svetnik Fran P o v š e , blagajnik profesor Ant. S u š n i k , tajnik Iv. Š t e f e. Odbor je s pripravljalnimi deli takoj pričel. Prihodnji teden zborujejo vsi odseki. Vsa pisma, namenjena za osrednji pripravljalni odbor, naj se naslavljajo: Pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani, Ljudski dom.
+ Slovenci in balkansko vtiraša-nje. »Slovenec« je pisal za časa rusko-turške vojske leta 1876., št. 97: »Vsi Jugoslovani imamo skupne koristi in namene, pa. tudi skupno sovražnike, zato naj si hrvatski in srbski narod v tako resnem času roki podasta in naj skušata v ljudstvu zadušiti stare predsodke, versko mržnjo in abotno tor škodljivo medsebojno sovraštvo. Hočemo ii (to gre na adreso takratne hrvatske obzoraške vlade) iz gole zavisti in sebičnosti rajši pogin Srbov in celega jugoslovanstva kakor pa gledati ojačeno Srbijo?« Št. 103: »Naj bi tedaj junaški Srbi bili v zgled vsem drugim narodom, ki no pridejo do kakega junaškega sklepa, ker se vsak trese za svoj kruhek in rad zataji še nekoliko svojih načel in narodni časti na kvar greši, da si le ohrani svojo službico.« — Na vprašanje katoličanstva in pravoslavja odgovarja takratni »Slovenec«, št. 112: »Naj bo grški križ, pa je vsaj — križ. Pomislimo, v koliko ožji zvezi so vzhodnji kristjanje z nam' no verskih rcsnicah in cerkvenih milostih mimo zahodnih protestantov, da molčimo o nekrščenem Turku.« — »Kadar bodo slovanski narodi oproščeni turškega jarma in se bodo med njimi raz-širjevale vede, bo prenehal pravoslavni fanatizem (116)«. — Tako vidimo, da je »Slovenec«, ki jc tista leta baje bil konservativen list, enako o tem vprašanju sodil kakor »Slovonec« danes. Prihodnjič šc, kako je takrat presojal »Slovenec« politiko Avstrije. In — oj strah in groza — »Slovenec« jc takrat bil celo rusofilen. Politični položaj Jugoslovanov v Avstriji pa je od takrat do danes ostal popolnoma isti — razlika je le v tem, da smo so Slovenci sami organizirali. Kar se tiče našega današnjega stališča, imamo za seboj vso preteklost in vse tradicije slovanskega krščanskega slovenskega ljudstva.
+ »Štajerc« št. 2. Iv notici »Zanimiva nemška konferenca« v »Slovencu« se nam še poroča: V novembru in decembru je razpošiljal izvrševalni odbor nemške stranke, podpisana sta bila Galle Franc in menda baron Lich-tenbcrg, po Kranjskem na Nemce oklic, v katerem naznanjajo, da nameravajo izdajati slovenski list, pisan v nemškem duhu. To pa radi toga, ker so jo izkazalo, da je. bilo baje vse slovensko časopisje ob krizi s Srbijo n e p a t r i o-tično in s r b o f i 1 s k o (!!) in radi toga, ker bo časopis veliko koristil nemški stvari. »Das Volk wird durch dio slowenischen Zoitungen verhetzt«. Radi tega da sc mora ustanoviti potrio-tičen »Štajerc« št. 2. Kor pa vedo, da bodo vjeli jako malo kalinov, ki so bodo naročili na list, nameravajo po »Štajerčevi« maniri pošiljati list zastonj mod ljudstvo. List pa stane! Zato je tudi v oklicu prošnja, naj dotični, ki ga prejme, po svoji moči prispeva za časopis! In da bi bolj vleklo, jc priložen 3o seznam tistih gospodov, ki so dosedaj žo prispevali. Prof. A. toliko sto kron, baron B. sto K. Froiherr C. toliko
itd. Toda ni dovolj, da samo enkrat
prispeva za list. Zavezati se mora, da bo dotično vsoto plačeval skozi gotovo število let (menda pet let). Gospoda ima meaida preveč denarja. Drugega uspeha pri tem ne bo, kakor da bo brez koristi in le v svojo škodo nekaj denarja zapravila.
-i- Liberalci kandidirajo na izpraz* njeno mesto deželnega poslanca za volilno skupino Radovljico — Kamnik -Tržič g. Matijo M a r i n č e k a, notarja v Tržiču, ki je obenem starosta gorenjske Sokolske župe.
+ Poljaki in Slovenci. Iz Vipave poročajo: Tukaj se nahaja nekaj baterij havbičnega topništva. Večino top-ničarjev tvorijo Poljaki. Častniki Poljaki zgledno izvršujejo sVoje verske dolžnosti in hodijo vsako nedeljo redno k sveti maši, med tem pa, ko se slovenski liberalni uradniki dosledno ogibljejo cerkve. Naši prijatelji iz severa se jako čudijo, da je pri liberalnih uradnikih tako opuščanje verskih dolžnosti mogoče. Slovenski liberalec spada na svetu v posebno vrsto!
+ Pri volitvl krajnega šolskega sveta v Preserju pri Ljubljani so bili izvoljeni v krajni šolski svet trije pristaši S. L. S., in sicer iz občine Preser-je dva, iz občino Tomišelj pa eden. Liberalna stranka po izvoljenih možeh ne bo več zastopana v krajnem šolskem svetu.
—	Prodaja Tomaž Pavšlerjerih posestev v Kranjn. V četrtek popoldne so
se prodajale njive in gozdi. Nekaj so pokupili: Iv. Jeršin in Anton Jeršin, L. Marinšek z Nakla, Fr. Križnar; gozda sta kupila župan kranjski Ferdinand Polak in Franc Pajer iz Kranja. Neizogibni »finaneje« Rudolf Kokali se jo moral zadovoljiti s p u š č o (brod'> v Kokri, za kar jo dal 1200 K. — Tomaž Pavšlerjev mlin v Kranju je včeraj, v petek, kupil na javni dražbi g. Rudolf Kokalj, najbrže za Vinka Majdiča za vsoto 192.500 K. Dražba se jo vršila od 9. uro zjutraj do 12. ure opoldne nosa-mezno in od 3. do 7. ure zvečer skupno.
—	Nekateri vložniki »Glavne posojilnice« se žele med seboj dogovoriti o skupnem, postopanju in zato sklicujejo na dan 16. t. m. shod ob 2. uri popoldne v gostilno Petra Žmuca v Škofljici.
—	Zimski, šport v Bohinj. Bistrici.
Iz Bohinja se nam poroča danes: temperatura —7 C pod ničlo, sankališče izborno, šlitaža vporabna, na. senčnatih legah dober sneg za smuči.
—	Drsališče na Blejskem jezeru jo v najboljšem stanju, gladek in močan led. Temperatura —1 pod ničlo, sankališče pr&v dobro, za smuči v višjih legah udogen sneg. Tržaški športni klub »Circolo spori ivo« priredi jutri društveni izlet na Bled.
—	Iz Mirne. Na Mirni se je vršila v četrtek, dne 6. t. m. volitev v krajni šolski svet. Izvoljeni so z veliko večino: za občino Mirna Šolar Anton s Trbinca in Bule Jožef iz Mirno; za občino Mokronog gospod župnik H. Bukovec, za občino Trebnje Janez Novak iz Račjega sela in za Trebelno Franc Bevc iz Debenca, vsi pristaši S. L. S. — Volitev v okrajni šolski svot za trebanjski sodni okraj se bo vršila v ponedeljek dopoldne v Trebnjem. Vsi naši zraven!
—	V Vodice pod šmarno goro hodi gledat zlasti ob sredah in petkih na tisoče ljudi 25 let staro Ivano Stare, doma iz Repenj. Na pepelnično sredo jih je bilo zbranih nad 2000 ljudi, ki so pripeljejo od blizu in daleč. Navzoč je bil tudi okrajni glavar iz Kamnika. Red delajo orožniki. Deklo poti kri na. rokah, nogah, obrazu, posebno jo krvava nad srcem. Včeraj, v petek, jo je šlo gledat nad tri tisoč ljudi, pa jih niso več pustili k njej. Šest orožnikov je lo s težavo vrnilo radovedno ljudstvo, zlasti ženske.
—	»Zamaknjena Johanca v Vodicah«. Pod tem naslovom jo objavil »Dan« dno 5. t. m. zlobno zavito notico o Ivani Jerovšek v Vodicah, ki se baje zamakne in kri preliva. Ljudje, ki so jo osebno sami videli in o katerih verodostojnosti ne moremo dvomiti, so izjavili, da Ivanka Jerovšek res krvavi na glavi, na, lovi strani in na nogi. Tudi to jc res, da sc krvavljenje redno ponavlja, navadno ob petkih popoldne. Izjavili so pa tudi, da je stvar najbrže nekaj abnormalnega, bolestnega. — Vsa zadeva sodi predvsem pred forum zdravnikov, ki o tem izreko komneto.nt.no sodbo. Občinstvo opozarjamo, naj iz nenavadnega pojava ne izvaja neutemeljenih posledic; čim manj zanimanja bo za stvar, tem prej se bo pojasnila. — Pripomnimo pa, da vera katoličanov ni od takih dogodkov prav nič odvisna. Za našo vero so vodilo nauki Kristusovi, ki nas jih uči kat. cerkev. — Voč nego za take dvomljive pojave želeli bi si zanimanja za najsvetejšo daritev Gospodovo, pri kateri se vsak dan na oltarjih pretaka kri našega Boga in Od-
«
rešenika. Čemu vide« luči iskati ponoči ob trohljivera lesu, če nam taka svetlo in gorko sije božje solnce.
—	Umrla je mati g. župnika K n j -f i c a v Tomišlju. Pogreb v ponedeljek. R. I. P.
—	Pobegla prisiljenca prijeta. 31. januarja 1913 sta pobegla iz prisilne delavnice v Ljubljani nevarna tatova Jože Idi, klepar, in Bogumil Bratina, delavec. Izrezala sta v oknu mrežo in tako prišla na prosto. Potepala sta se nekaj časa po Ljubljani in slednjič prišla v Ribnico, kjer sta Koslerjevim grajščinskim hlapcem pokradla obleko. Dne 4. t. m. zjutraj pa ju zapazi višji kondukter Rauter v Kočevju in to naznani žeindarmeriji. Ta ju je še isti dan v vasi Stalzern izsledila.
—	Kriiariso »Ncvara« izpuste na Iteki dne 15. t. m. v morje.
—	Občinske volitve v Spijitu. Pri občinskih volitvah v Spijitu so bili tudi v drugem volilnean razredu izvoljeni vsi prejšnji občinski svetniki, med njimi tudi bivši Župan Katifinič, ki je v sodni preiskavi radi govora, v katerem je slavil zmage krščanskih držav na Balkanu proti Turkom.
NOTRANJE ZADEVE. Laško fakultetno vprašanje. — Druoe parlamentarne zadeve. — Kriza v tirolskem namestnlštvu. — Zunanji minister obolel.
V včerajšnji seji proračunskega odseka so nadaljevali razpravo o lanski fakulteti. Pittoni je vladi očital, da ona zavlačuje rešitev vprašanja. Tresič je izjavil, da Hrvati in Srbi nočejo spoji-• ti laškega fakultetnega vprašanja z vprašanjem hrvaškega vseučilišča, marveč da zahtevajo priznanje zagrebškega vseučilišča. Hrvatje ne nasprotujejo, če se v Trstu ustanovi laška lakulteta, a Slovenci naj v Trstu dobe ljudske in srednje šole. Sploh bi pa pohajalo laško fakulteto v Trstu več slovenskih kakor laških slušateljev. Tudi Ceh Mastalka se je izjavil za laško fakulteto v Trstu. — Finančni odsek je včeraj sprejel skoraj neizpremenjeno vladno predlogo glede davčne stopnje in glede na davek samcev. Upajo, da finančni odsek do 15. t. m. dovrši mali finančni načrt. — Justični odsek je razpravljal o § 17. odvetniškega reda. >— Predlogo o zgradbah lokalnih železnic se predloži zbornici po velikonočnih praznikih. — Veliko pozornost vzbuja izjava tirolskega namestnika fcarona Spiegelfelda, ki jc izjavil, da ni gotovo, če bo še tirolski namestnik, ko se otvori zasedanje tirolskega deželnega zbora. — Obolel je zunanji minister Berchtold, ki se zato ni mogel Udeležiti pogreba rajnega kardinala clr. Nagla.
