Pubiiahad and distributed under permit No. 19 authorized b) tke Act of October 6th 19x7, on tfaeffle at the Poet Office of ueveund. Ohio. By order 01 the Poatmaater General Cmm ■ ■ m Justice to aB AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Ammcatt f mt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 39. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY APfcIL 2nd 1020 LETO XXIII. — VOL XXIII. The Noth American * banka otvorjena- V soboto, 3. aprila sc vrti otvoritev prve slovenske, ori-zoma jugoslovanske banke v Zjedityenih državah. V soboto odpre prvič svoja vrata The North American Banking & Savings Co. banka, organizirana od naših rojakov in bratov pod državnimi postavami države Ohio. Ob tej priliki je predsednik dr. J. M. Seliškar naslovil na vse delničarje sledeče pismo: Cenjeni delničar: Dan, katerega smo vsi tako teško pričakovali, je prišel. Naša nova banka bo odprta Sta promet v soboto, 3. aprila ob 6. dopoldne. Na ta dan pričakujemo, da nas bo obiskal vsak delničar: pričakujemo tudi, da bo vsak prinesel svoj denar na našo banko. Ce ste imeli dovolj zaupanja, da ste kupili delnice nove drulbe, boste go tovo tudi zaupali vaše uloge, hranilne in čekovne. In ne le samo vi, agitirajte za svojo banko tudi med vašimi prijatelji. Pokažimo, da Slovenci tudi nekaj zmoremo. Vspeh nove banke odvisi od vas, g. delničar. Ali boste storili svojo dolžnost?" Banka bo v soboto, 3. aprila popolnoma pripravljena poslovati. Sprejema hranilne in čekovne vloge, pošilja denarje, in je v ta namen v zve t * YHflbOijSiflWf* -^OiMMHGM' Jbankami v New Yorku, da se bo pošiljanje denarja v staro domovino vr§ilo točno, sigur no in po dnevnih cenah. Posebno priporočamo slovenskim društvom, da vlože svoj denar v to slovensko podjetje. Namen vseh mora biti, da postavimo takoj v začetku močan temelj temu podjetju, ki bo imelo toliko upljiva na gospodarski razvoj največje jugoslovanske naselbine v Ameriki, pa bo tudi velikega pomena za ves ostali gospodarski život po Ameriki. Nekaj posebnega pri tej banki bo: poslovanje po pošti. Rojaki po vseh naselbinah Sirom Amerike bodejo lahko pošiljali svoje vloge v to banko. Za trgovce je ta banka emi nentnega pomena, ker jim bo nudila ugodnosti, kakoršnje teško dobijo pri drugih zavodih. Čekovni, hranilni, trgovski računi, posojila, vse to bodete dobili v prijaznejši in točnejši meri pri svojem do-_ % mačem podjetju kot kje dru-1 gje. Mnogo ameriških bank j* krasno uspevalo v naši naselbini, in gotovo je, da mora uspevati to naše prvo slovensko bančno podjetje. Za delavce je pa istega pomena, kajti stotine jih je, ki kupujejo hiše, treba je denar ja, izdelati listine, zavarovalnina, itd. Glede posojil ste marsikdaj imeli sitnosti in te žave. Tu se bodete lahko pomenili v domačem jeziku in dobili bodete vselej točno postrežbo. Zlasti pa priporočamo našim društvom, da začnejo poslovati s to banko. Marsikatere ugodnosti, katere teško dobe kje drugje, se jim nudijo. Banka bo otvorjena ob 0. uri zjutraj 3. aprila. Poslovalo se bo od 9. do 12 ure. Popoldne 9e ne bo poslovalo do 5. ure, pač pa bodo prostori iprti občinstvu za obisk. Ob j priliki dobi vsak obiskovalec banke lepo darilo. Zvečer od 6-6 ure pa bo banka zo pet odprta za promet. Kdor vloži denar 3. aprila na otvori tveni dan, dobi obresti po 4% Amerika proti tajniku (TAnnunzia. Trst, 1. aprila. Zjedinjene države so nastopile proti d' Annunziu. Ralph B.usser, ameriški konzul v Trstu, je odvzel ameriški potni list Henryu Furst, ki je tajnik d' Annunzia na Reki. Ameriški konzul je dobil navodilo iz Washingtona, da mora nemudoma preklicati potne liste vsem onim, ki služijo pri dT Annunziu in so ameriški državljani. Furst je dobil potni list od državnega oddelka, ker je trdil, da je namenjen v Italijo, da študira. Pozneje pa se je dognalo, da intrigi-ra proti Jugoslovanom, nakar mu je ameriška vlada vze la potni list. Rim, 1. aprila. Kakih 100. 000 delavcev je zadnje dneve hodilo v razne rimske tovarne, kjer so vsak dan ostali 8 ur, toda delali niso ničesar. Ko so pa včeraj zjutraj delav ci ponovno prišli v tovarne, so dobili vrata zaklenjena ln zastražena od vojakov. Tovar narji so se izjavili, da ne bodo več odpirali vrat, razyen za one, ki hočejo delati. Italijanski ministerski predsednik se pripravlja za konferenco lige narodov, ki se prične v Rimu 15. aprila. Pn tej konfoegc^o prišlo na vrsto znova vprašanje Jadranskega moria in London- se bo to vprašanje tedaj defi nitivno rešilo na podlagi sporazuma, kakor ga je predla gal predsednik Wilson, o — Skušnja za poštne uslužbence se vrši 10. aprila v poštnem poslopju. Kdor hoče delati skušnjo naj se oglasi v 5. nastropju poštnega poslopja. Začetna plača je $1200 na leto in se napreduje do $1600 na leto ali pa še več. — Pozor, lastniki avtomobilov. Do 10. aprila morate dobiti novo licenco za vaš avtomobil, ako je dotedaj ne dobite, tedaj vas policija aretira. Oglasite se lahko pri Grdina & Co. ali v uradu avtomobil kluba v Hollenden hotelu. Zvezina velika porota je obdolžila 72 Clevelandčanov kršitye postave proti opojni pijači. Poleg tega pa ima rešiti še nad sto slučajev. — Plinova družba je predložila državi račun, glasom katerega se vidi, da je ta kompa nija naredila lansko leto $3. 307.027.87 lepega čistega dobička. Vsega skupaj je kom-panija imela dohodkov $15. 890.000^ kar pomeni, da je ena petina, ali dvajset procen tov čistega dobička. Kljub tem ogromnim dobičkom kompa. zahteva, da postane cena plinu dražja za sto procentov, z izgovorom da če se bonaravni plin še naprej tako trošil kot se sedaj, ga bo zmanjkalo. Ako bo plin drag, tedaj ljudje ne bodejo rabili toliko plini. Kot znano, se sedaj mestna zbornica posvetuje ali naj se napravi nova pogodba med mestom in kom panijo za nadaljnih deset let. od 1. aprila naprej na hranilne vloge, in na čekovni račun po 2%. Nas veseli, ker je naselbina zopet napredovala v gospodarskem oziru. Postali bo demo bolj neodvisni, objed-nem pa je znamenje, da smo Amerikanci dovolj, dft znamo skrbeti za vse potrebe našega javnega življenja. Vsem cenjenim naročnikom želi veselo Velikonoč - Uredništvo. Turek mora iz Evrope, pravi Wilson Washington, 1. aprila. Načelo predsednika Wilsona je, da se morajo Turki kc£ narod pognati iz Evrope. Ko so zavezniki začeli z vojno, so ime li v načrtu da po zmagi se Tur ke izžene iz Evrope. Toda stara zavist in nevoščljivost med zavezniki tudi sedaj ne dovoli, da se Turka izžene kamor spada. Angleži so s Turki baje sklenili tajno pogodbo, glasom katere Turki dajo Angležem gotove pravice, a Angleži garantirajo, da Turki lahko ostanejo v Evro-pi. Predsednik Wilson je pisal zaveznikom glede Turkov sledeče: Amerika se sicer ni nahajala v vojni s Turčijo, toda je interesirana pri tem, da radi Turkov ne nastanejo nove vojne. Nove vojne se preprečijo le, če se Turka izžene iz Evrope. Vsaka zavist med zavezniki glede turške zapuSčine mora prenehati. Turški upljiv v Evropi se mo ra odpraviti, ker skozi sto-o vropi, je imela Evropa od te ga največjo Škodo. . .Turško vprašanje se reši v prihodnjih štirinajstih dnevih. Potem pa pride na vrsto Jugoslovansko vprašanje. « — Člani unije železniških sprevodnikov in motorma-nov cestne železnice v Cleve-landu so pretečeno sredo glasovali, da zahtevajo od 1. maja naprej 90c. na uro. Prvotno se je domnevalo, da bodejo zahtevali $1.00 na uro. Poleg tega zahtevajo osemurno delo na dan, in- overtime za nad osemurno delo. Svoje zahteve morajo vložiti pri kompaniji do 15. aprila in do 1. maja mora biti zahteva rešena, sicer je štrajk. — In konečno tudi to: Striženje las bo veljalo 75c. po 1. juniju. Tako je naznanil zastopnik unije brivce. Britje ostane pri oeni 25c. Toda kdor bo hotel imeti kratke la se, bo plačal za skrajšanje 75 centov. Pretečeni torek so barberji imeli sestanek in določili novo lestvico. Barber-jem se garantira plača $28 na teden poleg procentov, tako da zaslužijo lahko 35 dolarjev na teden. Od 1. junija naprej se bodejo brivnice zapirale ob 7. zvečer, razven ob sobo tah, ko bodejo odprte do 9. ure. — Najstarejše gledališče v Clevelandu, Star Theatre, je pogorelo v torek ponoči. Škoda znaša nad $50.000. Ogenj je nastal v restavrantu pod gledališčem. Gledališče je bilo prvič odprto leta 1887. Od-tedaj je bilo vedno jako priljubljeno. Vodstvo gledališča pravi, da bodejo popravili ško do V enem tednu in v 14. dnevih se predstave zopet vršijo. — Z lesnim alkoholom se je zastrupil Frank Chenski, 501 Hiti Rd. katerega je policija dobila nezavestnega leža ti pred njegovim stanovanjem, in je kmalu potem v bolnišnici umrl kljub zdravniški pomoči. Pazite, rojaki, kaj nosite v usta. Bolje nič kot strup. Naseljevanj iz Evrope rinvafonft? Ali bo dovoljidlo osebam priti iz stare domOipne, iz Ev rope in drugih kritev v Ameriko, neovirano ii^ svobodno kakor pred vojno?fTo je problem, katerega jMedaj začel reševati kongres. V kongresu je dvoje mnenj rajtega. Nekateri želijo, da stt odpravijo vse ovire dočim so drugi za najstrožje peifeve proti novim naseljenceif. Pri tem pride v poštev [industrija Z jed. držav. Statiffi ka v državnem oddelku v; Washing-tonu kaže, da je nid en milijon delavcev zapustilo Ameri ko po zaključku vojne.. Industrije dežele kažejo statistiko, da primanjkuje v Ameriki štiri milijone ^delavcev. Število onih, ki jrihajajo v deželo, je skrajno'lialenkost-no. P Kolikor se morejtianes dog nati, bo kongres sjcoro go-to-vo odpravil nekatere ovire za naseljevanje, namesto da bi zabranil naseljevanje. A-merika ne mordwstati brez njene industrije trpijo neizmerno škodo. im mm je kandi- V republikanskih krogih je povzročila veliko razburje nje izjava Herbert Hooverja, da je on republikanski kandi dat za predsednika. Dosedaj se Hoover ni nagnil na nobeno stran, toda če je hotel biti predsedniški kandidat, se gla som postave države Califor-nije, mora tiskati njegovo ime kot kandidata na listinah pri primarnih volitvah. Radi-tega je Hoover izjavil, da je kandidat republikanske stran ke za predsednika. Toda Hoo ver je stavil svoje pogoje: On je kandidat le, če republikanska stranka sprejme napreden program, ki bo enako pra vičen trgovcem, delavcem, kapitalistom in vsem drugim razredom. Toda kakor hitro je Hoover podal svojo izjavo, da je republikanski kandidat so padli po njem republikanci. Republikanci mu ne morejo odpustiti, ker jih je pri volitvah 1918 napadel in priporočal demokratične kandidate. Zato pa je gotovo da sedaj, ko se je Hoover izjavil, da je kandidat republikanske stranke, bo šlo v boj proti nje mu vse, kar je republikansko, namreč starega, nazadnjaškega kalibra. Republikanci se bolj bojijo Hoovra kot pa demokratična stranka. V taboru republi Iff Sil sami Hillflliftfl ' Uradno pojasnilo Kratke novice iz — Židje rabijo pri svojih ve likonočnih verskih obredih vino. Vsaka družina, ki spada k tej ali oni sinagogi, ga je dobila za velikonoč po deset galon. Člani židovslih cerkev so prispevali v skupen fond, iz katerega se je napu-pilo vino in oddalo vsem enako, po deset galonov. Vino za verske obrede je fiovolje-no glasom postave. — V sredo je prišlo več slovenskih soprog in nekaj 0-trok iz stare domovine k svojim očetom v Cleveland. Tako je dospela soproga rojaka A. Ljubi zajedno s hčerko ter soproga rojaka Martina Žu-gelj. Jih prav iskreno pozdravljamo na teh ameriških tleh in upamo, da jim bo ugajalo. — Sodniki so izdali pravila, kako se kaznuje avtomobili-ste^ Kdor vozi mimo stoječe ulične kare, $20 in stroške, kdor prehitro vozi $5.00 in stroške, kdor ima umazano licenčno številko $5 in stroške. Kazni so jako majhne. — Rojak John Plntar nam poroča: Nesreča se je pripetila v mojem stanovanju, 15. 