78864 yir*— ........................ur M JlTv*r aUSHIM...................... I tab' I »M | r«* !»«*, I. tmk. «• MsMta »»M. TM« IM Uttas. M L 1 . ‘T~ •* MM rd »-»Ml. * »M m .usta* mr hm. ** —~* - ***** ~ *~m‘—* *~~-* ***—*- Trat. • *»>i«ti IMS. - L«U I*. • M. 177. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije Zelezni^Bismarck je neslavno propadal ko se )t hotel h »pital poru- ftdsmiu. Neslavno bodo kosčrli tudi drsi hrani, ker je stremljenje delavstva po svobodi nao? mčljiv* sHal IM ntpi pffljMi® nngjuiiPiii Mimi lili jfcgf" nn* prišita • J* po ▼predeval »kaj no ki atu n* prih«. )a njemu toliko priljubi jo iu> gMsHo inpr«dna*uv«-Un*ga proletariata. Mno. tokatan j* Map-mC* pntnkoml .Dala*. da tovn it n jopa noro moči m 1*1/no bsarbo. Po proaladku pribRMio mega me. •sri izid* .Delo. vnorM in bodi tu odposrerj««M>, aa kratko, kar nam prostor aa dovoljuj* daijftsg* roala-aaaja. na rmana puvpamdav—ja Bili smo prisiljeni nioMnil ta ndfco-ttbo čaan, kar Ja »Mata —Uit tis karaka padjetj* broftbkagn »LnoU tora«, v kojota M Ja UMinlg M»d* ««»•• 1». Trkaftka prefektura je dno 6. Ju-lija uatarila »a n*dolo*#n ta* izhn-Janja sLarorsUrn Storila ja to t m . da ustraft<‘ trftaftkia kapi tabatom in faks toru katerim «u bilo nrav. da Ja »rito v onarn fmm 4ft rriajitr~ \-aipidlmJai kofnadldj k' so aa upirali proti novi delovni po godbi, -*k len Jam proti volji ro*ln* delavrev. mad .lelodajairi m MM* ato takimi sindikati. o Čemur ja «D* la* •• pdaal«. Naslednji dan pa, 7. juKJa, ao bili tlakarniftki in uredmft-ki proatori oblastveno zasedeni Za u> poCtoja ao oblasti nafti* prriveao v tem. da ja «Lnvor*tor*» objavil pred nekoliko dnari oslto Članek Tod* takrat *» vladni organ* dali vnovič doka/, • takouilaga postopanja*. Radi omenjanega Članka j* bila uloftena prufti odgmromamu ured- s^maSbas pati • s tropu sak oni to s tem. da uki-itajo list iti saaadajo tiskamo, kar ne prndvtdevst nolan nakan. Smo toraj priailjani tiakati nafte glasilo v dft«t tiakann in je radi tega lito manjfti. Storili urno t* BI* Morili kar je v na*>tv n»oC*h, »vaati ai. da moramo nadaljevati nafte delo kljub raznim oviram. G rolo .Kljub vsemu m preti vratu, naj »i ga usvoji v itak ki itoče ostati tvest delavski stvari, ki hoC* sladiti po poti, ki nam jo j* radrtaU voditeljica revolucionarnega proletariata. Trstja internacionala. Naj »a torej nafti »odmgi in eoauftljruiki. uCiJo delovati v teftjib okolif muh. tudi bres i asopssja, ako ga besntoa r*nk-rija tatrft. Naj poauaumju v t»ui nafte ruske brata k *o bili prisiljeni, aa Caaa caritoidnaga terorja, delovali v enakih ali to leftjdi nu»*mii >n ki ao zmagali rasna radi svoje jeklena, neomahl ji ve ' volje. Pravda iikonft*amb liri to vedno lato naj bo vsak na svoj*™ mestu, tal o Qa> vrfb raak svojo «4.1. trm m m > rmmtr e ■* »»»i i.Fiui mm. ram ■mr •*•**» ra«.i|MUo rt mm. mt.r MM T, f Ur*H,m .lit. S M M to «rUU tu(l>i r IttUlt •• Um (tora >■ muu mtoi«Mi MM i i.itotol mm tmm nmili to Mk to to toltoto toMk ratootoMt to^>m UtotoUk. Mmbra rim* v Mknjcnu Ui sc reld utrjuje, tlftra »krog sebe savedni proletariat Italija, ga Argo Bistra, tadl. tadoMvs nad njim vrdnti veri sattpanja In upllva. s nasprotno da ar raak rt ja bolj In bolj dmorgaaisira. ir gubi ja upliv. ja bolj In bolj obeovrafta aa ud »jn.kili plasti delovnega ljud»tvo v drsavl* Razumljivo, da skuto potem ta reakcija uporabiti v o* svoje rila v t*. da M sedala aadkjl udarne delavskemu revolucionarnemu pok ret u da bi ga u ■tafta. Od tu Vdk preganjanja komu ■tatov v aadnjam Mn. od tu tudi sad-gja naftaritav nalaga bratskeea .Lavo ratara*. taaedba tiskarne, vsled česar tudi nam ni Mio mogoča Uhajati A preganjanj aift* konec. Kajti reakri ja ai «* poginila In duktar ne pugtae, bu M morila pot Iga la. zapirale. usUvljaU t vsaml »rvd.tvi nave gibanje, nas *k» Igla uničiti. Toda ml bomo stali na avo jam mestu kajti prepričani smo. da nas Ul Vlil IM mtoara 1*0 tora«. .!« u. poaaprll. izgnali, pomorili jioealnesue iznied nas Komuni sam jo aila, katera aujnoat ja globoko zasidrana v n-rasi jih današnje dnub* v zgoduv inskem razvoja človeštva Bismarrk j* botri uničili proletarsko jrtbanjr v Nemčiji, a po *-nem latu je bilo topot na prejšnji stopnji In aa potem r noizbeftno naglico raz vtjalo k v Uku d<. sramotnega padca Hi smatvkovega \ odJa ‘ današnje svetovne reakcije Mussolini bi rad tudi M uničil nas pok ret, a ni ga mogel in mi m« trdni In postajamo močnejši In prišel bo dan - dogodki v Nemčiji In drugod nam ga naznanjajo — ko bo Sel Museo-Uai ravno lak* pot svojega neslavnega predhodnika v Noančljl, ko bo prnleta riat zmagat In tedaj definitivno ra'la dri svatom IMrfgjam a* In gradimo, da u dan pripravimo I Fari atu taka vlada v Italiji se na va-n egu** načina trudi da M tzgiedeia nekoliko .ravolurianarao- Od|>ravlja k*, tam miki. odpusta talecnisarj*. uradto k*, ta druge detatrce kar .annira* no ta m>jbjKgvmjtmimkt n« drugi *u* ni ustanavlja narodno milico, ki naj najbra* tudi pripoaaors k zmanjšanju tam ta iv. v zadajam 'času pa uveljavlja ■vaj* »rotarma« todl mi politično prav-gagi paSju Valita* reforma, katera blat veni znaki obstajaj* v lam. da prejme ang »Iranka, ki dobi v arino glasov v dr tari. dve tretjini vseh mandatov ostala tretjina pa m raadall mad v a* drug-■tranke. - ja Min apgsjsta v pa rta man ta ah sijajnem polomu vte po pola rake demokratske opozicija Bartnazija Ima pne laterna, da podpira Mussolinija in m zah* neumnosti. k*t s* t* dsmokra Hane uredba ai ne bo sla razbtjaii glav. toda* o* pa pripravlja narodba. ki ja naperjena v prvi vrati proti nagemu In vefttou prvdatsraksmn tlaku V tej na-rodbt o* prepoveduj* pisanje proti dre* fk vladi, Itsimi, colo proti cerkvi m pa pero Itd odgovorni uradnih lista n-bo amsl biti var paslsaac In tahtanftm oaah aaa tatoidM« Knf o* to nravi, bo m suiual vsak slepec. Nohateri burtsaani UaU a* slear tej narodbl •tuJfdJa v Ime •a ■damohroetje. mi s* ji pa bHI naj taahjt na sudlm* Imall bomo sopel pri-llkri da a* vadtato v I lega tari. sradetv ih. Is stranko Izključen je-tal po Izvrtovaiaem boru poalanra Alkana Ooraolli, k«r ja ob faftistovakein prevratu odftel iz Italija bran «u>vopatija stranke m ** ni «tri «rilto>l. kor s* j* smatralo v sedanjem i«ululaju‘ za podlost. Posl. Oaratl. k> j« ravno tako ob nravratu iMlftel, a a* Je polam oglast), j* bil koaatatuan kot nečlan nafte stranke. -m Vsiod netrieciplinc. ki sr ub da naftajam polnftaju tudi smatra za pn-dloat. jr pa bil iskljtičan btvfti te luučiki ravnatelj *1 Jivoratora-ja* Ive* Vlgtaaga . Vidimo, da m a sUanka n* atraft« izkljudltva svojih članov na vidmli ui vodilnih itih * n da tzvrluj* čilčaaj* sata radikalno m btvtpogojno. V cnouti volji in disciplini obstoji najviftja akcijska »ils Ka Na ognjeniku Nenitija plete lin ignuuiifcu. l*o i tretjini obrtna zemlja ni mogla t* prod ■o ji veti brrs velikega »•«■* ta ku leni j. l*o vojni, v kateri je kolonije iagu bila se j* skušal rotiti z industrijo. Ta pa ja od v lana od premog* ir to laz s Namčij... da»i »kitata ni imela po ver za jaki t»gudl>i prozaalo n* enega n* dru-aega ter sl j* t iz vosom preskrbi jata gi-rovin* sa izdelke in tudi kruh. V Nam fftjft a* j* dalo iiveti. in razni preroki to napovedovali <1* bo ta narod hitre premagal krizo ter stopil spel kot vato« *i-'nitelj v krog evropskih velesil. Prida pa ja zasedba 1‘orohrja. snaga . najvatnejrib iodaatitatatti niamalf Nemčija. Francoskem« kapitalu ae je aa kidalo nemškega premaga, zato ja ped p ret ve so odftkodaln m vojn S. iztegnit pest p« slavnem vini življenja Natooev. To dejauje ni ostalo brez daiakoaettoh posledic. Nemčija je aočutMa. da bo to •je smrt veled lakoto, zato j* začelo v d rta vi kipeti Nagim mmeabmmbe j* pričel iskati milne poti In aacinoaliatl ki aa nekdaj sanjali, da bo Nemčija post-udarila vsemu avala, kar je nasaakl narod izvoljen narod, m a* začeli organizirati sa odpor. Nem tal fa licem m ja pričal naglo razvijati, ker ga podpirajo vsi. ki so odločali prod la mad svetovno v( j no f državi. Toasbn« rezervo ima tr«-l častniki armade, ki razpolagajo z neizmernimi sredstvi in ao poleg social drnmkralake vlade la vlada zase v dr lavi To gibanj« |« j« istočasno naper jen« proti delavstvu, proti razredno sa-vednen.u proletariatu, ki va, da ga morajo ne maki nacionalisti (v resnici nam tki kapital) popolnoma uauftnjiii. prodno bodo sopel neodvisno In neodgovorni* vladali v državi. Minuli mesec j« vrenj* v Nemčiji sll-nc naraslo. Kapital je akutol izrabiti stiske v drtavt. da M spat dobil politično premoč v roke.' zato je. hinavski kakor vedno, začel podpihovati na vsa P ret ege n »rutki nacionalizem aa katerega a* skriva. ,Na dragi strani se as začeli prikazovati nasledki francoske zasedbe v etikih premogovih polj. Nemčiji »n začela pohajati živila, posebno v mestih je IJudMvn ostajalo bros njih. C* Nemci itak premalo pridelaja, kar j* I« 1 tretjina drla ve m rokah poljedelcev, niso kmetje vefl pomijah rivil v mesta radi po|K*lnega propada denarja. Nemzka marka ja ob •romirjit (novembra leta I9IH.) lasat« to vradnuet jU stotink. Ta vradnaat pa ja pričata v L IMI naglo padati, ker se N*mrl začeli velikanske kupčijo * prodajanjem mark v inozemstvo, m franka, •teriiae. dolarje, liro (baja Ja v Italiji do & miljami mark. ki as jih pokupili slabi špekulanti), pa tudi sa It vi la, airovine Itd. Tudi ta kupčija s* ni mogla delge zdrsati Morim aa ja prodajata najprej po M st at In k. ja pa hitro prtlta aa Mk, M. SO. M aL. tak*, da ja daaae akaro brez vrednosti. S tem j* bil seveda najhetj •det d*oukl delavec, flvaft mora dobiti le sa denar, a če je denar brez v rodnosti, nima več od coaa siveti Dokler strada posameznik, d rt* v a ne čuti, č« pa a mira jo cele plasti, j« družb« podmtntrana zakaj človek nafe ulhroti. ampak koče ttroti Clvljenski nagon ga »IH. da si po^ naga In stranke, ki vodijo lačna ia u-mira joče dob* silno moč v lem zlvljaa Tako vidimo zadnje čas* v Nemčiji ogromno gl ban je stradajočih to čujsmo Is »saga kapitalističnega evropritsga ča-nptsja odmev, da s* pripravlja meican ska vojaa. Bapaft ss je Ml tudi i* zgrozil. da os priprav Ja propad rtritiaarlj* vse F v rop*- "»Ulil js posebno Froncl-jo). če sc poleta J n« zboljto, č* m na pr*-vari v Nemčiji NdjsevMkl prevrat AH bo tu k ličenje na pomoč ka) m-Irgto? KI kanje samo gotovo as Rdto Izhod M Ml. da se francoski kapital da-tes v obliki zasedbene armad«, umakne iz Nemčije. Ali je to mogoče’ Zdi ss. ds dela Angleška s vsaml silami aa to iste sa pa. d* n« bo ničesar doseglo. Ka-priallctičnl pohlep js Masen; In kakor se ni bal vseh mrtvih svetova* vojna, nu ni mari. kaj bo prišlo is sedanjik sa ptarijajev Niti toga a* va, da js is ara vojn«* /rasla nskej /isto druseg fcar j« prteakuval. zakaj as mesto »ra/ tp miru Rvrape se j« rasvaaal straeea i prsvrata, ki trka lito ali ■—««r« na vrata vseh svrupsfclh držav, ki ss rlale> vojno. Zalo js malo verjetno, bi sli Francozi U Porahrja domov, In stvari se bodo zpsvijaU kakor m nastavljene. Zakoni razvoja človsjtv« so jm sl ta*j H kot človeška volja, zato ja mogoče, l«*mu dolivati w velikih stvari, ki tli kg »k(Ital kapitalizem ustavljati s krvjo, a jih najbra na bu vat mogoč« rws)u. de «* puds kojvuda d',Agata, v prvih dueti L SL. • belgijska m*»ta Liagi la Dtzmundi. kjar fte bu proslavljala oblataica vojna. Ome-pjeoim tu* s tam bo podarjen vojni kri tor. Niso se to sacaltle globoke rana. ki jih je tadala roparska vojna ljudatvam. pa kljub temu as gospoda sabava o tem. tdeli vojne krilc* na desno ia lavo as s tam krvavo norčuje s tistimi, ki d* v svetoval moriji pretrpeli vsega bu dotok aa raza* domovina 'moftajei med narodnih kapitalistov Proces proti otar. torBgl is tovarUtaa Po ■ -čtnesc/ncfi, ntriektosnju Je Mjt sednl dvop v Rimu prišel d* “) r»a da se ima J* poafavM prod parotao e> Ferttatitarl. Droben.. Terrariai. p-|gpor ttotac« (»luaspp« ' —-N ig' Metra io fdtsfppe D Aasatn ‘ 1 inSsnl Kar jim ss ai mogto nič tehtnega do kasa« In kar se kota na vsak earla sanja v Italiji, m sodna aa^tl mogoč* radi m to kar a* psa dsm rija alč spsriflčnsgs Zlo- tnatvv. novega kova js ■ ■•»šal... V Italiji, kakor v vsaki kajataiistkni •Irjavi j* na mlHJone ljudi katerim ni bilo tol* troha • urepfjati. razrednega »ov raft v« k»r ta tako ucsptjoaje 'pa S* kako temeljito'> skrtdju kapitalisti sami. njih eksponenti, njih hlapci. Nepregledne trum* jih ja, ki so MU vrteui na caato ki sn biU tepeni, ko jim so se potgaJi domov L la m«d temi ja ludi takih -- .»