Štajerske novice.
r/ š Volitev predsednika in podpredsednika graške trgovske in obrtne zbornice. V seji graške trgovske in obrtne zbornice dne 7. t. m. je bil za zborničnega predsednika izvoljen dosedanji predsednik Edv. Keil, Ea začasnega predsednika pa državni poslanec Avguštin Einspinner. Zbornica je tudi izvolila za deželnega poslanca dr. Ri-harda Winterja.
š Osebna vest. Čast. gospod vojni ku-tat Hubert Rant je prišel za vojnega fturata iz Osjeka v Maribor, kjer je že prej služboval.
š V pijanosti. Iz Brežic poročajo, da »ta pila v neki gostilni v Brezju žganje posestnik Anton Balon iz Brezja in delavec Franc Glaser. V pijanosti sta se stepla in Glaser je Balona v pretepu tako poškodoval, da je Balon težko ranjen obležal v ne-eavesti.
š Cestni rop. Kmečki fant Leopold Li-povšek je na cesti v bližini Žalca napadel in pobil na tla neko kmečko dekle. Nato je dekleta zavlekel v,bližnji gozd in ji pre-iskal žepe. Roparja so zaprli.
š Kitajci na Štajerskem. V Aussec je dospela kitajska študijska komisija, obstoječa iz članov Fanginc-leu-Čingine-Jung, Wie-Fang in Vung-Ding-Cenau. Preštudirati nameravajo tamošnje solarne, pozneje pa prisostvovati ženskim športnim prireditvam.
š Aretacija izseljevalnega agenta. Ru-Bar Rudolf K o v a č iz Trbovelj je že dalje časa zbiral trboveljske rudarje za neki rudnik na Nemškem. Meseca januarja je na prigovarjanje Kovača zopet okrog sto rudarjev odpovedalo delo, da se preselijo v Nemčijo. Pred kratkim je žena nekega rudarja, katere mož je tudi nameraval oditi, v gostilni izpovedala, da jih je Kovač tja izvabil pod pretvezo, da tam več zaslužijo. Kovača, ki je ravno službo odpovedal ter se nameraval izseliti, so areto-vaJi.
š Umrl jc v Stopicah vpokojeni Oadučitelj in posestnik Jakob Cvirn.
š Obsojeni brezbožnež. Že večkrat kaznovani slikarski pomočnik Jožef Zupane je v čpsu zapora, ko je bil pri maši
v jetniški kapelici, katoliško cerkev zasra-moval ter Izustil napram jetničarju We-berju grozilne besede. Jožef Zupane je bil obsojen na šest mesecev poostrene ječe.
š Poročil se je g. Viljem Zottl, trgovec v Vojniku, z gdčno. Miciko Zupanek, hčerko šolskega nadzornika Zupaneka iz Celja.
š Nesreča pri sankanju, V Št. Ilju sta se sankala po občinski cesti dva fanta iz Ciršaka. Sani so zadele po nesreči 701etno prevžitkarico Uršulo Pelcl, jo prevrgle in tako poškodovale, da je naslednji dan vsled poškodb umrla.
Primorske vesli.
p Občinske volitve v Gorici bo vodila politična oblast. NamestniŠtvo je naznanilo goriškemu magistratu, sklicujoč se na svoj dekret z dne 25. septembra 1. 1., s katerim so bile volitve ustavljene, da je s tem dnem anulirano pripravljalno delo za občinske volitve v Gorici ter da je odvzeta magistratu priprava za volitve in Izvršitev volitev. NamestniŠtvo se sklicuje pri tem na dejstvo, da je goriški magistrat vpisal v volilne liste nekaj oseb, ki nimajo volilne pravice, nasprotno pa je odbil reklamacije oseb, ki imajo volilno pravico. Proti tej odločbi ni nikakega utoka. Tako bo torej vodila občinski volitve v Gorici politična oblast. — Pravica vendar le zmaguje!
p Bivši puljski župan dr. Vareton
je odložil svoj deželnozborski mandat. Kot vzrok se navaja sedanji kamoraški proces, v katei-ega je tudi ta oseba dokaj čudno zapletena. Sicer se pa zadnji čas v istrski laško - liberalni stranki nekako čudno baranta z odložitvami mandatov, tako, cla se kmalu ne bo več vedelo, kdo je še poslanec in kdo ni več. Skrajni čas bi že bil, cla bi se tu enkrat temeljito pomedlo. Ali slavna vlada še ni prišla clo spoznanja, cla tako ne more iti več naprej? Včasih so se vsaj še brezplodna pogajanja vršila, sedaj pa še o teh ni nič več čuti.
p Nesreča z letalnim strojem, iz Pulja poročajo: Ko je v sredo popoldne linijski poročnik Klobučar poskušal nek hydroplan, mu je v visočini kakšnih 80 metrov odrekel motor. Linijski poročnik je padel s hydroplanom vred z višine 80 metrov naravnost v morje in zadobil pri padcu več poškodb na glavi, katere so pa k sreči le lahkega značaja. Aparat se je precej pokvaril.
p Tatovi v Št. Petru. Včeraj ponoči so hoteli neznani tatovi v hiši zadruge prevrtati posojilnično blagajno v Št. Petru pri Gorici, pa se jim ni posrečilo. V gostilni spodaj so se najedli in napili. Zapisali so, da če se jim sedaj ni posrečilo prevrtati blagajne, storijo pa to ob drugi priliki.
š Pošto v Prvačini so okradli na pustni torek zvečer neznani tatovi. Ulomili so v poštni urad in odnesli 500 K denarja,
p Samoumor v Pulju. V vojašnici vojne mornarice se je ustrelil s puško podčastnik Simon čič. Prepeljali so ga v mornarieno vojašnico, kjer je pa kmalu umrl. Kot vzrok se navaja strah pred kaznijo.
POGREB KARDINALA NADŠKOFA DR. NAGLA.
Včeraj, rine 7. t. m. so pokopali rajnega dunajskega nadškofa kardinala clr. Nagla. Rajnika so iz knezoškofijske palače prenesli v cerkev Sv. Štefana. Pogreb so otvorili gojenci sirotišnic, sledi'o je nadškofijsko službeno osobje, katoliška društva, ženski in moški redovi. zunanja duhovščina, dunajska duhovščina, semeniščniki, prelati, dunajski stolni kapitelj, nadškofje in škofje, asistenca kardinala barona pl. Skrbenskoga, ki je vodil pogreb. Za krsto sta korakali rajnikova mati in sestra, tajnik Merinskv, pomožni škof dr. Pfluger. ceremonier Wagner, dunajski župan dr. "VVeiskirchner. Zvonovi vseh dunajskih cerkva so milo doneli rajniku v slovo. V cerkvi so čakali na pogreb cesarjev zastopnik nadvojvoda Karel Franc Jožef, člani vladarske rodbine, Berchtoldov zastopnik baron pl. Macchio. skupna ministra Bilinski in Krobatin, min. predsednik prof Stiirgkh z ministri, dvorjani, generali, namestnik Bienerth in dvugi. Ko je blagoslovil kardinal Skrbensky mrliča, so nesli rajnika duhovniki v kapelo Sv. Barbare, kjer so ga položili k večnemu počitku.
LiiMfiske novice.
lj Naš dan. Zaključuje so leto, ko so se po slovenski domovini pričele Slomškove slavnosti, sedaj pa nas kliče SOletnica smrti buditelja koroških Slovencev Andreja Einspielerja, da se oddolžimo tucli njegovemu snomi-nu. Dva velika moža, ki kažeta, koliko se stori, čc se dela za narod požrtvovalno, idealno, dva slovenska duhovnika, ki sta prava predstavitelja ogromnega dela slovenske duhovščine na slovenskih mejah. Včeraj so sa
zbrali zastopniki naših izobraževalnih društev v Ljubljani ter so soglasno sklenili prirediti v nedeljo 13. aprila skupno Slomšek-Einspi.?lerjevo slavnost za Ljubljano in okolico. To bo naš dan, dan Ljubljane in okolice za obmejne Slovence. Ze sedaj vabimo vse somišljenike in somišljenice, da se odločijo udeležiti se prirfidb 13. aprila, vsa naša društva v Ljubljani ln okolici pa prosimo, da dna 13. aprila ne prire-rajo svojib prireditev. Vse naj se 13, aprila v Ljubljani in okolici osredotoči na Slomšek-Einspielerjevi slavnosti. S pripravami bo združeni odbor takoj pričel ter bomo o zanimivih podrobnostih poročali.
lj Nepotrebno razburjenje. »Slov. Narod« je prinesel surovo notico, v kateri menda po »2. zapovedi za vsakega narodnega Slovenca«: »Ne sej nesloge, ker je samo v slogi in jedinstvu Hrvatov, Srbov in Slovencev naša rešitev,« kar smo pred tedni brali tucli v »Narodu«, psuje naše Orle s »čuki« ter pravi da hočejo »hrvaški, češki in slovenski čuki« napraviti svoj zlet v Ljubljano na iste dneve, v katerih se bo vršil vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani (dnevi od 13. do 15. avgusta.)« Kar je nam znano, se bo vršil letos v Ljubljani hrvaško-slovenski katoliški shod. Ob tej priliki morda pozdravimo v Ljubljani tudi naše vrle Orle in čujte gg. liberalci ter pokrižajte se strahote, tudi — Sokole. Kakor je nam znano, se bode znaten del tistih Sokolov, ki se bo udeležil našega shoda, udeležil iudi vsesokolskega zleta. V vse sokolstvo namreč še ni zašlo tisto naziranje o so-kolstvu, katero jc v številki 13. glasilo čeških narodnih socialcev označilo s temi-le značilnimi besedami: »Ako bodo člani odbora vršili svojo dolžnost, bo kmalu došla doba, ko bomo rekli: Kar je Čeh, to je Sokol, kar je Sokol, to je antikrist.« Dobra polovica slovanskih Sokolov o protikrščanskem kulturnem boju, katerega so oficielno proglasili že tudi nekateri Sokoli, noče nič slišati. Mnogo Sokolov, ki bodo prišli na vsesokolski zlet v Ljubljano, se v tem oziru od "•■■Sili svobod om; selcev popolnoma razlikuje — saj smo nedavno krasne stvari priobčili o verskih obredih pri bulgarskih Junakih, srbskih Sokolih, cla ne govorimo o poljskih Sokolih in mnogih rusinskih Si-čih. Tisti, ki bo torej vsesokolski zlet v Ljubljani motil, bo le »Slovenski Narod«, ako bo preveč kazal svije stran-karstvo. Mi bomo dohod slovanskih gostov v Ljubljano odkritosrčno pozdravili, kajti če nam je s stališča tujskega prometa ljub vsak tujec, ki pride v naše mesto, nam mora tembolj biti ljub vsak Slovan. Tudi ocl naše strani bo storjeno vse, cla se bodo gostje v onih clneh med nami dobro imeli in da bodo odnesli najlepše spomine na našo deželo. V tem oziru ne poznamo ozkosrčnosti. Pokazali bomo tudi v tem oziru, da stojimo vedno višje kot naši politični nasprotniki. Da pa se gg. okolu »Naroda« nc bodo po nepotrebnem in umetno razburjali, povemo, cla se hrvaško - slovenski katoliški shod nikakor ne ho vršil v dneh vsesokol-skega zleta, ampak cla so določeni drugi dnevi. Iskreno želimo, da vse goste, ki letos obiščejo sloven. središče, Ljubljana dostojno sprejme, kar bo le v korist Ljubljani iii njenemu tujskemu prometu, pa tucli njeni — časti. Kdor vpošteva koristi mesta bo nam priti'dil, kdor pa drugače misli, se pa njegovo stališče prav nič nc razlikuje od »kulturnega« stališča — celovških fal.'iov.
lj Zbor zaupnikov S. L. S. v Ljubljani. Po pravilih S. L. S. jc potekla doba strankinega izvršilnega odbora za mesto Ljubljana. Raditega se vrši zbor zaupnikov S. L .S. v Ljubljani jutri, v nedeljo dne 9. t. m, ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudskega Doma. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Volitev načelnika in namestnika. 3. Volitev vodstva. 4. Slučajnosti. Gospodje zaupniki naj prineso vabila seboj.
lj Ljubljanski občinski svet ima v
torek, dne 11. februarja 1913 ob B. uri zvečer v mestni dvorani redno sejo. — Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Volitev devet članov magistratnega gremija 24. občinskega reda.) IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega sveta v Gradcu glede izposlovanja zastopstva deželnih stolnih mest v državnem železničnem svetu. V. Finančnega odseka poročilo o dopisu magistrata glede dovolitve kredita za praktičen gospodinjski pouk na mestnem dekliškem li-ceju. VI. Stavbnega odseka poročila:
1.	O poročilu mestnega stavbnega urada glede sklenjeno delne opustitve parka na trgu »Tabor« ter določitve regularič-nega načrta za stavbišča na tem trgu.