801 Waterloo Rd. Collin-wood. Zadnjo nedeljo zvečer ob 8. pride igoj prijatelj Fr. Zaje na obisk in mi pokaže nek umetni nož, ki na eno stran reže, na drugo pa strelja s krogjo, ki ima kaliber 22 Ko sem pogledal to stvar, sem jo takoj vrnil, ker se nisem hotel pečati s tako stvarjo. Nato pa začne Fr. Zaje proti meni govoriti In ka zati kako se umetni nož odpi ra in zapira, ne vedoč da je bila kroglja notri. Ko zapre nož, je revolver se sprožil in kroglja je zadela mene v prša. Odpeljan sem bil v bolniš njo sredo priobčena v listu. Tako Mr. Plntar kot v popravek k novici, ki je bila zadnjo seredo priobčena v listu. — Dr. Marije Magdalene priredi v soboto, 24. aprila ve selico v Grdinovi dvorani. Krtrt zastopniki velikega kapitalizma, dočim se Hoverju ne more očitati tega. V enem pa je Hoover enak z vsemi ostalimi republikanci. On je za prohibicijo kot vsi ostali repu blikanci. — Jos. Vidmar se je pravkar vrnil iz Meksike, kjer je lovil "divjo zverino". Pravi, da je lov jako težaven, ker v Meksiki je neprestano bojevanje tualitam. Kljub temu pa je Vidmar dobil eno "coon monkey", posebne vrste opico, meksikansko sovo ter dosedaj največjo znano kačo klopotačo. Te "zverine" so sedaj na razstavi na 714 Superior ave. kjer jih lahko vidite do 7. aprila. — Vlada pravi, da odkar ima milijone neizkušenih lju di v rokah Liberty bonde ima o razni sleparji zlato žetev. Judje plačujejo z Liberty )ondi vsako stvar, ki se jim rtudi, in v svoji neprevidnosti se želijo znebiti Liberty bon-dov, mesto da bi jih hranili. Ljudje so zgubili najmanj sto milijonov dolarjev, že, ker so za vsako ceno ponujali Liberty bonde špekulantom. — Neka neznana ženska, stara 21 l$t, je skočila v Četrtek zjutraj ob 2. uri v vodo v Euclid Beach parku, par korakov proč od dveh mladih ribičev. Eden izmed ribičev jo je potegnil za krilo, toda je ni mogel držati. Truplo ženske je nagloma zginilo pod vodo. — Nov hotel postavijo na E. 107th St. in Wade Park ave. Imel bo 10 nadstropij in bo veljal tri milijone dolarjev. o Kdo je vaš kandidat? | Poindexter ... R 1 Debs......... ...... S < | Harding..... R | Wood R Edwards ...... ... D | McAdoo ...... ..... D | Bryan........ ......D • \ Čox .......... ..... D ...... I f Palmer.............D U.S.Rel. Shipment Iz Ljubljane se nam poroča: Ko so se zastopniki U. S. Relief Shipment mudili v Trstu, je neki Leo Štrukel, ki je neznano kako dospel v Ljubljano iz New Yorka, raztrosil po mestu govorico, da je on tisti možakar, ki je to pošiljatev ameriških Jugoslovanov spravil skupaj, da je on načelnik vsega, in da je on v Ameriki ustanovil nekako ogromno propagando in podjetje, ki bo zakladalo vse slovenske dežele z blagom iz Amerike. Naši zastopniki, Debevec, Perdan in JakŠič seveda na to niso mogli odgovoriti, ker so bili tedaj v Trstu zaposljeni z razkladanjem iz parnika na vlake. Kakor hitro pa so se vrnili v Ljubljano, so jih opozorili na to, in so podali v vseh ljubljanskih Časopisih izjavo, v kateri so. na primeren način ožigosali Leo. Štruklja ter po vedali javnosti resnico. Nekateri se bodo spominja li, da smo mi o tem štruklju že govorili v časopisu. To je isti človek, kateri je poznan po Amerikit da rad naročuje blago, za katerega nikdar ne plača. Iz Clevelanda je odnesel najslabše spomine,; ko se je mudil tukaj; Petem je nekaj časa vodil gostilno v Bigokl^mi, ^konečno^ pa je ki jako radodarni in je sklenil to izkoristiti. Oglaševal je v časopisju, da on pošilja domov "robo", in par rojakov, ki ničesar ne pomislijo, je v resnici mu zaupalo nekaj boks. Z zvijačo je spravil teh par boksna parnik, misleč v par boks na parnik, misleč v lil. Toda za vse blago, kar ga je bilo potom njega poslano, ne more dobiti v domovini ni ti vožnje, niti proste carine, kar pomeni, da bodejo dotič-ni, ki prejmejo blago skozi Štruklja, morali plačati najmanj 100 procentov vrednosti carice poleg vožnjih stroškov. Da se temu ogne, je Štrukelj trdil, da je to "huma nitarna pošiljatev" ter da sto je za to pošiljatvijo "ameriške jugoslovanske pomožne družbe: , kar je seveda od konca do kraja vse zlagano. Tudi ta trik se mu ni posrečil zato je poskusil zadnjo sleparijo, rekoč da je on spravil vso pošiljatev U. S. Relief Shipmenta v domovino. U-porabil je to odsotnost naših zastopnikov. Toda tudi temu se je prišlo na dan. Štrukelj nima za seboj nobene organizacije, njegovi računi niso nikomur na razpolago, in vtaknil bo lejjp svoto v žep, a rojakom doma povzročil ogro mne stroške. 2al, da časopisie v domovini tako hitro sede na limani-ce vsakemu postopaču in pu stolovcu, ne da bi se prej prepričalo o njem. Tu so se rojaki trudili mesece in mesece, da se je pošiljatev spravila skupaj, uredila, da se je dojbi-lo vsa potrebna pojasnila, dovoljenja, in pravice, pa pride postopač Štrukelj in se nakiti s pavovim prejem. United States Relief Shipment je bil organiziran z vladnim dovoljenjem, pomočjo in nasveti. Namen je popolnoma huma-niren, in vsi računi celega podjetja se predložijo postavnim organom v pregled, in morebitni preostanek gre v dobrodelne svrhe. To je edina pomožna akcija ameriških Jugoslovanov, in kdor se izdaja za zastopnika, brez delavskih krogov Chicago, 1. aprila. Kakih tisoč delavcev v velikih klavnicah Chicage je šlo na štrajk. Radi njih je moralo nadaljnih 50.000 delavcev prenehati z delom. Sem so dospeli zvezi ni posredovalci, da naredijo mir z vaditelji unije. Prodajalci mesa naznanjajo, da če se štrajk ne preneha v 48 urah, da bo zmanj kalo mesa, in da bodejo cene nezaslišano poskočile. Štraj-karji zahtevajo $40 več plače na mesec. Chicago, 1. aprila. Tu je na štrajku 1500 uslužbencev mestne vlade, in dasi jim je vlada takoj ponudila deset procentov povečano plačo, se pisarji nečejo vrniti na delo. Objednem pa grozi mestu velika katstrofa. 500 ognjegas-cev je odpovedalo službo in nacjaljni ognjegasci puščajo slulpe v trumah. Mestole do volilo ognjegascem $200 na leto poboljška, toda ognjegas ci zahtevajo $300. Albany, N. Y. 1. aprila. Pet socialističnih državnih poslancev, ki so bili izvoljeni lansko leto v državno postavo, je bilo danes z veliko veči no navzočih poslancev vrženih iz zbornice. 116 poslancev je glasovalo proti socija-listom, a le 28 za nje. London, 1. aprila. 2000 uči-teljev tff učiteljic Londona je včeraj prišlo pred poslopje mestne zborpice,, kjer so tako glasno zahtevati, da morajo dobiti zvišano plačo, da je mestna zbornica poslala delegacijo do učiteljev, katerim se je obljubilo, da se njih plače nemudoma zboljšajo. •- a- V petek, 2. apr. bo seja dr. Slovenski Sokol ob navad nem času in prostorih. — Delničarji Euclid Foundry Co. so podpisali pogodbo, glasom katere se prične nemudoma z gradnjo obširne, moderne tovarne, ki bostala naBliss Rd. in St. Clair ave. v Euclidu. Kot znano so delničarji tega podjetja najboljši slovenski molderji, znani po svoji izurjenosti, zanesljivosti in resnosti. Od podjetja se pričakuje lepe uspehe. Podrobnosti o tem podjetju lahko zveste pri tajniku Mr. Leo Kušlan, 1091 Addison Rd. — Roparji so navrtali veliko železno blagajno Olson lekar ne na 11600 Detroit ave. in so odnesli $2.670 iz nje. Lekarnar je dan prej potegnil $2000 iz banke, da plača na račun svoje hiše. — 1200 Poljakov, ki so se te kom vojne vpisali v Ameriki v poljsko armado, se nahaja sedaj na potu proti domu v Ameriko. — Dr. Mir, št.. 142, SNPJ, v Colinwoodu ima mesečno sejo tretjo nedeljo dopoldne in ne v soboto, kakor dosedaj. — Iz Columbusa se poroča, da so tam pretečeno sredo u-smrtili na električnem stolu Italijana Vincent Damico. Dokazalo se mu je, da je tekom nekega ropa ustrelil poli cista Wernerja v Akronu. — Krompir se je podražil za 20 centov pri bušlju. dovoljenja od gl. urada, je slepar. Nam se tudi zdi, da je šel Štrukelj igrat ulogo vohuna za neko drugo politično organizacijo, in bodemo dobili o tem prej podatke, potem pa razkrinkamo te nepridiprave. Preiskava je v teku. •_ _ AMERI^ nich, 1293 E. 55th St. nadzor nice: Mary Bricelj, Angela Križman, Ivana Stupar. Zdravnik: Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje vsak 2. torek, v mesecu ob 8. zv. v SND, soba St. 3. INK. 11. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO Sedež Cleveland, Ohio UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. (. podpreds. ANTON GRDI NA, 1053 East 62nd St. II. podpreds. JOHN IVANČIČ, 1700 East 31»t St. Lorain, Ohio Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62 St. Blagajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. N.E. NADZORNI ODBOR: 1) LOUIS J. PIRC, 6110 St. Clair Avenue, 2) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Avenue, 3) LEOPOLD KUSLAN, 1001 Addison Road, POROTNI ODBOR: 1) ANTON OSTIR, 1158 East 61st Street, 2) HELENA PERDAN, 6026 St. Clair Avenue, 3) FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Avenue, FINANČNI ODBOR: h FRANK M. JAKSIC, 6017 St. Clair Avenue, 2) JERNEJ KNAUS,1052 East 62nd Street, 3) FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Avenue. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6110 St. Clair Avenue. Vse dennrne zadeve in stvari, kar se tiče upra-nega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotne« ga odbora Anton Ostir. Dr. Ribnica, Št. 12. SDZ U«t 1913. Preds: Fr. Virant, 969 Addison Rd. podpred. L. Sever, 1077 E. 66th St. tajnik: Ant Laušin 6202 St. Clair ave. zapisnikar: Fr. Sober, 1257 Norwood Rd. blagajnik: M. Križman, 6030 St. Clair ave. nadzorniki: Chas. Kraševec, J os. Sadar, J os. Ban. Zdravnik: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND, soba št. 3. Dr. Slovenec, št. 1. SDZ. Ust. 1910. Preds. John Gornik, 6217 §t. Clair ave. podpreds. Fr. Žibert, 6124 Glass ave. taj. J. Mally, 1105 E. 63rd St. zapis nikar: J. Gabreinja, 6036 St. Clair ave. blagaj. Ig. Smuk, 6220 St. Clair ave. Nadzorni ki: Al. Stemberger, Frank Budich, Anton Vardjan. Dr. zdravnik: Dr. James Selis-kar. 6127 St. Clair ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu, soba št. 3. Dr. Svobodom. Slovenke, št. 2. SDZ. Ust. 1910. Preds. Agnes Kalan, 1007 E. 74th St. podpreds. Frances Spehek, 1120 E. 67th St. tajnica: Helena Perdan, :6026 St. Clair ave. zapisnika rica: Albina Brajdič, 1119 Addison Rd. blagajntca Fan nje Stefančič, 1084 E. 64th St. Nadzornice: Mary Kogoj Ana Šmigovec, Vera Pečiak. Dr. Zdravnik: Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje vsak 2. četrtek v mpsecu ob 7. zvečer v S. N. Domu, soba St. 3- Dr. Slovan, št 3. SDZ. Ust. 1910. Preds. John Zaletel, 1009 E. 66th St. podpreds. Mart. Zaje, 1197 E. 61st St. tajnik in zapisnikar: Fr. KraŠovec, 1009 E. 66th St. blagajnik: L. Spehek, 1120 E. 67th St. Nadzorniki: John Spehek, Lud. Medvešek, Jak. Javor-nik. Zdravnik: Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje vsako 1. soboto v mesecu, ob 8. zv. v S. N. Domu, soba St. 1. Dr. sv, Ana, št. 4. SDZ. Ust 1911. Predsednica: Julija Brezo var, 1173 E. 60th St. pod-ipreds. Mary Sile, 999 E. 76th ,St. tajnica: Frances Debe-vec, 6022 Glass ave. zapisni-karica: Mary Tekstar, 1202 -Norwood Rd. blagajnica: He Jena Mally, 1105 E. 63rd St. Nadzornice: Ana Erbežnik, Rose L. Eršte, Gen. Supan. Zdravnik; Dr. James Seliš-kar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako 2. sredo v mesecu ob 8. zv. v Grdinovi dvorani. Dr. Napredni Slovenci, št 5. SDZ. Ust. 1911. Preds. Fr. Cvar, 978 Addi son, podpreds. Fr. Lenče, 14236 Sylvia, tajnik: Geo. Turek, 1125 Norwood, zapis nikar: Fr. Weiss, 1127 E. 71 st St. blagajnik: Fr. Buta la, 6410 St. Clair ave. Nadzor niki: Anton Simončič, Jos. Tekavčič, Val. Šinkovec. Zdravnik: Dr. Frank J. Kern 6202 St. Clair ave. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v S. N. Domu. Dr. Slovenski Dom, št 6. SDZ. Ust. 1911. Predsednik: L. Recher, R. )0000( F. D. No. 1. Euclid, O. podpreds. Fr. Skotin, Euclia, O. tajnik Ferd. Kobler, Box 213, Euclid, O. zapisnikar: A. Darovic, 19108 Shownee ave. City, blagajnik: Fr. Smajdek, 19605 Killder ave. City. Nadzorniki: Mat. Nemec, Fr. Žagar, L. Seme. Zdravnik: Dr. A. D. Bolton, 15603 Waterloo Rd. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v J. N. Domu. Dr. Novi Dom; št. 7. SDZ. Ust. 1912. Predsednik: Jak. Fortuna, 1204 E . 167th St. podpreds. Jos. Cerjak, 1372 E. 53rd St. tajnik L. J. Safran, 1423 E. 39th St. zapisnikar: John Market, 15310 Daniel ave. blagajnik: A. Colarlč, 6009 St. Clair ave. Nadzorniki: J. Blatnik, Fr. Kramar, Ant. Potokar, Zdravnik: Dr. J. F. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Birkovi dvorani. Dr. Clev. Slovenci, št. 14. SDZ. Ust 1913. Preds. Fr. Jerina, 6120 St. Clair ave. podpreds. L. Mež-nar, 1171 Norwood Rd. taj nik: J. Korn, 1210 Norwood Rd. zapisnikar: L. Eckart, 6303 Bonna ave. blagajnik: M. Birtič, 1029 E. 62nd St. Nadzorniki: Jos. Gašper, J. Lužar, J. Slemberger, zdr. dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v SND, soba št. 1. Dr. Kras, št. 8. SDZ. Ust. 1912. Predsednik: Fr. Legan, 15310 Daniel ave. podpreds. J. Černe, 986 Ivanhoe Rd. tajnik: Jos. Spendal, 16022 Holmes ave. zapisnikar: Fr. Valenčič, 15500 Holmes ave. blagajnik: Luka Trček, 15621 Holmes ave. Nadzorni ki: J. Menart, F. Ferjančič, Fr. Vegel. Zdravnik: Dr. James Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako 1. nede Ijo v mesecu ob 2. pop. v S. Domu na Holmes ave. Dr. Glas Clev. Delavcev, št. 9. SDZ. Ust 1913. Preds. And. čampa, 992 E. 64th St. podpreds. J. Lavšin, 994 E. 63rd St. tajnik: John Levstek, 1121 E. 66th St. zapisnikar: John Sodja, 1077 E. 66th St. Nadzorniki: Fr. Bogovic, A. Lunder, Fr. Lu-šin. Zdravnik: Dr. James Se liškar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako 1. ned. v mesecu ob 1. uri pop. v SND soba št. 1. Dr. Mir, št. 10. SDZ. Ust. 1913. Preds. L. Gliha, 3552 E. 80th St. podpreds. FI. Cesar, 3537 E. 81 st St. tajnik: P. Simčič, 8101 Aetna Rd. zapis nikar: Jos. Glavan, 3760 E. 77th St. blagajnik: Ig. Jerič, 3579 E. 81 st St. Nadzorniki: John Vintar, A. Ule, Fr. Mulh. Zdravnik: Dr. Ku-ta, 7326 Broadway. Seje vsako 1. ned. v mesecu ob 1. uri pop. v šolskih prostorih. Dr. Dr. Anton M. Slomšek, št. 16. SDZ. Ust. 1913. Preds. Leo. Kušlan, 1091 Addison Rd. tajnik: Domi-Ijan Tomažin, 1095 E. 64th ;St. zapisnikar: Jos. Perpar, (5348 Spencer ave. blagajnik: i Fr. Žnidaršič, 1316 E.Jlst St. Zdravnik: Dr. James Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako 2. sredo v mesecu ob 8. zv. v stari šoli sv. Vida. Dr. Fr. Prešeren, št. 17. SDZ. Ust. 1913. Preds. John Centa, 6105 St. Clair ave. podpreds. A. Anžlovar, 6202 St. Clair ave. tajnik P. Bukovnik, 1068 E. 68th St. zapisnikar: J. Bukovnik, 7502 Lockyear ave. [blagajnik: Jos. Stampfel, 6129 St. Clair ave. Nadzorni , ki: Fr. Kerže, J, Mausar, |Val. Beden. Zdravnik: Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. 1 Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 9. uri dop. v SND. Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18. SDZ. Ust 1914 Preds. Jos. Zakrajšek, 6218 St. Clair ave. podpreds. Jos. Salamon, 1152 E. 63rd St. tajnik: J. Vidervol, 1153 E. 61 st St. blagajnik: A. Ba-šča, 1016 E. 61st St. tfadzor-1 niki: A. Koželj, A.Strniša, V. Kompare. Zdravnik: Dr. ames Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 1. uri pop^ sta 1 ri šoli sv. Vida. Dr. Bled, št. 20. SDZ. Ust. 1917. Preds. Gabr. Rus, 3698 E. 78th St. podpreds. V. Zrim-šek, 7728 Ossage ave. tajnik: A. Gorenc 3599 E. 76th St. zapisnikar: L. Bobnar, 3741 E. 77th St. blagajnik: Jps. Godec, 3568 E. 81st St. Nadzorniki: L. Verček, Fr. Kovač, A. Valenčič. Zdravnik: Dr. Kuta, 7326 Broadway. Seje vsako 3. ned. ob 1. pop. v Tomažinovi dvorani na Marble ave. Dr. Jugoslovan, št. 21. SDZ- Ust. 1918. Lorain, O. Preds. A. Eisenhart, 1743 E. 33rd St. podpreds. Fr. Len ček, 1617 E. 29th St. tajnik John Ivančič, 1700 E. 31st St. zapisnikar: John Kozjan, 3116 Elyria ave. blagajnik: Fr. Debevec, 1702 E. 29th St. nadzorniki: John Svet, Fr. Janežič, Fr. Ivančič. Zdravnik: Dr. W. H. Hayes, 2840 Pearl ave. Seje vsako 1. nedeljo v mes. ob 9. uri. v Vi-rantovi dvorani. 2 Carl ni ca Frances O 60th St. Nadzornice: Ana Erbežnik, Ana Boldan, Mary Babnik. Zdravnik za sprejem novih kandidatinj Dr. Frank J. Kern. Seje se vrSe vsak prvi in tretji torek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 3. li, 1105 E. 63 r d St. Odborni-ce: Mary Skulj, Ana Erbež- K. E. Pod. društvo Presv. Srca Jezusovega. Predsednik John Levstek, 1121 C. eeth St. podpredsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St. prvi tajnik Frank Zupančič, 1364 E. 36th St. drugi tajnik John Žnidaršič, 1233 E. 60th St. blagajnik Jernej Žnidaršič, 6521 Schaefer ave. dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Redne seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob.l. uri pop. v S. N. Domu, St. 3. Opozarja se člane, ki pošilja jo asesment po otrocih, da se bo po sklepu seje z j an. 1920 pobiralo denar od otrok samo pred sejo do 1. ure in ne pozneje, kar naj prizadeti člani upoštevajo. Opomba: Te oglase priob-čujemo enkrat ali dvakrat na mesec in so velika pomoč vsem članom društev. Društvo, ki hoče imeti oglas za celo leto v listu, plača $10, ali za vsak mesec 85c. Vsake spremembe naslovov uradnikov, sej in drugo, naj se takoj naznani, da popravimo. KZP. Dr. Srca Marije (novo) Predsednica M. Vidervol, 1153 E. 61 st St. tajnica R. Rozman, 1072 Addison Rd. zapisnikarca A. Ermakora, 6808 Bonna ave. blagajničar ka S. Juratovac, 993 E. 63rd St. Društvo plačuje $300 smrtnine in $5.00 podpore v času bolezni na teden. Ases ment je $1.00 na mesec. Pristopnina je jako majhna. Dru štvo vabi katoliške žene in de deta k pristopu. Seje se vrSe vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7. zve-Cer. Dr. Dvor Baraga, št 1317 COF. Reda Kat. Borstnarjev. Nadborštnar Fr. Perme, 133 Norwood Rd. podboršt-nar Anton Hlapše, 1082 E; 72nd St. tajnik zapisnikar J. Cikelj Jr. 5430 Standard ave. inančni tajnik Lawrence Zupančič, 1372 E. 47th St. )lagajnik Jernej Knaus, 1052 62nd St. Odbor: Jos. Bu-covec, Ant. Skulj, John Skulj. Zboruje vsako 3. nede jo v sfari šolski dvorani ob pol dveh pop. Dr. Loška Dolina. Predsednik Jernej Znidar šič, 6521 Schaefer ave. podpredsednik Mattija Truden, 138 63rd St. tajnik John Krašovic, 1097 E. 66th St. računski tajnik John Žnidaršič, 1233 E. 60th St. blagajnik Jernej Kraševec, 5906 St. Clair ave. zdravnik Dr. J. VI. SeliSkar. Društvo plačuje $200 smrtnine. Dr. Danica, št. 11. SDZ. Ust. 1913. Predsednica: Frances Zakrajšek, 992 E. 64th St. pod preds. Rozi Zupančič, 1027 E. 61 st St. tajnica: Frances Hudovernik, 1081 Addison | Rd. zapisnikarica: Frances i Stolfa 6712 Bonna ave. bla Slov. žensko pod. društvo Carniola, št 493 L. O. T. M. Predsednica Frances Babnik, 1388 E. 45th St. podpred ______________. , | sednica Agata Skoda, 1370 Fannie Trbežnik, 6615 Bon-Marquette St. tajnica Julija na ave. blagajničarka Katie j Brezovar, * 1173 E. 60th St. Perme, 1133 Norwood Rd. gajnica: Emma M. Drob-1 računska tajnica Frances Ho računska tajnica Helena Ma- S. K. K. Pod. dr. sv. Jožefa. Predsednik Frank Koren, 583 E. 41st St. podpredsednik Jos. Lavrič, 1004 E. 64th St. tajnik I. Gržinfiič, 1423 53rd St. pomožni tajnik akob Zabukovec, 5134 St. Clair ave. blagajnik Jos. Erbežnik, 1123 E. 63rd St. zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St. Colinwood. zastopnik za Collinwood Fr. Kd-jJmerlj, 455 E. 152nd St. za West Sid$ Geo. Kofolt, 2038 W. 105th St. za West Park Ivan Gorišek, Settlement Rd. Nadzorniki: Frank Koš-merlj, Alojz Skander, Evsta-hij Brezovar. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v S. N. Domu, soba št. 3. _ Slov. Kat. Pevsko društvo Lira. Predsednik Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. podpredsed in pevovodja Math Holmar, 1109 Norwood Rd. tajnik J. Sterle, 6711 Edna ave. blagaj nik Frank Matjašič, 6215 Edna ave. kolektor Anton Hlab še, 1082 E. 72nd St. Pevske vaje vsak torek, četrtek in soboto zvečer ob 7. uri v stari šoli sv. Vida. Seja vsak prvi četrtek v mesecu. K. ž. Pod. dr. Srca Marije (staro) Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60th St. podpred sednica Mary Grdina, tajnica Slovensko Lovsko Pod. dr. sv. Evstahija. Uradniki za leto 1920 so: Predsednik Louis Mežnar, 1171 Norwood Rd. tajnik J. Schlemberger, 7613 St. Clair ave. blagajnik John Grdina 6025 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Gr dinovi dvorani. V slučaju bolezni je dolžnost vsakega čla na, da takoj naznani tajniku, če hoče biti deležen bolniške podpore. . Dr. sv. Antona Pad. C. K. of O. Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St. podpreds. Jos. Meglič, 6713 Edna ave. prvi tajnik in zapisnikar, JohnSterle, 6711 Edna ave. finančni tajnik Anthony Skulj, 1099 E. 71st St. blagaj nik Jernej Ogrinc, 6026 Glass ave. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo vmesecu v stari šoli sv. Vida. V društvo se sprejemajo le praktični ka toličani. DR. Z. M. B. Zboruje vsakdo tretjo nede ljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Narodnem Domu. Dru štvo je na dobri finančni podlagi, plačuje sedem dolarjev tedenske podpore. Sprejema se mladeoiče in može od 16. do 33. leta. Uradniki so: Predsednik Frank H. Mer-var,41361 E. 55th St. tajnik zapisnikar Josip Centa, 1175 Addison yRd. finančni tajnik Josip Žnidaršič, 1264 E. 59th St. blagajnik Leo Kušlan, 1091 Addison Rd; 2tmo. VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN ODJEMALKAM VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM ŽELIM v VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Beno. B. Leustig, 424 ST. CLAIR AVE. THE ACT OF CO DOMOVINA" in and for the State and county \ Pirc, who, having been duly a\ that he is the Editor of the AMERIi la to the best of his knowledge ownership, management etc., of the ihown in the above caption, required •died In section 443, Postal Law« and -----on the reverse of this form, to wit: 1 That the namee and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: James Debevec, Publisher, 6119 St. (flair avenue. Lois J. Pirc, Editor, 6119 St. Clair avenue. . J" tlwJ^n2T8 arc: James Debevec, 6119 St. Clair avenue and Loud* J. flPirc, 611* St Glair avenue. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other security hoL ders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mort °&er f®0"'*'« are: Merienthaier Linotype Co. New York, NX Ed. Kalish, Cleveland, Ohio. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the ow_ . ners, stockholders, and seourtty hoWers, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholders or security nolder appears upon the 'books of the company as trustee or In any other fiduciary relation, the name of the iperoon or corporation for whom such trustee Is acting Is given; also that the said two paragraphs contain statements em 'oraotag affiants full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not ap pear upon the hooks of the company as trustees, hold stook and securities in a capacity other than that of a bona fidci owner, and this affiant has ua reaso to believe that any other person, association, or corporation has sny interest direct or indirect In the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him. o j , j t_ . Louis J. Pirc, Sworn to and subscribed before me this 16th of March 1920. (SHAM August Haffner, Notary Public, My commission expires Aug. 21. 1921. DELOVANJA AMERIŠKEGA RUDEČEGA KRIŽA U EVROPI. Washington, D. C. — Nekaj preko tisoč vslužbencev ameriškega Rudečega Križa nahaja se, glasom zadnjega poročila glavnega urada, še vedno v Evropi v aktivn'em"* pripomožnem delovanju. Velik del osobja nahaja se na Francoskem, poglavitno v zvezi s skladišči blaga, potrebnega za relief, in njegovim prevažanjem v razne kraje. Osobje, dodeljeno k raznim komisijam, ki delujejo v poedi-nih pokrajinah pod vodstvom osrednjega urada na Francoskem, znaša sledeče število: Francosko, 28, Albanija, 65, Čehoslovakija, 3, Grško 5, Italija 29, Jugoslavija 140, Poljska 131, Rumunska 29, Zapadna Rusija 25, Angleška 5, Dunaj 12. Dasi je delo Ameriškega Rudečega Križa onstran morja še vedno od velike važnosti in ima najbolj blagodatne posledice, vendar se isto stopnjevaje opušča tako hitro, kolikor je to mogoče storiti v skladu z obvezami človekoljubja, in to v vseh deželah razun Poljske, Baltiških držav in Južne Rusije, kjer je trpljenje tako, da treba absolutno na-daljne pomoči Ameriškega Rudečega Križa. Col. Olds, poverjenih Ameriškega Rudečega Križa za Evropo, navaja, verjenik Ameriškega Rudečega Križa za Evropo, navaja, slanstvo: Značaj delovanja na Balkanu premenjava se iz nuj-nostne pripomožne akcije v zdravniško službo in v to, da pomaga one narode, da si sami ustvarijo svoje lastno pripo-možno mašine-rijo. Da se pride v okom strašni križi, ki je nastala na Dunaju, dalo se je tem mestu za $1,200,000. raznega materijala za relief. V Italiji se delo omejuje na domačo pomoč družinam onih, ki so služili v ameriški vojski, in Amerikancem, ki so služili v italijanski vojski in ki bi se radi povrnili v Ameriko. Najbolj razsežno je sedal delovanje na Pojjskem, kjer se Ameriški Rudeči Križ v zvS zi z Ligo Društev Rudečega Križa bori proti epidemiji tifu-y sa in skrbi za revne begunce, ki se trumoma vračajo domoV/ Čehoslovakiji so prideljene bolničarke, ki pomagajo k u-stvarienju narodnega bolničarskega sistema, in sodelujejo z Čehoslovaškim Rudečim Križem pri razdeljevanju 150 vagonov pripomožnega materijala, poslanega od ameriške organizacije v minolem poletju. Pelo na Francoskem je Se obsežno, a stalno pojema do zaključka okolo 1. julija. Po prepričanju Gol. Olds-a bo ruski problem eden izmed najbolj važnih in se sedaj z vso eneržijo nabirajo potrebne zaloge materijala za razdelitev po postajah ob Baltiškem in Črnem morju, radi tega se je osobje v baltiških pokrajinah povišalo od 54 na 70. Ukrenilo se je tudi potrebno, da se organizira v Carigradu relief v pomoč beguncem iz Južne Rusije. Dodatno v tem večjim nalogam, ki jih izvršuje Ameriški Rudeči Križ v Evropi, je Še kakih dvajset drugih panog delovanja v korist bednim otrokom v evropejskih pokrajinah, upravljenih od Junior Red Gross, ki ga podpira 14, 000,000 ameriških otrok, njegovih članov. RAČUNI SLOVENSKEGA* NARODNEGA DOMA V CLEVELAND, OHIO ZA MESEC FEBRUARY 1920. Dohodki: Na delnice vplačano od društev.........$807.10 Na delnice vplačano od članov..........$133.35 Skupaj: ................. $.940.45 Najemnina ................................. $ 246150 Razno (Dohodki kluba) ......................$ 176.25 Skupnih dohodkov je bilo v Februariju........ $1363.20 Stroški: ^ Kurjava in razsvetljava---- ----$27.70 >P Zabavni klub .................. ......$50.00 J Plača osobja ......................$80.00 Razno (Gospodarske potrebščine) ....... $28.75 Uradne potrebščine....................... $28.06 Skupnih stroškov je bilo v Febr. Skupaj:.......$ 214.51 Preostanek .......V......................... $1148.69 Preostanek blagajne dne 31 Januarja 1920 ......$3316.44 Skupaj v blagajni dne 28 Febr. .... $4465.13 Denar je naložen: a. Na bančni knjižici št. 38590 The Lake Shore Banking & Trust Co. ......................... $2693.85 b. Na bančni knjižici št. 39623 The Lake Shore Banking & Trust Co....................$ 16.55 c. Na bančni knjtfici št. 26913 The Cle. Trust Co..$ 1.02 d. Na čekovnem prometu The L. S. Bank. $134.66 Nevrnjeni čeki v znesku ............$ 30.95 Ostane še: .................................. $ 103.75 Liberty Bonds............................... $1650.00 Skupaj:..............$4465.18 Frank Butala, blagajnik K r. Erazem Gorshe, tajnik 1. r. Knjige pregledali in pronašli vse v popolnem redu: Frank Budič, 1. r. John Centa, I. r. Rosie Mayers, 1. r. MLADA MORILKA. St. Louis, 30 marca. Danes se je pričela tukaj sodnja obravnava proti 16 letni Uršuli Broderik, ki je obdolže-na,v da je 14. aprila, 1919, ustrelila svojega očima. Ko je bilo to dekle staro 12 let, je ustrelilo -svojega rjavega očeta, sedaj pa očima. Tedaj ko je umorila očeta, se je izja vila, da je branila svojo mater, ko jo je oče hotel te in porotniki so jo tedaj o. stili. O svojem očimu pa tri da ji je hotel storiti silo, radi-česar ga je ustrelila. Pač iz-vanred^n otrok! lisočt no*vih Dve veliki zalogi teh finih švicarskih zastorov v krasnih desajnih. Ivory ali šampanjska barva. $12.50 Point de Gene Custains CO QC par pa ...................... .....fOiVV $17.50 Point de Gene Curtains C 1 O 7IZ par po.......... ...............^ I Om I 9 Fini net zastori, izvrstna kvaliteta. S čipkami, marquisette zastori, voile in razni drugi vzorci. To so izvan redne vrednosti, in vi si prihranite d*|JJ , najmanj $1 do $2 pri paru.........»P3«"«' pd!« Lace Curtains in filet in Madras Weaves, posebno par samo ......................... $2.87 Marquisette Filet Curtains, jako trpežni, deloma ne-perfektni, vredni vedno $5.95, sedaj po........$3.95 Fine filet zastorne mreže, 42 pal. iiroke, vsi novi vzorci, jard po .........................$1.19 Importirani grenadines, 2 jarda široko, z križne zastore, jard po..................... $1.79 Naši 98c Cretonnes, jard široko, najboljši materijal velika izbera, jard po................ ......79c 59c Curtain Voiles, obrobljeni, jard široki, beeli in beige, jard po............................49c 30 in 36 pal. sunfast draperi materi jal, jako dobra izbera barv, jard po....................89c Posteljne blazine, mera 20x27, jak o dober puh, par po ..'....................... $7.69 jI J Baileys 5 nadstropje. < >4444444 44444444 4 444444444 4 4444 fc : 1355 L 55th St. Tog. St Qair: : Vstopu 55. cesti nad lekario ; Ure od 9. zjutraj do 8. »večer. ; Zaprto ob sredah pop. ; ; tudi ▼ nedeljo zjutraj. »>»HM»IMIHMI Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša posuti hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 1.000 Kron 5.000 Kron 10.000 Kron Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft 82 Cortlandt St NEKOLIKO POJASNILA. j Raznesla se je govorica, ki Jjt naravnost krivična in neopravičena, in da so na jasnem vsi oni, ki se zanimajo za to, hočem dati na tem odgovor. Sicer ni potrebno posebnega odgovora, ker pameten človek takoj vidi, da je vse skupaj delo škodoželjnosti, toda ker se sliši: vidiš, taki-le so "farški podrepniki", sem se odločil dati nekaj odgovora: Govori se, da sem jaz odrekel prevzeti pogreb pokojne soproge Zupančič, ki je umr-la na 1205 E. 168th St. Zares čudne stvari. Kdor se spominja, so me lansko leto napadali, da jih drugim pobiram, no, sedaj pa prihajajo, da jih ne maram. Enkrat govorijo tako, drugič drugače. Pameten Človek zna, da je vse to skupaj ena bajka, kajti nekar-tere posebno veseli meni odvzeti dobro ime, in uporabijo vsako priliko, da se znesejo nad menoj, z lažjo, hinavstvom in obrekovanjem, ker resnice ne znajo in nečejo go voriti. Jaz še nisem nikdar odrekel nobenega pogreba nobeni družini, ne oziraje se na Čas, daljavo, stan ali kake druge okolnosti, bodisi kdor hoče, prijatelj ali neprijatelj, premožen ali berač, ponoči ali podnevu, vselej sem bil povsod prvi kamor me je dolžnost klicala. Spominjam se pa ene izjeme lanskega leta, ki je bila opravičena v korist sirotne udove. Prišla je k meni in sporočila, da je truplo njenega moža pri mestnem pogrebniku, za katere pogrebe plača mestCT. Ker je bilo za časa influence, in ker sem vedel kako je žena sirotna, sem ji svetoval naj bo s tem zadovoljna, ker je ne bo prav nič veljalo. To sem storil z na menom, da ji dobro želim in ji prihranim gotove stroške, magari da bi ji jaz storil brezplačno, kar sem že mnogokrat, pa ne bi bilo za njo nič boljše, ampak bi imela velike odgovornosti. j Kar se pa tiče pogreba soproge ZupančjJ mi je silno tal, da je tako prišlo. Kdo je kriv neče nihče vedeti. So-prog je poslal brata, da me pozove, bratjrdi, da je storil svojo dolžnost, se vrnil in spo ročil, da jaz ali nečem ali pa ne morem priti. (Jni ki so tele fonirali tudi trdijo, da so storili svojo dolžn6st, in da niso dobili povoljnega odgovora. V mojem stanovanju pa, kjer je urad in stanovanje, je tako urejeno, da smo vedno čuječi na telefone, posebno še ob večernem času, ko smo vsi doma, toda nihče ničesar ne ve o telefonu. Najbo že kakor hoče, gotovo je, da mi nismo odrekli, Kako se je to zgodilo, ne bom obsojal nikogar, pa tudi nihče naj ne bo užaljen. Drugače je pa, ako se nalašč dela nato, kakor t sem bil opozorjen pretečeno leto, da so nekateri delali to in v resnici so bile družine, ki niso mogle same iz hiše poslati po pogrebnika, in so to drugim prepustili, drugi so svoje pozvali, drugače kot jim je naročilo, proti volji užine. Pred nekaj leti se je še gr-še delalo, nekateri so imeli to navado, da so napadali one družine, (udove), zakaj sem jaz pogrebnik, namesto tolaž be od strani društva so bile surove in grobe besede, in grozilo se je, da se ne bo Izplačalo radi mene. Take stva ri si nekateri suroveži drznejo še danes, kar se jih pa svari radi olike, da sp to opusti, ker smo v svobodni deželi, dajmo torej svobodo vsem pri voščiti. Ako so domači zadovoljni z enim pogrebnikom, naj bodu toliko bolj še ostali rojaki. Te vrstice sem napisal v sporazum in za boljše bodoče delovanje. A. Grdina, pogrebnik. PRED ODHODOM V STARI KRAJ. Prqd odhodom na parnik Im-pg^ator se podpisani še en-krit poslavljamo od svojih številnih prijateljev in znancev v Cleveland, Ohio in drugod. Posebel pozdravljamo i svoje brate, sestre in njihove družine ter druge sorodnike. Zahvaljujemo se še enkrat onim, ki so nas spremili na postajo. Ob enem se zahva ljujemo rojaku Leo Zakrajfie ku v New Yorku za njegovo točno in pošteno postrežbo in njegovo tvrdko tudi rojakom] priporočamo. Jernej Otoni-čar, Louis Tomažin, Mihael Žele z ženo in Martin Mezek. LAKOTA in MRAZ povzratijo, da milijoni stradajo v ccr\tralni Evropi. Vaši sorodni-niki In prijatelji so med onim), katerim