četov In matar. kaosrtm Sc biU ubiti sinu vi ah pa surov, kalsn to izgubili svoje sta rito. Pa naj se jim le skuto iztrgati razredno »o v ra« v o s lem. da »e obsodi nekaj lolSTtolk roditeljev • Ruski cartot priznal sokrivdo umora Vorovikcf« tam« v a. Iriaa. Pavel Pohraia. ki js bil za /aas carja tajnik makaga H dem ga k nje v Švici, js danes priznal, da js bil v zvozi s Con radijem, ki j* ubil sovjetskega poslanca \Orovskega v Lomni. Polonin je Ml aratiraa kmalu po umoru. Koinunistiika Mva Bcč. Juta MCI g. ovagediftnja ftetva u jtroUtarokoj Rusiji j* »pravdala nad*. patagBM u aju. I kruaiaala ja hagstlm ptodsm rad Uv •ih robova zatBlja. a smta nsjslnhadnl-Jib g radiana aajslskadaije asmlje aa n maljsMf kugli Prsmi zvaničnej statist let se u samo j sovjetsko j Ukrajini |H>čnjalo preko IS, & mil Iona tona rita. ud kojeg je aa torae prsdvidjaoo oko 1 milkm tona Količina za Izvoz aije velika, ali js značaja*, cije moralno djsjtovo v*č tatiča burtoasks ttazapa k v ropa. Pojava paotatacskag lita na ovropakim hagSSa- svlju lasi i pudrata, kojlma je burtoa (ia ttampa neumorno ohaeljala komu-nističku Rusija, prikamjnčl komuni stlčki način proizvodnje ne samo napri kladnim, nago l akros fantastičnim. Pojava prutotorakog. sita u ka pital Isttako) K v ropi asce samo u taliti glad gtadju is mučenog. a sucijal ranega tima zavedeno« dela prulatarijata. nago tči as pa-ram parčad razbiti svs one klevete, kojlma je prako sovjetske Husijs blo bom bardovan komunizam. Izvozom sovjat-skog lita u kapii*li»ttčku K v ropu Izvozi se Mva stvarnaat d usada n je junačkr borbe ktasoosvesnng proletarijata sovjetske Rusije, pred kojim sada na j sad. n i.ra ju uotukauti I njegovi oajakoraMjl prafttvnici. Izvoz pratotarakag je sita znak. .da je u sovjetsko) Rusiji prestala karali glad. a ovtm je činom proleteraka revolucija i njene tako v in« postala /vrat orah. suhe slome ali njega ne prelomi. Ovaj je izvoz tvorni udara« l domačo) i mira noj kontrarevoluciji; o v im izvoaom debija preleta n jat Kvrop* n* samo prvi proletarski hleb. nag* i prvi Mal dsbskz. da njegov ideal: kamnat sam, ulja utopi Jav nego stvarnost, kuju diktiraj u sami vledaju i dnifttvenl odnosi Dok u proleteraknj Rusiji ovako, na oelgledan i b1«|m-u vidljiv na.'In. raste kantbiultet produkcije, a njegovim rasteta jata i kupov na snaga prve prale letake drta v e kan retine, keo 1 njeno« svakog gradjantma ošabne, - detle ka pitaMstička F.vropa eve vito arija u pro-vakju Agrikulturna fagaalavi)*. čijth se tA% sianevnlka tori semljoradnjonv. formalno umira od gladi, a ajsne as n* ke pokrajin* prahranjaju prskaah«dan-aklm k uk urn som Krim kapNattatičke proizvodnje at j* sama n patjoprlvrodi nage 1 u Indastrtjt Kraneuoke «u levu .v »to u pradratno vrsm* uposHvale 4i«QK a sada n poslu ju samo »IJgO rad niha. Fraaanska j* tsljsana ladnatrija proizvodu* Iti A g. M ml liana ten* taijeza. a I9R. g samo |J| aUttona tona. Naaadak protzvadajs ni j* samo u spo-nenutlm d v srna državama nago je on ap«U pojava u kapitalisti/kom svetu. On jasna, kan dan govori, da j* kapit* •tstlčht atotota proizvodnje n agoniji da )» pastaa kapetankam t aalud e* butara »>■*[ vlade naproša la ptotnih Mia. ^a lud ane vrte sv* raogues represalij* nad radntčksm k taram. patovM od ml- do uvadJanja kuluka tog roidnjovrltov-aog ropat v*. da. sv* su aro mer* uzaludne. NI kak v • injekcij* na magti tadtoftl bolssntks, taji lak m a» mrinlrtoj psstsip. Ntkafcro nasilja m naga radrzaU tafta m sg MptalA kojl aro, | m tKem M* da potoz* ktaanto neprijaieljiato rorotHrierarmig prt »ata rijeta da js P««, kajtm js on pagna. jedmi put. ko ji /e izvasii vasknMko (ov* čanetvu iz tupika. Nikakva fariasjam proftstasaklli ransgata nato riAs uspavati prod obiskom mvedanag deta protemri-jat* Orrons če tata toaoB ihnaarailfi radnicima ono. Mo oni ni s« sh rotili M n/t i knjiga svoja koimtntatičk* partija Na istoku kvrop* s* o ve i dotam, n« samo m ima. o čujt* vi larissji ta t I *H intvrnacionals. — rodja sora *ko-nemakog proporodjaja Kvrop«. pa l celo« sveta • Zora os radja pri nao blato nem nebo, pri slinim gromorima. s ke-jbua sftari sva« bombarduje nori srak Ali rrvsno s* sune* radja. i aro talja svoja topla zrak«, da ozari jadn* t bari m tirom svata, da nahrani gtadna. da ih svojim sitom okrepi i Izvedo na jedla-»tveni put njihovag spam. kada to v*č nlj* moglo svojim jasnim i ubedljivim ra f lam Orvsns č« Mia proboditi iz som sv* mve.l*ne. ono /e kremni laviou sapadn* kroge, da n* trosi svntne slu leto i apa m izven kuč* Cnsns *• tafta joS vij* IHiiuahnitati proleterok* »tuftmane jer dok Je sovjetska Rusije doiacita pred gladin opljačkaal i takrvavljani prota-fari)at «m ra tamngftaia M n jr aiAjvtaka Ru»i>« guftila u gradjanakam ralu. - ona Im nlj* bita »pasna, na-p rut tv oni sn mislili, da tako prostrana * ml)* mora u roditi haoram 1 pretvoriti u Jedra v »liku nsprogtaiton rogsvlnu. Ah Uvozom kamnalsfttakag Zftto u togft-laMsttoks Bvrspa. oni su pogodjem u iivac, oni vid* meeto m ve v in* -- noro tv us »top mesto iluzija - sftsarasaft A H* J* s* njih predznak pnptave. kaja to ih odnett tragom raak* bunoatajh Da. ovogodlMj* plodna tatva u sovjetska) Rusiji i delom evo patvrdjuj*. da o* e* Im« svatu