ftev. 26.
O Ljubljani, g četrtek, dne 1. februarja 1906.
Leto xxxiu.
'i ttnminirirrr-

Velja po po$ti i* celo leto naprej K &a pol leta „ ■„ sa četrt leta „ „ 4» cn mesec „ „
V upravniStvu
m «elo leto naprej K M pol leta „ „ m eetrt leta „ „ ;?.a «n mesec „ m
26-— 13---6-50 220
20' 10-
n®
'i* poSllj. na dom 20 li« k mesec.
Posamezne Stev. 10 h„
Uredništvo J« « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?«z
■- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefranklrana pisma s« nc sprejemajo. (IrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. peiltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-|avljenju primeren popust
Izhaja
»sak dan, IzvzcmSI nedelj« 8n praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■"	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188.
uresničila! Že leta 1893 je bil dotični sklep deželnega zbora, in še Ie leta 1904 se je ta sklep uresničil. Če pa pogledamo uspeh samostojne lekarne, moramo konstatirati, da je dežela v onem času na tisoče in tisoče kron izgubila. Že sedaj stane lekarna okoli 15.000 kron manj, ko prejšnja leta, ko ni bile samostojne lekarne.
Število bolnikov narašča od leta do leta. Umevno da se morajo tudi razmere pri vspre-jemu bolnikov izpremeniti. Sedanje razmere v tem oziru so naravnost neznosne. Določile se je, da se bolniki le od 10. ure dopoldne naprej do 12. in popoldan ob uradnih urah sprejemajo, izvzemši seveda nujne slučaje, ko pride bolnik naravnost na oddelek. V čakalnici čaka vse skupaj — bolniki nalezljivih in drugih bolezni — v časih ure in ure, preden pridejo na vrsto. Inšpekcijski zdravnik pride po navadi pozno, ker ima opravka na oddelku. Bolniki morajo čakati in čakati. Kot vsprejemna uradnika fungirata dva stara diurnista, od milosti upravitelja je odvisno, če sta oba v pisarni. Največkrat je en sam diurnist na mestu. Skozi eno in isto vežo mora vse, bolni in zdravi.
Kaka je čakalnica in inšpekcijska soba, naj se pa merodajni krogi sami prepričajo! Na vrtu po leti ni nobenega nadzorstva. Dotični sluga, ki se je imenoval Javna straža" je prideljen kot sluga pisarni; včasih pomaga tudi secirski sluga, ki ima z mrliči opravilo. Mrtvašnica in nje uredba je tudi potrebna temeljite izpremembe. Inšpekcijski zdravnik ima obenem službo na oddelku in inšpekcijo, a nima nobene v to posebno urejene sebe. Inšpekcijski zdravnik bi moral biti 24 ur v službi in prost službe na oddelku. Telefona, ki je sedaj skoraj povsod vpeljan pogrešaš med posameznimi paviljoni. Inšpekcijski zdravnik se mora šele poiskali po paviljonih, če se ga potrebuje. Če se že izpremeni vsprejemni čas, bi se morala ta izprememba vsaj primerno razglasiti, da je občinstvo o tem obveščeno, ne pa kar na tihem vpeljati za javnest ve-levažno izpremembo. Marsikatera naprava potrebuje korenite izpremembe, kakor raz- j
f t
svetljava, kurjava, razbremenitev glede neozdravljivih bolnikov, ureditev pisarne itd. Ti nedostatki se tudi brez javne razprave lahko odpravijo. Zaradi tega nujno in resno predlagamo, naj se takoj prične enketa v deželnem odboru o tem vprašanju. Deželni odbor naj se temeljito poduči o nedestatkih bolnice, sestavi dotično poročilo in ga predloži deželnemn zboru. Če pa tudi deželni odbor samostojno ukrene, kar je nujno potrebno, mu ne gotovo bode ugovarjal deželni zbor.
Pred vsem je nujna preesnova vodstva in uprave. Kranjski bolniki v izvenkranjskih bolnicah stanejo ogromne vsote, a poročil dotičnih izvenkranjskih bolnic ne rešuje zdravnik, rešuje jih deželni pisarniški uradnik! Mnogo je nepotrebnih izdatkov, mnogo pa tudi potrebščin, ki so v zvezi z vedno naraščajočim številom bolnikov. Kdo pa naj reši ta vprašanja, nego zdravnik strokovnjak?
Značilno je, da sta se odpovedala službi primari j dr. S 1 a j -mer in dr. Plečnik. Tudi ta odpoved je v zvezi z razmerami v bolnici. Tudi ta korak nam kaže potrebo, da se bavime intenzivneje z razmerami v bolnici. Nadejamo s?, da za sedaj zadostujejo te vrstice in da vzdramijo merodajne kroge iz njih letar-gije, da nastopijo resno pot remedure.
Zdravniki se trudije pošteno, da odpravijo nedostatke, a zaman; njih trud je brezuspešen v očigled zastarelemu birokra-tičnemu zistemu.
Trst.
V včerajšnji državnožborski seji je vložil poslanec Mauroner v imenu italijanskega kluba na ministra Bylandt Rheidta interpelacijo, ker je vzela vlada tržaškemu magistratu posle v prenešenem delokrogu. V interpelaciji navajajo, da država ne dvomi na poštenosti tržaške občine, ker ji je še pre-bustila pabiranje davkov. Interpelanti sodijo, da bi bila postopala vlada bolj pametno, ko bi bila izboljšala razmere pri tržaški državni policiji, kakor pa, da je nastopila proti tržaški mestni upravi. Ne ©menjajo pa glavnega razloga za vladni korak: Državna uprava je že dolgo časa z nevoljo
Deželno bolnico v Ljubljani.
Kar smo pričakovali že dalj časa, se je zgodilo. Neznosne razmere v bolnici so prikipele d© vrhunca, in gotovo se bod© sedaj stvari naglo razvijale. Deželna bolnica v Ljubljani zavzema glede števila bolnikov drugo mesto bolnic v Avstriji Samo dunajska bolnica šteje več bolnikov. Pred 10 leti je bilo sprejetih 5000 bolnikov, a sedaj 10000. Ako bi merodajni krogi računali s tem dejstvom, bi morali skrbeti, da se uprava tndi v tem razmerju prenaredi.
Povsod, kjer vladajo take razmere, stoji na čelu te uprave zdravnik-strokovnjak kot zdravstveni referent. Ce ima šolstvo, tehnični in upravni urad v deželi svojega referenta, moramo t© tem bolj zahtevati ©d zdravstvene uprave. Ta nima računati samo z dobrodelnimi zavodi. Dežela Kranjska je bila prva, katera je tudi po deželi zdravstvene zadeve uredila s tem, da je nastavila povsod svoje okrožne zdravnike, katere plačuje dežela. A kako ingerenco ima do teh okrožnih zdravnikov? Kdo je njih šef? Komu so podrejeni okrožni zdravniki? Se daj so prav za prav podrejeni c. kr. okrajnemu glavarstvu, kar bi pa ne smelo biti, ker plačuje jih vendar dežela.
Isto tako je z deželno bolnico. Referent je deželni odbornik. Poprej je bil slučajno dr. Vošnjak, zdravnik, ki je zavzemal t© mest©. V kolikor je bil ta kos svoji nalogi, nočemo danes razmotrivati. Za njim je prišel dr. Sch> ffer, in pO njegovi smrti grof Barbo Vodja bolnice z letno plačo 1000 K nima skoraj nobenega delokroga. Vse delovanje vodje in upravitelja se giblje v starem, če smemo tako reči, antidiluvialnem tiru. Bolnica se je sicer v modernem zistemu zidala, a uprava je —- zastarela. Sicer bi se dalo marsikaj pri zgradbi bolnice kritiko vati, a to ne pomaga sedaj nič. Pričakovati bi pa smeli, da bi se ti nedostatki spoznali in polagoma izkušali odpraviti. Kolik« časa je bil® treba, da se je lekarna za bolnico
LISTEK.
Ob volitvah na Angleškem.
Menda je ni države na svetu, ki bi se glede volitev mogla meriti z Angleške. Ker volivni boj zanima tudi naše čitatelje, naj v sledečem padamo nekaj črtic, kakor se poroča e njem z Angleškega v raznih listih. Dasi je volilni boj že pri nas živahen in čestokrat ljut, vendar niti primere ni z onim evropske otočne države.
Hiše angleškega mesta so ©b času volitev okrašene z zastavami, kot ob poseb nih slavnostih. Nepregledna množica se pomika po ulicah, vmes vozijo vezovi in motorji, okrašeni z zastavami raznih barv, kateri stranki pač pripada ta ali oni. Godba svira na vseh oglih. Komaj so končani dnevni opravki, že drvi na tisoče Jjudstva na prostor, kjer se vrši volivni shod. Še predno se shod začne, so vsi prostori in vsa okolica natlačeno polni.
Kat je na Angleškem najbolj značilno, je udeležba žensk, ne navadnih, ampak najboljših slojev, pri takih volilnih zborovanjih. Celo prostor, kjer se nahaja volilni odbor, zasedejo dame v elegantnih toaletah. So pa
tudi energičae te dame; soproge poslanskih kandidstov niso zadovoljne samo s tem, da nabirajo glasove za sveje može, ampak celo kot govornice nastopajo mesto teh, a to nikdar brez uspeha. Pravijo, da govori ženskih posredovalcev celo bolj vplivajo na volivce, kot oni kandidatov samih.
Slavni naravoslovec in preiskovalec Afrike H. M. Stanley se ima le zgovornosti in ljubeznivosti svoje soproge zahvaliti za mandat.
Tudi v sedanjem volivnem bsju so angleške žene igrale odvažno, često odločilno vlogo. Seveda je to na Angleškem vse ložje, kot kjersibodi drugod, zlasti pri nas na Kranjskem. Anglež namreč ne bo žene nikdar surovo napadal, temveč ima pred njo veliko spoštovanje, skoro strah.
Zato ima tudi ženska tam toliko prednosti pri volitvah, ker ima popolno prostost, da rabi poljubno svoj jeziček in govorniški talent. Nobena žalitev ji ni nevarna. Kar ve ena stranka o drugi, vse pride na dan. Niti tajnosti zasebnega življenja nasprotnih si kandidatov ne ostanejo prikrite.
Gorje kandidatu, če ni od rojstva do zadnjega dne popolnoma brez vsake napake! Cele kope časniških poročevaloev naspro-
tujočih si strank mu natančno preiskujejo drob in obisti. Vse pride na dan, kje je rojem, kdo in kaj je ujegov oče, kaj je bil ded, odkod je žena, ali begata ali ne, če ima denar ali ne, skratka : niti preiskovalni sodnik bi najhujšega zločinca ne imel tako v kleščah, kot angleški časnikarji poslanske kandidate.
Glavno vlogo — nikjer na svetu ne tako — igra pri valitrah na Angleškem pa — denar. Sicer je podkupovanje zakonito strogo prepovedano, a kdo se meni za to? Dostikrat se je že pripetilo, da je tak kandidat v volivni borbi prišel ob celo svoje premoženje Baje je stala izvolitev D' Israelija, poznejšega lorda Beaconsfielda — 10.000 funtov šterlingov. Seveda ti izdatki pozneje donašajo ogromne obresti.
Sedež v angleškem parlamentu je vse drugo kot politično odlikovanje. Poslanstvo prinaša tam veljavo in moč, obednem pa tudi velikanske dohodke.
Največja podjetja iščejo zveze s poslanci, da si zagotove njihovo pomoč v parlamentu.
Na Angleškem potrebuje namreč vsako večje podjetje dovoljenja zbornice. A to po- 1
opazovala, kako je bilo med uradništvom tržaškega magistrata vse polno i r e -d e n t i s t o v , vsled česa vlada ni pričakovala nepristranosti. V sodnijski razpravi proti Continu so se pa prepričali, da ne morejo zaupati tržaškemu magistratnemu uradništvu, kar bi bilo osobito neprijetno v slučaju kake mobilizacije. Zato se najvažnejše zadeve izročili uradnikom politične uprave. A temu nastopu proti magistratu bodo sledile še druge odredbe. Vlada obrača zdaj vso pozornost na »Stabilimento t e c n i c o", ki izdeluje tudi vojne ladje in na „L 1 o y d", kjer nameščavajo na važna mesta Italijane iz kraljestva. Vlada hoče tem razmeram napraviti konec. Ire-dentiško časopisje je bljuvalo včeraj ogenj in žveplo na vlado. Judovski „Indipendente" je bil tako hud, da so ga zaplenili.
Kaj hoče Srbija?
