65. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. marca 1905. XXXVIII. leto. tekata rmak da» zvečer, irimh nedelj« to praznike, ter velja po pošti prejemu za avatro-ogrska dežele zz vse lete 16 K, se pel leta 18 K, za eetrt leta 6 K 60 k, za en meaee I it so h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem na dom zz vze »to 14 K zz pol leta 11 K zz 'eetrt lete' 6 K, za en meaee 1 K. Kdor kodi aam ponj, plača za vze leto 11 K, za pol leta 11 K, za eetrt leta 6 K 60 k, za en meaeo 1 K 90 k. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor snaSa poštnina. — Sa aarzčb« brez-iatodobne vpoSUjatve naročnine se ae ozira. — Za oznanila »e pladnje od peteroetopae petlt-vrste po 11 k, če se ee oananilo tiaka enkrat, po 10 n, ee ae dvakrat, in po 8 k, ce se tlaka trikrat ali večkrat. - Dopizi nzj ae izvole frankovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitVO Je v Knaflovih ulicah It 6, ta sicer uredništvo v L nadstropja, apravniitvo pa v pritličju. — UpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari II Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO k. .Narodna tiskarna" telefon št. 85. gieispach — moriturus! Ko smo pri različnih prilikah pisali o razmerah pri graškem nad-sodišču in o njega glavi ali preglavici to je Gleispachu, izrekli smo sem-tertja svoje, četudi bolj slabotno upanje, da nam sčasoma, prej ali slej, mogoče vendarle dobrotljiva usoda pahne to justično korifejo is Čudovito trdne pozicije v že davno zasluženi in nam skrajno zaželeni pokoj. Rtdi verjamemo, da se je grof Gieispach na skrivnem pomilovalno smehljal tem našim pobožnim željam, ker živi v prijetnem prepričanju, da je ni sile na tem avstrijskem svetu — raien smrti —, ki bi mu mogla do živega. Ali zgodilo se je, hvala Bogu, drugače ! Danes z mirno vestjo lahko trdimo, da je Gieispaohova ura prišla, če ima ta muž še kaj pravnega iuta in dostojnosti v seb», potem mora spoznat', da se je zanj izrekla — smrtna obsodba. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je najvišji sodni in kasacijski dvor v znani kazenski stvari Josipa G* alga in tovarišev proti dr. Ivanu Tavčarju in dr. Antonu Brumnu radi pregreška zoper varnost časti izrekel svojo sodbo in — obsodil graeko nadsodišče z Gleispachom vred. Kdo bi si mogel misliti, da se bode vsa neizmerna Gleispachova moč in veljava, pred katero so trepetali celo ministri, obesila na §§ 62. in 63. k. pr. r.? Toda vsaka etvar ima vendarle svoje meje. Tako je Gieispach brez vsake odgovornosti dolgo vrsto let pri soduh imenovanjih uganjal vse mcgoče in nemogoče kriviee. Kaj smo mogli mi drugega nego s peresom bičati to nemško-naoijonalnoprotekcijsko korupcijo? In če je ta ali oni poslanec oglasil s primernimi, včasih tudi zelo hudimi protesti v ju etičnem ministrstvu, se ga je pač kratko in malo zavrnilo, češ: »W i r w o 1 1 e n keineRe-volution in G r a z « Dolgo časa se je tedaj Gieispach norčeval iz nas Slovencev in iz naših teženj v personalnih sodnih zadevah. Tiščal nas je k tlom, medtem ko je spravljal najhujše zagrizecce in nesposobneže na najlepša mesta. Ali ko je začel v važnejših zadevah nas Slovence oelo odtezati pristojnim sodnikom i n j i h i z r o č e v a t i nem-š k o n a c i o n a 1 n i milosti in nemilosti, ko je tedaj sačel oelo jmtico postavljati na glavo, jo je staknil tudi preljubi tGleispaeh in sicer staknil na tako krepki način, kakor še nikdar kak predsednik nad-scdišča v blaženi Avstriji. Znano je, da je Gieispach odredil delegacijo mariborske porote za Or-nigovo tiskovno pravdo zoper dr. Ivana Tavčarja in zlasti dr. Brumna, ne da bi svojo odredbu podprl s kakimi razlogi. In vendar pravi kazensko sodni red, da je delegaoija dovoljena le izjemoma iz ozirov na javno varnost ali iz drugih važnih vzrokov. Ker je Ornig po dr. Piach-kyju zahteval delegacijo zlasti radi tega, ker so ljubljanski porotniki nezanesljivi in ker jim ni