2.	O ponudbi Frideriku Koširja za odkup njegovega posestva Pred Prulami štev. 25 v retularične avrhe. 3. O ponudbi
Davorina Rovška in Angele Češnovar za odkup njujinega sveta v Kolodvorski in Pražakovi ulici v svrho regulacijo Pražakove ulice. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem gledo zgradbe nove mestne mrtvašnice. Di-rektorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o dopisu županovem glede prošnje za napravo hidro-elek-trične centrale na regulovani Ljubljanici. Samostalni predlog obč. svetovalca Tomaža Novaka glede znižanja pasjega davka za pse-čuvaje po vseh predmestjih. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalno-prav« nega odseka poročilo o prošnji nekega magistratnega uradnika za definitivno imenovanje. IV. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za zvišanje vdov-nine. V. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uradnika za zvišanje pavšala. VI. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnjah za razpisano službo cenilca gragoce-nosti in efektov pri mestni zastavljalnici. VII. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Klub občinskih svetnikov S. L.
S. ima sejo v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
lj Vincencijeva družba ima jutri
v nedeljo svoj redni občni zbor v Mari-janišču. Ob tri četrt ria 6 litanije v kapeli, potem zborovanje v dvorani. Nagovor je prevzel g. P. Benvenut Win-kler.
lj Predavanje ,v »Rokodelskem domu«.
Gospod Ivan Ogrin, svetnik trgovske in obrtne zbornice, IS^de jutri, 9. t. mes., ob 10. uri dopoldne predaval v dvorani »Rokodelskega doma« o stavbinskih slogih. Opozarjamo na to zanimivo predavanje vse mojstre in pomočnike. Vstop je vsakemu prost,
lj Predavanje v šentjakobskem prosvetnem društvu. Jutri popoldne ob 6. uri predava g. kanonik Sušnik, ki bo z mikroskopom pokazal razne preparate.
lj Slaba kost. »Slovenski Narod« S »Dan« sto v lepi bratovski v zajemno str kakor dva lačna cucka planila na »Zadružno Zvezo«, na njenega ravnatelja in na »klerikalce« sploh, ker je, kakor smo že sinoči poročali, začasni knjigovodja Polajnko s ponarejenimi podpisi dvignil v neki tukajšnji banki večjo svoto in ž njo ubežal. Ne zdi se nam vredno, da bi se pečali z neumnimi in bistveno neresničnimi opazkami liberalnih listov. Le iz dobrohotnosti jim dajemo kratek pravni pouk, ki slove: Oškodovan jc tisti zavod, ki je na ponarejene podpise izplačal nakazilo. To je banka, ne pa Zveza. Zato naj bodo le brez skrbi gospodje, ki bi radi iz nepoštenosti ubeglega Polajnkota in iz neprevidnosti pri banki umazali Zvezo. Še vselej so se opekli, kadar so šli na na to pot. Tudi sedaj se bodo. Zveza ne bo trpela nobene škode. Polajnko bo pa, če pojde vse. kakor je bilo doslej, ko odsedi svojo kazen, dobil službo zadružnega organizatorja pri liberalcih.
lj Defravdant Polajnko. Na pustni ponedeljek je prišel v Jadr. banko pro-vizorični knjigovodja »Zadružne Zveze« Ivan Polajnko s čekom, na katerem so bili ponarejeni podpisi ter jo dvignil 40.000 Iv, obenem pa tucli sam sprejel naznanilo o clvignjenju te svote. »Zadružne zveze« ni nihče o dvignjenju svote obvestil. V uradu je Polajnko rekel, cla gre na dopust, češ, da ima nekje urediti neko tožbo ter se je z ženo odpeljal. Ker ga čez tri dni ni bilo nazaj, so pričeli sumiti ter v četrtek zasledili, da je Polanjko defravdiral in pobegnil
Preskrbel ai je potni list za inozemstvo. Ob odhodu iz Ljubljane si je v ponedeljek zvečer ostentativno zase in za svojo 221etno ženo Josipino, roj. Bradač, na tukajšnjem juž. kolodvoru vzel vozna listka za brzovlak na Dunaj. Seboj je imel tudi košaro za prtljago, težko 60 kg, katero je tudi oddal na Dunaj. Skoro gotovo pa je bil to le defravdantov manever in je izstopil bržkone prej iz vlaka. Defravdant si je dovolil tudi malo šalo s policijo. Ko je policijski uradnik Toplikar po njegovem begu brskal po njegovi ostalini, je odprl tudi album s fotografijami. G. Toplikar se ni malo začudil, ko je na najodličnejšem mestu v albumu videl — svojo fotografijo. Liberalci bi sedaj iz te stvari radi napravili veliko afero, dasi pri tem občinstvo prav nič ne bo oškodovano. Radi bi s tem udušili kletve, ki jih te dni na stotine in stotine uničenih eksistenc spušča na »Glavno posojilnico«. Tu bi imeli liberalni časopisi za vsak dan dovolj novega, kričečega gradiva. Radi bi tudi Polajnkota obesili naši stranki. Po-lajnko, dasi je bil knjigovodja pri »Zadružni zvezi«, ni bil v naših društvih. Liberalci ga sedaj popolnoma po nedolžnem proglašajo za našega pristaša. Kdor ga je poznal, ve, čegav je bil. Če bi vsi naši zavodi, predno nastavljajo v Ljubljani ljudi na taka mesta, vprašali za informacije naše organizacije, bi pa Polajnko ostal že prej — med liberalci. Čuje se, da je bil Polajnko i*adi nekega delikta že enkrat zaprt.
lj Dela v Ljubljanici zadnji čas vkljub zimskemu času in nepričakovanim zaprekam vsled neugodnih talnih razmer hitreje napredujejo. Projekt se izpremeni pri Hribarjevi tovarni tako, da ne bo treba odkupiti kanala, ki dovaja tovarni vodo, vsled česar se nekaj na stroških prihrani. Po celi dolžini suhe struge je izpeljan jarek, ki odvaja toliko vode, da se struga po potrebi vedno izplahne od kanalskih dotokov. Za odvoz materiala je seclaj v strugi pet lokomotiv, ki prevažajo dolge vlake vozičkov. Poleg ročnega dela se uporablja za izkopavanje materiala tudi bager, konglomerat za bager pa na-vrta priprava s stisnjenim zrakom. Do konca leta 1912. se je prevozilo 31.000 kubičnih metrov materiala. Začelo se je že pred božičem s fundiranjem za obrežne zidove Ljubljanice v mestu. Tu so se pa našla jako nezanesljiva tla, obstoječa iz naplavljenega peska, ki ne daje nobene trdne podlacre za zidavo. Vsled tega se mora ne mesto navadnih zidov narediti železno - betonska konstrukcija. Brez take konstrukcije bi se lahko ves breg od frančiškanskega mostu navzgor začel pri poglobitvi struge premikati navzdol, seveda s hišami vred. Dela, ki jjh vidimo sedaj s frančiškanskega mostu, imajo namen, cla se ustvarijo najprej trdni osnovni zidovi, ki bi zasigurali stalnost brega. Ne-broj pilotov je že zabitih v dveh vspo-rednih vrstah ob bregu. Iz teh vrst vidimo že črto, ki jo bo imel tu bodoči breg Ljubljanice. Tu bo med hišami in vodo nastala lepa promenada z drevjem. Med obe vrsti pilotov pride prej omenjena betonska konstrukcija, ki bo nosila ves breg. Radi mraza se ne more začeti še z betoriiranjem. V Gruberjevem kanalu se bodo bregovi posejali z akacijskim semenom, da se tako ruša utrdi. Doslej so stala vsa dela v Gruberjevem kanalu in v Ljubljanici okroglo poldrugi milijon kron. Izplačevanje se vrši od deželnega odbora, ki je založil denar tudi za državo in za interesente in ki menuje tudi stavbenega voditelja, dela pa vodi posebna komisija, ki ji stoji na čelu deželni predsednik. Stavbeno nadzorstvo nad tvrdko Czer-zowicka in sin ima c. kr. drž. stavbeni nad svetnik Pavlin. Letos se bodo dela pospešila. Obrežni zidovi se bodo na več krajih hkrati začeli graditi, in sicer še pred poglobitvijo struge, zlasti med frančiškanskim in šentpeter-skim mostom. Ker se bo še letos frančiškanski most podrl, se bo za vzdrževanje prometa med zgradbo postavil lesen provizoričen most. Pod šentpe-terskim mostom bo podobna zatvorni-ca kakor je že izvršena v Gruberjevem kanalu. Pod to zatvomico se namerava postaviti deželna elektrarna, za katero je projekt že izgotovljen. Sedanji šentpeterski most se nadomesti z betonskim mostom. Tako bo celo leto živahno delo v Ljubljanici in Ljubljan-čanje bodo imeli kaj gledati.
I j Umrli so: v Rožni ulici št. 7. Fi-lomena Černe. — v deželni bolnici so umrli: Delovodja Mihael Lusanc, star 55 let; Pleško Marija, 79 let stara za-sebnica z Gline; Polutnik Jakob, 32 let stari pekovski pomočnik; Pečnik Jos., vpokojeni železniški sprevodnik.
lj Poročil se je dne 2. februarja: G. Josip Bahovec, trgovec in posestnik z gospo. Antonijo Jančar; Janko Hočevar, bančni uradnik z gdčno Vido Velkovrh; Josip Božič. c. kr. žel. postatenačelnlk
v Podnartu z gdčno Olgo Šivic, učiteljico.
lj Osebna vest. Sodni svotnik J. Presker je postal nadsvetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
lj Vojaška godba svira v »Zvezdi« jutri ob pol 12. uri dopoldne.
lj Zarika. Karol H 1 a d ky, c. kr. zaročil z gospodično Doro K a s t e 1 i c, hčerko g. I. Kastelicf^ ravnatelja posojilnice in posestnika v Ljubljani.
lj Umrla je danes gospa J o ž e f a Dolinar, prednica tukajšnje Marijine družbe za žene. Za vse dobro vneti in delavni članici bodi sedaj Bog plačnik. Gosp. soprogu pa naše sočutje. Pogreb bo jutri ob pol 4. uri pop.
lj Mestna zastavljalnica je izmed prosilcev za cenilca v včerajšnji direk-torijevi seji sprejela gosp. Vavpoti-č a z letno plačo 1800 K. Založiti ima kavcijo 2000 K. Nadalje se je obravnavala jako značilna afera nekega uradnika, katerega je gosp. župan suspendiral. Dolg Hribarjevega Škrla v znesku 1704 K 63 vin. se odpiše, ker ga nikdar plačal ne bo. Gospod Bergant je poslal pismo, v katerem pravi, da ima zastavljalnica preveč nastavljen-cev. Gosp. župan omenja, cla gosp. Vole tako kot doslej tudi nadalje ostane zaupnik v zastavljalnici mesto gosp. župana^
lj Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, (nepar) poje Olimpijo v »Hoff-mannovih pripovesti« kot gost gospa Cilka Otahalova, soproga ga. vladnega komisarja Otahala, ki je bila nekaj sezon cenjena prva koloraturna pevka ina narodnem divadlu v Pragi in na dvornem gledališču v Stuttgartu. V nedeljo ob treh popoldne (izven abon., lože ne-par) uspela francoska veseloigra »Mala čokoladarica«, zvečer ob sedmih (izven abon., lože par) desetič in zadnjič v sezoni melodijozna komična opereta »Boccaccio«. — Prihodnji teden se vpri-zore Birinskega »Vrtoglavci« in Pucci-nijeva opera »Madame Butterfly«.
lj Ljubljančan — turški vezir. V »Izvestjih Muzej, društva za Kranjsko« je leta 1899. gospod Fridolin Kavčič poročal o turškem vezirju Mahmud paši: »Porojen je bil v Ljubljani v prvi polovici 16. veka. Nieo-ovo '-nri^nsko ime se ne da dognati. Vstopil je v turško vojsko tii za vlade sultana Murada III. leta 1575. je postal vezir in paša treh konjskih repov. Brez dvo:be je bil jako nadarjen in na turškem dvoru tudi vpliven mož, kajti turški cesar mu dal celo svojo hčer za ženo.
lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v decembru 1911 zastavljenih dragocenosti (draguljev, zlatnine in srebrnine) in v februarju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, obleke itd.) v četrtek, dne 13. t. m., ob 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
lj Društvo državnih uslužbencev. V ponedeljek, dne 10. svečana, t. 1., ob pol 8. uri zvečer se vrši pri gospodu Zupančiču na Sv. Jakoba trgu št. 7 sestanek društva državnih uslužbencev.
lj Nesreča. Včeraj je pri delu padel na levo nogo »šveler« delavcu Jožefu Osredkarju v Šmartnem pri Litiji ter mu jo popolnoma zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Postelja na cesti. Včeraj proti večeru sta se ga bila delavca Gašper Svetlin in Franc Zaletu tako nasrkala, cla sta kar na cesti obležala, in sicer eden na Zaloški cesti, drugi pa v Florjanski ulici. Obema je policija.preskrbela gor-kejše prenočišče. Zaletu je bil tako nadelan, da so mu morali poklicati zdravnika.