Iz Belgrada poročajo: Ministrstvo se vsaki dan bavi z srbsko-avstrijskim sporom. Včeraj je določeno, da bo železnica Paračin Zaječar, ki je bila zasnovana z ozkim železniškim tirom in podaljšana d© luke Ragujevac na Donavi. Naročila orožja in streliva s« požurene. Sklenilo se je prisiliti nekega dobavitelja za srbsko vojsko, nekega avstrijskega podanika, da kupi iz Zemuna nazaj poslane svinje in jih porabi za dobavo armadi. Mnogi uradniki in učitelji so se odločili, da bodo ob praznikih in nedeljah pomagali pri izkopavanju zemlje za železnico Paračin-Zaječar,dabota proga čim preje gotova.
Srbska vlada namerava naročiti topove na Francoskem, a železniški materi j al na Nemškem. Srbski ministrski svet je definitivno odbil posojilo pri dunajski »Union" banki.
V Belgradu se govori, da bo srbski poslanik kmalu odpoklican z Dunaja. — Danes to vest zani-kujejo.
Cujemo, da je tudi med a v s t r i j -skoarmado neko posebno giba n j e. — Na Laškem se kažejo sumljiva znamenja.
Kakor pred nekakim viharjem prihajajo »službeni dementi". Iz Belgrada se uradn© dementira, da sta Srbija in Črna gora sklenila vojno konvencijo, istotako se dementira
slancem — nese! Podkupovanje pa zato tam tudi ni nič nenavadnega.
Celo miuistri smejo biti na celu raznih podjetii. Tako je nedavno vojvoda Devon-shire, znan ket poštenjak od nog do glave, odgoveril b»gatemu lordu Roseberry ju, tki ga je grajal, češ da je v ravnateljstvu neke privatne družbe : „Ce mi hočete, mylord, to prepovedati, potem si paiščite drugega ministra, kajti s tem, kar mi plača država, ne morem izhajati" !
No in ta g. Devonshire je jako zmeren mož in celo — samec.
Cudso ni potem, da so angleške volitve enske plesu Izraelcev okoli zlatega teleta. Večina volilcev tega seveda niti ne opazi, ampak smatra volitve kot nekak šport.	»
Posebno pa imajo svoje veselje in tudi dobiček nižji sloji; nikdar v življenji ne vživa preprosto ljudstvo toliko uljudnosti od strani raznih mogotcev, kot ob volitvah.
Ce zakon prepoveduje podkupovanje, pa obljub, veselic z godbo, pijače in pojedin ne more prepovedati. L vsem tem pa razni kandidatje ce štedijo.
Tak« je bilo in pravijo, da tako tudi bo !
vest o srbsko bolgarski-črnegorski zvezi za obrambo in naskok. — Tem dementijem se lahko verjame, lahko pa tudi — ne.
Izpremembe v naučnem ministrstvu.
Najnovejša imenovanja na vodilna mesta v naučnem ministrstvu so zel* razburila nemške nacienalce. Pravijo, da hoče vlada s tem pritisniti na steno nacionalne Nemce. Na čelo bogočastnega oddelka je poklican sekcijski šef Hussarek vitez pl. H e i n 1 e i n , ki je znan kot dober kato lik. Visokošolski referat je poverjen sekcij-skemu šefu C h u d i n s k e m u , ki je bil svoj čas član poljskega kluba, srednješolski referat pa je dobil Ceh sekcijski šef K a -n e r a.
Ogrska kriza pred rešitvijo?
Odgovor koalicije vladarju na njegovo sporočilo po grofu Andrassyju je jako obsežen in obsega popolen program. Koalicija je baje zavzela stališče, ki se le malo razločuje od vladarjevih naziranj: »Pesti Hirlap" piše, da je vodilni odbor združene koalicije pri posvetovanju o odgovoru vladarju skrbno gledal, da ne pretrga niti po gajanj med krono in koalicijo. Mogoče je, da odkloni kralj odgovor koalicije in konča pogajanja A koalicija upa, da bo nadaljeval kralj s pogajanji.
Dasi so strogo molčali o vsebini odgovora na kralja, se je izvedelo, da obravnava koalicija v svojem odgovoru vojaška, gospadarska in notranje politična vprašanja.
Sodijo, da se vladar ne bo takoj odločil, marveč se bo posvetoval glede vojaških vprašanj še z vojnim ministrom. Vladar bo pozval najbrže k sebi tudi Košuta, Justha in dr. D a r a n y j a Nekateri listi poročajo, da bo pozval vladar Košuta na Dunaj in mu poveril sestavo vlade, ako odkloni Andrassy sestavo nove vlade. Grof Appenyi je sklical nujno sejo pododbora koalicije, ki vodi odpor stolic. Sklepajo, da ustavi koalicija odpor po stolicab, česar veliko politikov niti ne zakriva več.
Protiavstrijske demonstracije v Belgradu.
Včeraj dopoldne je sklical belgrajski eksporter Popovi d shod proti carinski vojski. Pred Popovicivo trgovino se je zbrala velika množica, ki je obmetavala trgovino z blatom in iztrgala napis tvrdke. Množica je priredila nato demonstrativni izprevod po mestu. Klicali so: „Proč z Avstrijo! Živela vlada!*, ne da bi bila posredovala policija. Demonstrirali so ludi pred stanovanjem poročevalca dunajske »N. Fr. Presse" Balug-džiča in pred uredništvom »Stampe", kjer so pričetkema obmetavali napis, nato pa vdrli v uredništvo, kjer so pometali vso opravo in liste na cesto in vse sežgali. Policija je prišla prepozno. Pozneje so še enkrat demonstrirali pred Bilugdžičavim stanovanjem, ki je moral pobegniti pred grozečo množico v neki hotel in iz hotela v Zemun.
Sicer je pa ta borba za Srbijo osode-polna. Zdatno se se znižali srbski carinski dohodki. B»je se, da ne bodo mogli pravočasno izplačati kuponov. Srbski generalni konzul v Solunu je izjavil, da je nemogoč srbski izvoz čez Solun, ker nasprotuje Turčija srbsko bolgarski carinski zvezi. Srbska vlada upa, da povzroči nasprotstvo med Avstrijo in Ogrsko izboljšanje gospodarskih razmer med Avstrijo in Srbijo. „Voss. Ztg." poroča, da žele v Belgradu splošno rednih razmer z Avstrijo. Srbski trgovinski minister je izjavil, da bo odprla Avstrija kmalu svojo mejo srbskemu uvozu na kar bode sporazumljenje lahko. Ravnotako se je izjavil francoski poslanik. Posledica je bila, da je padla cena zlatu.
Beatifikacija Pija IX«
R i m. Kengregacija obreda je ponovno pričela proučevati vprašanje, da bo papež Pij IX proglašen za blaženega.
Ločitev cerkve in države na Francoskem.
Pri zapisovanju cerkvenega premoženja po francoskih cerkvah povsod župniki ugo • varjaio.
V	posameznih krajih niso mogli izvršiti finančni uradniki inventure, ker župniki niso hoteli sodelovati. V Dijonu, Toursu in Bour-gesu so bili burni prizori.
»Agence Havas" poroča iz Pariza: Pri inventuri cerkvenega premoženja po pariških cerkvah so bili burni prizori. Cerkev Notre Dame des Champes na Boulevard Montpar-nasse je bila sicer odprta, a več tisoč oseb je zabraniloregistraturnemu nadzorniku vstop v cerkev in inventuro cerkvenega premoženja. Množica je klicala: »Proč s tatom, proč z Velikim Orientom!" le slabi so bili proti-klici »Proč s farji!"
V	cerkvi sv. Evstahija so zapisali cerkveno premoženje, ko je prej vložil župnik ugovor. V cerkev sv. Roka so vdrli katoličani skozi zakristijo, ko so izvedeli, da v cerkvi podnadzornik zapisuje cerkveno premoženje. Uradnika so vlekli v cerkveno ladjo ter pretepli enega policijskega urad-
nika ter poveljnika orožnikov, ki sta hotela zapisujočega uradnika braniti.
V	roadalenski cerkvi je hotel župnik kot zasebna oseba prisostvovati, ko je nadzornik zapisavai cerkveno opravo. A množica je oba iztirala iz cerkve. Tudi v cerkvi sv. Frančiška Šaleškega ni bilo mogoče zapisati inventure. Mirno se je izvršilo zapisovanje v cerkvi Notre dame. V cerkvi Notre dame de Passy so ranili uradnika Sicer se je pa po drugih pariških cerkvah vršilo popisovanje mirno. V provinci so bili ponekod veliki spopadi med socialisti in katoličani.
Nasilno postopanje uradnikov v »svobodni* Franciji pri inventuri v cerkvi sv. Mavrici ja v Lillu je povzročilo veliko raz burjenje. Ker so pričeli socu listi, ki so tudi na Francoskem vzeli v zakup vso surovost, žaliti katoličane, je prišlo do tepeža med katoličani in socialisti. Nastopilo je orož-ništvo na konjih, ki je seveda prav po jakobinsko potegnilo s socialisti v imenu »postave*, in prijelo več oseb, med njimi tudi več duhovnikov.
Kaj bolj sirovega, nego je inventura cerkvenih posod, umetnin i. t. d., si je težko misliti, zlasti če jo izvajajo framason. hlapci. Zato se ni čuditi, če se katoličani upirajo takemu podlemu ropu.
Italijanska zbornica.
Novi ministrski predsednik je naznanil, da ostane Italija zvesta svojim zaveznikom in prijateljem in bo delovala za mir. Davkov ne bo mogoče znižati zaradi velikih izdatkov. Vlada namerava uvesti dveletno vojaško službo in izdati preosnovo vojaškega kazenskega zakona, kazensko postopanje, trgovinski zakon, predpise za notarje, šole in socialno zakonodajo.
Rusija.
Včeraj so sklenili pariški bankirji, da hočejo prispevati Rusiji za novo posojilo do dveh milijardov frankov proti Šedstetnem obrestovanju. Banke so voljne sodelovati pri posojilu, a kot predpogoj zahtevajo, da skiičejo Gosudarstvenno dumo.
Berolinska banka Mendelssohn je dobila pismo ruskega prekucijskega odbera, ki naznanja, da je lastnik banke obsojen na smrt, ker je pospeševal prizadevanja ruske vlade za najetje posojila.
Car Nikolaj je zapovedal ustanoviti mesto novega pomočnika mornariškega ministra in podelil tudi načelniku generalnega štaba pravice ministrovega pomočnika. Nova dostojanstvenika bosta morala skrbeti pred vsem, da zgrade prej ko mogoče novo rusko brodovje in izpolnijo moštvo vojne mornarice.
V	Homelu so pogasili požare, pri katerih so bili tudi izgredi. — Iz hiš so metali bombe in streljali na vojaštvo, ki je tudi streljalo in ubilo eno osebo. Škodo v Homelu cenijo na tri milijone rubljev.
V	Varšavi so ustrelili anarhista Rigel-sohaa, ki se je udeležil roparskega napada v Schiellejevi pivovarni.
Iz Sangaja poročajo, da so v V 1 a -divostoku še vedno gospodarji uporniki. Kazaki so prenehali z bojem in zapustili mesto.
Iz Peterburga je došel v Varšavo neki senator, ki zaupno poizveduje, ali je potrebno nastopiti proti Poljakom. Iz njegovega poročila bo odvisno, kako se razvijejo razmere na Ruskem Poljskem. Obležno stanje na Ruskem Poljskem nameravajo odpraviti.
Zaprli so več varšavskih gimnazij in višjih dekliških šol. Ravnateljice so zaprli, ker so se udeležile politične agitacije.
Na brzovlak Odesa-Kijev je bilo oddanih več strelov, ki so razdrobili šipe. Napadalci so pobegnili.
Državna kontrola je zasledila velika poneverjenja pri zgradbi portarturske trdnjave.
Delavsko starostno zavarovanje na Francoskem.
Francoska zbornica je obravnavala včeraj VII član zakonske predloge o delavskem starostnem zavarovanju. Sklenili so, da bo prispevala država za vsakega vpokojenega delavca k pokojnini toliko, da bo znašala pokojnina najmanj letnih 360 frankov.
Novo grško ministrstvo.
Ministrski predsednik Theodoris je naznanil, da namerava vlada znižati vojaško službeno dobo in zmanjšati število vojakov. Naznanil je, da izkazuje proračun v viso-čini 12,274 385 drahem 843.176 drahem pre bitka.
Maroko.
Maroški sultan je razpisat na Rajzuli-jevo glavo nagrado 150.000 pezet. Neka mavrska roparska tolpa je streljala na špansko križarico »Infantinija Izabela" in jo poškodovala.
Zastopniki velevlastij v seji maročanske konference, so izjavili, da Evropci ne bodo plačevali takih davkov, ki jih ne plačujejo tudi Maročani.
Lakota na Japonskem.
Na Japonskem vlada silna lakota. 180 tisoč ljudi nima kaj jesti. V treh provinci-jah se žive ljudje od korenin in drevesnih skorij Največ trpe žene in otroci.