primanjkuje živela in obleke. ia Vi lahko olajšate to trplenje, (e jim poiljete denar na hiter in zanesljiv naSin potem TUJEZEMSKEGA ODDELKA Denar, ki ga poiljete, bo danea v Evropi več kupil kot kdaj prej. Dajte da vam pomagamo da pomagate onim, ki želijo. Nafti urad-niki govorijo v slovenskem jezika. Mi imamo direktne brzojavne zveze, kar povzročuje, da lahko poslujemo hitro in po najbolj zanesljivih cenah. ™g CITIZENS Savings and Trust Co* EUCLID AVE. ZAP. OD E. 9th STREET Ta banka in Union Commerce National so pod enim lastništvom in so n*jve$}a bančna enota v državi Ohio KAKO KMALU ALI KAKO HITRO? V teh Časih je vprašanje najbolj važno za one, ki nameravajo poslati denar v staro domovino svojim prijateljem: "Kako kmalu dobijo moji ljudje denar?" Nihče ne more NATANČNO povedati, kako hitro se denar izplača, kajti brzojavi, transporti, pošta in druge stvari nikakor niso še na normalnem stanju. Otis & Co. pa potom svojega tujezemskega oddelka daje hitro službo, jo najboljše priložnosti. tako hitro kot jo nudi- Imamo direktno brzojavno zvezo z vsemi tujezemskimi trgi kar je velik faktor pri TOČNI postrežbi. POSKUSITE. Public Square OTIS & CO. CUYAHOGA BUILDING 216 SUPERIOR AVE. Nasproti pošte. Et eKtrični gladilniK bo xmcLTtjJtcil li-Kalni dan. Ali ste že kdaj premislili koliko minut zgubite ob dnevih," ko gladite perilo, ker morate hoditi od peči do mize in menjati železo? v Električni likalnik odpravi vso to potrato časa in energije. Vi lahko delate neprestano. Električni likalniki se prodajajo v vseh trgovinah za električne stvari. Cena je mala in stane vas jako malo operirati električni likalnik. THE ILLUMINATING CO. PUBLIC SQUARE Cvetlice za Velikonoc Slovenskemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam že sedaj in dobim še v zalogo najlepše CVETLICE V POSODAH Na izbero imate mnogo vrst najbolj priljubljenih cvetlic. Vsaka hiša naj se okrasi za Velikonoc s cvetjem. Kaj je bolj prijetnega pri hiši kot lepo dehteče cvetlice, s katerimi ozaljšate svoj dom. r KUPUJTE PRI DOMAČINU ki vam je vedno pripravljen točno postreci s poštenim blagom in po nizkih cenah. Polna zaloga šopkov, vencev, svežih in umetnih cvetlic Svoji k svojim! SLAPNIK & CO. EDINI SLOVENSKI CVETLIČARJI 6113 ST. CLAIR AVENUE NAZNANILO. Slovensko Lovsko podporno društvo sv. Evstahija je sklenilo na glavni letni seji meseca decembra, M 9., da se o-prosti nove člane vstopnine, in sicer za tri mesece, april, maj in junij. Torej sedaj imate iepo priliko zopet pristopiti v podporno drultvo, kateri fte niste v društvu in želite stopiti Ae v enega. Natančna pojasnila dobite pri vsakem Članu Lov. društva ali pa pri tajniku .Jehn Sehllmbergtr, 7«IS 8L Clair Ave. SOBA SB ODDA sa 1 fante aH dva. brezhrane. 1028 E. 70th St. <30) NAPRODAJ so S hiše, na M. eeeti. Prodajo se poceni, ker namerwa lastnik odpotovati v staro domovino. Po-zve se na 6711 ali 6717 Ednw. (38) AVTOMOBIL NAPRODAJ, » 5 Proda se po nizki ceni. Vprašajte na 1161H E. 61at St. zgorej. (30) "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNINA: Za Ameriko Za Evropo - . - $4.00 . . $5.50 Za Cleveland po pošti Poeameana številka • Vm piMM, dopisi la »lit St Clalr An. N. B. na| M polil j a n« "Aaorilka Do»avloa" Clavslaad, Ohio Trt. Cay. Priaoaton fAMES. DEBEVEC, Publuhtr LOUIS J. P1RC. Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read hy 25.000 Slmuis in the City of Clcfdaad ail ebewkew. Afartisiig rates oa repest American is spirit Foreip is laifoafe only Enured as socond-claaa matter January Sih 1909, at tha poat offloa at Oakland, Ohio undar Ibo Act of March 3rd, 187». _ NO. 39. Fri. April 2nd 1920 Italijanski imperijalizem in Jugoslovani Ce prižigajo pomočniki rimske zavojevalne politike svoj umetni ogenj fraz ter dokazujejo svojo pravico do zasedenega ozemlja, ne ostane po kratkem pokanju in sikanju ničesar, kakor dim in smrad. Gotovo je pošiljal svojčas Rim svoje legije na dalmatinsko obal, toda ustalil in udomačil se romanski element pravzaprav ni nikdar in od VI. stoletja naprej je to ozemlje popolnoma izginilo v slovanskem valu. Gotovo je nekaj stoletij gospodovala tudi beneška republika velikim delom dalmatinske obali, toda le toliko, kakor je imela v oblasti jonske otoke, Morejo in Kandijo. Dalmacija je bila trdnjava proti Turkom, kolonija, pa ne narodna posest in nikdar cilj takrat neznane narodnostne politike. Tudi odseva z mostov, cerkva in palač po mestih prav pogosto spomin na italijansko arhitektufo in italijanski jezik je bil dolgo časa ključ za duSevni razvoj, tako kakor v drugih jugoslovenskih pokrajinah nemščina. Toda plusquamper-fekt, perfekt in imperfekt so neveljavni časi, kjer se konjugira pravo narodov. Vse historično je samo nasilje smrti nad življen)em je samo sedanjost sme zmagati. V tpj trezni luči 20. stoletja pa razpade hvalisana "fialijanita" (»e samo pokrajin, ki jih zahteva D'Annunzijo, marveč tudi pokrajin, ki jih zahteva Nitti, kakor mumija na svežem žcaku. Že s Trstom, v čigar ulicah je hotel svetovni potovalec Barzzini z zadoščenjem najti prebivalstvo bolj čiste in bolj žive italijanske qarodnosti, kakor v svoji domovini, je velik križ. Ko je ljudsko štetje 1. 1910. napisalo tu na tablo 141. 509 Italijanov in 37.864 Slovencev, dočim se je merilo 10 let poprej še 06.495 Slovencev s 75.460 Italijani in je mesto v tem desetletju po vseh potih vleklo nase Jugoslovene, so morali jeznemu razburjenju Slovencev priznati novo štetje, ki je zvišalo število Jugoslovenov na 60.602, število Italijanov pa zmanjšalo na 118.353. V Istri, kjer je bilo razmerje med Italijani in Jugoslovani še leta 1846, kakor 3: 1. je naselitev italijanskih kramarjev in podpiranje italijanskega žlvlja s strani Dunaja, dalo mestom in trgom latinski duh. Toda pred mesti je vse čistq slovansko, RoW 168.184 Srbo-hrvatov in 55.134 Slovencev ni 147.417 Italijanov toliko upoštevati. V drugih slovenskih deželah, nad katerimi vihra danes savojski križ, je ravnina italijanska, gora slovanska. Gradišče in Tržič pripadata po pravici Rimu. V mestu Gorici samo je živelo 1. 1910. 11.512 Slovencev, dasiravno so se dvignili v zadnjih 20 letjih od !7.28% na 38.84% prebi-valstva.PMaapfOti M&12 Italijanom in 3238 Htmmmmti™ ma tujim uradnikom, še v manšini, toda kroginkrog po Goriškem je udušilo 70.152 Slovencev 2765 Italijanov in v sežanskem okraju pride na 343 Italijanov 29.609 Slovencev, v Tolminu na 29 Italijanov 37.919 Slovencev, tako da Italijani sploh ne pridejo do veljave. Dalmacija s 610.669 Srbohrvati poleg 18.028 Italijanov, je čisto slovanska dežela z niti 3% talijanov. Samo v dveh okrajih. Zadru z 49915 Srbohrvati in 11.574 Italijani in Split s 50.514 Srbohrvati in 2090 Ita-ijani, presega število Italijanov 1000. Reka, ki tvori izven Dalmacije posebno luko ter je od usqde določena za uvozno in izvozno pristanišče mlade jugoslovenske države, — do čim sta enako za pristanišča določeni mesti. Durbovnik in Split ločeni od zaledja z visokimi gorami ter zvezani z gospodarskim ozemljem k večjemu z ozkotirnimi železnicami — ima sama 15.687 Jugoslovenov ali 32% prebivalcev napram 24.212 Italijanov ali 49% prebivalstva, toda že, če računamo zraven še predmestje Sušak, nadkriljujejo Jugosloveni s 27.393 dušami Italijane, ki štejejo samo 24.870, in če se oziramo še na okolico, izginejo Italijani skoraj popolnoma. Tako nam kaže narodnostna statistika ne z mrtvimi številkami, marveč z gorkim življenjem sliko, ki ni samo z velikimi potezami označena marveč izdelana do zadnje poteze in do zadnje sence. In Italija ni tam nositeli boljšega prava na ugrabljeno jugoslovensko ozemlje, kakor Nemčija v Baltskih provincijan. Toda od leta do leta bolj pičli roji Italijanov na vzhodni obali Jadranskega morja niso niti, kakor nekdaj, nositelji višje kulture. Avstro-Ogrska je videla v kulturni zaostalosti Jugoslovenov v svoji državi jamstvo lastnega gospod-stva ter jih je obdala z najstrašnejšo duševno blokado, ki je pustila v Istri eno tretjino mladine brez pouka. Kljub temu se more Dalmacija z 62.8% analfabeti mirno postaviti v isto vrsto, kakor italijanski provinciji Sardinija in Sicilija, ki jih tuje gospodstvo v razvoju ni oviralo, z 58%; Apulija s 59.4. Baslicata s 63.3 in Kalabrija z 69.9% analfabetov; in Slovencem na Goriškem pritiska analfabetstvo s 17.2% mnogo šfabotnejši pečat, kakor tam živečim Italijanom z 22.1%. Odkar so se Jugjosloveni narodnostno prebudili, se skušajo z lastno močjo v samoobrambo dvigniti iz močvirja neolika-nosti, kar pomeni zelo veliko, če se oziramo na dejstvo, da je bilo po izpovedi Štefana Mitrova Ljubiše še V. 1848, med Barom in Zadrom v inteligentnih krogih komaj 7 ljudi, ki so umeli pesem svoje krvi. To se je izkazalo zlasti tam, kjer so silili Italijani politično v ospredje. Razredna volilna pravica, potvarjajoča dejstva, je od 1. 1861 naprej napravila v dalmatinskem deželnem zboru prostora za 15.000 Italijanov 26 in za 400.000 Jugoslovenov 15 poslancem. V dunajski državni zbor pa je poslala Dalmacija pri obeh volitvah na podlagi enake volil« ne pravice samo jugoslovenske zastopnike. Stalo je 145.000 slovanskih glasov proti 6000 italijanskim. Dalmatinsko solnce je tudi prvo dozorilo politiko, ki jezvarila z reško resolucijo leta 1905. Srbe in Hrvate v habsburski monarhiji v okviru koalicije v napadalno falango, in Slovenci v pokrajinah, ki so jih Italijani zasedli, so najbolj preieti'narod nega duha med vseitfi svojimi sonarodnjaki. Ne od mrtve- in neobčutnega telesa, marveč iz gorskega mesa, reže ylock, vztrajajoč na svojem londonskem pismu, svoj delež. Sami spoznavajo, da so ta dejstva neoporečna, zato italijanski zavojevalni politiki v območju svojih bajonetov ne zadovolje s tem, da zatirajo jugoslovenstvo popolnoma po pruskem vzorcu, da zapirajo šole, da razpuščajo društva prepovedujejo zborovanja, ugonabljajo liste, konfiscirajo kokarde, snemajo zastave, jemljejo tale in v masah izganjajo prebivalstvo, marveč skušajo zlohotni dediči Mazzinija in Garibaldija ne spominjajoč se svojih lastnih bojev udar kršiti enotnost jugoslovenskega naroda. Ta enotnost je rav-notako malo umetna, kakor enotnost nemškega naroda. Srbi, Hrvati in Slovenci so tri veje istega naroda, ki preživljajo danes, ko se jim je uresničila njih želja, vkljub vsem malenkostim in človečnostim svojega narodnega obstoja najlepši čas. Italijani pa se poslužujejo teh malenkosti in človeških slabosti povsod, da ojačijo in povečajo vrzeli med posameznimi plemeni. Za štepanom Radičem, voditeljem hrvatske kmetske stranke, ki se poglablja v svoje separatistične ideje tako globoko, da zanika četo jugoslovansko državno misel, deluje novi mahijavelizem ravno tako, kakor za črnogorskim Nitiko, ki je bil popolnoma upravičeno sramotno pregnan in ki je kot tast Vittoria Emanuela, trgovsko izvežban v rimski balkanski politiki, hotel zanesti s pomočjo najetih čet državljansko vojno v Črno goro. Če počijo kar se dogaja prav pogosto na srbski meji, albanske puške, so bile v 99 slučajih od 100 slučajev nabasane z italijanskim smodnikom. To je stara frivolna ifera, ki jo poznamo, od kar smatrajo velesile male narode evropskega jugovzhoda za gnoj lastnih stremljenj. Antantno nebo je visoko in Wilson daleko. Iz italijanskih virov prihajajo brez prenehanja lažnji-va poročila o srbski diktaturi v Jugoslaviji, o sporih in kr-voprelitju med Srbi in Hrvati in o razpadu države SHS. Švicarske agenture prinašajo te vesti, francoski listi jih ponatiskujejo, angleški časopisi jih razmotrivajo. Če prikazuje nemško Časopisje jugoslovenske razmere pogosto tudi v tej spačeni obliki, kakor je prej srbske zadeve videlo samo skozi dunajska očala, ni to vedno samo slučaj. Nasprotno misli gotova redakcijska politika, da more Antanto razdvoji ti ter stavlja vse svoje upanje na Italijo in misli, da bi mogla odkrita beseda o jugoslovenskem vprašanju Rim razžaliti. Če tudi pa ležimo s polomljenimi rebri v propadu, če tudi v svoji bedi nismo razpoloženi brigati se za prepir v tuji hiši, je vendar neupravičeno in strahopetno, če ostanemo hladni v tem spornem vprašanju, ko se vse pisano in nepisano pravo, vse božje in človeško pravo noče zbirati na italijanskem tečaju. Zunanja politika, ki je temeljita in hoče obračunati s slabo preteklostjo, se ne sme dati voditi od koristolovstva, marveč sam od neispremenljivih načel pravičnosti. Eden vpraša, kaj še pride, drugi kaj je prav in tako je eno leto po revoluciji v nemški republiki v znamenju duha---- Ali se ne smejite? Herman WendeL VESTI IZ STARE DOMOVINE- Ponarejeni kolki na tisoč-kronskih bankovcih. Generalni inšpektorat ff*; nančnega ministrstva v Bel- J gradu, je z naredbo dne 14. febr. 1920. 