StrajK v Vevčah
Minilo je že več kot 17 tednov, odkar ubogo delavstvo v Vevčah štrajka, samo zaradi' samolastnosti in valpstva ravnatelja Hentschla, ki je privandral na Kranjsko s Pruskega in ki misli, da bo kakor kak nemški junker strahoval naše delavstvo. V svoji brezmelni mogočnosti se je spozabil tako daleč, da jo ne samo vsemu deželnemu odboru, ampak tudi dr. Šusteršiču zanretil, da ga bo naučil manire in cla ga bo napravil tako majhnega kakor še nikoli ni bil. Delavstvo ie nasproti dernu domišljavemu človeku do skrainosti popustljivo. Vse rado pozabi in hoče iti na delo, zahteva samo, da se mu priznajo pravice, zajamčene po osnovnih državnih zakonih, namreč prosto združevanje. Tega pa tovarniško vodstvo na noben način noče priznati in P. Hentschl pravi: kdor se pridruži kaki strokovni delavski organizaciji, bo frčal iz tovarne.
Za vsakogar je jasno, da delavstvo brez proste organizacije na delo iti ne more. To je edina sporna točka med tovarno in delavstvom. Zato je naivnost neverjetno teptunje delavskih pravic, ki si jih prisvaja tovarna, na
Ravnokar je izšla v naši zalogi molitvena knjiga, ki se je že v svojih poprejšnih izdajah priljubila in katera se je občutno pogrešala, posebno odkar je pošla v trgovini že sedma izdaja. Molitvenik obsega krasna premišljevanja Kristusovega trpljenja in je nova izdaja na novo prevedena iz izvirnika in v mnogih pomanjkljivih točkah izboljšana. Ta lepa knjiga, ki bo nudila veliko duhovno korist .nosi znani naslov:
Getzeman! in Golgata
Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti.
Premišljevanje in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Po nemški izdaji priredil Fr. Ks. Steržaj.
Cena: platno, rdeča obreza K 2-60, šagrin, zlata obreza K 3 60.
Nova izdaja te knjige je tiskana na fin, tenak papir in ima molitvenik kljub svoji obširnosti, prav priročno žepno obliko, kar je tudi velika prednost novega natisa.
Istodobno priporočamo sledeče nabožne novosti:
2)r. IJos. Uerše, JVCati čudovita, f™^:
šagrin, zlata obreza K 3#—.
Te šmarnice se ne priporočajo samo kot šmarnično berilo, temveč bodo zbog svoje prekrasne vsebine, ki je skozi in skozi dog-matičnega izvora, služile tudi pridigarjem, posebno pa voditeljem Marijinih družb pri izdelovanju govorov.
Jjolažba dušam v vicah.
Priredil Frančišek Bleivveis, Cena: rdeča obreza K 1'20, zlata obreza K 2'—, šagrin, zlata obreza K 260.
TVfatnia btoliipa c*»f> Nauk blaženega Grinj ona Mon-JHdUJd, KlcHULd	fortskega opravi-pobožnosti do
Matere božje. Rdeča obreza K l-60, fin šagrin zlata obreza K 2'40.
ffot v nebesa
ali življenje udov tretjega reda sv. FrančiMa. Spisal O. Nikolaj Meznarič. VI. natis 1912. Okusno vez., rdeča obr. K 1*80, zlata obr. K 2'40, fin šagrin K 3'20.
Molite bratje! Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Via-neja. Z velikim tiskom. Cena: rdeča obreza K 1*20, zlata obreza K 1*80, fin šagrin, zlata obreza K 2'40.
Ta molitvenik ima velik tisek pa zelo priročno žepno obliko in lepo vsebino. Za slabovidne je zelo priporočljiv.
Cerkvenim zborom priporočamo:
P. Angelik Hribar, Postni in velikonočni napevi za mešani
zbor. Partitura K 2-40, glasovi a K —'60.
Fr. Kimovec, Rihar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura K 3—, glasovi a K —'60. (Obsega poleg drugih tudi več postnih in velikonočnih napevov.)
Ant. Foerster. Cantica saera I. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2'40.
Ant. Grum, Cerkvena pesmarica za Marijine družbe 1. del za 4 enake (ženske ali moške) glasove K 2-—.
Ant. Foerster, 12 Pange lingua — Tantum e
Partitura K P80, glasovi a K —50.
or.
Dr. A n t. C h 1 o n d o w s k i. Sancte Joseph. Invocatio za soli, mešani zbor in orgle. Partitura K —-60, glasovi a K —TO. Prav lahka a vendar zelo efektna in lepa skladba. Za praznik sv. Jožefa najpripravnejša.
p. Ilugolin Sattner, Missa Seraphica za mešani zbor in orgle ali orkester. Partitura K 3'20, glasovi a K —50.
Ant. Grum, Deset pesmi k blagoslova za mešani zbor. Part. K .•—.
Ant. Grum.
Partitura K 1'20.
Najnovejše:
10 \i- >"nih pesmi za mešani zbor
st. Premrl, Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi
v čast svetnikom za mešani zbor. Partitura K 240, glasovi k K --60.
Ta zbirka je ravnokar izšla in bo cerkvenim zborom prav dobro došla, saj nismo imeli dosedaj nobene zbirke, ki bi nudila pesmi v čast svetnikom.
Fr. Gerbič, Slovenska maša v čast sv. FranJška Sera-finskega za mešani zbor. Partitura K P80. k K —'20.
Katolika Biten v m jsii
drugi strani pa je neverjetna požrtvovalnost in zavest delavstva, ki se ne ukloni.
V minolem tednu je delavstvo bilo strogo solidarno. Niti eden ni šel na delo. Navduševalo se je delavstvo na shodih, ki so bili skoraj vsak dan. Mi-nolo nedeljo, sredo in četrtek je govoril dr. Pegan, danes popoldne pa nredo vsi deželni odborniki Slovenske Ljudske Stranke (dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajec) med delavstvo v Vevče.
P. Hentschl skuša štrajk zlomiti s stavkokazi, ki jih dobiva pod raznimi pretvezami od drugod. Tako je na primer prišel v sredo popoldne nek strojnik iz Zagreba. Na kolodvor v Zalogu je prišel ponj sam P. Hentschl, ko pa je strojnik v Zalogu izvedel, da so ga izvabili v tovarno, kjer se štrajka, se ni hotel vsesti na sladke ravnateljeve besede, nego se je odpeljal s prvim vlakom nazaj. Isti dan je prišel iz Zagreba neki boljši delavec s svojo ženo. Ko je izvedel, da bi imel kaziti stavko, je rekel, da poj de s svojo ženo nazaj. Povedal je pa, s kakšno lažjo so ga spravili v Vevče: Nek agent tovarne mu je v Zagrebu pravil, da je tovarna pogorela in da so jo na novo sezidali, nekoliko večjo, zato rabijo novih moči. Samo s tem so ga pregovorili in spravili v Vevče. Obljubil je, da bode tovarno tožil, ker je imel ne samo potne stroške zase in za ženo, ampak tudi prevozne stroške za pohištvo.
MmM io Mra prečilo.
BOJ ZA ODRIN.
Belgrad, 8. februarja. Iz Sofije se poroča, da se v dveh ali treh dneh pričakuje splošnega naskoka na Odrin. Bulgarski generalissimus Savov je zastavil vse sile okoli Odrina. Zato se pri Čataldži vrše le brezpomembni spopadi.
Berolin, 8. februarja. »Lokalanzei-ger« poroča preko Bukarešta: V Odrinu je položaj zelo slab. Begunci pripovedujejo, da manjka hrane. Zadnjič je prišla k Šukri paši dcputacija, ki je paši tožila gorje prebivalstva in mu svetovala predajo. Šukri pa je dal voditelje deputapite obesiti. Razpoloženje garni-zije pavje izborno. Častniki niti ne mislijo na predajo. Šukri paša Odrina ne preda preje, dokler se mesto ne zgrudi v razvaline.
ZADNJE TURŠKO OFICIELNO PORO-ČILO O OBSTRELJEVANJU ODRINA.
Carigrad, 8. februarja. V vojnem ministrstvu izjavljajo: Obstreljevanje Odrina se z vso ljutostjo nadaljuje. Ob-legovalci odgovarjajo z isto enegijo. Na obeh straneh so izgube jako velike.
BOJI NA GALLIPOLIJU.
Sofija, 8. februarja. Iz Bulairja potisnjeni Turki so se umaknili v jugozapadne forte.
O nadaljnjem prodiranju Bolgarov proti Gallipoliju ni še nobenih poročil. Sodi se, da Bulgari zazdaj sploh ne bodo več dalje prodirali, marveč za čas samo preprečili, da se Turki ne bodo mogli iz Galli-pclija nikamor ganiti.
Pri Čataldži se pa sploh ne vrše resni
boji.
Zdi se. da se hoče bulgarski vrhovni armadni komando izogibati na teh bojiščih večjih žrtev, dokler ne pade Odrin.
TURŠKA POROČILA O BOJIH NA GAL-LIPOLSKEM POLOTOKU.
Carigrad, 8. februarja. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da se na Gallipoliju vrše brezpomembne praske.
Carigrad, 8. februarja. Vsled kritičnega položaja na Gallipoliju je X. zbor, ki ie dozdaj stražil Carigrad, dobil povelje, da odrine proti Gallipoliju. Vojake so v redu vkrcali na 15 transportnih ladjah. Izkrcanje čet pod Enver begom pri Rodostu se je odložilo.
Carigrad, 8. februarja. »Frankfurter Zeitung« poroča: Zadnje čete desnega krila bulgarske čataldške armade so pri Bu-lairju prišle v dotiko s turškimi četami in se zapletle v boj z njimi. Bitka se je kon-časa z večjimi izgubami za Bulgare, ki so morali višino Lumilon zapustiti, katero so Turki zasedli.
TURŠKO POROČILO S ČATALDŠKE
ČRTE.
Carigrad, 8. februarja. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da se umikanje Bulgarov od žataldške črte r.a Čorlu nadaljuje.
O BOJIH PRED ODRINOM, NA GALLIPOLIJU IN PRI ČATALDŽI.
(Od našega poročevalca.)
Sofija, 8. februarja. Prvega dne, ko se je začelo bombardiranje odrinskih trdnjav, ki je trajalo celih 16 ur skoraj brez prestanka, bilo je pred Čataldžo vse mimo- Opoldne (v torek, dne 4. t. m.) bilo je dano odrinskim prebivalcem 24 ur časa, da morejo zapustiti mesto, prej ko se začne bombardiranje samega mesta. Nekateri so Šli iz mesta na polje ali do kake polrazrušene vasi, drugi na
so — ne meneč se za pretečo nevarnost, ostali v svojih hišah, na katerih so razobesili bele zastave ter so poskrili po kleteh in drugih podzemeljskih prostorih. Prva važna postojanka, katero so prevzele oblegovalne vojske že precej v začetku, dne 4. t.m., je P a m u k -kjoj. Oddaljena je ta postojanka poldrugi kilometer od one, katere so zavzemale oblegovalne vojske za časa premirja. Torej so začeli oblegovalci svoje operacije s prav ugodnim uspehom. Tudi pri Gallipoliju je bolgarska konjiča nastopila z uspehom proti sovražniku. Več o tem nastopu ni znanega. Pravijo, da je napredovala 12 km. A od Catald-že, kjer jo bilo prvi dan vse mirno, poroča se danes neoficielno, da so preko noči od 4. na 5. t. m. Turki napadli po zapovedi iz glavneera stana v Iladem-kjoju z veliko močjo bolgarske postojanke. Iz početka so Bulgari le slabo odgovarjali na turško atako. To je dalo Turkom poguma, da so izšli energično iz svojih utrjenih postojank na prosto, kjer so pa prišli v pest Bulgarom, ki so stali trdno na svojih močnih postojankah. Na Turke se je takoj vsul takšen ogenj iz topov, da je bil kar pokošen celi del armade, ki je bil zapustil svoje postojanke. Po velikih žrtvah so bili Turki primorani odstopiti, zapustivši mnogoštevilna trupla in obilo municije na bojišču.