pribil tava bogata komuni •tička setve L. Pmvdoljub. MpakMi »Cmgl Francoska rvvtjs •Bsasmmto at Uta atagoai priobčuj* podatk* o parroatuaH brazposalnih v spodaj osnatonlh debela h. Trato j« pa vsoti v poatav. da aa t« perrentunla ne a ato ja samo na deta v-ss. ki sn organi žiro ni v sindikatih Ds to pa pomisli, da so hroepoastni vsčtunma neorganizirani, tedaj as lahko prid« do aakljtuto. da U a* maralo v ■■■»stojam na v »dan* psmsntuata znatne gvlgatt Vsekakor ero »n p srt raftu* le nanatoj*- merv Nemčija KT odstotkov; Anglija ISA; Belgije 17. Molsatods ISA; Dan sto UAt A vedska IM. Nirototo Manjkajo padnthi a Itatljft. Nova antanta •— pruiii s s**ptrtm tm trosa* sataft-*u pt—uo . Im. m mm g*. IMta r neadaroi tor pran poUšm m to aj**# f*dto UmM* LmM* rodsato. da »Urno r trt, «r•* M/rur MM jHHftaa« kot maU testo« sni ral« Ct U ssta toka «čr*r su/M J« talf to e asm nstotoa ia *"r —*ri. bar ros* t« sn* tStodk • j* mi* m j* «* trnmo mezka. T4 maaaa nato eataeta m js dstpsca*«« to« Mm « r«j* m J• U seda p čas. ds dsbt to Mto/> tonsko raiatos zato«, ssde. JNsaf jr rirota* le^to mara rJsndMp tBmnk hra •k* sepres/rao sstoltto kat* m ftjs mm-rito iivto Ml parček P* so pa rodi M s« trat*a potort' taato smftka ta sfttos l/ul« as/*n«s - to to m-anf. bar agpro-r« is dre* siafto ruat to «a> -toj*. tonah* M*to» ••(«■■* O jr tseato to Meta srna- p« to in« dseegčs • eram/j* meto toass* 4«p*k f s« m $prt m dktog d« sftgda 1«pe roabfsit« soglasje sud enzus # hlačami m s sne * krita, r* ar bo m ra rta«)« k* Jap’ datant* • brita gr sam* mtmut zato pa bo ba« sdtočan. bsC o •rvssčos Tsg at pstasa. da M ar gnu m m* asu b«r Jc r brita. ta da M U drsalen«« Poč« a pr na deara. psa«, vsr-mtniA. ftiisionti tofjnrtt naj ar ero ranč« bommi«s**. hrv u« m drta** era J* Zimrana m r*ču* Bniparshn trota motornim p* Jr drugta stftsll. bar s* bomo e uti Mlltftti brv sin «>s Ispsh abdair la sr eeprMlara pMStotagčjs f sni to e-moortportfi to sajmičjtan daambftm »ta J* arvnrrasr 4m prta cato ds sdjsb* ta sa. ndMr. sem. to dtagfi tsr« im* M Skr St. db s* s aase anaaSs. « jr •*.-** čriseto rsrnstctjr irspibSL pa ar mnra-mo mdt aa tom atesta nftt sitost s tata veto nam vendar adf tata« dMlb addta jmtisbdran. fttata Ssntsta asiasm M g srrta Sil ra m rit s*enota ta jv safttor geft-mrrnsto. hrv Jr tage satansds M P M točneje Pw moški antanto nastat* soi »m Imrmtki In prarTON m ftauftbR. psZmt fadf to tok tadnsrrislfv m isfttosmsrolk Fri damski snfaa i rudft nr grn d* M Sta tota lato pg J* Urn ■»rodi. aaBbds *rij ra atest« to ka gtabra oatara asnanmra prve sad trs Fstit toto gg magadb psne-nri mdt u dmgta ročstk * tstovtb amen morotr I« M psrsdirf* marobr tgtok DP f* pet. murni« lensb pa srafe Vadftft pm čsnjafo ba* sadre« starata takta bor ra če Je ts a* posuto as bt bftta to« grt bra staraj* fm*«t Htahr pen*» m nt«ro ro IJaii aas Je tsta m sest« bat m medta • MN veda* s ms m «s*m matom thn-PdjU*. J* rehfts Meda datlsrfsra rok nt in rasvrčoN lam proč z nun merata* tastr peavte* Zen»M bet sseStam* la ta sr staro korito dem t ta antanta s t um edemi m t vsem erodtom. M pm ist* s* r«zratsgo MMnt rriJttoftf JS pro drojno MSrol* Jr torta trotsUtae sta**-rUt. sndrtt taftsevkuč to * bbsentaft Bara ra *a sečm sr ta m»>«M »a* vsdtaatos • ar ta ata sat or «* at sMssč pettas. da M to U velita drngta seftog tata naan ansam to. mmpoš r .tata- Jr proomta Hstotom da M prasrtu e vseh ZstaftodSto rm tara It k st krsnisčt saj »atoi »ta ta rftss* sata da bt ra bito tamrvr. ds M Ml tar mne rod • dobrih*sMhth 'aa bt nispntla kdaj reto tbeddvatt. to bt n* totrftt tabtoajto i tli fr trt astram nato damstaji ata* to Ob fr; prtNbt tatdrorijtona. ta pfttabbra sta ta/ nrianerfjrus tatoote ajsnbn ta Jsstaram. U prod* ranotrodOM saab* ir M n a J trarai ppftrgbttouoggagb. pm •rta* ra Ir. ^iftPgaM^* iggftifgasta* rprotaajc tr probhrsnir ■ »Ms uku buč a« stsrsčt ^?ns^ne daje stttodnb«^gsdMB* te indnoti^e js MM bnprafeMM bto l junija 141 iMMSftpn M^ptoMM^jra "ihMiTjLJ psadutaftja a «MM naje da SAMI olbftlk roMjra. fta 1 kMjivifibk M Hunt ArtvOvnl* Ul*J* MU* vuau.o »M puaJeUtao Ideja« •• ni ital M/ Utah, otah «■ okni)#«* ta nimajo mota. orab* w « negotov veti, ker >ll» nizu ne-Ul« plodne, trnja« »dej«. ampak opor-inal—ai, tta m m vaaku c« no gauinu \ Mirta Naftelno delo J* Ucer trdo In NMlvalSžno. kar k potezno u> zamuduu ter a« plač* svojih Mar«*«, • j» »11100, JU |AaiiiJa v družbi adrnv. meničen napredek \«» drugo Ja zidanj* n« p« a.k. odvltuo od taga, t* Ul prevoč uaatatan tu giblji' Mako« oportunt ram, prilagodljlio*l m ruti la lomi no ueetaluoeti la (U>|JI«oaU razmer tar J« podoben čolnu, ki ga prehudi velou irapreetano zanašajo la atolu« omari, > »lini tesar im prida nikamor 1'rlla godljlvoat namreč nlnta vadun arato, poaabno ae, to ae kdo akuta prilagodili naaamur, kar aa pa lapramaui, ta pred-au J* oportunist natal primarno ubliko akladuoati. Komaj ao aa krčcenzki aocla-llatl (na varno, Ca ao tc) prilagodili ono-mu uradnemu datalnamu zboru aa l*o rtako, ja ta tal ' kgee. Uoatadim In Idio idaj, da podpirajo tM»o obliko ' lad«. Mussolinijevo. To pa ni prav taliko ta radi laga. kar Jih (a na rabi. ča aa ji p>* pulnoma na izroe«. C* a* bodo uapoalatl prilagodili, bi* pa morda politično Jl> IJanja ta tako daloč napredovalo. da a pat na bo prav« kartati, kakor ja m bito 1 vladnim datelnim odborom. (•Ibanja Stokov o na političnem polju JuL Krajina bi bilo Imalo popoln uapab. (aMllou ciljam, ki at ga Ja postavilo, prtdobm malaga kmata v dal«II. Kakor bltm ga Ja akuialo dobiti po ovinkih. Ja agraiiio avoj na man. Danri lahko rv H mo. da J« bilo taktično popolnonm tavutano. Namesto, da bi mobilizirali polagoma mala k mat« proti Mberalnlui \ H ja kom, so akutali pridobiti t« z ne kako tapoo politično uinatnoatjo, da hi oddali krta. socialistom avojo politično Mi On M MbaraJM vaaki bogovi ta ata rili, bi morah blu vendar nakoliko