Vabilo
le
javnemu shodu
ki ga priredi
„S1oy. katoliško politično društvo za selško dolino" M11. svečana popoldne ob 3. url na prtici.
Poročata deželna poslanca dr. Krek in Fr. Demšar.
Po shodu
občni zbor
ploven, kntol. političnem društva
za selško dolino
z naslednjim sporedom:
Pozdrav načelnika.
Poročilo tajnika.
Poročilo blagajnika.
Prememba pravil.
Volitev novega odbora.
ODBOR.
Dnevne novice.
Popolna zmaga v Knežakul — Liberalci na vaej črti poraženi I Kaj so vse liberalci pisali o Kne-žaku ! To pošteno, delavno ljudstvu so raz-upili po svetu kot tolpo tolovajev. Nakopali se jim na vrat velikansko pravde, v kateri je bilo mnogo ljudi obsojenih. Mi seveda niti najmanj ne kritiziramo sodišča, a povedati moramo, da je ovadba izšla iz kroga liberalcev, ki se videli, da je ljudstvo prav do grla sito njihove vlade. Liberalni učitelj in krčmar t-esnik, ki je župa-noval zadnji čas, je bil vir vsemu temu. Kaki podli članki o »knežaškem tolovaj-stvu" so izhajali v »Narodu" pred in po obsodbi, e kateri so upali liberalci, da bo po-trla katoliško-narodno stranko. A zgodilo se je nasprotno. Prišel je dan ljudske sodbe, ko so goverili možje poštenjaki iz domače občine, ki na lastne oči vidijo, kdo je tolovaj, kdo je lopov, in kdo je pošten človek. Še nikdar ni bile takih volitev v Knežaku. Prišlo je voiit vse; od 630 vo lilcev je 250 iz doma ali drugače zadržanih, a drugi so prišli skoro do zadnjega vsi! Tu so stali možje, ki so jih razupili liberalni pobalini po svetu kot »tolovaje*, da javno povedo pred volilno komisijo, kdo so in kaj hočejo. Razmerje glasov je sledeče: Podobčina Juršiče naših 27, liberalnih 5; podobčina Koritnice naših 69, liberalca 2; v občini Knežak je kandidiral Cesnik, a volitev je pokazala, kako sodi ljudstvo: dobil je le 38 glasov, naš pa 99 ! V tretiem razredu: naših 119, liberalcev 53. Zdaj je kandidiral Cesnik v drugem razredu, a je propadel: naših 69, liberalnih 35. Cesnik se je pa hotel na vsak način vriniti v občinski odbor in je kandidiral še v prvem razredu, a »Narodov" poštenjak je propadel tudi tu : naših 9 in liberalcev 6 ! Takoje ljudstvo sodilo o »knežaškem tolovajstu"! Nepopisno navdušenje je zavladalo, ko se je izvedel izid volitev. Vse je bilo na negah, nasprotniki so se pa potuhnili in poskrili. Zmaga je naša ! Pravica se je izkazala ! — tako je odmevalo od vseh strani. Se cela šolski otroci, ki so seveda slišali, kako so liberalci razupili njihove starše in soradnike, s« hodili po vasi in klicali : Zmaga je naša ! Zdaj je menda Cesnik pri kraju s [svojo pedagogiko v Knežaku. Kako more tak mož biti še učitelj v tem kraju? »Narod" je pisal, da so zmagali »klerikalci" z najhujšim terorizmom. Že številke govore, da tu ni moglo biti nobenega terorizma od naše strani. Volilni komisar, ki ga zdaj liberalci napadajo, je čisto nepristransko vodil volitve. Niti najmanj ni prekršil uradne objektivnosti, in volilci so zato po volitvah govorili: „Še nikdar ni bilo takopoštenih volitev v Knežaku". Obsojeni so imeli
aktivno, ne pa pasivne volilne pravice (obsodba še ni pravomočna). Terorizem pa je bil na liberalni strani, a ni nič pomagal. Dosedanji liberalni tajnik Leopold Borštnik je strgal enemu naših velilcev listek in ga hotel zamenjati z nasprotnim, a se mu ni posrečilo. Ea Cesnikov pristaš je hotel voliti celo za svoje umrlo ženo v II. razredu. — Grozili so ljudem, da ne bodo dobili lesa iz gozda, če ne volijo liberalno. Šembijcem so grozili, da ne dobe voznine pri Škridanu na Baču, če se ne vklonijo liberalni komandi. Cesnik je z dolgimi govori v gostilni s klobasami in vinom prepričaval svoje ljudi, a vse je le male pomagalo. Knežak je pokazal pred svetom, da drži na svojo čast in svoje poštenje! Naj se poskrijejo zdaj obre kovavci, ki so spravili občine v tako velikansko škodo! Vrli Šembijci iz trnovske župnije, vrli Jurščani in Koričani, Bačani in Knežačani, hvala vam in čast, da ste polno-številno prišli pričat za peštenje in dobro ime svoje ebiine- Daj nam Bog zdaj boljših časov!
Iz deželne bolnice. V uvodnem članku govorimo o nenormalnih razmerah v kranjski deželni bolnici, ki zahtevajo vedno glasneje temeljite reforme. Glede na nenadni odstop g. primarija dr. S 1 a j -m e r j a smo poizvedeli še sledeče: Pri-marij dr. E. Slajmer je odpovedal svoj« službo in ne pride s 1. februarjem nič več na oddelek. Spor se je pa baje tako pričel: Dr. Plečnik preiskuje mikroskopično preparate in za to dobi določeno plačilo. Ker je pa ta svota vsled nakazil primarija dr. Slajmerja zelo narasla, je vodja bolnice pri-marij dr. vitez Bleiweis na dotično poročilo napravil opazko, da bi bilo mogoče bolj štediti pri takih naročilih. Na to sta se odpovedala dr. Slajmer in dr. Plečnik. Dr. Slajmer stavi pogoje, da se vodja dr. B 1 e i w e i s o d s t r a n i, da on ne občuje več z vodjo, nego le direktno z dež. odborom in da se mu poviša plača. — Ni prvič, da je prišlo do takih konfliktov v bolnici. Svoje dni so se uprli sekundariji in niso hotelo opravljati službe na oddelkih. Takoj so jim citirali postavo, po kateri so oni zavezani opravljati službo, ter jim zagrozili, da jih izroče državnemu pravdništvu. Ne vemo, kaj se bo ukrenilo zdaj in ali bo deželni odbor dovolil primarju dr. Slaj-marju kako izjemno stališče. Pctrebno pa je vsekako, da se sedanji zistem nadomesti z boljšim, kajti tak« ne gre več naprej. Deželni odbor mora zadev« temeljito preiskati, da se ne bo tirala do skrajnosti, kajti to bi bilo gotovo v škodo tako važnemu zavedu kakor je deželna bolnica. Seveda bi moral imeti stvar v rokah kak strokovnjak. Potem se naj pa definitivno enkrat napravi red!
Imenovanje dr. Seemana zdravstvenim inšpektorjem za Kranjsko bi moralo vzbuditi pozornost naših političnih krogov. Mož je star komaj 32 let, seveda Nemec; ne vemo, če je vešč slovenskega jezika, kak«r bi moral biti kot zdravstveni nadzornik. Pred leti je služboval nekaj časa na Kranjskem, in ker mu ni tu zrak ali kaj druzega ugajalo, je bil peklican v ministrstvo na Dunaj. Sedaj, ko je stopil gospod dr. Strgar v pokoj in je bilo mesto zdravstvenega nadzornika izpraznjeno, ni bil zrak več škodljiv zn g. dr. Seemana na Kranjskem. Imenovale ga je ministrstvo za okrajnega zdravnika. V merodajnih nemških krogih se je zatrjevalo, da to imenovanje ni nikaka predstopnja za zdravstvenega nadzornika. Ali kar čez noč pride suhoparno poročilo: Gosp. dr S e e m a n je imenovan za zdravstvenega nadzornika na Kranjskem. Vprašamo: Ali ni bilo med vsemi c. kr. okrajnimi zdravniki nobenega sposobnega kandidata za to mesto ? Ali se je moralo zgoditi, da se je vrinil primerno še mladi zdravnik na tako važno mesto, medtem ko imamo dovolj izkušenih slovenskih moči, ki bi popolnoma izpolnili to mesto? S tem imenovanjem so se prezrli domači c. kr. okrajni zdravniki in pa tudi zelo ošk«dovali, ker je pot avanziranja zopet za dolgo let zaprta in bodo naši mladi zdravniki morali čakati, da postanejo c. kr. okrajni zdravniki. To postopanje je bilo gotovo že poprej dogovorjeno, kakor se sploh opazuje dosledne delovanje Nemcev na Kranjskem pri namešče-
nju služb. Zaraditega se mora •brniti vsa pozornost naša na to, kak* se pri nas državna službena mesta nameščaj«. Cehi imajo svojega posebnega ministra, skozi roke katerega morajo iti vsa imenovanja, da jih prepreči, če niso Cehom koristna. Pri nas se pa našim poslancem za hrbtom vrše tako važna imenovanja, in oni zved« zanja šele, ko so izvršena. Zato se mora pa prinas osnovati nekiodsek, ki naj zasleduje vsa izprazni e n a t a k a m e s t a i n takoj obvesti poslance o vsem, ki naj potem potrebno ukrenej«. Tako podrobno narodno delo bi nam več koristilo, kc dolgi narodni članki po listih. Ti se pozabijo, a službeno mesto je pa leta in leta oddan« človeku, ki nima tistega srca za narod, k«t domačin. Sedaj so najvažnejša mesta nam zaprta, ali so pa, četudi zasede slučajno Slovenec tak« mesto, pod takim vladnim nemškim vplivom, da dotični uradnik ni niti krop ne v«da, kar je pa nam bolj v škodo, kak«r v korist. Upamo, da te vrstice ne ostanejo brez vpliva!
Osebne vesti. Prestavljen je notar g. Franc Stupica iz Tržiča v St. Lenart na Štajerskem. — Gosp. Ernest Sirca, učitelj na zavodih goriškega „S»1. doma", je imenovan učiteljem na c. kr. vad-nici v Gorici. — Prestavljen dež. sodni svetnik g. dr. Anton P e r i s i d iz Voloske v Trst. — Pr«moviran je bil danes na Dunaju za doktorja modroslovja gosp. Josip M e n c e j profesor v Idriji. - Za postaje-načelnika na Dovjem je imenovan pristav v Kranju g. Ivan d o k 1 i č. — Za prdv. učitelja voditelja v Kropi je imenovan g. Jos P 1 e n i č a r. — Pravni praktikant g. Anton A b r a m je imenavan za avskul-tanta, kancelist g. Hugo V o n č i n a pa za kancelijskega oficijala na Voloskem.
K volivni reformi. Listi poročajo, da bo vlada predložila volivno reformo sredi februvarja in da vladina volivna retorma ne bo obsegala niti pluralnega volivnega reda niti pogoja večletnega bivanja v enem kraju.
Pomanjkanje premoga na Kranjskem. Neverjetno, a resnično. Kranjska zemlja krije mnogo premoga, in vendar so premagu cene skrajno visoke. Posebno v Ljubljani in tovarnah sedaj v zimskem času živo občutijo draginja in pomanjkanje tega kuriva. To dejstvo je obžalovanja vredno v interesu prebivalstva in velikega obrta. Obžalovati moramo tembolj, ker poklicani faktorji ne store svoje dolžnosti. Tako n. pr. leže v premogovniku pri St. Janžu bogati zakladi premoga, s katerim bi mogli zalagati mesto in deželo ter glede cen tudi tekmovati s trboveljsko družbo, ki sedaj neomejeno narekuje cene premogu. Od St. Janža do Trebnjega je le »koli 20 km. Ze 1. 1898 je deželni zbor kranjski načeloma sklenil, naj se zgradi železnica od St. Janža do Trebnjega ali Vel. Loke. Ta železnica bi pospešila izvoz premoga in sploh promet v prijazni okolici Mokronoga, Št. Ruperta in Mirne ter tudi dohodke dolenjske železnice. Dež. odbor je dotični sklep dež. zbora s priporočilom predložil želez, ministrstvu, k: pa se ne gane in niti ne odgovori. Stvar je resna, ker imenovana železnica bi bila velikega narodnogospodarskega pomena. Zato opozarjamo poklicane faktorje na njihovo dolžnost. Ako se hitro ne zganejo, razkrili bodemo brezozirao vse tajne intrige in skrivne ovire. Naša časnikarska dolžnost je, da branimo koristi dežele in širše javnosti proti posameznim dobička lačnim družbam in osebam. Prišli smo na sled spletkam, katere razkrijemo, ako ne pomaga ta poziv.