BOJ ZA SKADER.
Cetinje, 8. februarja. Obstreljevanje Skadra se je začelo včeraj ob 10. uri dopoldne od vseh pozicij od Široke do Grude. V akciji je nad 200 topov. Na Brdanjolu in Glavati se je začela ljuta bitka. Okoli poldneva so Srbi in Črnogorci zavzeli Busati. Na Brdicu pripravljajo energičen naskok iz . ledja. Okoli dveh so Črnogorci zavzeli Brda-njol, Muselimovo glavico in Gajtan. 3000 Malisorov je izjavilo kralju Nikiti, da mu bodo pomagali. Turki so na bom-bardement slabo odgovarjali.
OFICIELNO POROČILO O BOJIH OKOLI SKADRA.
Cetinje, 8. februarja. Boj okoli Skadra se je včeraj popoldne z veliko ljutostjo nadaljeval. Obstreljevanje se je ob mraku ustavilo. Na črnogorski strani sta bila dva topova pogodena in dva topničarja ubita. Turki so na ogenj slabo odgovarjali, vsled česar se sklepa na to, da jim primanjkuje streliva. Slabo vreme operacije ovira.
KAJ JE Z RIZA BEGOM?
Dunaj, 8. februarja. »Neues Wiener Tagblatt« trdi, da je poveljnik Skadra Riza beg res umorjen in da njegov namestnik Essad paša mesta noče braniti. Isto javlja tudi sofijski »Mir«.
DRUGE VESTI Z BOJIŠČ.
Soiija, 8. efbruarja. Car Ferdinand se je z dr. Danevom odpeljal na bojišče.
Carigrad, 8. februarja. V vilajetu Smyrna se je pojavila močna grška četa. Odposlali so proti njej regularno vojaštvo, da jo izsledi.
Carigrad, 8. februarja. Častnike, ki se niso vrnili k armadi in po mestu politizirajo dalje, so iz častniške liste črtali.
Belgrad, 8. februarja. Polkovnika Po-poviča, znanega zarotniškega častnika, ki je bil zadnji čas imenovan za guvernerja v Draču, so odstavili, ker je vojaški vrhovni komandi v Skoplje pisal, da se njenim poveljem ne pokori. Šlo se je baje za neko albansko spomenico, ki jo je ropovič iz prebivalstva izsilil.
ATENTAT V CARIGRADU.
Carigrad, 8. februarja. Nekdo je danes na cesti ustrelil na poveljnika mesta Džamil bega. Džamil ni bil ranjen. Atentatorja so zaprli.
ANGLEŠKE LADJE V DARDANELE!
Carigrad, 8. februarja. Ministrski svet je sklenil, da dovoli angleškemu malteškemu brodovju prehod skozi Dardanele.
V LONDONU UPAJO NA MIR IN NE ODOBRAVAJO PISANJA AVSTRIJSKIH LISTOV.
London, 8. februarja. Tu ne odebrava-jo zadnjega članka »Neue Freie Presse« glede Albanije in v nasprotju z njim po-vdarjajo, da se mora Srbiji dovoliti trgovinsko pristanišče izven mej Avstrije, če pa hoče Avstrija Srbiji dovoliti tudi še kak izhod na avstrijskem teritoriju, je to njena stvar.
Kar se tiče trgovinskega razmerja med Avstrijo in Srbijo, je Avstrija sama izjavila, da noče nobenih privilegijev zase in ostale velesile kaj takega tudi ne bi mogle dovoliti. Avstrija pa je tudi izjavila, da noče na noben način kompromitirati trgovinsko in politično neodvisnost Srbije.
Razgovori med poslaniki velesil in med kabineti se vrše prijateljsko od strani vseh in londonski diplomatični krogi upajo, da bo poslaniška konferenca imela dober uspeh, ki bi trajno zasigural evfopski mir.
RUMUNSKO - BULGARSKA POGAJANJA.
Soiija, 8. februarja. Pogajanja med Bulgarijo in Rumunijo se bodo nadaljevala v Sofiji. Bulgarija je imenovala za svoja pooblaščenca dr. Daneva in bivšega poslanika v Carigradu Saravova. Rumunija imenuje za svojega pooblaščenca najbrž svojega poslanika v Sofiji princa Ghika.
AVSTRIJSKO - RUSKO RAZMERJE.
Dunaj, 8. februarja. Tu se konstatuje, da rusko časopisje, neizvzemši oficielno, piše zopet sovražno proti Avstriji. Iz tega se sklepa, da misija princa Hohenlohe ni imela uspeha. Pripomniti pa je, da tolmači tako pisavo ruskih listov vojna stranka v Avstriji, ki je bila odpošiljatvi cesarjevega lastnoročnega pisma caru sploh nasprotna.
Peterburg, 8. februarja. Dobroinformi-rani krogi trdijo, da je lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa na ruskega cara splošno napravilo dober vtis.
Dunaj, 8. februarja. »Neues Wiener Abendblatt« je od kompetentnega mesta izvedel, da se cesarjevo pismo vojaških varnostnih priprav, ob mejah ne dotika.
ITALIJA PROTI AVSTRIJSKEMU PROTEKTORATU NAD ALBANSKIMI KATOLIČANI.
Rim, 8. februarja. Poročila oficioz-nih dunajskih listov, da namerava Avstrija še nadalje obdržati protektorat nad katoličani v Albaniji, so vzbudila v Rimu veliko nevoljo. Listi naglašajo, da je bil protektorat samo toliko časa utemeljen, dokler je bila Albanija pod turško oblastjo in so bili katoličani izpostavljeni nasilstvom. Ker sedaj to odpade, je avstrijski protektorat nepotreben in tudi nemogoč, ker pride Albanija tako pod skupno varstvo velesil, kar izključuje specialni protektorat k^ke posamezne velesile. Italijanska vlada že sedaj izjavlja, da pod nobenim pogojem ne privoli v to, da bi bili njeni katoliški podaniki v Albaniji pod kakim tujim nadzorstvom. Še bolj nezmiselno pa, tako pravijo ti krogi, je, če avstrijski listi zahtevajo protelzto-rat nad Albanci v Srbiii. To bi izzvalo zopet najhujše konflikte in ni verjetno, da bi Avstrija res kaj takega zahte-vr la.
TURŠKE GROZOVITOSTI V EPIRU.
Berilin, 8. februarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Soluna: Albanske drha-li, turški begunci in bašibozuki še vedno razširjajo strah in grozo med krščanskim prebivalstvom v Epiru. V okraju Delbino so doslej 36 krajev popolnoma razdejali, 15 pa deloma. 55 vasi je bilo oplenjenih, 120 oseb umorjenih.
ZASTAVA DRAGIH KAMNOV IZ TURŠKE ZAKLADNICE.
Pariz, 7. februarja. Carieraiski »Monit.eur Oriental« poroča, da namera a turška vlada v svrho najetja posojila zastaviti nekaj dragocenih kamnov iz sultanove zakladnice.
SLOVANSKA BANKA V PETERBURGU.
Peierburg, 8. februarja. V finančnem ministrstvu se vrše posvetovanja glede slovanske banke, s 5 milijoni rub-ljev osnovnega kanitala in podružnicami v Moskvi, Sofiji, Belgradu in na Ce-tinju.
BORZA,
Dunaj, 8. februarja. Borza je danes poslovala rezervirano.
ANGLEŠKO - NEMŠKI SPORAZUM.
Dunaj, 8. februarja. Sporazum med Anglijo in Nemčijo je delo mešane komisije, ki je že celo leto v Berolin u zborovala. Anglija in Nemčija bosta kot razmerje med številom dread-nouhgtov, ki jih bosta gradili, določili 16 : 10, a se bosta domenili tudi glede vseh kolonialnih vprašanj v Afriki.
V času kritičnih let menjanja pri ženskah je naravna Franc Jožef-ova grenčica najboljše sredstvo, osobito kadar se gre zato, zavračati pritisk krvi proti živčevju, pljučam, srcu ali pa odstranjevati zatajanje v spodnjega telesa organih na gotov, pri tem lagoden način. — Profesor Scan-zoni pl. Lichtenfels piše: „Franc Jo-žef-ovo grenčico sem na kraljevi vse-učiliški ženski kliniki v Wurzburgu v mnogoterih slučajih preizkusil kot brez-izjeme hitro, zanesljivo in brez bolečin odvajajoče sredstvo." — V lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda morate ta zdravilni vrelec zahtevati s polnim imenom. Kot takozvana »nadomestila" priporočana sredstva zavrnite odločno! Ravnateljstvo razooši-ljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.	_4—-
BERCHTOLD BOLAN.
Dunaj, 8. februarja. Grof Berchtold je zbolel na influenci.
SMRT BIVŠEGA CESARSKEGA NA« MESTNIKA.
Meran, 8. februarja. Tu je umrl bi v« ši češki cesarski namestnik grof C o u -d e n h o v e. Umrl je ob 5. uri zjutraj, in sicer na svoj rojstni dan v starosti 59 let.
BUDIMPEŠTANSKI NADŽUPAN.
Budimpešta, 8. februarja. Lukacs bo cesarju za budimpeštanskega nad-župana predlagal poslanca dr. Franca Heltaja.
PALAČA HLAVKA V PRAGI V PLAMENU.
Praga, 8. februarja. Ob sedmih zvečer je začela goreti krasna in velika Hlavkova palača, ustanovitelja in prvega predsednika češke akademije znanosti in umetnosti. Palače ni bilo mogoče rešiti.
NEMIRI V CENTRALNI AMERIKI.
Washington, 8. februarja. V centralni Ameriki ter v Hondurasu so izbruhnili nemiri. Zvezne države so odposlale tja dve vojni ladji.
KOPENIKIADA V STRASSBURGU.
Strassbnrg, 8. februarja. Tu so zaprli pisatelja J u n g a , ki je oao brzojavko podčastnika Wolterja, s katero je slednji alarmiral garnizijo, na pošti oddal.
ZARADI DAVKA NA DIŠAVE.
Buenos Ayres, 8. februarja. Zaradi davka na dišave so vse lekarne, drože-rije in brivnice zaprte. Oblast je vse potrebno ukrenila, da bodo ljudje mogli dobivati medikamente.
VOJNE PRIPRAVE RUSIJE.
Rusija je v zadnjih štirih mesecih pomnožila svoje posadke na zahodnih mejah na 700.000 mož v okrožju varšavskega armadnega zbora. Poliske vojaške posadke so jeseni premestili v gubernije Kazan, Samaro in v Vzhodno Sibirijo. Vojaki so nagromadeni ob ga-liški in ob poznanj ski meji. Donskih kozaltov je 300.000 in so nastanjeni skoraj izključno ob gališki meji. trdnjave na Ruskem Poljskem in v Volihimiji so vse pripravljene za vojsko. Varšavski arzenal je popolnoma za vojsko pripravljen, dograjene so trdnjave v okolici Zegrze in Novega Gjorgjevskega, tako, da je varšavska trdnjava za vsak slučaj pripravljena, razpolaga s 3000 topovi, posadka šteje 115.000 vojakov. Proti nemški meji so utrjeni vsi mostovi, železniški prelazi in vojaška taborišča Grodno in Kronosk popolni trdnjavi. Brest - Litevsk tvori utrjeno črto z živežem, ki zadošča 60.000 možem za celo leto. Ivangorod je dobil nove utrdbe in oblegovalne topove. Mesto Ko-vel se zdaj v trdnjavo izpreminja, hitro grade utrdbe v Luku in v Rovnu, Stara trdnjava Dubno je dobila 7 km dolge, nove, moderne utrdbe. Utrdili so celo neznatna trga Ostrog in Kremeno. vo. Povsod grade nove ceste in nove strategične železnice. Stare trdnjave ob reki Dnjester modernizirajo. Ben-der in Raškov sta dobila velike topove kakor tudi mesto Dubošari. Celo železniške čuvajnice so v utrdbe izpre-menili in preskrbeli tudi železniške postaje z živežem za eno, mesta pa za pol leta; v Varšavi bo koncem marca žj' leta.