1/br. 3520 priobčil sledeče navodilo, kako se spoznajo ponarejeni kolki ~tma«kice) na tisočkronskih bankovcih. Vse pristne markice so v barvi in črtežu enake. Grb in doljni det markice izdelan je v pomarančasto rumenih barvah (svetlejši in temnejši). Gornji del markice, krog okoli grba in okvir cele markice so modri (ul-tramarin). Izven napisa na markici je vsa modra barva vezana z oranžasto ter je grb, napis in črtež v dolnjem delu markice kakor tudi okvir izrazit in jasen. V pristni markici je desna prečnica belega križa v grbu vezana s četverokotom v istem polju grba. Dalje je na vseh pristnih markicah v črtežu modre barve v vsakem kotu videti rozeta v obliki runolista (pla nike). Krona je naslonjena na orlovi glavi, ki sta precizno izdelani, z odprtima kljunoma in iztegnjenima jeziko ma. Vsaka noga ima Štiri kremplje. Potemtakem so vse markice, ki se ne skladajo popolnoma z gornjim popisom ponarejene. Komisija je imela pred seboj deset različnih falzifika-tov, ki so se razlikovali od pravih markic tako-le: 1. Najboljši falzifikat se razlikuje od prave markice v barvi sami. Namesto poma-rančasto- rumene vporablje-na je limonasforumena barva; rumena barva je nejasno vezana z modro, da se vezi skoraj ne vidi. Napis ni tako jasen in izrazit kot pri pristni markici in črke so ožje. Križ v grbu je ožji in ni vezan z četverokotnikom. 2. Druga falzifikat ima iste znake kot prvi, samo črke so Sirje ter grb in krona nejasna. 3. Tretji falzifikat se razlikuje od pristne markice v barvi, namesto pomarančaste je barva rumeno-rjava (oke: y in krona na grbu je popolnoma nejasna. Križ te ožji in; ni vezan ^-ibttm večjtift četvero kotom, črke so ožje in nartie-sto rozete v obliki runolista je rozeta V obliki zvezdice. 4. Četrti. Na mesto pomaranča sto-ru mene, vpora bi jena je temija na barva/ beli križ ni vezan z večjim fefetverokotnikom in v vogalih■>■', I «■ u». I . um*. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL and 1930. ......... ^m^mmmmmmrn n sl ^^ Končno so ae razmere toliko uredile, da je Jugoslovanom mogoče potovati domov skozi Trst To je velike vrednosti zla sti za one potnike, ki imajo velike prtljage. Parniki, ki pljujejo na Dubrovnik in Trst 30. marca......Argentina, 31. marca ...... Susquahana 10. aprila...........Panonia 15. aprila ..... še neimenovan 30. aprila_____ ____ Belvedere 8. maja ... President Wilson Parniki ki vozijo na Havre ali Cherbourg. 3. aprila.......La Lorraine 10. aprila......... La Payette 10. aprila..........Carmania 14. aprila......... La France 14. aprila......Royal George 22. aprila....... Rohambeau 24. aprila.......La Tburaine 24. aprila........Mauretania 1. maja....... La Lorraine 8. maja........ La Fayette 9. maja ......... Imperator 1 a. maja.........La France 22. maja ........ Mauretania Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: Na 23* febr. so prišli v Ameriko prvi slovenski naseljenci, katerim eem poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Najhitrejše se sedaj pošlje denar potom drafta. PosluŽite se tega načina za pošiljanje. Cene so: 200 Kron za.......$ 2.00 500 Kron za........$ 4.80 ioco Kron za........$ 9.40 10000 Kron za ........$93.00 100 Lir za 500 Lir za $ 6.25 $a9-5o 1000 Lir za..........$59.00 LEO ZAKRAJSEK, 7o-9th Ave, NEW YORY.N.Y. ' 'ttfenxfcy ste dve efaa za 2 družini, ena za eno družino. Lot 40x145, blizu N. Y. Central tovarne v Collinwoo-du. Rent je $50 na mesec, nikdar prazno. Takoj $1500. Cena $4500. VpraSa se pri Kovačič, 15017 Thames ave. * Dr. J. V. I »ZOBOZDRAVNIK,* ŽUPNIK, SLOVENSKI t 6127 SL Clair Ave. < Knauaovo poslopje nad Grdi-novo trgovino. | Najboljše zobozdrav- f nidco dalo po niz- ldh conah. ^ IMmm «d §t30 Mfrtnj 4m ItSOmkr. JLb Pozor, Plumbing! X-žarki J Ce ate Mai, htes esirs kaj jkvaia ataie Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz zdravim vsakovrstne |pecialne bolezni molkih In trnek, zajedno pa belini krvL kaia liifci na|kra)«em motečem čaao. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uapeba |e mala skrbna metoda preiskave, da doienem, kaj vaa boli. Jaz rabim X larke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse z na na trene metoda, da pronajdem vzrok vade (a trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! i Moje posebno proučavapje metod, ki se rablje na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Duysju Pa- kroničnih boleznih moje poseono proucavsnje metoq, ki se ranijo na cvropsatn kij rizu in Rimu in moja dvajsetletna skuinja v zdravljenja akitnlk In daje prednost pri zdravl|enju In moji vspahj ao bili jako zadovoljivi. Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vsa zdravljenje sbsolutno brez bolečin. VI se lahko zaneaete na polteno mnenje, polteno noetreibo in najbojte zdravljenje za eeno, ki Jo morata plačati. Ce je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Če Je ozdravljiva, bodete ozdravili v natkraliem času. Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJAUST" 6511 Euclid Ave. bllau 56. esete Room >22. Drugo nadstropje. Uradne ura od 0:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1. SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZL Kadarkoli hočete, da se v valih hilah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vpralate. Najstarejli jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVICH 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedsle 1028 Mill II IIIIIIIINIIHIIIIIIIIIIIIIIII N Mil W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. j St. Clair Ave. & Addison Rd., JOHN KOMIN lekarnar HW u iimiimmiMiiiiiiiiiiiiii li mi .. • - . Nehajte Miti rani LASTUJTE SVOJO JHIAO RADI VAAIH OTROK. Val stari prijatelj John Kova-čič je upravitelj oddelke za pro-dajanje zemljilč od The R. P. Clark Land Co. ' Vprašajte Mr.*KOVAČIČA Oa Je aodaj aR. P. Clark Land Co. na 501 Bangor BMg. t!2 •ect SL Telefon Proepoet tU NAPRODAJ JE PLAYER PIANO IN ZRAVEN 35 ROLL za igranje. Popolnoma novo. Cena samo $475.00 Pozve se na 3084 Fulton Rd. (44) 5% Avtoriziran kapital $500.000.00 SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 0313 ST. CLAIR AVE. 5% PLAČUJE OBRESTI 5% Najboljši čas, da vioiite svoj denar v napredno siovenako podjetje. Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan. Zavod je pod strogim državnim nadzorstvom. Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti sa morete v svojem maternem jeziku. Kadar prodajete, aH kupite posestva, oglasite se pri nas za svet. Vlsgajte svoj densr tam, kjer boste lahko dobili pomoč v slučaju podpore. Naš zavod Je za slovenske in hrvatske delavce — od njih tudi pričakujemo sodelovanja. SLOVENSKO STAVBINSKO In POSOJILNO DRUŠTVO (Ho. Frl.) Ali veste? Da smo mi v zvezi z vsemi večjimi bankami v JUGOSLAVIJI? Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vaš denar, The Lorain SL Savings A Trust Co. Cenjenim rojakom in društvom se priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lepa in poceni postrežba v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobna bolniške vozove za prepeljavanje bolnikov iz bolnišnice ali v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite naa lahko vsak čas. Se priporočamo klonjsnosti rojakov. ZAKRAJSEK & KAUŠEK 1 UMI* I bnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. sL cerkve sv. Vidi PRINCETON 1735 W ROSBDALE 4983 ■e ■iohohoioho OiaOB OH OHOHOHO omm lOHOHiOHOlOMMOfilO BO —0|H0—0——0> ■OHOMOIOBIOOHOB OH ommowmommo oh Velikonočno > *> - "' i r • 1 ' A * • —• > k**. .um VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, SLOVENCEM IN SLOVENKAM IN TUDI VSEM ROJAKOM IN ROJAKINJAM ŽELIM OB TEJ PRILIKI Vesele Velikonočne Praznike! JOSIP STAMPFEL SLOVENSKA TRGOVINA Z MODNIM BLAGOM, MOŠKE POTREBŠČINE, PERILO IN OPRAVA. r 6129 ST. CLAIR AVENUE. ■"■BžoKoSž&oSž ooi5■oSfioSaSaBoSalBSaS!o oaoMOBoao obbo HoioBomoBOHačiioi IZUČENI MEHANIKI in POMAGAČI ri Sheet Steel & Structural Iron ork, dobijo takoj dobro delo. The Colonial Iron Works Co. *81 Eaet 67th St <30) Vogal Lorain St in Fulton Rd. Kapital $200.000. Preostanek S200.015.3» TRGOVINE NAPRODAJ. Cenjenim rojakom priporočam sledeče trgovine, zelo pripravne z« Slovence: Ena frocertja in mesnice« candy store, in en aaloon. Vse delajo dober dobiček. Nasvet in podrobnosti je drage volje na razpolago. FRANK PREVEČ, Rd. Prh*. 27X3 K (30) Najstarejši slovenski plumbarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plua barskega dela, katerega hočete Imeti Izvrienega čedno, točno In po zmerni ceni, tedaj ae oglaaite pri najatarej-iem slovenskem plumbersketn podjetju t Clevelandu MOHAR in OBLAK, Mi'Izvršujemo ve« plumberska dela naie delo je garantirano, naie cene nizke. Tel. Ed«ewater 1625 R. — 3421 W. 97th St. (X130) POZOR. Slovenskemu občinstvu se priporočam za obila naročila pri papiranju stanovanj. Izvršujem vsa dela v polno zadovoijnost, po nih cenah. » Expert Paperbanger, 6009 St. Clair ave. E. 67th ST. & ST. CLAIR AVE. Vse delo garantirano 10 let. MOJ URAD JE ODPRT ZVfeČEft, TOREJ NE BČ-DRTfiJtOUBlLI ČASA PRI DELU, DA POPRAVITE SVOJE ZOBE. Slavna metoda "Peridonto" za dretje zob brez bolečin. H I tli t H MH t H !■» IHWM # t M14 h) Jugoslavijo Glavni urad: Am«rican Express Co. «5 Broadway, N. Y. The American Express Company prodaja tujezemske drafte in tujezemske money odre, NAKAZANE V AMERI-KANSKIH DOLARJIH za pošiljatev v Jugoslavijo. Ko dospejo ti money ordri v domovino se spremenijo v krone kakor je tedaj cena. KER V JUGOSLAVIJI ZAHTEVAJO DOLARJE, SE DOBI V JUGOSLAVIJI VEČ KRON ZA DOLAR KAKOR PA TUKAJ. Čeke ali money ordre morete kupiti v vsakem večjem u-radu American Railway Express, podružnici ali uradih American Express Company, v New Yorku, Bostonu, Philadelphi-ji, Baltimore, Washington, Buffalo, Pittsburg, Cleveland, Cincinnati, Chicago, Detroit, Minneapolis, Milwaukee, St Louis, Kansas City, San Francisco, Los Angeles, Seatle in Montreal. Ustanovljeno 1841 Kapital $18.000.000 Ali pa pošljite v vašem materinem jeziku na naslov spo- daj, priložite ekspresni money order ali poštni money order za svoto katero želite poslati, dajte svoje ime in naslov onega, kateremu želite poslati. 