Slovanski Beseda na Dunaju, ki je praznovala lani ane 21. oktobra svojo 401etnic«, je izdala svoj letopis. Zanimiv je govor g. Kalandra, ki popisuje težave, s katerimi se je ustanovila .Slovanski Beseda". Slovani so se na Dunaju začeli zbirati s plesnimi veselicami in koncerti že I. 1848 Prvi starosta »Slov. Bes" je bil grof Evgen C e r n f n in v prvi odbor je bilo voljenih 8 Cehov, 5 Jugoslovanov, 2 Poljaka in 1 Rus. L. 1875 je prišla »Slov. Bes." v tak finančni položaj, da so jo mislili že opustiti, a po zaslugi grofa Jana Harracha se je zopet opomogla ter se začela čedalje bolj razvijati Grof Harrach je že 38 let „oče dunajskih Slovanov". Začeli so gojiti predavanja, petje, predstave i. t. d. Zdaj je razpoloženih v besedi 60 časo-
pisov. Koncem leta 1905. je bilo članov 393. Na Dunaju je zdaj okoli 80 društev s podobnim namenom, kakor ga ima »Beseda". Občni zbor »Slovanske Besede" b« dne 4. februarja.
—	Hrvaški sabor je vč«raj v tretjem branju sprejel zakon o zdravstvenih zadevah Pesi. čiste stranke prava Timac je interpeliral vlad«, če ji je znano, da je v železniški službi na Hrvaškem mnogo Mažarov, ki niti ne znajo hrvaščine, kar napravlja silne tažkoče v prometu. Interpelant je zahteval, da. morajo na Hrvaškem biti nastavljeni samo hrvaški uradniki. Posl. Frank je ironično klical vmes: .To se bo poravnalo na Reki dne 18. februvarja pri bakljadi. Najprej pride realno delo, veliko slavnostno žretje ma-žarske koalicije in reških rezolucijonašev".
—	Napadeni voznik. Ko se je posestnik Janez Kepic neki večer vračal z vprego iz Ljubljane domov, došel je na državni cesti proti Trzinu štiri voze, na katerih je bila naložena pšenica. Vozniki Fr. K u r a 1 t, Anton Teran in Karol P i r o vsi iz Damžal so Kepica vstavili; ker mu je eden od teh treh neopravičeno očital, da je z žrdjo konja zadel, zahtevali so, da naj jim pove svoje ime. Ker se je tega Kepic branil, prijel ga je Kuralt za vrat, potegnil z voza, da mu je šlo kolo čez nogo, nato so ga pa vsi trije vozniki z bičevniki pretepli, tolkli so ga pa glavi in hrbtu, tak« da je krvavel ter bil na levi čelmčni gr-bici težko ranjen Kuralt bo zato sedel 6 mesecev, Pire 2 meseca, Teran pa 6 tednov v ječi.
—	Stavka grozi pri Lloydu.
Iz Trsta poročajo: Kurjači pri Llojttu zahtevajo 20% izboljšanje plače, sicer stavkajo. Tudi strojniki so podali spomenico, v kateri zahtevajo izboljšanja. Ravnateljstvo je odgovorile, da je treba prej počakati pogajanj z vlad«. Bati se je, da na vseh ladjah naenkrat ne izbruhne stavka. Vre tudi med delavci v luki, da cele med kapitani je opažati gibanje za izboljšanje materijelnega položaja.
— Strojne puške nameravajo vpeljati v avstrijski pehoti in konjenici še letos. Vsaka divizija dobi po en oddelek strojnih pušk. Vsak oddelek bo imel štiri strojne puške, ki se bodo vozile, in voz z 12.000 patronami. Nadalje bo zraven še poseben voz s strelivom. Pri vsakem oddelku bodo 2—3 častniki na konjih, 2 podčastnika, po 2 moža pri puškah in 2 pri vozovih.
—	Mokronoško učiteljstvo
priredi v nedeljo, 4. svečana t. 1 u gostilni »Pri lipi" šolsko veselic« v prid šolarske kuhinje. Prijatelji mladine, pridite v obilem številu!
—	Strokovno društvo delavstva kranj. industrijske družbe
s sedežem na Savi prosi za podpore delavkam, ki so vsled groznega požara zdaj brez zaslužka. Milodare sprejema, izkaže in jih izroči na svoje mesto uredništvo .Naše moči".
—	Prvi motor pri o. kr. pošti je prišel v porabo na Dunaju in redno in uspešne posluje med 10. in 9 okrajem.
-lUmrl je v Krapini trgovec g. Hinko Hostl, sta-- 30 let.
—	Novo društvo. V Planini pri Rakeku se je osnovalo »Krščansko socialno izobraževalno društvo".
—	Zabavni večer priredi mari-janska kangregacija v Novem mestu v dvorani rokodelskega doma dne 1. in 2. februarja 1906. V četrtek dne 1. februarja se odpre dvorana in blagajna ob 6. uri, začetek točno ob polu 7. uri. V petek dne 2. februarja odpre se dvorana in blagajna ob 5. uri, začetek točno ob polu 6 uri. Spored: 1. petje, 2. deklamacije, 3. Zmaga poštenja in ljubezni. Igrokaz v petih dejanjih. Nemški spisal dr. R Weissenhofer, poslovenil in priredil Fr. S.
Ladjedelnica avstrijske vojne mornarice. Komem leta 1904 je bilo v Poli v ladjedelnici avstrijske mornarice 3 830 delavcev. Iz Istrije jih je bile 2.743, iz Dalmacije 192, 693 iz drugih avstrijskih dežela in 256 ogrskih državljanov. Porodu je bile 1.886 Italijanov^!) 1.059 Hrvatov, 561 Slove n c e v, 198 Nemcev, 57 Mažarov, 56 Cehov, 12 Poljakov in 1 Rumunec. Razen 14 so bili vsi drugi katoliške vere. Zaslužek ni poseben. Navadni neizučeni delavci so zaslužili od 1 K 60 v. do 2 K 26 v. Izučeni delavci pa od 2 K 80 v. do 3 K 50 v. Jiko malo za tako težavno delo.
—	Iz Kranja. V srede, dne 31. januarja obhajala sta v rožnivenški cerkvi ?lato poreko gosp. Janez in Marija Sumi. K slavnosti so prihiteli skoraj vsi otroci in sorodniki slavljencev. Ginljivo je bilo videti pri sprevodu v cerkev dva majhna vnuka, Marico in Viljketa, katerih prva je nesla stari materi šopek, Viljko pa staremu očetu lepo okrašeno paiico, na kateri je bila izrezljana letoica 1856 1906 Slovesnost v cerkvi, ki je bila natlačeno polna občinstva, je povzdigni"! pevski zbor sestavljen iz otrok, vnukov in sorodnikov zlitoporočencev; org-
ljal je vnuk dr Ž i r o v n i k. Zlatoporo čencem, ki so dobili iz mesta in od drugod neštevilno častitek, želimo tudi mi, da bi v krogu svojih otrok, ki so tako lepo pokazali svojo ljubezen do starišev, dočakali v zdravju in zadoveljnosti — diamantne poroke.
—	Veselico priredi jutri ob pol 4. uri popoldne »Katol. slov. izobraževalne društvo" v Smartnem pri Kranju.
—	Vsled potresa se porušil grad. Iz Pazaništa na Hrvaškem poročajo, da se je ondi vsled vedno ponavljajočih se potresnih sunkov porušil stari grad Otes.
Izpred sodišča.
Morilka otrok pred sodiščem.
Pariz, 29. januarja. Danes se je pred pariško poroto začela velezanimiva obravnava, ki je naravnost skrivnostnega značaja. Zagovarjati se ima komaj 30letna krepka in zdrava žena JeanettaWeber, ki je tožena petkratnega umora in večkratnega poizkušenega umora na malih otrokih. Pre-tečeno pomlad je bila obtoženka na obiskih pri svoji svakinji. Ta je za trenutek zapustila sobo ter pustila dveletno svoje hčerko samo pri teti. Ko se je vrnila, je otroka našla v naročaju tete, ki je roke pritiskala na prsi. Mala deklica je bila že vsa zabuhla v obrazu in vrat je bil ves rdeč. Ko je otroka vzela v naročaj, si je kmalu odpomogel. Popoldne je šla mati na obisk in je otroke same pustila pri obtoženki. Ko se je zvečer vrnila, je bila hčerka mrtva. Zdravnik je konstatiral krče. Cez tri dni je ped istimi okoliščinami umrla triletna hčerka istih starišev. Zdravnik je kot vzrok smrti zopet konstatiral krče. Tako se je zgodilo še v treh drugih slučajih pri drugih sorodnikih in zdravniki so konststirali kot vzrok smrti krče ali vnetje možganske mrene. Dne 5. aprila jo je na opetovano prošnjo obiskala njena svakinja Marija. Pri sebi imela je svojega enajstletnega sinčka. Mati je zapustila za trenutek sobo. Ko se je vrnila, je otrok že pojemal. Zdravnik je konstatiral krč. Mati nese otroka v bolnišnico. Zdravnik pa je tukaj konstatiral p o i z -kušeno zadavljenje. Žensko so prijeli.
Preiskovalni sodnik je dal preiskati njeno duševno stanje, ki pa je dognal, da je ženska popolnoma zdrava. Preiskovalni sodnik je še enkrat ustavil postopanje ter jo dal še enkrat preiskati, a z istim uspehom. Obtoženka taji vse. V dvorano je prišla črno oblečena. Silno razburjenje je v dvorani ob konfrontaciji obto-ženke z materami umorjenih otrok. Pri obravnavi je navzočih posebno mnogo žensk.
Pariz, 30. jan. Danes se je obravnava nadaljevala, a nenadoma končala. Zalibog skrivnostne megle, ki zakri vajo celi slučaj, niso razpršene. Za materami je bil kot priča zaslišan zdravnik, ki je zadnji zdravil dečka, M a u r i c a , pri katerem je zločinstvo prišlo na dan. Zdravnik ni hotel izpovedati prav ničesar, češ da hoče varovati tajnost poklica. Pol ure je bilo v dvorani veliko razburjenje, dokler ni zdravnik odšel, ne da bi kaj povedal. Državni pravdnik je zaklical za njim: »Vaša krivda je, ako je skrivnost sedaj še bolj temna kot poprej!" Kot strokovnjak je bil zaslišan slednjič slavni profesor Brouardel, ki je izjavil, da je toliko enakih smrtnih slučajev sicer zagonetka, a obdukcija ni mogla dognati gotovih znakov zločina. Vzrok smrti je v vsakem posameznem slučaju lahke bil krč. Odločilne sodbe znanost ne more iz reči. Nato je drž. pravdnik umaknil tožbo in porotniki so obtoženko — oprostili. Matere so kričale: »Ni več pravice v Franciji!" Oproščenka je bila silno hladnokrvna, ko je slišala oprostilno razsodb«.
Obravnava zaradi umora starke se vrši pred porotniki v Zadru. Pred porotniki stoje župnik dr. Tomaševič, njegov sluga Kovačev c in neka Antanija Oštric. Ootožba povdarja: Tomašev č je pred leti pripravil svojo staro mater R a n-čigaj, da se je s Štajerske preselila k njemu v Polešnik pri Zadru in mu obljubila, da mu zapusti vse imetje 45 447 kron Tomaševič je baje vzdrževal rodbino Oštrčsve ter pri tem porabil tudi precej denarja svoje stare matere. Zato se je starka odločila, da se vrne na Štajersko in je to tudi na Štajersko pisala, ter je hotela tudi oporoko izpremeniti. Od strasti zavedeni in pokvarjeni Tomaševič pa, ker je imel v oskrbi poštni nabiralnik, pisma ni naprej poslal. Dne 25 avgusta je šel Tomaševič, kopat se v bližnjo vas Posedarje. Ko se je vrnil, ni vprašal po starki, šele zvečer je vprašal, zakaj ne pride iz svoje sobe. Sel je s slugom trkat na njena vrata in ker se ni oglasila, je vdrl v sobo in našel starko mrtvo v krvi. Ljudem, ki so pr šli, je raz-jagal, da je okno gotove padlo s stola, ko je pastavljala na omare neke stvar, ki je ležala poleg nje, sodnijska komisija je pa našla na raznih krajih hiše krvave sledove.