zaupati, opravičen jo sum, da je Gieispach hotel pomagati Ornigu in na vsak način doseči in omogočiti obsodbo vseh obtožencev, zlasti obsodbo odgovornega urednika »Slovenskega Naroda« pour la revanche. Ttsti pravdno ekonomični in finaccijelni razlogi, katere je navedel,Ornig samo radi lepšega, bo vendar presmešni, nego da bi se tudi Gleispaeh mogel nanje sklicevati. In ko se je dr. Tavčar v parlamentu uprl zoper to eklatantno ne-postavno odredbo in ko je jasno in glasno v parlamentu obdolžil graško nadsodišče pristranosti, vstal je dr. Klein in začel zagovarjati dr. Glei-spacha z vso vnemo, kakor da bi se Gleispachu zgodila najvtčj* in naj-grša krivica. Dr. Kieinu se ta odgovor pač ni posrečil. Naravnost osupnila nas je praznota njegovih besedij, ki so najbrže imele edini ta namen, nt al'quid dixisse....... Glede nepo- stavnosti, ki tiči v tem, da Gieispach svoji odredbi ni pridejal prav nika-kih razlogov, se je minister dr. Klein temeljito — ismolčal. Ravno tako nam ni mogel ali hotel pojasniti, kako se je delegaoija mariborske porote glede dr. Tavčarja poprej odredila, predno se je dosegla njegova izročitev za kazensko preganjanje v obče. To je bila druga nepostavnost, ker se je dr. Tavčarja iztrgalo pri stojnemu sodišču, ne da bi se mo-gel on poslužiti pritožbe po § 62 k. pr. r. Minister Klein tedaj kot zagovornik grofa Gieispacha ni imel sreče in skoro bi se lahko reklo: si tacu-isses, dr. Klein mansisses. Ta odgovor pa je bil za nas tembolj zanimiv, ker smo vedeli, da je dr. Kušar kot zastopnik dr. Brumna poklical kasacijski dvor zoper Gieispacha na pomoč. Potem, ko je tedaj Gieispach zakrivil očividno nepostavno in — kakor je dr. Tavčar urbi et orbi naznanil — pristransko odredbo in delegacijo in potem, ko je to Glei-spachovo »contra legem postopanje« zagovarjal stm }u^:*ai miiister, imei je o tem zanimivem poglavju izpre-govoriti zadnjo besedo še — najvišji sodni dvor. To je bilo kaj srečno in zanimivo naključje in veleradovedni smo bili, kam, na katero stran da se postavi zadnja, in najvišja instan cija. In glej! Grcf Gieispach in minister Klein ostala sta na cedilu, na prav čudnem cedilu. Delegacija je padla v vodo in njen oče sodni nad-predsednik, je deeavou-iran, kakor se mu to hujše ni moglo pripetiti. Medtem, ko izpodbijana odločba gra-škega nadsodišča ni imela nobenih razlogov, je najvišji sodni dvor per longum et latum razložil grcf u G ei-spachu njegovo neopravičeno postopanje in sicer povsem v smislu razlogov, katere je nt vedel dr. Kušar v svoji pritožbi. Razlogi kasaoijske odločbe so nara?m st uničevalni za grafiko justico in zelo žalostno j e, če mora najvišji sodni dvor raz lagati graškemu nadsodišča, da se z delegacijo mariborske eodnije glede stroškov zasebnih obtožiteljev in prič ne bi ničesar doseglo, ker bi se tudi v Mariboru morala zasliševanja večinoma izvršiti potom rekvizicije itd. To je hud tobak za tako odličnega jurista, kakor je nadpredsednik grof Gieispach. Sploh pa nam je še danes neumevno, kako da sa je moglo pri U j zasebni tožbi in pravdi, ki bi državne blagajne itak ne stala niti vinarja, ker bi stroške trpela ena ali druga zasebna stranka, sploh kaj govoriti o pravdon — ekonomičnih in finanoijalnih razlogih. Ali je mogoče G eispaoh hotel skrbeti za žep dr. Tavčarja ali dr. Brumna? Vse to je tedaj nepotrebno in kakor rečeno — prisiljeno z*lje! Se bo j žalostno In naravnost uničujoče za Gieispacha pa je dejstvo, da je najvišji sodni dvor sum-niČenje ljubljanskih porotnikov, kateremu Be je graško nadsodišče po ges u »Qai tace t, consentire videtur« pridružilo, v svojih nadal|nih razlo-g h energično zavrni!. Vsak dvcm, pravi najvišja avstrijska instanca, o nepristranosti porotnikov/ deželnega sodišča ljubljanskega je popolnoma neopravičen in se je nato tem manj ozirati, ker se zasebni tožitelj Ornig lahko posluži po § 308 k. pr. p. pri-stoječe mu pravice