(r	-^
Nežni, slabotni otroci
postanejo kmalu močnejši, ako dobivajo nekoliko časa redno Scottovo emulzijo. Ker je veliko bolj okusna in dobrodejna kot navadno ribje olje, in lahko prebavljiva in ker na ugoden učinek ni potreba dolgo časa čakati, jo navadno radi jemljo. Scottova emulzija pospeši tvorbo trdnega mesa in razvoj močnih mišic, njen vpliv na tvorbo kosti je pa očividen. Na podlagi splošne okrepčave jamejo otroci kazati več veselja do življenja in kmalu jih bodemo videli že po kratkem času veselo okoli skakati. Scottova emulzija, v kateri se re-dilna vrednost ribjega olja po primesi mineralnih soli znatno poveča, zavzema brezpogojno prvo mesto; ampak mora biti pristna Scottova emulzija.
Cen* originalni steklcnici je a K tO v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje SO v narjev v znamkah n:i SCOTT ti BOW.nE, o. m. b. H., Dut:aj VII. in se sklicu), na ta časopis, dostavi se inu ena pošilj tev polom lekarne za 7	poskušnjo.	,
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 8 februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-74
Pšenica za oktober 1913 . . .	12 26
Rž za april 1913.......10-04
Rž za oktober 1913.....9 75
Oves za april 1913......10-46
Oves za oktober 1913 ....	8 88 Koruza za maj 1913 . .,./. . „". Koruza za julij 1913
DAR BRATU IN HVALEŽNOST BRATSKA.
Slovenci so kot najmanjše slovansko pleme storili v korist Rdečega križa na Balkanu več, kakor bi bilo pri njihovih skromnih sredstvih mogoče pričakovati. Marsikateri kmet ali delavec si je odtegnil takorekoč od svojih ust, samo da bi nekoliko olajšal velike bolečine ranjenih bratov in veliko bedo zapuščenih udov in sirot oriih junakov, ki so padli v boju proti Turkom za sveti križ in zlato svobodo. Oni so dobili svoje težke rane, ker so šli pomagat bratom, da bi jih rešili izpod turškega jarma. Oni so šli v boj za brate po veri in pp narodnosti.
Bila je torej sveta dolžnost vsakega kristjana in vsakega Slovana, da jim podeli svojo pomoč posredovati neposredno.
Iz slovenskih krajev so Tišli zdravniki, prihajali so darovi v denarju, obleki, posteljnini itd.
Bulgari, Srbi in Črnogorci so bili obdarovani in srčno hvaležni so za to preblagim dariteljem. Že potomci sedanjih hrabrih vojakov in njihovih rodbin se bodo s hvaležnostjo spominjali onih oddaljenih bratov, živečih v raznih pokrajinah, ki niso pozabili vojskujočih se kristjanov proti krutemu sovražniku na Balkanu. Saj je isti sovražnik pred večimi stoletji pustošil tudi po slovenskih deželah, o čemer nam pripoveduje nc samo zgodovina, ampak pravijo tudi slovenske narodne pripovedke in narodne pesmi. Naravno je torej, da je vzkipela naša kri. ko se je objavila vojna proti Turkom in da je vsakdo želel zmage krščanskemu orožju, da divji Turčin nikdar ne bo teptal več po slovanski zemlji!
In Slovenci, če drugače niso mogli pomagati kristjanom, molili so za njihovo zmago in darovali po svojih močeh, spominjajoči se pregovora:
»Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača.«
Sofija, 1. februarja 1913.
Prof. A. Bezenšek.
ZA KRATEK C AS.
Tiskovna pomota.
Iz poročila o neki veselici: » . . . Okoli 20 mož orkestra je napravilo izvrstno godlo!. . «
Pozor!
Zahtevajte pri VaSem trgovcu na samo »kocke za govtjo juho" temveč vedno izreCno
Zvezda • krlioem
po
kajti te so
priznano najboljše!
Samo prave z Imenom mAGGI In varstveno znamko zvezdo s križcoml
Strogo solidna najstarejša
domača tvrdka! Juveli. zlatnina, srebrnina ter razne ure. - Popravila in nova dela po na|niž|l cent. — Edina zaloga ur z z znamko „TUP". v
juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.
Ljubljano, Vfollovo ulico štev. 3.
Ceniki zastoni in poštnine prosti.	124
Iščem učenko
v trgovino z meSanfm blagom, katera je dovrfiila 6. razred. Glavna stvor je, da ima lepo pisavo, ter zmožna v računstvu. IVAN ŽAR01, trgovec, Kamnik. 420
2>enitnct ponudba.
(§r<£Ovec vzetatproinetnen^ primorskem me&t(i, samec '-+5 fet, zbraY, t^repak ter prijetne in rr^irrie zunanjosti, so(ioer|, s 1000 j^ mesec, boKobE>a se v ivrKo žer^itve žefi seznaniti z igospobično ali vbovo brez otrobi primernim premoženjem, ki pa ni <|(avna stvar, ker se ^(eba febolj na bfa<|o, plerr^erjito srce in bobroob<|ojo. Vu<|>obnem slučaju tubi priženitev i|avečje posestvo niiz^Ijučer^a. ^iarr(0 resne por^ubbe s sliko naj se bopošljejo na upravo lista pob sijro ,,3rečr(a pomfab t20".
©ajnost zajarrjčena.	420 3
Potrtim srcem naznanjam pre-žalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga
Jožefa Dolinar roj. Ločnlkar
po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 52. letu starosti danes ob 8. uri zjutraj mirno zaspala v Gospodu.
Zemeljski ostanki predrage ranjke se poneso iz hiše žalosti Rožna ul. 7 v nedeljo, 9. t. m. ob pol Štirih popoldne na pokopališče k sv. Križu.
Blago ranjko priporočamo v pobožno molitev.
Ljubljana, 8. februarja 1913.
Ivan Dollnar,
432	bivši trgovec.
Krajni Šolski svet v Sp. šiški
naznanja da je njega član gospod
Fran Burger
tovarnar, hišni posestnik itd.
danes dne 7. svečana ob 7. zvečer preminul.
Pogreb prezgodaj umrlega tovariša bo v nedeljo dne 9. svečana ob '/2-1 popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 136 na pokopališče v Dravlje.	422
Blag mu bodi spomin! Spodnja Šiško, 7. svečana 1913.
JL
Tužuiin srcem sporočani svo'im znancem in prijateljem, da jo Bogu vseuramoKOČnemu dopulo moj d predrago, nepozabno mater
Uršulo Mnffic
danes ob 2. uri popohine, previdono s svetotajslvi za umirajoče, v 79. letu starosti poklicati v večnost.
Priporočam jo vsem znancem in prijateljem v molitev in spomin.
Sv. maše po rajnki se hodo hrale v žnpni cerkvi v Tomištju in v ro,stneui kroju v Trbojah.
Pogreb so vrel v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v Tomišlju.
Tomižetj, 7. februarja 1913.
Jožef
431
Knific,
župnik
Vodovodna zadruga v Spodnji šiški naznanja žalostnim srcem pre-tužno vest, da je nje soustanovnik in prezaslužni ud predsedstva gospod
Fran Eurger
tovarnar, hišni posestnik itd.
danes dne 7. svečana ob 7. zvečer preminul.
Pogreb prezgodaj umrlega tovariša bo v nedeljo, dne 9. svečana ob >/24 popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 130 na pokopališče v Dravlje.
Blag mu bodi spomin! 421 Spodnja Šiška, 7. svečana 1913.
UaggSsfoo.
Pri graščinskem oskrbništvu v Haasbergu pri Planini
sprejmeta se
zakonska mož in žena
za oskrbovanje krav.
Mesečna plača moža K 60'-, žene 30 K, dalje prosto stanovanje, vsak dan 1 liter mleka in 10 n^ drva na leto.	397
čistokrvne pasme „Dobermanski pinč" se prodajo. Oče jo v policijski službi, samica je tudi dresirana. Mladiči takih roditeljev imajo polovico dresure že v krvi. Podrobneja pojasnila daje S. LEPUŠIČ, MrkopalJ, Hrvatsko. 430
Vrnila CO oziroma ee da v najem ali za-
■ lUDfl 5K» menja dobro idoča
uostilna in trgovina
z mešanim blagom v zelo prometnem kraju nc. Gorenjskem, oddaljena 4. minute od kolodvora Da se tudi trgovina sama v najem. Naslov pov« upravništvo „Slovenca" pod St. 429 (Znamka ze odgovor.)	42i
419
narie
(strojne) za izdelovanje zabojev sprejmemo v trajno delo. Ponudbe: Knezoškofijske žage v Vrbovcu p. Mozirja, Štajersko.
ki so vešči finih pohištvenih del, sprejme v trajno delo takoj Anton Dernič, orgljar, Ka< dovljica.	424
cjtilna
v Orauljalj
pri Sojerju št. 30
$t da u najsm
za dobo 6. let. Najemniki naj se zglase v 14. dneh pri posestniku Lovro Florjančiču na Poljanah p. št. Vid nad Ljubljano Nastop po dogovom. ^ 43;
428
Tvrdka Josip Lorenzi, imejitelj P. E. Grassi naznanja prežalostno vest, da jo njen veleznslužni dolgoletni zvest uradnik, gospod
Mihael
danes ob 1 uri ponoči v 06. letu svoje starosti umrl po dolgi mučni bolezni. Predragega nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin. Pogreb se vrši jutri dne 9. februarja ob pol 5 uri iz deželne bolnico na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 8. februarja 1913.
t - ■ '• als	.f';'- fi
"I«*.— • ).	v-*..' ■ .jiV
Potrtega srca naznanja Mihaela Burger v imenu otrok in vseh sorodnikov prežalostno vest, da je snoči ob 7, uri preminil njen nadvse ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Fran Burger
tovarnar in občinski svetovalec
423
v 47. letu starosti po kratki, mučni bolezni.
Pogreb od vseh nepozabnega rajnika bo jutri v nedeljo, dne 9. svečana ob 1/2 4. popolndne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški štev. 136 na pokopališče v Dravljah, kjer ga polože v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnicc se bodo služile v frančiškanski cerkvi ljubljanski in podružnični cerkvi v Spodnji Šiški.
Blag mu bodi spomin.
V Spodnji šiški, dne 8. svečana 1913.
Pogrebni zavod Ivan Rojina v Spod. Šiški.
Rodbina Premrov naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljena mati, tašča, babica in prababica, gospa
Mrlsslsi Fremrou « Jgrliff
po kratki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 89. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabljenc bo v nedeljo, dne 9. februbrja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti in se pokoplje v rodbinskem grobu na pokopališču v Cerknici.
Sv. maše zadušnicc se bodo brale v farni cerkvi v Cerknici.
V Marllujaku, dne 8. svečana 1913.
427
.> nv b s
Žalujoči ostal!.
KNJIŽEVNI TRG.
Dr. Jeršetove šmarnice »Mati čudovita«. Zopet enkrat šmarnice, ki jih bo res vesel šmarničar in veselo ljudstyo! Ni lahko vedno kaj novega povedati o Materi božji. Dr. Jerše je povedal najlepše, kar je vedel, in tega lepega je mnogo. Povil je v šmarnice najlepše cvetove, kar jih je našel po vrteh Marijinih častilcev. Z govorniško silo, živahno, pestro, morda nekoliko pre-bujno, a brez pretiravanja dr. Jerše kaže Mater čudovito, njene prelepe prednosti in čednosti. Že naslovi šmarnic so kakor lepi cvetovi v vencu Marijinem: Lilija dolinska, Mati dobrega sveta, Mati lepe ljubezni, Mati svetega veselja, Žena obdana s solncem, Dolorosa . . . Največja prednost teh šmarnic je pa, da so res šmarnice, govori o Mariji, in sicer govori povzeti iz dogme. Najlepše, kar vemo o Materi božji, je kratko povedano v dogmi, in te šmarnice takorekoč poganjajo iz Marijine dogme, kakor poganjajo bele majniške šmarnice iz plodne gomcljke. — Ker je radi finega papirja oblika kaj priročna in so knjižici dodane lepe mašne in druge molitve, se bodo te šmarnice priljubile tudi kot molitvena knjižica s premišljevanji.
Geccmani in Golgata. Ta krasna, dolgo zaželjena premišljevanja Kristusovega trpljenja so izšla in so na razpolago v Katoliški Bukvami. Pridejan je seveda tudi popoln molitvenik in ima knjiga pri vsi svoji obširnosti priročno žepno obliko. — Cena z rdečo obrezo 2 K 60 h, šagrin, zlata obreza 3 K 60 h.