vačjt bebci. Namesto, da bi ar boj it-boja val med Ijudatvom. m Je bil m ku lian mi. v raznih dvoranah, piaarnah. uradataivib In drugod. Ni bil junački odkriti boj, ampak snhrbten. z dvouni nlml gaali in cilji ter J« pnatil razmer« v dejali la bolj gnil* In razo rane kot ao bile p raj. Namaato narodna »notne potuha vidimo dana* demoralizanjo. aa kataro ao odgovorni agolj narodni politiki ta vodno g* npija a Stokov« etn.nl 0 bankirjih. kapitaltaUh, advokatih m ■•agnauh. ampak mali kmet umu ne mora varjati. kar ao n« polittaira (ta Igraj J* menda kaj primeren), da bi a Jamu kaj koristilo, tatavač. da at Im atranka ■•krepila. Na podlagi eohdartt ma, ekupauzll atanov krt.' socialistov Imajo vatapuaaainlkl lahko vatno breč do tudi v Stekov i pota Iranki in da ta n« bo v korut malemu kmetu, čuti vaak. tudi ta čuje kričanj« proti bankirjem In kapitalistom. Dana* aa Willaaovci pracaj zavedejo, da Mak a avojo taktiko m uapel in da bi Ml bolj* štor*. C* aa na bi iztemal z bojam, ki J* pravzaprav dualiranja m zeaaia. Na bojijo a* ga več. kakor ao a« ga tar nau zaamebljiva ponavljajo ■»‘»1 Upi •an»k>, kakor aa puranu mahlja r rdačo krpo, kadar aa ardito zaganja v človek*. P n zor Ja aita amatan In tavrat no označuj« danatnjt narodni politični polagaj v det« II N« varno, kaktan bo kooac. zdi as pa, da M. morali Stahovol tatoti popolnoma akraja In a popoln., ma nasprotno taktiko kot Ja dotedanja M bi kotali imatl kaj vač erora kot AoaleJ. Najbrta pa m a svojo narodno zlog* temeljito m Igrali malaga h meta 1 katerim aiojtjo ta padajo. Politika ratklh bogov m niti kmatom niti na roda koristna, zalo ao tudi razmera pri baa toliko bolj gnito ta obdelovanja vredna, kolikor vač J« lati. potojavanja. ■krlvanja In kina v teina v vaam narod Mm političnem življenju. Sodniji, sonitljemki! Pokali«* * dejan Jam. da kadet* Videti napako, ki |lk mara Izvrtati dalavakl tlak. da kglat« rižoti na. dnljni obokaj In naval nakapa plani. Sada pndptoatte pa, naklrajta vatiajna jakpitkt aa Tajni sklad I Podpisani m tam potom proti Okrajni bolatčki blaga In airor: Zakaj a* ml ja v 1 tavanja botničk* podpora. v| adl bolj kulturen, dragi !-»b*qoiq OoMali vasti t Kpm aaad Stokom-Wlkanom j« *p*t m dnevnem rodu. Prvi J* bojeviujti, drag nlj--*—jr Prvi **H» v »lik« narodna gtka ttiltanu, dragi odgovarja a •*■*► kanta * malajako itovaako oteklino dT tota^kar ^neverjetno. Dokazov m pabnajta pravdo? Kaj J* aja btatvo, c« n -— na »trma ambicijo poaL dtaka to blagajn* poaL tVIlfana? Btatvo Je barka mad klerikalizmom to Ubarallamom v datoll- Nadi kraji m MM pgveetoi radi bolj napredni kot krettkatol ga radi avoj* lag«. Kraji, ki an na gčemvMb caatah. ntoo tako poboj al kal gorak« vazi. aato n* moro biti gukmvi^h abaolutan guapodar v a Imajo pa U kraji zvoja bogatine, neka ka vaak* dlnaatlj* ta ta ao iariiča na znan* (Jn tudi nanarodna) julijzko kr* Jtozka podtika' Ptovaneav ta Hrvatov, v tab ktaak M total krti nikdar poaakna va)|av«. vetatai ta duhovnik a* nikdar ^gg lepo gledala Vaiklm vladarskim hitoM Je Ml duhovnjk politični tekmec, mkaj magnat J« hotel vladali eoto vaz. ■dar M Ml • njim J* Ml proti njemu, dahi~bM pa nt total ne volj« a* žile tabaM M njegovi liberalni obla »tl. Ptad vojno aa J* to borba med magna teto to duhovnikom razvijala koliko tolika mamah* Mad vojno jo počivala, hm ra vagke dinaatije delile aprovi mrij« ta m bila aadovoljne. Po vojni pa smo — |—,u to dva naravna aasprotni-ka v nenaravni zvezi : zazluga razmer In IJudL Magnat ta duhovnik sta hotela voditi skupno narodno politiko Prav hitro pa Zla opazila, da Jima innnjf- program. Namrač Atokovcem gg Ja manjkala, zakaj vaak* vladarska kito pa Ja 1 tnala stajkoprzj držati lju dl v pasti ra vsako rano I Sledeč na tohi, da a* Ja treba otiraj prtlagojevau razmeram, ao Seahavd priredili lep program (kmmiakn dalavaklh zvez), ki Ja Ml tok. da M m morala komunlatičoe enklave kmalu akritl pred njun. S tam pregmmn«, a alavhaatoal zadrugami ta s vstopam v dilztol odbor na Goričkem J* Stok pa togama doMval premoč ta J* ■tajil tam A* aa Istro. Braaaacelao pri togovaaja, poaetmo ta naslanjanj« na dan Staran, aa vodfc> 1 talij, ljudovrav. mn Jg pptoliili na vidra vedno večjih kartali to ata*» aa Ja, da kodo WUfa- goralt Kar Jih Ja Mio neznačajneJtih to •prttogadlJlTlh.. ao naglo prešli k Slak evra m. al a* m mn vanj hlinili an prttaiii rad nadevom narodna pobtl-ks m Je vm Javna ttvl Janje tako zbran-pala, da akd vm adaaanr razločil, brez varri la znani braaloaci ao te postali klerika Irt. verni ma«Js ao ao anvdufle-vaM aa Hbarnlra WUf*aa, ki ga Srakov -ri aiaa azagK zgraakinltl k pravi vari. dan maa doati trudili, ki pa - po pravici pevgdza o - M nikdar nastopal po 'Htono kot toabilitaHI ta ni vlekel ■ rahaga vpramnja na politično polja, ■h) M to VM peti tič ne broage tahk« na ■hlto aa na da rad; gotov« pa ja da Stara Stokov nastop v Jul Krajini prav ata Mnpnagh s nekdanjim nastopom Kraka aa Kaaapzkem. Tam se m duhata točili, cerkev ali preti nji, lahkoti ta* Ml prta »id v Krimu. J« Mia parala, bajtarjev* avokada prati odoruhom ta *IMm. odstranitev advokatskih po-htikov, M ao tokaU najprej aaml asb« (raMk hoj sata prati dr. Sučtonlču D, tu »s as as matični duhovi hoteli »tlačiti * Otok ranih«, čl d n raihv ali proti SK. m agtok al vpratolo. da al to Ml aa raam (ra v arino. M kras odigrati), za ravadn kmeta m datovra aa Ja to dosti ksasd Ishrttola. delalo aa J* pa brez Uta M skupaj g magnati Taka Ja slika rizmn. doktor M ral na vlado. S^ a« duhovnik, kar hTmu^MJo Mg •Kgs rahhl raatovnl vojni, da M Imel Prad «SSM malaga riorafca ta ggzvt hTtotoal*** * •“•so Sol. M njtk dal* pimisjili pri ShdJahhe znamenit prepiru d. tok* pa — * drusfgn km plitvo to antl- PMtahs barko zasd nazhsml ta m pra> MBHiliitti iuiliKUji! Nu.i im 1.Mini v* •> <*«Sg«luJe vviMler ItiiuaMJP »tu* poletno Dolgu so •rerekah. aH «1» več au al Mllpi. te premalo aa Jim