odklonitve. Sadaj pa vprašajmo grofa Gieispacha, se li ne čuti do tal ponižanega ko mu mora kasacijski dvor razlagati, kazensko pravdni red in ko mu mora espressis verbis xabieiti, da je vsak dvom o ljubljanskih porotnikih popolnoma neopravičen! Tako je tedaj naš prijatelj vendar enkrat dobil pošteno in že zelo potrebno lekcijo. Po naših mislih bi ee moral vsak avskultant - začetnik Bramovati takega na najvišjem justič-nem mestu izdelanega »nosu«! Kako bode grof G!eispaoblprenesel in pre- bavil ta »audiandum verbum«, nam še ni znano. Veseli nas pa, da je njegovo početje, katero je tudi minister Klein še zagovarjal in lepšal z umetnostjo cele svoje zgovornosti, našlo svojega pravičnega sodnika in svojo kategorično obsodbo. Sedaj je politična pravda ptujskega naoijonalnega petelina Or-niga zopet v pravem, postavnem tiru. Tantae moli s erat, bi lahko rekli, predno se je uničila in zadušila ta graška protekcja, ki ravno v političnih ( zadevah nastopa kar »mit cffenem Visier«. Upamo pa — in sedaj tem več, kakor kdaj poprej, da bode ravno ta pravna epizoda imela svoje blagonosne posledice. In odkrito lahko izjavljamo, da pomeni omenjena najvišja odločba za nad-predsednika Gleispaoha pravi pravcati »consilium abeundi«. Take zaušnice še nikdar ni dobil kak sodni nadpredsednik v Avstriji. Ce pa jo je doživel kdaj, potem ni več dolgo ostal na svojem na vsak način zelo omajanem mestu, marveč pri prvi priliki pobral svoja šila in kopita in s tem pokazal, da ima če nekaj ponosa in čuta potrebne dostojnosti v sebi. To isto bi moral sedaj storiti tudi O eispach, ker in ko bo mu pri kasacijskem sodišču njegovo v politično zadevi in favcrem prononsiranoga nemško - nacionalnega obtoži-telja Orniga izrečeno odločbo tako neusmiljeno in krvavo raztrgali in razmesarili. Pa pri Gleispachu je vse mogoče. In lahko se zgodi, da mu pri dandanašnjih anarhističnih razmerah začne cveteti le še lepša — pšenica. Nekaj pa ostane pribito za vso prihodnost in naj si graški nacijo-nalni listi izvpijejo vsa svoja pluča. Prav sedaj ti listi zopet ovilijo in vpijejo, kakor psički, kadar in Če jim stopiš prav trdo in brezobzirno na noge. Veseli nas prav it srca, da je z omenjeno najvišjo odločbo ime in glas ljubljanskih porotnikov na najsijajnejši način zopet rehabili- Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna črtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.) VI. Mažari prodirajo v slav-janske vasi. Ako vse to preudarime, kakor sem pripovedoval, morame priznati, da izginjajo Slovenci in Hrvati v šomodski žnpaniji. Kuzmičevih Slovencev ni več, a tudi Hrvati ne pričakujejo drage usode. Kakor so se pomažarili Slovenci v šomodski županiji, tako se bodo pomažarili tudi njih sosedje Hrvati. Očetje še govore dobro hrvaški, njih otroci že lomijo hrvaščino in govore rajši mažar-ski nego hrvaški. Preudarki je nadalje treba, da se Maiari pripravljajo na zadnji udarec, katerega hočejo zadati vsem nemažar-ikim narodom. Pripravljajo novi šolski zakon, kateremu bode namen, da se ivedc v vse šole mažarski jezik in da koda v osnovnih šolah vladal samo mažarski jezik. Zdi se nam, da se tej klski prtosnovi ne upirajo niti Hrvati niti Srbi, edini rumunski škof je imel toliko poguma, da je slovesno protesto-val proti atentata mažarske vlade. O kakem aporu Slavjanov proti nakani mažarske vlade ne moremo govoriti, ker ga ni in ga ne more biti. Prevelika je državna sila, katera za tira narodni razvoj vseh slavjanskih vej v magvarorszagu. Reči moramo, da se Slovenci, Hrvati in Srbi nahajajo v zelo kritičnem položaju, in zato hočem njih usodepolni položaj očrtati vsaj v kratkih potezah. Ob vsej zapadni meji magvaror szaga prebivajo nekateri oddelki južno-slavjanskega debla. Od Dunaja proti Nežiderskemu jezeru, potem ob Muri, Dravi in Dunavu tja do Zemuna razteza se dolga črta, katero zavzemajo posamični oddelki južnoslavjanskega debla. Ti Slavjani so