Tomaševič taji, da bi bil on kaj v zvezi z umorom. Zaslišane bodo 104 priče. Glavna priča bo neki Koso Bagunovid, ki trdi, da mu je sluga Kovačevi d v ječi zaupal, da je on po nalogu Antonije Oštrič, ki se je nadejala da bo po Tomaševidu padčdovala, ubil preti obljubljeni nagradi 2000 K stark« s kolom, katerega je skril med neki krompir. Vsled te izpovedi je sodnijska komisija šla v P«lesnik in je res našla s krvjo omadeževan kol med krompirjem. Tomaševič opetovano izjavlja, da on s tem ni bil v zvezi. Obravnava se še vrši.
ljubljanske mm,
lj Velik koncert »Glasbene Matice«. Opozarjam« še enkrat ebčin-stvo na jutrišnjo proizvajanje .Visoke pesmi". Koncert se prične ob 5. uri popoldne v veliki dvorani „Uniona\ Sedeži za koncert »Glasbene Matice" se bodo dobivali tudi jutri na Svečnico v trgovini g. L o z a r j a od 9. do 11. ure in pred koncertomv ,U n i o n u" ob štirih. Večina sedežev je po 1 K nekaj sedežev po 2. in 3. krone. Stoj šča 60 v.
lj Odstopil je kapelnik društvene godbe g. P o u 1 a. Ž njim izgubi godba veščega kapelnika, katerega bo težko pogrešala.
lj »Naša zveza«. Ustanovni občni zbor društva .Naša zveza" se vrši v n e d e 1 j o , 4. s v e č a n a t. 1., ob 10. uri dopoldan v mali dvorani „Na-rodnega doma*.
lj Repertoir slovenskega gledališča. V petek, dne 2. februarja popoldan ob 2'/, »Potujem s hčerko", ljudska predstava ob znižanih, za lože par; zvečer opera »Čarestrelec* nepar.
V	nedeljo 4. februarja sta zopet dve predstavi. Popoldan — za lože nepar, ljudska predstava ob znižanih cenah »Bratje sv. Bernarda", zvečer se poje drugič v sezoni opera .D a 1 i b o r" (par).
lj Skrivnostni umor. Mestni policiji se je posrečile dagnati p« dveh osebah identiteto dne 25 m. m v Rexgrabnu pri Mtirzzuschlagu umorjene dozdevne Marije Mattauscheve, katere slika je razstavljena na policijskih oglasih. Navedenka je faktično Marija Mattauscheva, rojena leta 1880 v Prevaljah na Koroškem in pristojna v Spodnji Dolič na Štajerskem. Se je li izvršil zavratni ali roparski umor, še ni de-gnano, sumi se pa, da je bil roparski umor, ker niso našli pri nji nobenega denarja.
lj Mestna občina je prodala meseca januarja 41348 litrov mleka.
lj «Muzejsko društvo za Kranjsko» bo imele svoj občni zbor petek 16 februorja ob šestih zvečer v konferenčni sobi prve državne gimnazije v Ljubljani.
Ij Na oklicih so sledeči pari: Julij L a v r i 6 , pomožni uradnik z Marijo Mišjak; Alojzij Višnar, pomožni uradnik z Marijo Kahne; Janez P a v 1 i č, usnjarski pomočnik z Uršulo Pave; Anton Gorenc, gostilničar z Jožefo Gorenc.
lj Pisateljsko podpor, društvo vršilo bode svoj občni zbor dne 12 febr. 1906 1. ob osmih zvečer v gostilniških prostorih .Narodnega doma" : Spored: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4 poročilo pregledovalcev računa za leto 1905, 5. volitev predsednika in odbora, 6. volitev dveh pregledovalcev računa za leto 1906, 7. eventualni predlogi (ki se morajo odboru prijaviti vsaj tri dni pred občnim zborom. Ako v dotični dobi ne bade zadostnega števila članov (15) prisotnih, se bode po § 12 pravil, vršil eno uro potem nov občni zbor brez ozira na število prisotnih.
Odbor.
lj Sleparski agent. A 1 e k s o
M e y e r , potovalec, iz Železne Kaplje dima, je izmaknil v restavraciji južne železnice površnik, v katerem se je nahajalo kukalo. Pri neki tvrdki v Gradcu je vzel kožuh na upanje in na eaak način je ravno tam osleparil neko drugo tvrdko za obleko.
V	Ljubljani v hotelu pri slonu, je lažnjivo trdil lastnici hotela, da mu je bila vzeta obleka in par čevljev ter zahteval 100 K odškodnine katerih pa ni dobil. Sedel bo zato 4 mesece v ječi.
lj Velika zabava v hotelu ,,Union" bo v nedelje, dne 4. t. m. zvečer na .Slavčevi" maskaradi. Vabila so že razposlana; mogoče, da kdo pomotoma vabila ni prejel. Vstop je dovoljen tudi brez vabila, le maske se morajo izkazati ž njim. Blagajna se odpre ob pol 7. zvečer. Ce je vabljen soprog ali oče, velja vabilo tudi za vse rodbinske člane. Toaleta bo promenadna, torej nič frakov! Cigani se pripeljejo z gorenjskim vlakom ob pol 5 uri popoldne, potem se peljejo v izvoščkih po mestu ter odrinejo nato v »Union". Tam se v veliki dvora si u t a bore ter postavijo lasten šotor. S seboj imajo tudi lastno godbo. Z večernim vlakom pa se pripeljejo z Gorenjskega ,Gi-
gerli* ter s« tudi ti že napovedali svoj „visoki" obisk v .Unionu".
lj Aretaciji se je upiral J a -
n e z Strekelj, mizarski pomočnik, s tem, da je udrihal z dežnikom po straž niku ter ga na rokah egrizel. Drugega stražnika, ki je prišel svojemu tovarišu na pomoč, je pa z grdimi priimki psova!. So dišče mu je priznalo tri mesece težke ječe.
lj Izprememba posesti. Stav-bišče gdč. R u t a r in pošintga kontrolorja g. V i d m a r j a na Resljevi cesti je kupil g. Ivan B o n a č , ki namerava ondi zgra diti veliko novo tovarno za kartonaže in papirne izdelke.
lj Potresno tresenje je zaznamovala včeraj popoldne ob 5h tukajšnja potresna opazovalnica. Tresenje je trajalo do 7h zvečer. Glavno gibanje je bilo ob 5 uri 20 min. Odaljenost potresa znaša 12 000 km. in je najbrže v Južni Ameriki
Razne stvari.
Najnovejfte.
Zdravniki so pričeli s pasivne rezistencona Nižje-Avstrijskem danes. Deželni odbor pravi, da bo sodniji naznanil vsakega zdravnika, ki ne bo hotel obiskati revnih bolnikov ali ne bi hotel cepiti koz. Bati se je kofliktov.
Neutemeljena je vest, da bi bil z Dunaja odpoklican srbski poslanik V u j i d
Telefonsko In brzojavna poročilu,
Trbovlje, 1. febr. Soc. demokrati na komando Linharta stavkajo še vsi. Zanašajo se, da jih bo unija odškodovala za čas stavke. Da bi jih nade ne le goljfale! Od „Pazn. in del. podp. društva" jih gre vsak dan več na gšiht", ki je zdaj samo eden, od 8. do 9 ure po dnevu. Sli bi vsi na dela, tudi večina demokratov, a se bojijo napadov drugih, ki stavke še nočejo pustiti. Sicer so javne nasilnosti izključene — zato skrbi žendarme-rija in 6 stotnij vojakov — a kdo more odvrniti zakotne napade in prepire po hišah. Dozdaj je zunaj še precej mirno. Sicer morajo orožniki in vojaki marsikatero slišati, a sreča je. da ne razumejo, ker se večinoma Nemci. Včeraj je poizkušalo ravnateljstvo premogokopa s hudim sredstvom zatreti stavko. 36 soc. demokratov, največjih ne-mirnežev, je izpodilo iz službe ter jim odpovedalo stanovanja. Večina jih je oženjenih. Danes imajo soc. demokrati shod. kjer se posvetujejo, kaj zdaj storiti.
Dunaj, 1. febr. Državni zbor je danes nadaljeval drugo branje vladne predloge o zavarovanju privatnih uslužbencev. Notranji minister je izjavil, da vlada ni zadovoljna z vsemi odsekovimi izpremembami vender jim pritrdi, da postane predlog čimprej zakon. Odločno se pa mora upreti proti minoritet-nemu predlogu socialnega demokrata E 1 -d e r s c h a , ker spada ta v okvir splošnega starostnega in invaliditetnega zavarovanja.
Dunaj, 1. februarja Vladar bo jutri sprejel Andiassyja. Kompromis je baje zagotovljen.
Dunaj, 1. februarja. Jutri bo tu skupni minstrski svet. Člani ogrskega minstrstva pridejo danes na Dunaj. Trdi se, da bo razgovor le o trgovski pogodbi z Nemčijo.
Trst, 1. febr. Občinski svet je izvolil odsek, ki naj proučuje, kak® se mesto pritoži proti ministrstvu za kršenje avtono- ! mije. Sklicujejo se posebno na sklepe shoda avstrijskih mest z lastnim statutom.
Trst, 1. februarja. Vlada je naročila j »Stabilimentu tecnico in Lleydovim delav- j nicam, da namesto italijanskih podanikcv i namestijo v svojih delavnicah samo avstro-ogrske podanike.
Dunaj, 1. januarja. Dr. Barbieri je zapustil 300.000 K za Billrothovo ustanovo za medicince.
Sarajevo, 1. febr. V mnogih mestih v Bosni vi šs orožniki hišne preiskave. Kjer najdejo puško revolver ali malo večji n»ž, korflsciraj« in naznanijo to politični oblasti, ki nalaga ljudem znatne globe.
Pariz, 1. febr. Odpor katoličanov proti državnim komisijam, ki so prišle v cerkve delat inventuro, je bil tolik, dajevlada naredila fiasko v Parizu, ki se ne da zakriti. Duhovniki so pomirjevali ljudstva, a laiki so se uprli vladi. Všestnajstih pariških cerkvah so sestavili inventar med glasnim pro-
testom množice, iz 12 cerkvi so marali vladni komisarji bežati, ne da bi mogli svoje delo začeti. Vlada je v zadregi, ker se nihče ni nadejal, da je v Parizu še toliko zavednih katoličanov. V vladi sta zdaj dve struii: Radikalni framasoni hočejo cerkve naskočiti še enkrat, zmerni pa svetujej«, naj vlada odneha.
Tokio, 1. februarja. Število vsled lakote umrlih is stradujočih znaša ea milijon. Mikado je daroval 5000 jenov.
Pariz, 1. februarja. Francoski kapitalisti so dovolili Rusiji še 2 milijardi frankov, pod pogojem, da bo duma res ljudsko zastopstvo in da ta prizna formalno vsa zunanja possjila.
Odesa, 1. februarja. Vlada formira vojni zbiir. katerega pošlje na Kavkaz.
Odesa, 1. februarja. Obravnava proti voditelju upornih mornarjev poročniku Schmidtu se prične 16. februarja v trdnjavi Očakov.
Odesa, 1. februarja. Zagovornike uporuika Schmidta, ki so prišli sem študirat akte, je mestni poveljnik izgnal.
Belgrad, 1. febr. Kralj je ogorčen nad včerajšnjo nedelavnostjo policije.
Belgrad, 1. febr. Posebni vlak bolgarskih trgovcev pride sem 4 feb. Sprejem bo slovesen.
Dober postronsh! zaslužek
dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju na Slovenskem proti neznatnem pismenem opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in občinski tajniki imajo prednost. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro: „Pismeno opravilo".
208 3—1
hiša
JCcuoduc-nodstrcpno
v kateri se nahaja gostilna z velikim dvoriščem, kakor tudi prodajalna se pod ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje gostilničar v Gradišču št. 7, Ljubljana.	222 4 -1
V hiši št. 1 na Zaloški cesti sta oddati
2 stanovanji
z 2 in 3 sobami s 1. majnikom. 220 3—1 Več se izve pri lastniku hiše A.Šarabonu.
Lepo solnčnato	218 3-1
stanovanje
obstoječe iz treh sob s pritiklinami in vpo-rabo vrta se odda takoj eventualno za 1. maj. Kuhnova cesta št. 23.
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami v II. nadstropju v Sodnijskih ulicah 4 se odda za 1. maj.
Več pove kamnosek Vodnik. 223 3-1
IZ= Stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, za mesec maj se išče. — Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod naslovom ^Stanovanje 2."	214 2—1
Panorama Kosmorama

JSitii
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno".
-°- 217
Od nedelje 28. januarja do vštete sobote 3. februarja 1906:
Cejlon.
2manjši stavb.parceli2
nastali vsled razdelitve ene velike parcele na škofijskem svetu pri Sv. Petru se pro-dasta pod ugodnimi pogoji. 207 2-1 Naslov pove upravništvo .Slovenca".
mmmmmmmmmm
Ivan Jax&sin
v LJubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 62-5
m
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
tfe^fmfftntrnf^immiftfmfmmtttfft
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
O a O	Čl« opi-lavtoja	Stanj« bara-m.tra v mrj	Temperatur« po C«lzijT!	Vetrn-.«	flttic	|1 | ŠJ5* £
31	9. zveč.	738 0	-13	brezvetr	del. obl.	00
	7. a^utr.	7411	-19	si svzh.	jasno	
	2. pop.	742 9	16	p.m. jjvzh.	B	
Srednja včerajšnja temp. — 3-211, norm. —1 7«.