Je Zdel« kto a* Je za tu. Oa ho gta\enaki aosmt ejramal, k.to Je halj narmleo ah Ubere to* uh klei kalcl. N|n>analo M aa pa tako. «la a» tri skupne veoto II« rad* ne tl adsotje p*« dim grehi kdor Una va« grsJtov. marod-nth seveda, ker navadni srehi v nzmdnl politiki ne ttejajol) ta j« za tuMka stopinj tiuiaj naroden. Načrt J« lep in eliCu-dovanja vreden, zakaj kdor Je l*olJ nam den, mora tudi vač ukaaail. peeebno pri narodni bl*g*t»t. Ampak da ae doirh«, kje Je 'eč narod nlh grahov, je treba razzodltča. To raz u Mitiče bi dol.Uo \«o* zbirko grehov IM >11 l-d Ul bi jih sortiralo: matij* v e* k m J, večje na drugi. Seveda je treba posebne sposobnosti, da ra tl raznovrstni grehi he zametojo Narodnjaki namrač včaal dohrn ne ločijo in so jim val enaki, mali ali veliki grebi. Kaj narediti, da ne hi lil val grehi na an kup? Spomnili «0 ra komuiilata. Znano j« »mreč, da komuulati grehe natančne poznajo, brij«« ko-vat drug* fce niso hm muntati aa drugo rabo, bodo i*u m aa roditi tribunal. Nobenega dvome al. da jim en imiii najmanj,1 grehek ne ulile! In |>« kaktno veralje bedo ura-li 1 nji-ni! Uhračali Jtli bodo In gledali od v »eh strani In srre jim bo vaa) enkrat na nte-z vsem lem inusejem narodnih pregreh. ta katerimi tako nernunako radi ati Ujel Dol Izraela je začel klkali razMidičto. razsodi tč v' Od v »eh »tratil ao začeli zna-tati zku|>a) grehe, vaak« aorte, in rral je treh*, da Jih WI6 0MI0 In debelih. Tudi duh ra Je kril ukrug njih dn mi ga »kniali nekoliko ublažiti z raznimi popravki In z aazukanjem. T.ini var gre hov Je pntlo na knp. tem Večja trn-la ra Je kazala radf neljubega duha. Vra Je letelo na rnnado. rim eporezum ance>' In Mrijaka ri ilmcija vam« avstrijske krone po SOK 4 llreli lit Vrav je kupčije pri stavbnih zadrugah. • pclj* In javni napisi, podprvfektt In ti9vt laki. la o velikanskih sleparijah pri Jadranski banki, kjer so gospodje Kalčt kar na debel« stornirali ipto Je lepo molčalo do sadu Je minute. (O lem narodnenf panama pri Jadranakl (I) banki bomo te »e kaktno rektiV Toda do velikega pranja vseh k tori kalno liberalnih grahov . ni priči« in tu« ne bo. t njlrnl as g*namreč narod U I« med ra Ui/no stražili Grab* a* zna tali na kup le. da M eden drugemu bsilill kakr ugodnosti. Imenitna sloga kaj n«? Politika Izsiljevanj e raznimi gr.tnjaml čet, da ao znane skrivne ruti! Daleč je ptičla gospoda! Komunistov « r. »niči niso rabil! ta drugo, kot aa to. da tio Strah večji In da bo padla prej kaka ugodnost! O, kako ganljlfc Ja to delo m nar«d. kako skrbijo za kmeti delavca! Ita po pravici pov«mo. ml. komunisti M silno rudi prali, kar eo narodovi voditelji napravili grahov na ljudstvu. Prati |>* Id Ml« traba * eutno k talino, da w n« U oknttll. la to če ni pritot pravi čas a upamo trdno, da pa bom« dočakam H§li hnjlf Nasi zadrugi naročijo lahke pri zastopnikih načih mladinskih ln politič-njih aakcij. «v«etualn<> pri upravi nate ga listo sledeč« knjige, ki an deloma te dospele, deloma pa t* v kratkem pridajo: Kari Mm, rriadztob Kapele t -Komu. nlstienl manifest« - Tena : OJO L. Trtedrtah Kapela: Razvoj socializma od utopij« do znanosti — Cena pribl. IM L. Tr. Er ta v e« : Zgodovina socializma v Srbiji. - Cena : t- L. Drag. Aato 1 Knetoa fronta proletariata v Sloveniji. — Vatna in potrebna knjiga. Cena : t,— L. Jese Pahec 1 Med v ladja ftorialen romam Cena : 7. L. Dobi a* pri Socialni matici v Tret« In pri na ti h zaupnikih pn de čeli. V kratkem led* na Dunaju knjiga tone ta raestaečj* IV kongre«* Kosata interna, vazna en vaakaga sodruga. M se praa a aktualnimi vprašanji nat« podlih«. »•dragi, perapejto ps tMk knjigah to Uh Mrttol l| Seepntkt. gBeeriaetal to »aeto*p ato asreiatoev T u s/rito zg toaej 1 zeta rij 1. ven* v zeajam beaje to tae MU*. Meto Mrito —r stota e * M ss r ■d« * aereeelea to b/ ari •'«• geririt az| čela je t« naperi Mri Mto mmm ne to rasezra« Mktoa V to stoDs ari ■■raiMii geto*>*« ta*gz mmmf hstorih leradra. a Iraračto ni to sem ps^ta« Mdng ortAvnim b detel« Zetotaj. gsegato pravbm. naprej, m kkaj kdor dele krivice, to saeje todi ' rah -.....— Nasa oulna lana porabuo mošt. Vadijo Jo aaml nesebični moč Je, ki Jim Je pri srcu javni Magor Vas M naredili za ljudstvo Not k to ratalMa kake M n.u pomaga h. Tak moč j« tudi torinski komisar, vitra Ruaeer. /.miraJ J« gloda!, kako M rratol ubogepe kaseto in komaj čakal, da M asm zagospodaril v ned občini Hessna ima kape dohodke aato se Je doktor Kumer potrudil, da to prižel do tega denarji ta narvJIl kaj rtatnega /. sobani račjo m me« raje ne peča. ko 1 č merj am Zakaj aato t denarjem ra laltao koran kaj kartati Zna no J*, koliko tnkrage Je aetanafci notar storil aa Kreta« kmeta Vra te pa anmm* a denarjem Posojal Jta Je. kadar ao MII v potrata. Kolike Je to vredno! C« ao plača li nekaj več ■ krami, m P* nagle debili denar! Take Je doto* delala njega la pira ras, njagraa psaoJKMcn pa č* boljša. VM. ki se Iraeli č ajtra opravka, vedo. da Je zlato njegovo eno. C* Im* krnski ’ 'Jri kshsga daSguuMka, Je to gotovo v US Kumer Zate Je vradra. d* n««* viteško MM. Ko M lega Uila ne debi!. M gotovo naredili Krasevrl. ki ga poanajo. vm korake, da M vlada ar poseliti* tek epa za luraaga poz^gnjaka. Zate J* prav ln pametno, da se mu Je dala v roke blagajns mranake občine. Ca nobeden ne sna delati ■ denarjem, dohtar Rumer zna dobro. Koristi od tega mota Ima vm občtaa in dolgo m ojom se tod« č« pognale. On ne dela mn«, baker Je navada, en dela v blagor |udstva. Dela aato. da to pridnMI« ka tava In drsava ra« Je b vatasta, aaaaj &• MM* J« Ml?« to zaslugi ritem Ru mer.