65 Broadway, New York < ► Kadarkoli pošiljate denar kamorkoli, zahtevajte vedno American Express Co. re- < > v' cept za nje. To* je zavarovalnina proti zgubi. i > O Velika noč. Zmagoslavni glas se razlega po vsem kristjanskem svetu. Vstal je! Iz lastne moči se je dvignil iz groba tretj dan potem, ko so ga vanj: položili, prav tako kakor je sam fpovedal svojim učencem. Vsepovsod, kamor je prodrl Zve-i čar je v nauk, žarek svete resnice, se praznuje ob tem slavna zmaga Zveličarjeva nad peklom nad človeškim so vragom. Veseli in raduje se veseljno človeštvo. Pred štiritisoč leti je Bog vstvaril Človeka, vstvaril ga je po svoji podobi, mu je dal um in prosto voljo, da se lahko svobodno giblje, v raju, ki mu je bil namenjen kot bivališče začasno, a kasneje neskončno vživanje kot večno plačilo. Se pred stvarjenjem sveta so se hudovi v nebesih Gospodu svojemu Bogu uprli. Za- kazen so bili pognani v kraj, kjer je jok in stok ter škripanje z zobmi. Tedaj se je pa vzrodilo pri teh hudobnih duhovih sovraštvo in jeza do vsega, kar izhaja od Boga, do vsega, kar je bilo po njem ustvarjeno. Bog je ustvaril človeka. Prva naloga teh zavrženih je bila, da se pokvari človeku, ustvarjenemu po božji podobi bodočnost. Zagnali so se z vso silo nanj: v podobi plazeče kače se je približal hudobni duh zastopnici človeštva, jo pre varil in zapeljal v greh. Bog je rekel: "Od vseh sadov lahko ješ, samo od tega ne, ker je prepovedan sad." To je bilo tako silno lahko povelje. Toda zviti peklenski sovražnik je vseeno zmotil prvega Človeka, Premotil ga je, da je prelomil povelje gospodovo, da se je uprl svojemu Gospodu, ki je bil napram njemu tako dobrotljiv. Udal se je ukanam svojega največjega sovražnika, in pozabil svojega najboljšega dobrotnika. Greh je bil storjen Zgodila se je krivica napram najboljšemu Očetu; ta krivica je morala biti kaznovana, kakor se mora kaznovati vsaka druga krivica. Zapodil je Bog človeka iz rajskega bivališča, a hudobni duh je bil vesel svoje zmage nad stvarstvom Boga. Radoval se je, ker je bil prepričan, da ga bo imel odslej vedno za svojega privrženca. Pa Bog, stvarnik zemlje je že tedaj sklenil drugače. Obljubil je prvima človekoma Odrešenika, ki hoče v svoji ljubezni do človeškega rodu 'žrtvovati svoje življenje, da rčši človeški rod. S tem je bil naznanjen boj peklenskemu duhu, ki je napovedal boj samemu Stvarniku. štiritisoč let je taval človeški rod v temini, se ni zavedal svojega vzvišenega poklica napram svojemu Stvarniku. Le peščica ljudi j je ohranila spomin na njega: pa še ta peščica ga je večkrat pozabila. Minjlo je štiritisoč let. Svet je zabredel Čimdalje v večje zmote. Kako globoko so tavah naši predniki v temini. Iz mrtvega položaja je bilo treba iskati izhoda, treba je bilo okazati pravo pot človeštvu, ajali smo božič, rojstvo Gospodovo. Oznanjevalo se nam je, da se je pričel preporod človeštva; pričelo se je ddrešenje, po katerem je zdihoval vesoljni svet. In prišel je ha svet božji Orešenik. Kdo se ga ni veselil! S Ko je bil ta odrešenik star 12 let, je že učil v tempeljnu tedajne modrijane še večjih resnic, kakor so jih tedaj pozna H, VSi so strmeli v njega. In kot tridesetleten mož — Bog in Človcjk — je pričel učiti'človečanstvo pravih resnic. Mnogo jih verovalo njegovim besedam. Mnogoteri tisočeri so sjpričfevali njegovo božanstvo. Učil je narod tri leta dokler £a rivno isti narod, katerega je Učil, ni izdal. Odrešenik je Bil nbmreč preponižen, da bi se vdal njih visoko letečim mislim. Hoteli so imeti zemeljskega kralja, a zaničevali so blagor Svoje duše. Zatorej so isti ljudje, ki so še pred nekaj dnevi kričali: "Hosana Sinu Gospodovem", kričali nekaj dnij pozneje: "Križaj ga! Križaj ga!" In križali so sinu Bo žjega, ki je prišel na svet, da odreši človeštvo tmine in ziho-te. Ko je visel na križu, tedaj so dvignili njegovi sovražniki moč svojega glasu ter so kakor podivjani kričali: "Ali ga vidite, kakšen kralj je to! Ali vidite Sinu Božjega na križu I Kakšen Bog ie to, ki se pusti na križ pribiti, ne da bi si mogel pomagati! Na svet je prišel, da odreši človeški rod pa niti samega sebe ne more rešiti smrti. Kje je sedaj njegov raj, kje je njegovo kraljestvo, kje je njegov oče? Ali mu more ta pomagati? Na križu visi kakor največji razbojnik, in umrl ho sramotne smrti, kakor vsakdo drug, ki ni spolnoval postav. Glejte, kako umira, kako zdeha P9 požirku vode! Glejte kako odpušča še v svojem zadnjem zdihljaju svojim sovražnikom! Toda sedaj, ali ni umrl! Ali je to isti Bog, ki odmev jim je donel glas. Vstal sem iz lastne moči, ker moje življenje je večno. Kdo je meni enak? Prišel sem na svet da me spoznate, da verujete, da iščete resnico. Spoznali me niste. Verujte sedaj, ko ste se sami prepričali, da sem umr a vseeno Živim med vami, potem ko sem že tri dni ležal \ grobnici. Dan vstajenja, dan zmage za človeštvo! Kdo je teda veroval v to? četica ljudi. Pa so hodili pogledovat, kako je mogoče. Prepričali so se, da je resnica, in verovali so, ker niso drugače mogli. Sam Pilat, sodnik Kristov, je bil tako globoko prepričan o tem, da se je po vstajenju Kristusovem odpovedal namenistništvu v Judeji in odšel v samoto. Velikonočni čas je čas prerojenja. Narava se prebuja: vsepovsod poganja novo življenje, povsod opaziš nova žl-tja. Prerodi ti se moramo tudi mi. Najlepši vzgled imamo pred seboj. Govorili smo iz verskega naziranja, kakšnega pomena je za nas Velikanoč. Poglejmo na svoj narod. Narod brez vere ne more obstojati. Narod, ki je zaostal, potrebuje prero jenja. Velik vzgled imamo pred seboj. Vstanimo, prerodimo se! Vodi nas veliki duh pred nami, ki nam kaže pot. Velikanoč pomeni dan prerojenja. Oživi se narava ožive se travniki, njive, polja, vrtovi, oživimo se tudi mi z naravo. Pomnimo, da je Krist učil: "Ljubi svojega bljižnjega kot samega sebe!" Delajmo' tudi mi tako, ravnajmo se po njegovih naukih, tedaj bomo lahko z veseljem prepevali in rekli. "Vstali smo; prerojeni smo — Ale-uja! VZBRUHI ž^ejo ni. Seve- ki srbijo in jako neprijetn ra'fl Skin Ointment (Se-verovo Mazilo za Kožne bolezni je znano po svoji dobri kakovosti, ker hladi in lajša v takih slučajih ter poma- J;a zdraviti kožo. Cena e 50c in 2c vojni davek. prej prerokoval, da če hoče, mu pošlje njegov oče dva-legijonov angeljev na pomoč. Kje je sedaj ta pomoč, 1II na katero se je toliko zanesel! Mrtev je on, ki se je zval Sinu Božjega". Množica ga zasramuje. Snamejo ga s križa in polože ga v grob, katerega zapečatijo rimski vojaki. In da je grob Se bolj varen, pošlje rimski namestnik svoje vojake na grob da stražijo, da nihče ne odnese trupla. Pokopali so ga kakor vsakega navadnega smrtnika. Nihče ni slutil, koga neso k pogrebu. Celo njegovi najboljši privrženci so bili skoro prepričani, da je že odšel k svojemu nebeškemu Očetu, predno je dokazal svojim preganjalcem da živi večno, da njemu ne more škodovati ne svet, ne ničesar druzega, ker on je Bog, sin Očeta Stvarnika. Prišli so dnevi teškega pričakovanja. Položili so ga v grob, izklesan iz kamenja, globoko doli v zemlji. Postavlje na je bila čveterna straža pred grobom. Pilat, tedajni namestnik Judeje, je to dovolil Judom, ker so slednji trdili, da hočejo aposteljni odnesti truplo tesarjevega sina, in pozneje razglasiti, da je vstal od smrti. Ležal je torej ta tesarjev sin tri dni v temnem grobu obdan od vojaške straže. Tri dnij so žalovali za njim njegovi učenci. Že je bil svet obupan, da se uresniči prerokovanje Zveličarjevo, ker niso imeli dovolj vere v sebi, in glejte! V nedeljo zjutraj, ko je pričelo sijati solnce s svojo nebeško svetlobo, ko so se pojavili prvi zorini žarki na horizontu, tedaj se potresejo skale, strese se grob — vstane Zveličar božji Sin, živ, božanstven, krasen in nadčloveški! Stresejo se stražniki groba, stresejo se oni, ki so ga križali. Kaj je to? Sin človeški vstaja? Ali res vstaja? Ali ga nismo zakopali? Ali nismo zapečatili njegovega groba? Kje je njegova moč? Ne, ne! To ni človeška moč, to je božansko delo delo Boga! To je delo stvarnika Sveta, ki je poslal svojega Sina na svet, da pokaže svojo moč, da pokaže vesoljnemu človeštvu, k*ko visoko je njegovo božanstvo, kako neskončno dojer je bil On, ki se je ponižal na zemljo. Prišlo je jutw zmage, jutro vstajenja. Nadčloveški se je dvignil Krist iz svojega groba, v dokaz svojim nasprotnikom, da je nesmrten, da ie ve&n. Ni ga premogla SiU Človečka ker on ni bil iz prahu in zemlje kot mi, pač pa je bil večen — Bog Kako so Strmeli tedaj ljudje kako se vpraševali farizeji, kj* je ort dobil to moč, da je iz lastnega nagiba vstal od smrti. Kaj on? Kje je njegova moč? Kot daljen MILO za kožne zbruhe in ne-prilike mora biti antiseptično, čisto in zanesljivo. Severa's Medicated Skin Soap (Seve-rovo Zdravilno Milo za kožo odgovarja popolnoma vsem tem zahtevam. Je dobro znano za svoje zdravilne lastnosti. Izvrstno za kopanje in britje. Cena 25c. UMIVANJE KOŽE ki je prizadeta od zbru-hov bi se moralo vselej vršiti s pomočjo antiseptičnega sredstva. Severn's AntiHfpHol (Severov Antlsepsol) je iminetno pripravljen v ta namen. On olajša draženje kože in daje bolniku čustvo zadovolj stva. Cena 35c in 2c davka. Pomladno zdravilo. V »pomladnem času ima mnogo dmiižin hvalevredno navado, da »čisti sistem in očisti kri, z namenom, da prepreči raiznim kožnim iizibruihom, vzrastkom, srhe že m, oteklinam in ramam. Taki izrastki »vapeMajo najibolje itaun, kjer je sistem oslabel in tvori nečista kri rodovitna tla za ena/ke bolezni. Vsakdo repreči razne izbruhe kožnih boleznih. Čitajte kaj piše Stanley Dorgan 502— 13th St. OmahavNebr. z dne 1 i/fHbt. 11919 "Hvala vam za vaš nasvet in Severov Kričistilec. Imel sem hude kožne izbruhe, ki so pa zginili ko sem rabi 2 tedna Severov Kričistilec. Sedaj sem zdrav in ničesar me rte boli.. Minogopisem enake vsebine dot-bimo mi, in mi orno prepričani, da vam bo zdravilo ipomagalo. Na1 vodila se prav lahko razumejo. Cena je $1.25 in 5c vojnega davka Severova družinska zdravila so naprodaj po vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno Severova zdravila in ne vzemite drugih. Ce vam je nemogoče jih dobiti tedaj jih naročite naravnost od nas, priložite potrebno svoto poleg davka in naslovite: W. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, la. HMtUMUMHHUMtUtlMIUMUttM« I Denar v Jugoslavijo. Velika banka v Jugoslaviji, s katerimi smo v zvezi, nam omogočijo, da po&ljemo denar tja varno in točno. Izvršujemo drafte v jugoslovanskih kronah, dinarjih in ameriških dolarjih. Ta banka je odprta vsak dan in v soboto popoldne od 6—8. JUGOSLOVANSKI ODDELEK FRANK TOMICH, vodja. GARFIELD SAVINGS BANK, 322 EUCLID AVENUE 9ffftftf»t9t9 9f9«M9t9»9f»ft»f«f»flfm»9f9»} POŠIUAMO DENAR V EVROPO PO NAJNIŽJIH CENAH. Kadarkoli hočete poslati denar v staro domovino, pridite najprvo k nam. Naše cene so vedno najnižje. PAROBRODNI LISTKI Mi prodajamo tikete za vse prekomorske Črte ter vam pomagamo dobiti vaše potne liste. 