215 3-1
Razglas.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico bode dni 26. svečana 1906 ob 2. uri popoldne oddala potom javne zmanjševalne dražbe delo
nove posojilnične hiše.
Načrt, proračun in pogoji so od 6. svečana t. 1. med uradnimi urami v poso-sojilničnem uradu v pogled razpoloženi. Stavba je proračunjena, kakor sledi:
1.	Zidarska dela ......... 22924 91 K
2.	Krovska dela.......... 1960 - „
3.	Tesarska dela.......... 4557 74 „
4.	Kleparska dela......... 1186 65 „
5.	Mizarska, ključavničarska, steklarska in
barvarska dela.........9015 52	„
6.	Pečarska dela..................1030—	„
7.	Pleskarska dela..................614 —	„
8.	Vodovodna dela itd................2194 —	„
Skupaj . . . 43482 82 K
itafelstuo.
v najem!
Terezija Sentak roj. FrSh-lich naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni brat o/ir. stric, gospod
Anton Frohlich
posestnik, meščan in odbornik I. okr. posojilnice in hranilnice v Kamniku
po kratki in mučni bolezni v 58. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 3. uri popoldan mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega ranjcega bode v četrtek dne 1. svečana ob polu 4. uri popoldan iz hiše žalosti, Velika ulica št. 12, na pokopališče na Žale, kjer bodo zemeljski ostanki položeni v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v raznih cerkvah.
V Kamniku, 30. pros. 1906.
Z dnem 11. februarjem letos se odda v najem novozgrajeni	219 4-i
z restavracijo in sobami za potnike
tih novega kolodvora no Jesenicah.
Podrobnosti se izvedo pri lastniku Počivavšek na Hrušici, Gorenjsko.
hotel
Prevzetje podjetja.
Dovoljujem si najvljudneje naznaniti, da sem kupil jako renomirano
Pognčnrjev trg. mednarodno panoramo =«1«.
m——.....................——...................... nw
Proseč najvljudneje visoko aristokracijo, prečastito duhovšči.io, slavna šolska vodstva in p. p. občinstvo, da mi nakloni zaupanje v tako obilni meri, kakor moji prednici gospej Valeriji Fessi, zagotavljam, da bom vedno skrbel, da bodo velecenjeni obiskovalci postreženi kar najvestnejše.
Pazil bom posebno na to, da bodo razstavljene vedno najnovejše serije.
Dobavnik mojih slik je bil opetovano odlikovan in pošilja priznano najlepše i* najboljše na tem polju.
Za te umetniško izvršene slike imam jaz za Ljubljano edini dobavno in razstavno pravico.
Da še bolj ustreženi cenjenim svojim obiskovalcem sem poskrbel za znižanje cen.
Pri moji prednici kupljeni abonementi obdrže svojo veljavo.
Vstopnina za osebo 30 vin. Za dijake, otroke in vojake do narednika 20 vin.
Abonement za dijake in učenke, za otroke in vojake do narednika K I'50.
Velespoštovanjem
22i i-i	F. lJrofenil*.
Priloga 26. štev. »Slovenca" dnč I. februarja 1906.
Državni zbor.
D u n a j , 31. jan
Volivna reforma.
V zbornici je v razpravi vladna predloga gledč vojaških novincev, v klubih in kuloarjih je na rešetu volilna reforma. Vlada sicer ni še predložila načrta, a posamezne stranke imajo že večinoma v rekah razdelitev volivnih okrajev v posameznih krono vinah. Splošno se opaža, da nobena stranka ni zadovoljna z volivno geometrijo. To tudi ni čudno, ker vsaka stranka hoče le pridobiti, a ničesa izgubiti. Vsem pa še Bog ne more ustreči, pravi ljudska prislovica. Kar se tiče jugoslovanskih pokrajin, mogli bi biti z vladnim načrtom zadovoljni, izvzemši Štajersko in Koroško. Sicer tu pridobimo sigurno tri mandate, a to je z ozirom na število prebivalstva premalo. Sicer pa ni še izgovorjena zadnja beseda. Včeraj je sklenila »Slovanska zveza", da se dr. s u s t e r-š i č , dr. P 1 o j iri R o b i č iznova pogajajo z vlado glede volivnih okrajev na Štajerskem in Koroškem. Kakor čujeme, dobi Štajerska 28 mandatov. Torej bi jih morali Slovenci dobiti vsaj 8 ne pa 6, kakor menda vlada namerava. In koroški Slovenci bi morali po številu prebivalstva dobiti 2 mandata, a zasiguran jim je le eden. Drugo vprašanje pa je, ali je n. pr. na Koroškem sploh mogoče tako razdeliti vol. okraje, da dobe Slovenci dva mandata. Te je odvisno tudi od narodne zavednosti volivcev samih. Žal, da je ta zavednost po krivdi prejšnjih vlad, vsled pomanjkanja slovenskih šol in drugih vzrokov že davno zaspala. Slovenski poslanci bodo gotovo vse storili, da rešijo kar je mogoče.
jako zanimiv članek glede volivne reforme je objavil včerašnji BVaterland". Sodeč po vsebini, moremo trditi, da je člankar pogledal v vladno kuhinjo. On piše: »Ohranitev dosedanje posesti to je .conditio sine qua non" za večino narodnih strank. Da vlada ustreže temu pogoju, mera pomnožiti število m a n rl a t o v , ki utegne iznašati 447 do 451.
Ker imajo sedaj trgovske zbornice 21 mandatov in veleposestniki 85 ter se število poslancev pomnoži za 22 do 26, torej bi vlada imela na razpolago okoli 130 novih mandatov.
Te bi vlada porazdelila posameznim strankam, oziroma narodom po številu prebivalstva, davčni meči in omiki. Tako upa vlada dobiti stranke za svoj načrt, izvzemši seveda veleposestnike. Ako se določi 447 mandatov, bi dobili: Slovani 223 mandatov, Nemci 205, Italijani 15, Rumuni 4, Slovani bi torej imeli 18 mandatov več nego Nemci, a Nemci z Italijani in Rumuni bi imeli 224 poslancev, torej en glas absolutne večine v zbornici. Niti Nemci, niti Slovani sami bi ne imeli absolutne večine, jeziček na tehtnici bi bili Italijani z Rumuni. Italijani bi bili izgubili tri mandate, a njih stališče v novi zbornici bi bilo mnogo ugodnejše. Vprašanje pa je, katerim strankam vlada prišteje soc. demokrate, katerih pride v zbornico najmanj 30. Op. uredn.)
Kar se tiče vol. okrajev, ločitev mest od kmečkih občin ni načelno vprašanje. Agrarci zahtevajo, da se mesta in industrijski kraji izločijo iz kmečkih volivnih okrajev. Tej zahtevi hoče vlada po možnosti ustreči.
Glavno vprašanje pa je, ali vlada pro-dere s svojim načrtom. V ta namen hoče vlada napraviti dve predlogi: volivni zakon in volivni red. Volivni zakon bi določal število mandatov in pogoje za volivno pravico. Preporni točki v tem zakonu bi bili, tako sodi vlada, le stalno bivališče in volivna dolžnost. Prvi pogoj, namreč glede stalnega bivališča, hoče vlada omejiti na eno leto, volivno dolžnost pa utegne vlada izpustiti iz zakona. Tako upa vlada dobiti dvetretjinsko večino za volivni zakon.
Volivni red pa bi obsegal vol. okraje in druga preperna vprašanja. Za volivni red pa zadošča navadna večina, ki jo upa vlada dobiti."
Ta članek je med poslanci vzbudil večje pozornost. Nemške stranke hočejo zahtevati od vlade določeno število mandatov. Isto bode storile slovanske stranke. Prične se torej javen sejem za mandate. Na sejmišču bode mnogo krika. Barantali in rohneli bodo v raznih jezikih, preden bode „likef.
Vojaški novinci.
Začetkom današnje seje je voditelj pravosodnega ministrstva dr. Klein odgovarjal grofu Sternbergu, ki je včeraj trdil, da je justično ministrstvo petvorilo neke akte in bil vsled tega grof Sternberg odpuščen kot častnik iz armade. Dr. Klein je te trditev odločne zavrnil kot neresnično.
Nadalje so govorili še R e s e 1, M a -1 i k in K i 11 i n g e r. S tem je bilo končano prvo branje vladne predloge, ki je brez glasovanja izročena brambenemu od-sek«.
Zasebni uradniki.
Zbornica je nato pričela razpravo o načrtu soc. pol. odseka glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Ze v prejšnjih poročilih sem naglašal, da načrt zakona ni in ne more biti vzor zavarovanja za starost, onemoglost in pokojnine vdov.
Soc. pol. odsek se je bavil s tem načrtom v daljših in krajših predsledkih skoraj dve leti. Ta načrt je sedaj že tretji, ki ga je izdelal bivši češki poslanec dr. F o f t. Mnogo se je trudil, da je dosegel kompromis med narodnimi strankami na eni strani, in na drugi med deledajavci indelo-jemavci. To sec. politično dete je tako slabo, da mu ugasne življenje, ako zbornica izvrši najmanjšo operacijo. Ker žele zasebni uradniki v veliki večini, da vsaj nekaj dosežejo, in je bolji vrabec na mizi nege golob na strehi, zate je edsekova večina odobrila načrt. Ustavljajo se mu zastopniki industrije in sec. demekratje.
Prvi zahtevajo državne prispevke, katerih vlada ne dovoli, izvzemši letni prispevek do 100 000 kron za upravo. Soc. demo-kratje pa zahtevajo splošne zavarovanje. — Dobro, vsi ljudski zastopniki so za splošno zavarovanje nižjih slojev prebivalstva. Vlada pa je predložila načrt le glede zasebnih uradnikov. To je prvi resai korak na tem polju. Ako se posreči, je led prebit in odprta daljna pot.
V tem smislu sta govorila tudi poročevalec dr. Marchet in češki poslanec S r a m e k.
Jutri zbornica nadaljuje razprave,
Štajerske novice.
š Nov »slovenski« list, ki se
imenuje »Slovenske Pravice", je začel izhajati v Celju. Izhajal bo vsakih 14 dni. Geslo mu je: Za svobodo in napredek slovenskega ljudstva! Urejuje ga Veko-slav S p i n d 1 e r „za svobodoljubne in napredne slovenske kmete". — Naprednost bo baje razumeval tako, kakor jo razumevajo slovenski liberalci. To zadnji čas tudi kaže celjska „Domovina", katere sinček je ta list, ker posnema iz »Narodovih" virov pretirane, kričave vesti o Ricmanjih, (iste so tudi že v prvi številki storile „Naše Pravice") ter slavi celo H a e c k 1 a kot »neustrašenega b jritelja moderne vede". „Naše Pravice" hočejo tla pridobivati za gnili liberalizem, ker stoje za njimi tisti, ki v »Domovini" kažejo svoje »rožičke". Pri tem bodo ubirale „Naše Pravice", kakor „Domovina" često pot hinavščine Spodnještajerskim Slovencem izberno služi vrle urejevani .Naš Dem", kdor torej prihaja z novim listom prihaja v imenu strankarstva. Gospodje pri »Domovini" in »Naših Pravicah" naj pa ne bode tako naivni, da bi mislili, da se jih ne pozna s kakimi sredstvi se hočejo uriniti med slovensko ljudstvo. Kdor nastopi proti »Našim Pravicam" nastopi za dobro stvar proti liberalni hinavščini.
š Umrl je v Hrastniku 221etni tovarniški uradnik Jožef Petschnigna legarju.
š Slovensko delavsko podporno društvo v Celju vabi na plesni venček, ki se vrši v prostorih .Skalne kleti", v soboto, 3. februarja 1906 Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina 50 v. za osebo. K plesu svira slavno-znana Soštanjska narodna godba. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo »Delav-skega doma" se preplačila hvaležno sprejemajo.
š Ptujčani z dr. Binderjem prosjačijo za svoj »Studenten-heim« po celi Avstriji. Dobili smo z Dunaja pismo, v katerem prosjačijo Ptujčani za prispevke za „Studentenheim". Podpisani so med drugimi tudi poslanec Berger, profesor B i n d e r v Ljubljani, c. kr. komor-nik grof Lamberg, Hans Kordon v Mona-kovem (prejšnji urednik »Marburgerce", ki je ušel iz Maribora), Rosegger, itd. Dotični gospod, ki nam je deposlal to prosjaško pismo, piše, da mera biti spodnještajersko nemštvo na presneto slabih nogah, če tako prosjači po svetu. Tako sodijo o vašem nemštvu pravi Nemci! Pismo je na ogled v našem uredništvu.