* danes vsa glnknkz edana Maliji. In to Ae beli, g« to dalpB peepednril pa Krasu kator de adaj. Zate predtapgmi, da M pa la abNsthz blagatae debru pU-toll m ve* njegov« dosedanje aaelug*. Kader bom* imeli čas. bomo pa č« kaj pevedell odgovarjam na članek v -Dele« It. lit ri L 7. Ker me )• 0M0MI Kahn 1 judmil. da asm objavil MU v članku v •Delu« M. lik Kalin pravi, da ni ras, da s* odpusta Jo člani, da ae sprejemajo fastati. ge n.anj. Jat p* pravim, da Je ree Samu en slučaj I 10. mata asm Ml Jaz odpuščen ln hitro J« btl sprejet Jelea Sc Ti praviš, da asm Ml Jaz odpusten radi pomen Jkanje dela. NI na Ker mi J« hrti mančlč aa okras povedal, da Jas sete odpusten ta na mri* mesto d* prid« Jetan. Da Jelen ni laslsC tega tudi ne moreč trditi, ker m Je aara tarnali, da J* organiziran v fataglovakl ucgaačaaciji Pravit tudi. da sem pri odpustu pne testiral a psovkami ta grožnjami- Tudi ni ree Edina psovka Je bila moja, ko ••m rekel g. krttmantlču ln tak Cavto •aru. da č* M bilo to lansko lete, M drugače plesali, kar trdim tudi dane* ta gtotujg je Mta ta. tor s*« m*! g K ril mančlč«. da Je to bouge (zaradi rao Je oeeto). se Je maeopirtl preti meto ta ker je mislil da padem aa bolera od strahu, sera mu povedal, da nimam strahu, da če imajo esl aaranhreei, Iran ao ml trd* prati Tu ao peevto ta gre« n J«, nad katerimi m U tako reahuTjel Ka M tata mira ge koto ugaspeto m <*.** rieiarat 'SZ g* vpeugggbr Te P* de tol * »e Sragi razu Marii deta v to tolKri ta da ■»« je mmta natato hm em le kem H Jz paraagesi Ker ra (Agg tt »7i Nadeto graeto. dn ae napadata ljudi, ker a«m knrt ker m peaekM* ds to genu tata mdl pssnaaKtatoe daaarjs Zri »siril «* te je geto iamsMgeMaa. de metal, ker rae Bgriatao načni to p» tura fi• atane «1 Mta raJmaujM m* uje ne Metv peeu teto Te ra pa ta au •*z med totoode. ate jMb* rmtaL Maraž P* 'ari lab- ven. tor te pa Map* to Tebhe zs —srač, č* ta ta mapečadea ■e kričtoreti -srn jas zedl aa zrapato-ge m edge-arjeti. Cm aa ve« pa MAJ na-temae od —e strani In ad «rg> bar B- jr ndlgrsu, iskrne je točju da ra ač-ti ra dene« muk* Paber AaMam. oazvazmnei čir*m m esztoMliz vzč ust učiti n. rinooenruTC novm ineHm—ovi DHOH.NK VK8TI toi um zn i»s*. znane. M ae traala tov niti po rato (■■ehtamaheievj. A to aktop Jz atoma« od por hk brali m tshoj kuegre* kjzr ra Jim J« pneeatiiu> »etod nepnpraritanzzn 1 ped; ki »o m totortU m zgljltov; trnom ' Mta JSTr-?"* pim5ritoto alitoje Izključilo jr /««ee aertatotatoz m vur un a* apaJDev JT aeseče amege poetepnti preti e*gen sadrugara v L K [ K A opoetrij* M mčreval*. Medalji v*ta ; ne ta prad toutam. ratotaldriral pM-. aimetna rtdje »Paglne Reaeae, ; »^zk^tatatotom ■imJv ■i^KlDtab * urvjutata bključčtov M1 se Imata tora- j Hrv like t* rvvlj* a 1 ItevUk- Je če tol klorom v od»t > u. d* ra prizrav* traifn rit v«, ki M jo mogel odtočiti to hiig- 1 n* katezura M pn nota m dragi tanto po leve večin* IVzlocej v Italijanski rtoKMlr i zmenki ra Juto bolj ta krij » aamrt 1» r mlntervM in agejitv« s T zmueSetten strank« Italija ta ni * 'la« tne ke to d« te epojitv« prišlo ta to bo pomenil z prvi t k arak k ocgenlenrijt priti ifenalv nek ( jansk««* proletariata. USTNICA UKlPMlInFA. Dopisniki naj nam uperat« tu ne raa-, runo vran. hkrati uetrvcL Stvlae v m-, prijetuh razmerah in v toeM zn pob (dutanek ra zmvm >eaga neredni, kar M (etolL Ovira p* nam n* uMJaJe * tivljenak* volje, ker m de le v no g z Sari a sicer d* pnttaniu tudi do tal. • g* uSAči | borno tudi to. sekaj ra vettklm pribam J« prišlo vendarle vstajenje Tudi dača v-' uranu ljudstvu ni traget* vartl ra vakao 1 ajeguv« pravice de zi vij segal toassra ‘ corda! Izdajatelj I a komunistične etrnMke laaKJa tktovvorai uradnik PeaL ttatn. Bell sne ratsv«— e«e VSEH lAUPtanoM Ptaucnjgni kUM IN OITAtBCJA« nese e« Jame, ta to It toge ratasgz. tor zknsne pri Le rrTreSL katoral prejeto d Ir Sl tki m peče« tol Bn teme km ■ker megeče edpeamreme, eme paeiaB edčtm aaapnčhem. peegrjzalkzn ta ta* totolja- čoKbe leradra, h.libra .tonam da jta to pribito«s pečrzhe ra sna ki •• jzajmslz to. atov Uto direbtačra pn to«, tl tov Sl aaf aa tom| madetojs toze- Ba pe to ta nedeatatok hetotoi sze- Glasovi Ve*» ua euiusj res izgirala kakor dn bi bilo v*c v u«ji«|>Aetii r*du m b> li kraji ne bili ilelekni «|>l«čne ori*-mogloeti v »vetov tzem gitopndnr atvu, poelraliijega Vicrvozn-ga itkgt-nkianjs po trclili nikdar »itega kapitala, a Idlihog m tkk« o m bol J si vnjcvi u|»oral*IJat> v»e e ve je čut«, temliolj čutit jmAast, ki plači po it-IriUi tlrii in »tik* za fiuzlgdnjtani dataiik' Doelmtnjinii, ker ustvarja-joCc -lelavsk* in kiuriekr |*lasti kmalu Im* hudo mogle niti delno zadudte-ti ta rzsjuui Jrllaiii Lri-bužarjcv. NI ••■(tor Jg lati rund (J c* tozuve- dnnad tijeuiu »mtcmu neobhodno potrebiM mala (lii«|.fevska pobrat v*, potom katerih »e kapital holjc ukoriMa, a s« z ratolinii dajat vrani tako obreme nJ-tiu. da Je vodu v grlu in km**t tre v -olujublJeno deželo — Ameriko Obmejni goedarji životarijo in xna-čajo tncvl lesni« tirrin v š-nij^tni, dn lahko zaračunajo eot odpadkov polovinc na 70 lir. Na drugi »trsni jih oderejo razni birti, trgovci 1 dr. ki iih krmijo t raznimi artifkiali te lemičarji ee polagoma odstavljajo, delavci ae love ut zaeluftek sramot nih cen in tako »napreduje« ver vprek. Prilruca pa pritajene zeha »Vade kraljestvo ni od tega sveta« i. j. vi, milijoni, uelvnntalji tivljc morate le delati, trpeti m mol. (Šli, ker punt J* greh«. Ni U to mo. mla It Ni li moralno zavedno jrneeti te tao med revno ljudstvo, da ne motu in n« »mr »pomaži odkod vae zlot Podpirali ooet ki pijejo kri brezprav. narau delavcu ? Seveda ukHi najprej njegovo aaveet. zatemniti epucnanjc ki bičati pijano izzovi ne. Je najlbpče In najini Je in tudi dosledno v okvi Tu sedanjega sistema, dvigati ga/ pokazati vrelec ičkoriAtaaJa — taga ne. ker to Je — punt. In vendar »o sredstva ki z tiara Majočo silo odpirajo naAr oči in ven dar p mio dogodki po poti revolucija, gredo in ni uejieinih prot ml, ker zapisano Je, da bo hlapec Jernej upal v lastno nof, da ee izvije ir okov, ki mu jemljejo pravice do člo Veka vrednega življenja«. PriblilaJ to ee vi, ki slutit« to, stopite v vrste ggvadnih borcev in ojačite njihove vrste ! Bvaf Is