4% OBRESTI NA HRANILNE VLOGE. The Cleveland Trust Co. je velika banka, znana radi svoje finančne moči, izvrstne službe in poštenega poslovanja. Mi imano može v naših raznih oddelkih, ki se lahko pomenijo v vašem lastnem jeziku. ^ Ebe ^ Cleveland Zvmt Company Premoženje nad $94.000.000.00 GLAVNI URAD: EUCUD AVE. IN E. »th STREET DVAJSET PODRUŽNIC Euclid at East 57th East 152nd at Pepper Broadway at E. 84th Lorain at West 80th Bedford, Ohio Euclid at E. 105th E. 156. at Waterloo Rd. West 25th at Franklin Lorain at West Wth Willoughby, Ohio FEDERAL RCSCRVC Oslabelost valed 1 centov V v»*h 14312 Euclid-av. E.C. Kinsman at E. 93rd West 25th at Archwood Detroit at West 117th Paineavllle, Ohio St. Clair at E. 40th Woodland at E. 22nd Lorain at West 47th Detroit at West 101st Lorain, Ohio pretežkega dela, isdelanoet. o hrbet, pretegnjenje is ispahnenje, temu jalehko hitro in miftioe, slaboten s takoJinjo uporabo PAIN-EXPELLERJA frišlo, tega jaz ne vem; mišim pa, da prava žena že kako priveže moža na dom." "Prvega moža nikoli," je ugovarjal Bric. "Jerici pa se bo odvalil težak kamen od srca, ko ji izporočim, kar smo se zmenili." To je bila živa istina; zakaj Jerica ni slepila sama sebe, da bi bila upala živeti še nekaj let; tako je bila onemo gla, tako jo je sapilo in tiščalo v prsih. Čez dan ni mogla počivati, ker jo je delo priganjalo ponoči pa so ji odganjale spanje skrbi in kadar je zju traj prepotena vstala, ni čutila novih moči, samo prejšnjo slabost. Hotela je le še poskrbeti za svoja dva otroka, preden odide. Preudarjala je kako pošten človek da je tone, ki ne bo iskal svojega dobička in ne prikrajševal varovan cev, zlasti ker je sam premožen in nima svojih otrok. In morda, in če Bog da, se ju bo še spomnil ob svoji smrti. Teh misli se Jerica ni sramovala, in kdor ve, da tudi pri izbiranju botrov ljudje ne gledajo samo na pobožnost, ji ne bo zameril. Premišljevala je tudi, kako bi Toneta zahvalila za njegovo postrežljivost. Ali naj bi ga povabila in gladila pot od hiše do hiše? Zakaj prve besede po zamerf ne stečejo vedno lahko zjezika; večkrat je treba priprege. Tolažila se je s premislekom, da tako hud ne more biti Tone; sicer bi se branil nadležnega varuštva. Ali naj bi šla sama k njemu s svojima otrokoma, da bi ju priporočila in prosila, da naj pozabi, kar se je zgodilo? Tako je premišljevala in odlašala in čakala, da bi sodišče potrdilo Toneta kot variha. Medtem je slabela bolj in bolj in nekega jutra ni mogla več vstati. Otroka sta že skakala po posteljah in se čudila, zakaj ju mama ne pride klicat. Gašperček je šel tiho k njeni postelji in jo vprašal, Če je že zadosti spal. "Napravi se, Gašperček! Jaz te bom nekam poslala," je dejala mati. Gašperček je prinesel svojo obleko* da mu je pomagala; potem je pridrobnela Jerica, da ji je mati zavezala krilce in ji počesala lase. Solze so silile materi v oči; objemala je oba otroka in ju izpraševa-la, če se bosta spominjala svo je mame. Otroka sta jo začudena gledala, ker nista razumela pomena njenih besed. "Ali bosta molila zame?" je vprašala. "jaz bom," je dejal Gašper, "očenaš." "Jaz pa tudi angelsko če-ščenje, kadar bom znala," je pristavila Jerica. "Gašperček, pojdi zdaj k Bricovi mami in prosi, da naj pride malo k meni!" Fantek je stekel k Bricu; hčerka pa je šla deklo klicat. Jerica je spoznala, da je treba hitro vse urediti, da je ne prestreže smrt. 'Kaj pa je, Jerica?" se je prestrašila Bricovka, ko jo je zagledala v postelji. "Nič posebnega, Rozala," je dejala Jerica in ji podala roko. "Za Gašperjem pojdem in tebe moram zopet nadlegovati. Reci ti Janezu, na stopi do gospoda župnika, da me pridejp previdet, da ne bo prepozno kakor pri Gašperju. Ti mi pa postavi semka križ in dve sveči in blagoslovljeno vodo; kar oltarček mi napravi! Pojdi pa še poprej k Tonetu in prosi ga, naj pride nekoliko k meni in Mana tudi z njim! Spodobilo bi se, da bi šla jaz k njemu; a toliko časa sem odlašala, da ne morem več. Kaj ne, da pojdeš precej, Rozala?" Rozala se ni obotavljala, ker se ji je zdelo, da se res mudi. Tone pa se je ravno napravi jat' na pot k Jerici. Dobil je namreč od sodišča odlok, da je postavljen za so variha Gešperjevima sirota ma. Napravljal pa se je skrbno, ker se mu je zdela pot važna, odločilna za njegovo življenje, in prav bal se je, kako bo opravil. Kako pa ga je prestrašila Rozala z novi co, da je Jerica zelo slaba in da želi govoriti ž njim in Mano! Mana, ki se ji ni bilo treba preoblačiti, je bila takoj pripravljena. Med potom se je tolažil To ne z mislijo, da morda ni tako hudo. i Ko pa je zagledal Jerico shujšano in bledo, se mu je storilo inako, da ni mogel nobene besede izreči, ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica z obema rokama, in tudi njej so se udrle solze. "Oh, ne zameri, Tone," Je ihtela, "da te nisem prišla ne rosit sama za variha, kakor i se bilo spodobilo, in ne zahvalit se, kakor je moja dolžnost! Saj vidiš, kako se mi godi, in bala sem se tudi. Ne zameri, Tone, in odpusti, kar sem ti hudega storila, in ti, Mana, tudi! Saj sem dosti pretrpela, in najhujše trple-nje je, da moram zapustiti dva otroka v teh letih, ko si sama ne moreta nič pomagati." Mana ji je stisnila roko in menila, da naj bo zaradi o-trok brez skrbi; onadva bosta gledala, da se jima ne bo slabo godilo. "Oh, Jerica, ne govori tako!" je prosil Tone. "Jaz sem te imel vedno rad in te imam še. Kar je bilo, to je prešlo." Glej, svoja otroka ti izročam! Ali ju boš rad imel?" "Kakor če bi bila moja," Je dejal Tone. BOLNI, SLABI, NERVOZNI MOŽJE in ŽENE PRIDITE in POSVETUJTE SE Z MENOJ DANES. Ne trpite več dalje na svoji bolezni. Nekdaj ste bili zdravi in veseli, zakaj ne bi bili zopet? Nikdar ne odlašajte, pridite danes in račnite hoditi po poti ZDRAVJA in SREČE. Večina bolezni se navadno poslabša, razven če ne dobite potrebnega in primernega zdravljenja. IZROČITE SVOJO BOLEZEN MENI V ROKE. Vi dobite korist mnogih let skušnje pri zdravljenju KRONIČNIH, NERVOZNIH, KOŽNIH in KRVNIH BOLEZNI MOŠKIH IN ŽENSK. Jaz ne verujem v polovičarske metode pri zdravljenju mojih bolnikov. Samo da bi jih pogledal in napisal zdravniški recept, to ni dovolj za mene. Jaz želim dati mojim bolnikom vsako zdravljenje, ki jim pomagati znebiti se njih bolezni. Če rabijo raznovrstna zdravljenja, tedaj so lahko prepričani, da dobijo to zdravljenje v mojem uradu. En obisk vam bo pomagal da zveste o moji sposobnosti, da lahko dobite pri meni uspehe. Zdravil sem z uspehom Raane kronične bolesti, kakor krvne, koine ali nervozne neprilike, želodčne, odvajalne in obistne bolezni, pa tudi revmaUzem, bolečine ▼ hrbtu ali v sklepih, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, pimples in katar v glavi, nosu ali vratu. NE ODLAŠAJTE, AMPAK POSVETUJTE SE TAKOJ. Ali trpite na slabih živcih, ohromelem hrbta, pozabljivosti, utripanju srca, slabih pijačah, se teško počutite, imate vrtoglavost, glavobol, slabos pogleda, slabe ude, bule, liiaje, katar, utripanje v vratu, bolečine v želodcu? To in mnogo druzega so prva znamenja, da človek zgublja zdravje in moč. Dobite pravega zdravnika takoj MNOGO PLAZEČIH KRONIČNIH BOLEZNI ki so se zanemarjale ali pa nepravilno zdravile, ali ki se niso umaknile zdravljenju manj spretnih rok, mnogokrat se odpravijo z mojim zdravljenjem. Ker sem storil za druge, lahko storim za vas. Dal vam bodem svoje pošteno mnenje o vašem položaju, in vam povem, če vam morem pomagati ko vas prvič natančno PREISCEM. Brez ozira kakšno zdravljenje ste imeli, ali koliko časa ste bolni, PRIDITE K MENI. Če ste jemali zdravljenja, ki so se izkazala za nezadostna, tedaj nikar ne zgubite poguma raditega, ker je bila vaša krivda, ko ste izbrali nepravega zdravnika. DaUo prihodnji«. MOJ LABORATORIJ Je dobro zaloien s polno zalogo ZDRAVIL, ki se potrebujejo v slučajih zdravljenja, torej ko zdravim natančno vem kaj moji bolniki dobivajo in sem prepričan o njih čistosti in moči. MOJA OPREMA obstoji z najnovejših ELEKTRIČNIH, ZDRAVNIŠKIH in MEHANIČNIH APARATOV in sem pripravljen zdraviti vas ker sem dobro poučen o moči vseh teh aparatov. SAMO USPEHI ŠTEJEJO * ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE IN DIREKTNO INJECIRANJE KRVI SERUMA, VACCINA IN BAKTERINA KAR RABIM JAZ Z JAKO POVOLJ-NIMI USPEHI, ZAGOTAVLJAJO DOBRE USPEHE. POSVETUJTE SE Z MENOJ SEDAJ. NE ODLAŠAJTE NA DRUGI DAN. URADNE URE: OD 9. DO 8. Dr. KENEALY OB NEDELJAH OD 10. DO a. 647 Euclid Ave. SECOND FLOOR Cleveland, Ohio REPUBLIC BLDG. NAD NEW IDEA BAKERY ZRAVEN STAR GLEDALIŠČA Z i Hrvatska zemaljska banka d. d. podružnica, j j amerikanski odjel Zagreb. ji PoM,u*m prtm"ah *"aeu"h ""'."'"biliLAKESHOREBANKI N84THQ8TCQ J * ................................................................................................AMi ar MMi a t m ar 5 ooa ST. OMR ft L Blfi Sfc k 20.Q0Q.- ft y ^^ dvadesetlnljada___ * pa bi/JeHm sa veleitouanjem MtMM« Hit. Hrvatska zemaljska banka d. d. podružnica, Marija Jankovic, Vas na Vid br.46 \ pri Ljubljani amerikansk! odjel brojsčjal.m. g«jl22!l Poturdjujem prlmltak doznačenih po nalogu Zagreb. 10.000.-r t, J. kruna 1KEIAKE?H0RE BANKING ATRBST 0& ................................ deaetMljada pa bilježim ta oehiiooanjem mca. ► jzija Permoaer, Mesni Hranilca. LjuWjflfii 7 POŠILJAJTE DENAR PREKO / The Lake Shore Banking & M! Co. EL 55th St. & St Clair Ave. Cleveland, Ohio Ta banka vam dostavi uradno potrdilo, lastnoročno podpisano od vaše družine ali prijatelja, kateremu ste poslali denar. Ogromno premoženje te banke, $26.050.450.87 je najboljše jamstvo za vsaki cent, katerega izročite nam za pošiljatev v staro domovino. Tukaj tiskani izkazi so lastnoročno podpisani od naših rojakov, za katere je U banka denar odposlala. HIŠA ZA 2 DRUtINI NAPRODAJ, 1015 E. 72nd Pl. 4 sobe, kopališče, vsaka, elektrika, furnes. Cena samo $5700. Tako) $2000. Oglasite se na 1193 E. 82nd St. Tel. Princeton 1246 W. (41) FARME. Biixu Madison, 80 akrov, in poslopja, iitnics, kok akrov rineta gozda, blizu Grand River dobre hi-okošnica. 20 Dober ribjilov, lep sadovnjak. Zemlja rodovitna. Mnogo slovenskih farmarjev v okolici. Cena je $5500. $e lahko proda na odplačila in 5 odst. ob rest na ostanek. H. A. Smith, lastnik, 301 American Trust BMg. Main 2093 CenL 1392 K (40) Farma 55 akrov, južno od Madison, blizu tlakane ceste, dobra hiia 7 sob, hlev, lest akrov plenice, fini pašniki, studenčnica, dober les. Cena $5501 Se lahko takoj selite noter. Na odplačila. H. A. Smith, 391 American Trust Bki* Main 2993, Central 1192 K (40) NAZNANILO* Naznanja se članom Slov. Lovskega Podpornega druitva, da se je sklenilo na redni mesečni seji v nedeljo, 21. marca, da se korporativno udeležimo korakanja v cerkev sv. Vida na veliko* nočno nedeljo, 4. aprila. Torej korporativno se udeležimo. To fte ni vse, ako roko dvignete pri seji, ampak je treba tudi izpolniti, za kar ste se odločili. Torej upam, da ne bo noben član odsoten v nedeljo ob pol desetih, ko se zbiramo v navadnih prostorih. Brataki pozdrav, Jshn Schlimberger, taj (39) SOBA ZA 1 ALI 2 FANTA SE ODDA, brez hrane. 0023 Bonna Ave. (40) POZOR ROJAKI, ki potrebujete do-brega konja. Proda se po nizki ceni, sam aH pa z vozom in opravo. Star je 7 let. 3906 St. Clair Ave. (40) DEKLE DOBI DELO ZA HUNA iravila in da bi pazila na dvoje otrok Holmes Ave. (40) opravil 1^18 POZOR! Naprodaj Je trgovina in cerija z mesnico. Pozve se v uprav-niitvu lista. (40) NAPRODAJ STA DVA KONJA, dobrih vozov, in oprava za dva ter ena tona aena. Vredno $8:0, pi se vse skupaj za $300. Vprašajte pri J. Fabian, 6124 Glass Ane. (jp> POMOČNIKI in DELAVCI ! Za gradbeno ali ornamen- talno jekleno delo. T. H. BROOKS ft CO. 3104 Lakeside Ave. jr 0718 Mkkarija naprodaj na St. Clair ave. Proda se radi odhoda v staro domovino. Nizka cena. 40