š Po Celju straši famozna „Deu-tsche Wacht" s svcjimi članki in člančiči
0	srbsko-avstrijskem sporu. Vedni in večni refren njenih silne dolgočasnih klobasarij je strah pred jugoslovansko državo. Obenem pa hoče trdi nekoliko sumničiti nas Slovence, kakor bi hoteli povzročiti odpad od Avstrije, če bi imela branitelje le v podobi žalostnih vitezov okrog »Deutsche \Vacht",
š »Dobri« katoličani, ki sede v uredništvu „pobožne" „Vahtarice" zopet opozarjajo vse katoličane, naj se pridejo podpisat v njihovo uredništvo za ločljivost zakona.
š »Domovina« tožena. Dne 26.
januarja se je v uredništvu „Domovine" in v stanovanju njenega urednika S p i n d -
1	c r j a vršila hišna preiskave. Spindlerja
toži sodnik D o 1 a t iz Ljutomera radi nekega dcpisa iz Ljutomera.
š „Kellereigenossenschaft" v St. Ilju v Slov. Goricah in njen mesar. Janez Zischegg, 36 let star, rojen v btrassu, sedaj mesar v Spiel-feldu, je kupil v trgovini s pohištvom P. Srebre v Mariboru pohištva za 627 K, katerega se je zavezal plačevati v mesečnih obrokih. Dokler ni plačan zadnji obrok, je pohištvo last prodajalca. Zischegg pa je zastavil to pohištvo, ki še ni bilo njegova last, „Kellereigenossenschaft" v St. Ilju v Slov. Goricah, ko je kupil od nje vino. P. Srebre je moral tožiti zadrugo, da je dobil prodane pohištvo nazaj, ker ga je hotela zadruga zarubiti. Zischegg je prišel zaradi-tega na zatožno klop zaradi poneverjenja po § 183. in je bil obsojen na tri mesece težke ječe.
š Nova cerkev v Teharjih. Stavba nove cerkve v Teharjih lepo napreduje, ne samo na zunaj, ampak tudi sicer. Kakor čujemo, bo dobila nova cerkev nove lepe orgle. Želeti bi bilo, da se to delo izroči slovenskemu podjetniku.
š Rdeči Kopač pred celjskimi porotniki. Dne 14. t. m. pride socialno-demokratični vodja Kopač pred celjske porotnike zaradi pregreška častikraje, ker je v „Rdečem praporu" nesramno napadel trboveljske paznike. Ti mu zato niso ugajali, ker so Slovenci in ker ne trobijo v njegov rog.
š Delitev občine Teharje.
Storovski nemškutarji, ki spadajo pod občino Teharje, so izprevideli, da je občina Teharje zanje za vedno izgubljena. Zato se prosili pri deželnem odboru, da se izposluje zakon za delitev teharske občine v Teharje in Store. Radovedni smo, za koga bo občina Store! Morda samo za tovarno in njene uradnike, kajti delavci so večinoma kmetje iz bližnjih krajev.
š Pobijalo! šip v Narodnem domu v Celju. Še vsem je gotovo v spominu tolovajski napad celjskih Nemcev na tamešnji Narodni dom, uprizorjen letošnje poletje po odhodu Subertovcev. Ta napad se je bistveno razločeval od sličnih nnpadov v tem, da so se ga udeležili ne fakinaža, ampak ljudje iz takozvanih boljših hiš. Enega teh tolovajev je zasledila roka pravice. To je bil sin inženirja VVerhana. Čeprav je mladi fant imel grozno korajžo pri pobijanju šip na Narodnem domu, mu je zlezlo nemško srce v hlače, ko je prišel pred sodišče. Tam je začel tajiti svojo krivde in se izgovarjal, da pozna pravega krivca. To je potrdil tudi njegev zagovornik. Oba sta pa rekla, da bosta krivca izdala, ko bo dejanje že zastarano in nekaznjivo. Res je znal Werhan stvar toliko časa zavlačevati v prvi inštanci, da bi dejanje zatajevanega krivca zastaralo. Takrat pa je izdal svojega brata kot storilca. Seveda sodišče na ta narodni manever ni šle in je obsodilo prvega obtoženca. Mineli teden je prišla stvar pred prizivno inštanco. Pa tudi nemški sodniki niso hoteli verjeti Werhanu insoprvo obsodbo potrdi 1 i.
š Tatvine na Pragarskem.
Preddelavec Mlakar je z več delavci prelagal vagone na fragarskem Dvajsetletni skladiščni delavec Žitnik iz Črešnjevca je zapisaval, delavec B a b š e k pa je plombiral vozove. Ko je Babšek plambiral v temi voz, ki je bil namenjen v Ljubljano, je začul šum ped vozom, namenjenim v Zagreb. Babšek je zavpil, kdo je pod vozom, nakar je izpod voza zbežal neki človek ter bežal čez njive. Babšek je hitel za njim in ga vjel v osebi delavca Žitnika. Vrnivši se je Babšek celo zadevo povedal delavcema Kaleju in Vrbeku. Žitnik pa je tajil in obrnil ostrino, češ da je Babšek hotel krasti, en ga je pa pri tem zasačil. Nastala je vsled v tega velika preiskava. Ker so pa pri Žitniku našli več reči, ki so gotovo bile ukradene južni železnici, se je dognalo, da je bil Žitnik resnični krivec. Obsojen je bil za vse to in za obrekovanje na 13 mesečne težko ječo, z vsakomesečnim postom.
š Prazno učiteljsko mesto je na petrazrednici v Framu. Prošnje do 28. februarija na krajni šolski svet.
š Boj z vlomilcem. Dae 28. jan. se je priplazil v klet kavarnarja Wagnerja v Mariboru predrzen vlomilec. L>e je položil na stran 2 steklenici jajčnega konjaka, ko pride v klet kuharica Amalija Pleško ter prijela vlomilca. Za kuharico je prišel v klet njen gospodar dr. Bergman, ki ga je pa vlomilec tako udaril po obrazu, da je krvavel. Stražnik je tatu odpeljal r.a varno. Izgovarjal se je, da se je hotel v kleti le odpočiti. Piše se Al. \Veber, doma iz Gradca.
š Nemškutarsko gospodarstvo v Teharjih. Kako mečejo nem škutarji, ki so sedaj v Teharjih na krmilu denar skozi okno, kaže sledeči slučaj: Takoj po volitvah lanskega leta so odslovili občinskega redarja Koštomaja, ker je s Slovenci volil. Ta se je pritožil in je po-
tom deželnega odbora dosegel, da so mu morali plačo za tri meseca priznati, v kojih on ni službe več opravljal ampak že njegov naslednik, ki je bil seveda tudi plačan. Proti temu, da je Ko-štomaj svojo plače dobil, nimamo ničesar, vsaj mu je po postavi itak več šlo, ampak zoper to se bomo postavili, da bi se plačevala na občinske stroške dva policaja, samo zato, ker se ljubi nemšku-tarski gospodi svoje sovraštvo nasproti Slovencem kazati na občinske stroške.
š Bralno in pevsko društvo Maribor ima dne 2. t. m. družinski večer v svojih prostorih. Dostop imajo le udje, pevke in pevci in vpeljani gostje.
š Politično zborovanje v Ho-čah dne 4. februarja bo v gostilni g. Rojka. Govoril bo g. dr. D i m n i k.
š V Konjicah bo zborovalo tamešnjo kat. polit, društvo dne 11. febr. popoldne po večernicah. G. dr. K o r o š e c bo go-veril o kmečkem vprašanju.
š Pri Sv. Lenartu v Slov. gorioah bo na svečnico popoldne ob 3. uri politični shod. Poročal bo g. poslanec R e š k a r. Gosp kaplan Lasbaher bo govoril o velilni reformi.
š Veliki polit, shod na Vu-kovskem pri Jarenini bo dne 4. t. m. ob pol 4. uri popoldne. Poročal bo g. poslanec R o š k a r. O perečih kmečkih vprašanjih be govoril gosp. Thaler iz Št. Ilja.
š Cena špehu v Mariboru je
bila na zadnjem tržnem dnevu 72—78 kr.
š Iz finančne službe. Za komisarja ste imenovana nadrespicijenta finančne straže g. Fr. M e n h a r t v Mariboru in Henrik V o r š i č v Celju. V pokoj gre g. V. V e r b i č , respecijent finančne straže v Šmarju pri Jelšah. Vodja finančnega oddelka na Vranskem je postal gospod Fr. D o v n i k.
š Umrl je č. g. Alojzij Dečko, župnik pri Sv. Roku v Sotli. Rojen je bi dne 10. jan. 1. 1839. v Središču. Duhovnik je postal dne 22. aprila 1. 1864. N. v m p.!
š Razpisana je župnija Sv. Rok o b S o 11 i da 9. marca t. 1.
š Triglavani v Celju. Dne 4. svečana praznujeju graški Triglavani v Celju svojo tridesetletnico. Nekteri gospodje razvijajo za to slavnest neko mrzlično delavnost, ki bi bila vredna boljše stvari. Sicer se je zaradi te slavnosti nad našim listom nekdo izmed gospodov v „Narodu" grozno razkoračil, vendar mu na polje psovanja ne bomo sledili, pač pa si pridržimo pravice, izreči e slavnosti sami in načinu nje prireditve par besedij. Počakali bomo seveda, da slavnest mine, Za danes konštatiramo le to, da imajo agitatorji za to slavnest na ustih vedno zagotovilo, da se jim gre edino le slovenske akademike, ne glede na njih politično naziranje. V resnici pa se tako trudijo samo zato, ker so Triglavani liberalci. Prepričani smo, da ne bi nihče teh gospodov mignil i mazincem, če bi hoteli prirediti v Celju svojo slavnost radikalni „Taborjani" ali celo »Zarjani". Spominjamo se še, ko se je nekemu Zar-janu reklo, da nima niti pravice priti v Narodni dom. — Sicer pa bomo videli!
Novice Iz Zagorja ob Savi.
Delavsko bralno društvo je
imelo v nedeljo, 21. jan. ebčni zbor. Pristopilo je precej novih članov.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju je imela v prvem upravnem letu t. j. v 9 mesecih nad 126 tisoč kron prometa. Pridobiva si čedalje večje zaupanje. Število članov koncem leta je bilo 47.
Zastopstvo ,,Vzajemne zavarovalnice" za Zagorje in okolico je prevzel g. Fran Rajnar, goštilničar v Zagorju.
V Kotredežu pri Zagorju se je v nedeljo, 28. prosinca ustanovilo novo „S 1 o-vensk»Yizobraževalno društvo" Župan kotredeški, po domače „Pintar" je poizkusil ustanovni shod preprečiti, pa je mož moral slišati, da ne pozna posta".
Čobal je grozil, da bo zaprl kon-sum, če delavci začno stavkati. To je vzbudilo pri drugih ogorčenje, češ: Kdo ima več pravice do konsuma ? Ali Cobal, ki od njega živi in je torej le naš služabnik, ali mi, ki smo založili denar in plačujemo še vedne ?
Razna mnenja. Nekateri ša vedno Čebala zagovarjajo, češ on že vd, kako je treba postopati s štrajkom. Drugi zopet trdijo, da je podkupljen. Nekateri udje kon suma pa pravije: Nič mu ni zaupati. Naj-boljše je, da sedaj veliko .nafašemo", da nam noben ne be odnesel. Saj jo bo tako najbrže potegnil. Zopet drugi trdijo: Ne bo take sile. Si bo kmalu pomagal. Sklical bo shod, udrihal po »farjih" in si zopet pridobil zaupanje pri svojih. Kaj ed tega je res, naj pove Cobal sam!
Vse se povrne. Ko so v soboto soarugi odhajali od shoda pri M vi 1 i e r j u,
se je čulo sledeče: „Povrača se mu. Do sedaj je Miha vselej pri shodih ponavljal: Dol s farji! Vun ž njimi! Danes pa je njemu zadonelo iz sto grl: Del ž njim!" Vse se povrne.
Leonova družba.