*	Izbrani spevi Fublija Ovidiia Na-sona. Blazij Bevk, znani prevajalec starih grških in latinskih klasikov, je izdal tretjo popravljeno izdajo nekaterih Ovidovih spevov in sicer: Ex metamor-phoseon, fastorum, tristium libris, I. del. Cena 1 K 50 vin.
*	Engelbert Gangl. Izbrani spisi za mladino. Društvo za zgradbo »Učiteljski ga konvikta« je izdalo in založilo tretji zvezek zbranih spisov za mladino, ki jih je napisal Engelbert Gangl. Cena vezanega snopiča 1 K 50 vin. Dobi se po slovenskih bukvarnah.
*	Spisi Mišjakovega Jurčka, IV. zvezek: Zvesti pes. — Rom-pom-pom! — Stara pesem. — Gospod Urban. — Naša Minka na Gorenjskem. — Lahkoverni mlinar Tomaž. — Mojca iz Žabje luže. Z 19 slikami. Založilo društvo za gradbo Učiteljskega konvitka. Cena 1 K 50 vin. Dobiva se v »Katoliški Bukvami«.
: Haro*aite
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga in očeta
Jožefa Simonič
izrekamo svojo iskreno zahvalo za obiske v bolezni ter spremstvo k zadnjemu počitku preč. duhovščini kakor tudi č. g. župniku Nemaniču iz Brusnic za vodstvo sprevoda ter sv. mašo, slavni posojilnici za darovani venec kot njenemu načelniku, g. nadučitelju Bartelj-nu, g. županu Semiškemu, slavni domači požarni brambi, slednjič vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem za obilno častno spremstvo. Obenem priporočamo dragega ran jkega vsem bivšim čast. gg. duhovnikom v Semiču v blag spomin in molitev.
Mladica pri Semiču, 5. febr. 1013.
417
Rodbina Simonič.
Sanatorium Emona
Privatno zdraviŠče; jza notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli.^-\ i lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Dergano, primar l.kir.odd.dcž.boln-
se odda za maj. Slovenski trg 8 (trg pred
sodnijo).
348
K 45-
vali bolje kot vsaka kokoš. Na poskušnjo zastonj. G. MUCKE, Pottendorf štev. 40 prš
Dunaju. Stotine reforenc in spričeval iz cele monarhije zastonj in franko. 181 (10)
Zobna krema
MATTONIJ^
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farih. obi: triih >" mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpirano sredslsio
pri karlovovarijskem in drugih kopGliŠJvh zdrčlV-jenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
zvirek: fiiessSiSbl Saiserfcrnnn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni in frai.Ro.
V Ljubljani se dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge orl Mihael Kasfnar-u. Pefer Lass-niku in Andrej Sarabonu. Llubliana. 11
mčzs
Ali si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JAC0BIJEVE ANTINIE0T1NSEE
cgaretno stročnice!
z daljšo prakso se sprejme v špecerijsko trgovino. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb naj se pošljejo na upravo „SLOVENCA" pod šifro ..POŠTENOST 289."	289
Lepo pritlična
Samo prš nas pristno.
Zelo ugoden nakup
40 METROV OSTANKOV
zefira, voile, flanele in drugega pralnega blaga, zelo lepi v dolgosti od 1 — 8 metrov, sortirani. Pošilja se po povzetju, franko za 18 kron. Najboljša razpošiljalnica
V. I. HavlieeU Brstje, PodeH, (Češko):
Od teh ostankov se vzorci ne morejo razpošiljati. Kolekcija vzorcev modnega blaga in manufakture z navedbami nizkih cen pošiljamo franko.	116
vešč popolnoma slovenskega in nemškega je" zika se sprejme takoj ali z marcem na hrvaški meji v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe s prepisi spričeval pod šifro: »Izurjen SCO« pošino ležeče glavna pošta v Ljubljani.	377 3
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Rla-ma-žilo, — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 12/160 Ogrsko.
naprssdaj ie lepa ■ ■ ■ ■
mm hiša
z veliko kletjo, velikim zasajenim vrtom, ki se lahko razdeli na več stavbnih parcel. Več se izve v Spodnji Šiški št. 22.	297
IČPP S** v kuhan)u. gospodinjstvu, lika-t|9VC o t nju in šivanju izvežbana mlajša

prijetne zunanjosti in lepega vedenja iz boljše hiše za samsko, boljšo osebo. Več pove uprava „Slovenca" pod štev. 411.
z mešanim blagom se odda tako} u malem u na Gorenjskem.
N
frgouka in gosfilniEarka.
Priporočamo hitre
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji «r n ■	i*,	n*
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite se torej z zaupanjem na mojo izbotno tvrdko in prejeli boste za 4 K 5 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely, vrn9586
in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec.	324
Spreten organist, pe-vovodja in cerkvenik
želi sredi aprila 1.1. službo premeniti. Gre tudi
na Koroško aH Štajersko. Naslov pove uprava lista pod št. 376. (Znamka za odgovori) 376
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL Ti H AJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Radi na novo ustanovljene večje trgovine v mestu sem primoran oddati takoj v najem
manfšo trgovino
z mešanim blagom v lepem kraju na Kranjskem. Trgovina je zelo dobro vpeljana. Prometa okoli 45.000 K letno. Potreben kapital 3000 - 5000 kron.
Reflektantje blagovolijo pošiljati njih ponudbe pod „dobro idoča trgovina 425" na upravo »Slovenca".
pridna in poštena
, . iii© ©talb©.
® Naslov pove upravni-.-T1. štvo pod številko 410.
Vila
ob lepem sprehajališču, s solnčno lego, se pod ugodnimi pogoji proda. Vprašati je na CesU na Rožnik štev. 41.	408
BlagajniCarka
z večletno prakso, vešča knjigovodstva, želi svoje mesto premenltL Prijazne ponudbe pod: »Sprememba« 407 na upravništvo „SIovenca".
• Kol
bi se lahko naselil kot samostojen obrtnik v eni najlepših in najobsežnejših vasi bjizu Kranja. Stanovanje in delavnica na razpolago. Dela bi bilo preobilo, ker ni v celi okolici nobenega v tej stroki izvežbanega obrtnika. Pogoj: popolna izvežbanost v tej stroki. Naslov pove uprava tega lista pod številko 399.
Razglas.
Generalno zastopstvo Vzajemne zavarovalne družbe za življenje
Je kul Lis Insurance Goiiipany"
v Newyorku
poveri se od 1. prosinca 1913 gospodu
Franc trnmi Ljolfina, Slavonski tro 8
Od 1. prosinca 1913 naprej je gospod Aumann pooblaščen — denar in denarne vrednosti na račun označenega zavoda, na podlagi društva izdanih izvirnih spisov, prejemati.
P. n. občinstvo se prosi, da se v vseh zavod zadevajočih vp;ašanjih obrača na gosp. Franc Aumanna.
Generalna direkclia zavarovane druzise za živliepie .Tfes Mutual)'
za Avstrijo na Dunaju.
P. n.
Z ozirom na predstoječi razglas si dovoljujem p. n. zavarovancem, prijateljem in znancem naznaniti, da se je
vodstvo generalnega zastopstva vzajemne zavarovalne drn be za življenje
..The Mutual" v Hewyorkn
poverilo meni.
Vsa vprašanja na zadevajočo zavarovalno stroko itd. rešujem takoj.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Franc Aumann.
409
E 1736 12
eni oklic.
Dne 13. svečana 1913 ob 8. uri dopoldne se prodado na Bledu štev. 108
na javni dražbi
različno galanterijsko blago, slaščice, likerji, kompoti, klobuki, čevlji, vsa oprava trgovine, seno in en voz.
Reči se smejo ogledati od 8. do pol 9. ure dopoldne.	391
Dzvršilm oddelek c. kr. okrajne sodnije v ^Radovljici.
(liiiifoktn trgovina
Zaloga vseh vrst sukna,
platna ter	• •	na debelo in drobno,
mamifakturi^ega bU@a. Ljubljana, Stritarjeva ul,
Generalni Strajk v Belgiji.
Nad Belgijo visi že od lanskega junija sem, ko je pri državnozborskih volitvah liberalno-socialistični blok propadel, kot težak Damoklejev meč soci-alnodemokratična grožnja, da se uprizori generalni štrajk. Na ta način hočejo socialisti izsiliti splošno in enako volilno pravico, kakor tudi temeljito revizijo ustave. Sedanja splošna voliv-na pravica, ki je pluralna, socialistom ne ugaja in hočejo rdeče mase zadušiti vse druge elemente v državi. Vlada, ki je katoliška in že preko 30 let blagodejno pravično in svobodoljubno vrši svoje vladne posle, se prav nič ne boji soci-alnodemokratične grožnje, ker bo surovi pritisk od strani rdečih svobodomi-selcev« le konsolidiral in utrdil odporno moč katoličanov, ki stoje za svojo vlado. Sicer jc pa štrajk še negotov in pride v eventualnem slučaju samo v po-štev v industrijskih krajih Charleroi, Mons, Soignies, Liege. Brez izjeme bi se izvedla stavka v rudokopih, v steklarnah in v antverpskem pristanišču, kajti krščansko delavstvo jc v teh podjetjih preslabo, pa tudi varnostne razmere so tako nezadostne, da ni mogoč uspešen boj proti proklamaciji štrajka. Poleg tega imajo ti delavci tudi mala posestva in bi lahko prijeli za poljsko delo. Socialni demokratje hočejo pa tudi v Bruslju organizovati stavko, čeravno ni v Bruslju posebne industrije in ima socialna demokracija tu komaj slabo polovico delavstva za seboj. Sicer pa tudi odločni rdečkarji niso posebno navdušeni za stavko, zlasti pa najvišji sodrugi, ki dobro vedo, da bi bil delni uspeh toliko kot neuspeh, kar bi slabo vplivalo na moč in ugled stranke. Liberalno časopisje, ki je pri lanskih volitvah kar gorelo ljubezni do socijev, je sedaj deloma odločno proti stavki, n. pr. »Etoile Belge«, ki pravi, da se pod utisom groženj sodrugov javnost nikdar ne bo sprijaznila z mislijo o reviziji ustave, deloma pa svetuje vladi, naj se uda. Toda ta del liberalnih listov bo v slučaju, da stavka res izbruhne, takoj moral zagovarjati oškodovane interese trgovskih krogov, ki so večinoma njihovi naročniki in nastopiti proti štrajkujoči socialni demokraciji. Vlada z mirnostjo pričakuje dogodke in je vse storila za varnost državljanov kakor tudi za njihove gospodarske koristi. Socialni demokraciji grozi v vsakem slučaju fiasko, če odstopi od stavke, ali pa če jo prične in konča z delnim uspehom.
* Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jer-
Se. Opozarjamo na tc res lepe, izvirne Šmarnice, katere so te dni izšle. Priporočamo jih vodnikom Marijinih družb, pridigarjem, ker jim nova lična knjiga nudi krasnih, prisrčnih govorov, prepletenih z lepimi, zanimivimi, najnovejšimi zgledi. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kritiko priobčimo pozneje.
Cerkvene tiskovine. Čast, župne urade opozarjamo, da imamo v zalogi vse različne cerkvene tiskovine, ki popolnoma odgovarjajo novim predpisom. Na razpolago so vse matice, cerkveni računi itd. — Tiskovine, za katere se je porabil fin, trpežen papir, so lepo in ostro črtane. Na tem mestu tudi pripomnimo, da naj se vsa naročila naslavljajo na »Katoliško Bukvarno« in ne na »Katoliško Tiskarno«, ker se sicer taka naročila navadno zelo zakasnijo. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
GLASBA.
Aleluja! Deset velikonočnih pesmi v čast Kristusu od smrti vstalemu. Za mešani zbor zložil Ant. Grum, regens chori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 20 vin. Založila »Katoliška Buvarna« v Ljubljani.
Zvezek obsega kakor rečeno deset velikonočnih pesmi in spev Regina coeli. Oblike je majhne (žepna oblika), kar bo prav dobro služilo pevcem, ki pojo pri velikonočnih procesijah.
Velika noč je eden največjih praznikov, praznik poln veselja in radosti; morajo biti tudi napevi primerno veselega značaja, kakoršni so ti. — Vsi se odlikujejo po lepi melodiji in lahki harmoniza-ciji, so veseli in krepki.