Bill. Podpisani ra tem potom pritožujem« proti Okrajni bolaičkt blagajni v Gorici, in sicer Zakaj m ml je vetavllo tzpla tavanje bolaičke podpore, vboglh pri Mr na dan? Revni delavec plačuj* I11 plačuj«, ko pa Je bolan, m mu plača kot gospodje hočejo. Eno letn asm dobival redno podporo, in od novega leta dalj« pa izredno Sedaj w ml kar tako uatavt. zakaj? Človek naj torej umrje pomanjkanj« 1 dniitao vred! Potem J« bolje, de tol nizke blagajne sploh ni. vzaj bt n* pta taval takrat, ko delam In bi m nanjo tudi ne zena čel. Gospoda, ki to odknu jri«. primita m aa orre In pomislite, kaj delat«, ne mislit« aamo na ovoje Aetod-ce, marveč na ubogo ljudstvo, ki je potrebno bolnlčk« podpore in Jo tudi mora dobiti, ah o ne vegno. vanj po ra k on u Ato gospoda imate are« > prsta, potem n« odvzemajta n« kopajta bolnikom Jara«! Vra ■ denarjem, in n* Uzrite ga oa vojne posojilo, kakor e« J* to ge godile! PODLISTEK 'DELA* ***** klimi« « ^ JRM mvrvraai URCII|CMl »e—.era — ra- fl pggMto. da ato nerikč m ačahri tol tona« pa ral toeče eggevirtU na to vpra Kedar va* ritotoč geveriU e kulturi M racali vsdne toke —mi •BrMJa Jz MdhnAa^ilMraT!?* tudi v kajlzevne Čtl ta gtoeM ra daleč ra nnralto. Nrig pat— AetoaMe«. kanali, e— la ■čaaMM M karan z Mteratuta ta Ihto Nov draga mata totzllgeere. v tevgr-rah ai prav Ml kulture, MK ra AzIzaM c*, kanali, reeto In moetov! kultura, pa tudi knjig«, note In tol* niso kultura. Kultura Je dučevno stanj« človeka. Merilo m kultura človeka Je njegova ahgutljlvoet za dobra. Upo in pravo. Narodna kutama Je dučevno etonje na rodev. Marti« njegove kultur* niso tovarne. čelegnlee. kanali, ceete la moetn vi pa tudi to knjige, opera čoto - an pok njegova občutljivost m dobra, lepo to prave. Ede je v tej revoluciji bolj kulturen: ■M ruakl vito k ali evro peki lapad? AH J« to!) kulturaa grupa ljudi, ki deta na vm pratege. da M na« na novo aaeučojl la svojemu kapitelu, da M na« napra vtik hlapcem v svojih tavernah In to-pU* to —ih delavskih tale« nato po« ladnjo sokove, ali J« bolj kulturen nerad. ki nam požrtvovalno la v najve-čjoaz altruizmu nepraelano kMf« : «Bra-Ka, ne dajta m na novo vpmto v to varal vm svetovnega kapitalizma, ne dajta m več uk taniti v njegov« rasen) eh* okova, evo ma. Ja« vač brat, brat vaom lzkortččevaatm enako, tokoriare venim Nzmeem. Angležem, rrancoaom. laMJenam. Culukaftom prav tabo ka- kor izkoričcevanlm Poljakom, Cehom in Jugoetavaaom, mm pripravljen boriti ae ■ vami in umirati g vami v krvavih bojih, da m val tokorlčcavanl osvobodimo, da odračiazo vee sveč kapitalističnega goopedatva, ki nas goni v eveje tovarne, v svoj« p g de im »I Jeke rove, v »voj« ketorge, v avoj« JetalčMee, <1* izmozgani la izžeti nimamo več čaaa, n« araočaoatl mlallU na to. kaj Je dobre, kaj lepo to kaj prave, ampak aato v •vo)t kulturi poMžaM do voaMga M-vtačeta Iz. In ruakl narod laza manj tavam, man) »e teza ir, manj ceet. manj kanalov, in akoro Jo Imel tudi man) tel kakor ml za ped at Evropejci. Kdo e» vam zdi bolj kulturen, dragi slovenski IntallgenU, evropski zapad, ell revolucionarni ruakl vzhod? Na evejelh toga čea Albanijo asm na letal v Prt z r« mu na neke at ruto pred nekim vojnim akladttčem. Bil Je t* srtokl etarac. tratJapoelv«c, dom* nakta od Knjačevoa Stara« Je slonel ob ovoji dolgi putkt In plafcaL Videl Njegovo tol se ebačrne ustavim pri ajaaa, pa ga tku tam s topimi besedami potolažiti, oa pa mt odgovori : - Več. gu»pod. imein dv« una m dve muka v vejahl ln aa *eb«a»Bz ne ram de M ta Dvi Dve »in» ram izgubil v prvi načl vujm » Turki Toda vra 10 m» im buli N» boli m« todi da tara moral puetl tl »vo)» »tar* kuoil v trii mrzlih aerah T«da auzel. da ml MOgar aesi moje kito. U»U Pulzar, ki ra kriče mvnetake • tratni pr*M kakor Jat. ki to lete veze kakor jez. ki eovoit mi »eaik kakor jaa mo) zoe»d ta po togu ta at - vidlč ta me boli De ml je pegasti moj* tuto Turufc. de nu ju j« puseatl Svak ds ral J« iagorvla. r*» M lahko premili ati d* mt Jo »kniM brat. ' id it. lega n* meram ptoaačaii Dresi imettgenu. •prečam >«• kdu 1» Ml bot) kultnran. ta kajatoraki ato. ah ueu načl utuvenitetni prol«e»ro. ki m ra arad vojne izptaalt v divjem »evf«at«e prah bulgemkaoMi bnutoemu uudetvu T la ta hubunt j» cMj raaga čtavečtva Ta kultura J« »dini etogra pravi ZtU Vra drugo ra »eme mmte aato To pa. kar eni vi navajata ■* hntozra. M morali MU piazzAki z* razvijanje kultur« U zam» e tega ztaiičča meram* pita rt^«*ati vra 1« p»iw.>•'k«. Ul aiučipt i« uien eaz rezvijeaču naaea* dučev-nega »leaj«. eh n* U vae. kar ne aluči temu. mnramz zavreri m poročiti Meepe nu*tokov ia hm odloga ln vi M« kulturni delavci t»a tada va« dntovai praduhu »lučtto daaae uao nuzz razredu razvedo pl levk narodovih to vato besedi tonu • Narodni kulturi m ta bm»d>tanje MM vsotam Vato peveeu. »ato peami. veto »tuto ruj*, vato dram«, vato »peto. veda gto-dtčta. vači koncem aMdtJe Irabif razvoju duha - čada figovega? Tl Mčl produkti Ztoltta v razve) dutovnaga eta-nje onemu razreda, ki ta m beto ven mo *oi neiraenj diraeene ia zzjamM PriNče-ton. t. J, razreda meč tara ki ge kapnahr ma, razradu pijavk anradarih. M te gp-tovm vato rradnhte zengada dnevnega Underaa eipraetenn P»drabata uz Nb mn* a ranit tara zera Naragn pa. tu dat* t* ha MNeridčuta det* dnmtp. n tačMKjm Ma. tatovega^ te teju IMjev. pn a*htM» kem«) AraMimiz ed teh vegih nedatom to Ae t* sradz na rtoua atam tak on) ■knennriči*« (»akdenpk tavljenzMh po IzeK Caera pa zzmp vpračenje. če *» veda aajtopča dudrana dela. »Ml uejlzitt Mečni pnuevedi robče huHuzno dzčn iznajdba ftagrata. tat rta na brala, teatalnih čnihuv Md alt ra n dbrat J"ČM čbp-vethre» duha' tndi to kutuzzan Krta. boder u«kh' da z* č Mbarz pcuzet)« nM- eve in raračniaveto «en da« avetnč Bn- grma v kol pran tonus, mizam ra Na m Muni zdn»T»rm m ečtnhr tab evejtb Kz- tovnth proizvede v * ^ »veta— JoKri ne pM pn po ebBM -■»-K* Mi ne nnlprvi ugnati meta tadMa MMMn-