Sinoči je končal prof. Iv. Gruden predavanje o socializmu Lamennaiso-vem. Pokazal je, kako je Lamennais odpo-četka pojmoval religijo le bolj s sociološkega stališča, kako je odtod iz njegove filozofije o socialnem soglasju kot kriteriju izvestne-sti, naravno zrasel njegov krščanski demo-kratizem. Le demokracija more rešiti človeško družbo, a tudi demokracija le tedaj, če bo zajemala moč iz krščanskih načel. Tako se je L. začel boriti za politične svobodo in zasnoval pogoje za prvo katoliško politično stranko. Ker je oprl svoje v dejanskih razmerah upravičene postulate na napačno teorijo, jih oznanjal kot absolutno resnico in zahteval, da jih Rim brezpogojno odobri, je prisilil Rim, da ga je obsodil, in tako je zašel na tisto nesrečno pot, ki vodi v odpad in propast. Kar pa je bilo v njegovih idejah upravičenega, to ga je preživelo in je danes skupna last katoliških politikov. — K debati se je oglasil prof. dr. Krek ter razvil svoje misli o razmerju Lamennaisa do modernega krščanskega socializma. Dokazoval je, da je L. učil krščanski demekratizem, a da se vendar le ta v marsičem razlikuj« ed krščanskega socializma, kakor ga umevame dandanes, tako da se L. ne more imenovati praded krščanskih socialcev. V debato so pasegli tudi dr. L a m p e, dr. O p e k a in dr. zlasti o vprašanju, kje je bila pravzaprav tragična krivda Lamennaisovega življenja in stremljenja, one tragedije, v katero so bili zapleteni tudi tako plemeniti in veliki možje kakor Lacordaire, Montalembert, Gerbet. Soglasno so priznali vsi, kar je praktično in kratko povzel dr. Opeka iz vsega predavanja, da je bila prava tragična krivda La-mennaiseva le ta, da je imel premalo spoštovanja do avktoritete. L. je šel v Rim, a ne zato, da bi poslušal Petra, ampak da bi Peter njega poslušal! — Prihodnje predavanje bo v srede 7. t. m. Predaval bo prof. Evgen Jarc o ljudskih univerzah (Uni-v e r s i t y Extension)s posebnim ozi rem na organizacijo ljudskih predavanj pri nas.
™~~lz~sloutinsRe8a sveta.
sl Demonstracija dijakov v Belemgradu. V nedeljo se je na beli grajskem vseučilišču vršila svečanost sv. Save, kateri so prisostvovali kralj in ministri. Ko je rektor pričel svoj slavnostni govor, so dijaki odšli iz dvorane ob klicih: »Nočemo ga poslušati!" To so dijaki sto rili, ker so z rektorjem nezadovoljni radi vseučiliščnega štatuta.
d Vojaški vlaki bolgarskega kneza. Sofijski „Den* javlja, da se imajo po nalogu kneza Ferdinanda za njegova bsdoča potovanja urediti posebni vojaški viski. Te vlake bodo vodili samo častniKi in vojaki. Ti bedo spremljali kneza tudi na njegovih potovanjih izven Bolgarske.
sl Mrtva roka. Župnik vinograd-skega okraja v Pragi, monsignor Ferdinand L e h n e r , je daroval mestu Pragi 100.000 kren, in poleg tega veliko umetniško knjižnico ter dragocene umetniške zbirke; mesto Praga ustanovi na temelju teh darov češko zgodovinsko umetniške učilišče,na katerem zavodu se b® poučevala umetniško nadarjena mladina v češki historični umetnosti. Plemeniti mecen je izrazil željo, da bi mesto v to svrhci darovale in prezidalo nekdanji samostan sv. Neže, ki je mestna last, ter je sedaj v najemu aeke tovarne, kateri služi kakor skladišče.
s! 500socialno-demokraškib služkinj Šteje Praga. V nedeljo dopoldne so imele v Pragi shod služkinje, na katerem se je proglašalo, da jim ne bo pomagano prej. predno se ne organizirajo soc. demokraško. Shoda se je udeležilo 500 deklet.
sl Sofijsko žensko izobraževalno društvo je sklenilo prirejati predavanja, ki bi širila znanje med bolgarskim ženstvom. Predavanja se bodo vršila na vseučilišču vsako nedeljo in predavali bodo vseučiliški profesorji.
nov pri zadnjih volitvah. Tako je n. pr. v krajih ob dolnje avstrijski meji bilo 1. 1897 7300 članov, 1. 1904 že 12 000, a koncem 1. 1905 že 22.000. V enem samem letu se je toraj tu število članov podvojilo. Podobno raste število članov po drugih krajih. Obenem s številom članov pa se širi tudi kmetijsko časopisje. Kmečki listi imajo že do 40.000 naročnikov. Poprej je obstojala na Bavarskem vsemogočna zveza liberalnih kmetov, a krščanska zveza je svojo tekmovalko ne le došla, ampak že daleke prekosila.
soc. Splošni štrajk in delavstvo. Ker se že tolike govori o splošnem štrajku, moramo navesti še neko stvar, ki bo gotovo našim socialnim demokratom všeč. Ko je bil lani shod nemških strokovnih društev v Kolinu, se je govorilo tudi o splošnem štrajku. Lahko se zanesemo, da so strokovna društva bolj resno obravnavala to stvar, kakor avstrijski socialni demokratje, saj je bilo po 213 odposlancih zastopanih 1 milijon 200 tisoč delavcev. Glavni poročevalec Bomelburg je navedel naj prej vse poizkuse, ki so jih naredili delavci s splošnim štrajkom. V Italiji so delavcem vzeli zaradi splošnega štrajka cel6 pravico združevanja. Na Švedskem se je ponesrečil, Na Holandskem in v Belgiji ravnotako. Zato je priporočal, da shod sprejme resolucije v tem smislu, da se delavstvo, ki je organizirano v strokovnih društvih, izreče proti splošnemu štrajku. Enoglasno je bila ta resolucija sprejeta. Resolucija zame-tuje one politične nagibe, iz katerih gotovi ljudje — socialni demokratje — ščujejo delavce k splošnemu štrajku, ki bi ne bil v korist delavstva, amp.nk v neizmerno škodo.
soc Bolezni med železničarji. Po poročilu ministrstva povzamemo poročilo o boleznih med avstrijskimi železničarji. Iz tega je razvidne, da je v letih 1890—1900 zbolelo med 100 delavci, ki so zavarovani pri navadnih bolniških blagajnah 47 delavcev, med 100 železničarji pa v istem času 71 delavcev. Vzroki so razvidni. Biti vedno na prepihu v najhujšem mrazu in najhujši vročini, dalje velika nevarnost in druge stvari. Tudi bolezni so bile hujše med že lezničarji kakor med drugimi delavci. Med tem ko je bil med delavci vsak bolnik bolan povprečne 9 dni je bil vsak železničar povprečno 13 dni.
Zakonska ljubezen ministrova. Povodom parlamentarnih volitev na Angleškem se pripoveduje o angleškem delavcu ministru lohn Burnsu zanimiva epizoda. Na tisoče delavcev je čakalo izida volitve pred hišo, kjer se je volitev razgla sila. Ko je Burns zmagal, je prišel na bal kon in delavci so ga burno pozdravili. Burns, ki ga delavci še sedaj nazivljejo le ]ohn, zakliče: »Povejte to takoj moji ženi!" — „Smo ji že povedali," mu odgovore delavci. Listi razjašnjujejo to epizodo sledeče: John in njegova žena sta med delavstvom silno priljubljena, posebno vsled svoje pri-prostosti in zakonske ljubezni. Nenavadna ljubezen, ki ju druži, je res nekaj izrednega. Način, kako sta se našla, tudi ni navaden. Ko je Burns bil še delavec, se je silno zaljubil v neko deklico, sedanjo svojo žene. Ni pa vedel, če mu ona ljubezen tudi vrača, zato ji ni rekel aičesar. Molčala sta oba in se od dne de dne belj ljubila. John pa je šel v kolonije, kjer je ostal več let. A tudi tu ni pozabil svoje ljubezni. Nekega dne se vrne domov, gnan po želji, da vidi izvo-Ijenko svojega srca. A komaj se je vrnil, že so ga prijeli radi neke stavke. Ko so ga po ulici peljali v zapor, mu nenadoma pride nasproti njegeva deklica. Izpoznala ga je in pozabivši, da je na ulici, se mu vrže okrog vratu. Tako sta izpoznala «ba, da se ljubita. Bila je to njajina zaroka. John je bil petem nekaj časa zaprt. Ko je prišel iz za pora, je poročil svojo izvoljeuko. Ta nju-jina ljubezen in priprosto življenje je med delavstvom silno popularno. Zato je John, kf> so mu prijatelji prirejali ovacije, zakli-cal: »Povejte ta moji ženi!", a oni so mu odgovorili: „Smo ji že povedali!"
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
—— Podružnica iz Berolina. —
Od nedelje 23. januarja do vštete sobote 3. februarja 1906: m 2-2
Potovanje po otoku
1164 51 :ifi
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste ln brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
1 = Veliko presenečenje! =1
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov < 216 3-1 Za $ld. 195
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospoda s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpoSiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za ?ieugajajoče se vrne denar.
Po svetu.
Socialne vesti.
soc Organizacija kat. kmetovalcev na Bavarskem jc zadnji
čas aiino narastla in šteje že na stotisoče <$Iar>ov. Posebno je poskočilo število čla-
Železničarska štedljivost.
Na belgijskih železnicah puščajo ljudje po kupejih do 350 kg. časopisov na dan. Želez-nična uprava je ukazala te novine spravljati in jih pošiljati potem v tvornico, da delajo iz njih vozne listke.
Milijonar — delavec. Milijonar Georges Westinghonse, posestnik mnogih tovarn, je dal svojega sina najprej v gimnazijo in potem aa visoko šolo Ko je vse to dovršil pa ga je vzel k sebi na dom, kjer dela zdaj kot fabriški delavec. Sin se rad pokori svojemu očetu, ker vidi, da je tudi to potrebno za bodočega tovarnarja.
51 let v postelji je preživela neka Miss Relse v belnici za neozdravljive v Putneyu na Angleškem. V bolnico je prišla kot prva pacientka in ostala tam do pozne starosti 80 let. Služile ji niso ves čas ne roke ne noge, vendar ni nikoli obupavala in želela smrti. Tolažila je celo bolnike, ki so ležali z njo v isti sobi. Umrla ni vsled svoje dolgoletne bolezni, ampak vsled osta-relosti. — V isti bolnici je še več pedobnih slučajev. A samo ženske dosegajo tako visoko starost, pri moških bolnikih je to skoro izključene.
Popirnati žepni robci p« ki-neškem vzorcu se dele med otroke po pariških občinskih šolah, da bi se tak® ene-mogočiio razširjanje tuberkuloze. O tej vpeljavi misli zdravnik prof, Labbe, da je zelo umestna in koristna, če bi otroci te robce po enkratni ali dvakratni porabi metali v zato pripravljene posode z vodo; če bi pa otroci te robce metali po tleh, ali pa jih zvijali v klopčiče in se potem igrali z njimi, bi to razširjanje tuberkuloze še pospeševalo.
Čuden sprevod. Pri sprevodu ljudstvu zelo priljubljenega Benna Buffattija v Rimu je prišlo do spopada med policijo in republikanci. Policija je poizkušala preprečiti, da bi šel sprevod z i r e d e n t -skimi zastavami in navadnim izzivanjem proti Avstriji mimo beneške palače (Palazzo di Venezia) Pri tem je bilo ranjenih več policajev. Končno so prijeli orožniki konje pri rortraškem vozu za uzde in jih peljali na pokopališče.
Zaščitna snamka: „Sidro
Liniment. Capsici comp
Nadomestek za
T^jain - ]Expeller T
je splošno priznano kot Izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1«0
in K 2 so dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sulro* iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri „ilatom levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
Dnevno razpošiljanje.

kamnoseka jgj
ki sta zmožna izdelovati različne predmete iz marmorja, posebno nagrobne spomenike, se sprejmeta takoj v trajno delo. Želi se popolna zmožnost v delu in solidno obnašanje. Jakob Golobič, podobar, Ljutomer, Štajersko.	116 6-5
ftatotiika TIskarna
pripo.oJa rainoTEctn«
vizitnice
pe sliki coni.
W	126 3 - 3
Šivilje,
katere so dobro izurjene, se takoj sprejmejo v modni salon, kakor tudi
dve učenki,
pri gospej Elizi Hitzl- Huber, Fran-covo nabrežje št. 1, I. nadstropje, Ljubljana.
Otvoritev gostilne.
Usojam si slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril
gosiiSrao „pi*i Lovcu"
na Sv. Petra nasipu št. 67 Ljubljana ==
Točil bom pristna vina kakor: dolenjski cviček, štajersko belo istrijansko črno vino in naravni hrvaški pelinkovac ter sveže marčno pivo Auerjevih dedičev. Postregel bom tudi ob vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili po najnižji ceni. Za obilni obisk se priporoča
Z velespoštovanjem Maks Nessman, gostilničar.
SK


3291 57
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodsja vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdala k vsakemu žrebanju.
;a kreditna banka
Akcijski kapital K 2,000.01)1)'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava ln ekskomptnje	Daje prodnjme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje arofcke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In dovlnkuluje vojaško ženltnlnsko kavcije.
JSST Ssbsspt Sa '-»■-—• meni«. S&	i?*" Burna naroilla. 1MB.
»ICIIIH rm	BI
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.