Najlepša in najefektnejša v zbirki jc brezdvomno zadnja, skladba Regina coeli laetere, ki ima na koncu vpleteno veličastno velikonočno alelujo. To da prazniku pravi značaj, skadbo samo pa še enkrat tako povzdigne.
Velikonočne praznike bomo letos iz-vanredno zgodaj obhajali. Zatorej naše cerkvene zbore na ravnokar izišle napeve opozarjamo, jih istim posebno priporočamo, da si jih nabavijo in pridno študirajo. O veselih velikonočnih praznikih jih boelo sigurno z lepimi vspehi proizvajali v čast Kristusu od smrti vstalemu. — Dobivajo se in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
ki zadostujejo za kompl. obleko za gospode, hlače, pnlitojo.damske&ostume, plašče, krila Itd.
kateri so se pri meni v veliki množini nabrali, dam radi pomanjkanja prostora, f isto pod ceuo. 115
Exportoa tovarna Mana Kari Kasper Inomost (Innsbriicl) 58.
Naj so zahteva
vzorcu ostankov
blaga za gospodo in dame, poStniuo prosto.
m noč je letos že ? ki!!
NaroČite torej vzorcc za nove obleko kar že zdaj pri tvrdki	217
Jcokop Skorkovskg in sin
izvozna tvrdka blaga za inožke in ženske obleke, HUMPOLEC, ČEŠKO.
Na željo damo izvršiti moške obleke.
Proda se iz proste roke novozidana
z novim gospodarskim poslopjem, pri kateri je skupno 96 oralov zemlje in sicer 18 oralov gozda, drugo so pa njive in travniki, vse v ravnini poleg državne ceste, poldrugo uro od mesta Velikovec na Koroškem. Obrniti se je na A. Z., poštno ležeče št. Peter pri Velikovcu, Koroško.	306 (3)
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane ecne. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna Žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kelodvera. - - - - 245
Bruselj in Buenos Jlires 191o: 3 velike riscjrade.
Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21.
H
i frocepnu
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Št. 2512.
azpis.
361
1. Za preložitev okrajne ceste Trojana-Zagorje pri Zagorju v cestnem okraju Litija. 2. Za korekturo deželne ceste Črnou^lj-Vinica, v cestnem okraju Črnomelj in 3. Za zgradbo okrajne ceste Suhidol-Trata v cestnem okraju Škofja Loka na 16.000 K, 182.000 K in 150.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se predlože do
24. februarfa 1.1.
ob 12. url opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzet)c cestne gradbe Trojana-Zagorje ali Črnomelj-Vinica ali Suhidol-Trata« in sicer je vsako ponudbo posebej predložiti in posebej kuvertirati. Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu na Turjaškem trgu.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1913.
GASILNA PR^STVA
Glavna zaloga in lasti izdelovalije vseh predmetov za gasilna društva Kakor:
čelade	cevi	kup'e	rokice	vrvi za plezalce
čepice	ovliakl	piie	gumbi	društveni znak!
sekirice	znaki	vrvice	cevno obveze	sipine trobente
pasovi	naramnice	kolajne	cviih za obleke	rfleče vrvice s čopi.
Prosi se, da se pri ustanovitvi novih društev dotična društva pred nabavo gori navedenih predmetov obrnejo ustmeno ali pismeno na spodaj navedeno tvrdko, katera prevzame tudi popravila starih Čelad, sekiric itd.
Postrežba strogo reelna in solidna!
188
j. J. S. Benedikt, Ljubljana v
Ustanovitev tvrdke 1.1830.
SJEDU
m»mmxmxmmxmxmxm
X Izboljšajte promet | okusjte g
X v svoji gostilni z izvrstnim cenenim ^	Jg
g - plzenskim pivom - g tist0 pivo v slovanskem X
H iz Češke delniške pivovarne v Čeških S Grandhotelu ,.Balkan"Trst, X Q Budejevicah. Največja čisto slovanska 0 via della Caserma in v slo- jg w pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. u vanskem hotelu Lacroma S x ROHRMfNN Zaloge v Zagrebu, g	na Qradu,	£
Trstu, Pulju, Zadru 1.1, d. g	3,53 K
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
• v v
se
pri kemični tovarni v Ljubljani. Naslon pove uprava „Slovenca" pod „št. 254". (Znamka za odgovor).	254
priložnostni nakup!
Lepa žepna ura z verižico K 3 50.
30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lopo 3() ur idočo (no 1? ur; „GljOiU.A- srebrno anker-roin. uro, švic. kujesjo z lopo grav. oklopjera, B sekundu-ini kazalcem lu lepo pozlačeno ali posrebr. verižico niwi&nčno idočo ie za K 3-5J. Nadaljo ponudim ono pravcv pozlačeno 36 ur idočo anker-rom. prve vrste švioiLcako uro s pozlačeno verižico za K 5. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju S. K.OHANE, razpoilljalnica Švicarskih ur, Krakov St. 7S. Noštovilno priznan, naročil Za nougajajočo denar n.-Mu.i. 330«
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
llljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo zna/.io tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3955
Make 7n1nkpr £"a f"«™ drcl * bitnihffl mdKb /.tUUKCr Krakovski nasip St 28.
T^esna ženitna ponudba.
pržavni uradnik, star 27 let, želi sc v syrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18-23 let. Biti mora krepkega zdravja in neomadeževane preteklosti ter imeti vesdje do gospodinjstva ter primerno doto,
ponudbe, ako le mogoče, s popisom razmer ter s sliko do 20. februarja 1913 pod „3dealist 1913-329" na upravništvo »Slovenca".
Slika s pismom vred se v neugodnem
slučaju takoj Yrne. tajnost pod častno besedo zajamčena.
Zelini v letošnji sezoni postreliti
Ponudbe na upravo „Slov." pod št 365. Oddam tako] veliko, suho in zračno
24 m dolgo, 14 m široko na Emonski cesti št. 2. Ivan Jelačin, Ljubljana. 36!)
Za večjo tovarno se išče
za parni kotel. — Plača po dogovoru. Ponudbo naj se vpošljejo naj dalje do 12. februarja na upravništvo ,Slovenca' pod šifro »Kurjač 1913/39L"
_
274 pod najugodnejšimi pogoji se proda lepo s stalno vodno silo (25 konjskih sil), enonadstroima hiša z mizarsko delavnico z vsemi potrebnimi sfroli, ter gospodarsko poslopje in nekaj zemljišč. Naslov pove upravništvo „Slo-vcnca" pod štev. 274. (Znamka za odgovor.)
S*t:oda se radi bolehnosti
z vso zalogo, vsem pohištvom in zemljiščem za 2G.400 K. Polovico kupne cene je izplačati takoj, ostalo po dogovoru. Hiša, v kateri se nahaja gostilna in trgovina, je bila zidana pred štirimi leti; stoji na lepem kraju, deset minut od kolodvora. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 375,	375
ismmiUHiisraiisiiss
Kranjska cte
u dežilsiemi dvorcu
vhod d Gosposki nllcl 2.

Obrestuje hranilne vloge po
47» 7.
na leto Obresti pripisuje glavnioi poluletno, tako da vlagatelj dobi za vsakih 100 K i Si obresti, ker plačuje banka is svojega rentni davek. Banka je pupiraluo varen zavod, jci direktno ,3.(
Za vloge jami
dežela Kranjska.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4%%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%7.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraajska.
Uradne ure za stranke osah delaonlk od pol 9. ure dopoldne do 1. urs popoldne.
Lepa. Kompletna, dobro obranjcua
baročna garnitura
za jedilno soba
se proda. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 405.
ffaM«! ia ®®šS©s Si fiffir A
star 20 let. vešč slovenskega in pa nemškega jezika, želi svojo službo prcmeniU s 1. ali 15. marcem. Naslov pove upravništvo. (Znamka!)
Kot potn i k-akviziter=
se sprejme takoj za Kranjsko za življenjsko in otroško zavarovanje
proti proviziji in gotovi plači inteligentna oseba. - Ponudbe z navedbo referenc pod: »Dauernde Stellungc na anončno pisarno Josip Heuberger, Gradec, Herren-gasse štev. 1.	596 (2)
»s Proti gotovi plači ln proviziji se = sprejmejo
krajevni zastopniki
v
ta večjo tuzemsko zavarovalnico za Ljubljano. Neveščaki se najbolje pouče. Mesečni dohodki 200 do 250 K. Ponudbe pod »PenslonsfBhig« na anončno pisarno Jos. Heuberger, Gradec, Herren-gasse štev. 1.	395
L
oblastveno potrjeno ntflište krojnega risanja. Dobi se tudi kroj po žftptni
merL Istotako se izdelujejo obleke tofno ln po primemo nizki ceni.
franja Jeslh,
4172	Ljubljano, Stari tri 28.
Beniina ponudba.
Železničar, star 24 let, prijetne zunanjosti, se želi poročiti s gospodično, ki bi bila neomadeževane preteklosti in dobrega srca. Ponudbe pod it. 390 odpošilja uprava „S lov ene a".	390
JKt n zanesljiva in poštena starejša
služkinja
za družino dveh oseb v nekem obmorskem mestu. Znati mora kuhati, likati ter opravljati tudi druga domaČa dela. - Plača po dogovoru. Nastop v začetku marca. — Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod številko 406.
Družabnik
se isce
Za večjo trgovino mešane stroke na Kranjskem, dokazano dobička-nosno se išče družabnik. Dotičnik mora biti trgovsko izobražen, ker v trgovini sodeluje in vešč slovenščine in nemščine. Zahteva se 10—15.000 K, katera svota se lahko zavaruje. - Cenjene ponudbe pod »Družabnik" na upravo „Slovenca".
zgnaouljen
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
w	3934
zrau. škofije
Hitra pomoč odločuje!
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
v Uncu na Donavi prva tovarna bencinmotornih brizgalnic v Avstriji,
katera lahko dokaže z nad štirinajst izvrstno vspelimi slučaji, da je gašenje
s temi modernimi zboljšanimi stroji najvspešneje. Bogato ilustrovani ceniki glede vseh modernih, praktično sestavljenih dvo- in štirikolesnih ročnih brizgalnic, voznih in nosilnih mehaničnih pomikalnih lestev najnovejše konstrukcije, vozov za moštvo, vseh potrebnih gasilskih oprem, ter cevi izvrstne kvalitete tvrdke Konrad Rosenbauer v Lincu na Donavi dobi vsak na zahtevo brezplačno ]n franko.
Društva obiskuje brezplačno zastopnik tvrdke
Fran Samsa
Zagreb, Ounduličevaulica št. 21.
3562
Ste v. 128/pr,.
Razpis.
398 3
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov
na Kranjskem t
1.	v Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdrav-stveno-okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2.	v Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3.	na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
4.	v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
5.	na Raki v Krškem okraju s plačo letnih 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
6.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
10. marca 1913.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Odi deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1913.
Za deželnega glavarja:
dr. Lampe l. r.
Odda se takoj prostorno
skladišče
Izve se: Vegova ulica 6, I. nadstropje.
Ustanovljena 11191!
UMUn 1892
Fr. Hopf
sodno zapriseženi izvedenec v Ljubljani Šeienburgova ulica šf. 6
prva največja in najstarejša trgovina
Glasovlrii, planini, harmoniji tamerik.) najbolj slovitih trotu: stelz-tiammer, V.:
Posojevalnica.
RBssier, Czernj & Hofmann, Hiirigl in edino zastopstvo dvorno tvrdke FOrster.
Plačila na obroke.
Najnižje cene.
333 1
Stavbene b parcele
na Dunajski cesti d Ljubljani pred delavskimi hišami In na Giincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodal.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na Gllncah 37. 2127
na obrazu iu na rokali odstranjuje v petih minutah
*£L odstranjevalec kocin
zajame, neškodljiv, gotoy uspeh. Škatlja za K 1- zadostuje. BazroSUja strogo diskretno
Zalogo v Ljubljani: Lekarna .uri zlatem Jelenu", par-tumerija A. Kaučič in arožerija „Adrija".
Priložnostni nakan! visokih čevljev
Priložnostni nakup!
39.009 parov na zadrgo!
3 pari visol čevljev na zadrgo za 34*75
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teh 30.000 parov čeviiev ie bi o namenjeno za balkanske države, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz nai-bolišega usnja m v vseh velikostih za K 14 75. Pri naročilu zadostuje številka ali pa mera v centimetrih. Razpošilja po povzteju prva krščanska razpošiljalnica za —— ——
čevlje: Franc Humana, Dunaj II. Aloisgasse 3 10 R.
Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.

Telefon štev. 16.	19	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina de a; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.