odtrgani od svoje matere zemlje in životarijo v Magvarorszagu. Pred kakimi 350 leti naselili so se štekavski in kajkavski Hrvati ob Nežiderskem jezeru. Po bitki na Mo-hačkem polju 1526. leta opustošili so Turki pokrajino med Blatnim in Neži-derskim jezerom. Ali 1532. leta bo bili potolČeni pri Dunaju. Takrat je vlada poklicala Hrvate, da se naselijo v opu- stošenih krajih. Hrvati tako niso imeli nikdar miru pred Turkom in zato so radi zapustili staro domovino in so si želeli priti v kraje, kjer bi mogli mirno živeti. Tako je mnogo Hrvatov zapu-Btilo gornjo Slavonijo, a tudi Istro in Dalmacijo. Naselili so se v železni, mošunjski, šoprunjski in [požunski stolici. Ž njimi so prišli tudi hrvaški duhovniki, kateri so jim opravljali službo božjo v hrvaškem jeziku. Bili so to hrvaški glagoljaši. Nemci in Mažari pa so jim zatrli bogoslužni jezik in gla-golico. Nemci nazivajo te Hrvate Wosser-Kroaten, Wasser-Kroaten. Nastalo pa je to nemško ime od besede Bossner-Kroaten, ker so ti Hrvati bili ponajveč od bosenske meje. V nekem okraju je še danes „ Bošnjakov brig", a v Pečuhu zovejo se še danes ti Hrvati „ Bošnjaki". Leta 1550. dovolil jim je deželni zbor v Požunu, da se smejo vrniti v svojo staro domovino. Prikupila pa se jim je domovina ob Nežiderskem jezeru, kjer jih niso nadlegovali in napadali Turki, in so raje tu ostali. Obkoljujejo jih z vseh strani Nemci in Mažari, s katerimi so v neprestani zvezi. Trgujejo i njimi in govore nemški in mažarski. Prihajajo na Dunaj in so na dunajskem trgu vsakdanji prodajalci. Malo knjig se je pisalo in izdalo v njihovem jeziku. Imenujemo jih Bele Hrvate. Spadajo v gjursko (jursko) in somboteljsko skotijo. Vseh skupaj je 60.000 duš. Proftsor Edvard Krajnja k, kateri deluje med Belimi Hrvati, poroča mi o njih med drugim tole: „Uz molitvene knjige samo koledar pruža jim duševnu hranu. Neimade gotovo nikakve inteligencije: nekoliko svečenika, a još manje učitelja. I ta polagano iztezava: take ne stade mosta, koji spaja Jugoslavene sa sjevernimi (Slovacima) upravo kod PoŽuna.4* Edina duševna hrana jim je torej koledar, kateri izhaja zdaj tretje leto. Naslov mu je: „Kalendar Svete Familije na lieto 1905. Juri (Gyor). štampa jurske biskupije." Med Muro in Rabo prebivajo naši rojaki, to so Slovenci na Ogrskem. Njih je 74.535 duš. Med Muro in Dravo prebivajo zopet Hrvati, imenovani Mejumurci, a dalje doli so zopet v Banatu in Baranji Hrvati, to so takozvani B n n j e v c i. Njih u aj p ogla -vitnejše mesto je S u k o t i c a. Tu v Subotici izhaja v njih narečju že 21. leto mesečnik nN e v t n", katerega iz- daje in urejuje dr. V. Sudarevie. Odtod do Zemuna segajo Srbi, katerim je Novi Sad duševno središče. Na tej dolgi in ravni črti od Dunaja do Zemuna se razteza slovensko-hrvaŠko-srbska veja jažnoslavianskega debla in tvori zapadno mejo magya-ro rs z aga. Po zadnjem ljudskem štetju (1900) naštelo se je ob tej Črti Slovencev 74.535 Hrvatov 188.552*) Srbov 434.661 Skupaj 697.748 Vsi ti Hrvati, Srbi in Slovenci, katerih je malone 700.000 duš, nimajo na Ogrskem nobene narodne pravice. V magvarorszagu se priznava samo mažarski jezik in mažarska narodnost. V uradih iu šolah gospoduje le mažarski jezik. Ni uradnega spisa, kateri bi se tu spisal ali izdal v drugem kakor v mažarskem jeziku. Beli Hrvati so se popolnoma naučili mažarski; pomažarili so se. Šomodski Hrvati in Slovenci takisto, le nekoliko se še branijo Prek-murci, Mejumurci, Bunjevci in Srbi. Ali čudno je, da jim je ta domovina „mila-. V oktobrski številni „Nevena" čitam, da je „mila domovina nala Uganka," (Dajje prm ) *) Sem štejemo tudi Reko. t irano. Gujse nesramnosti si pač ne moremo misliti nego je bila dotična sodna vloga, v kateri se jo na naj podlejši način blatila in sramotila ljubljanska porota. I.i ježili so se nam lasje, ko smo začuli, da je Gleispaoh molče pritrdil tem izvajanjem in delegiral Mariborske nem-škutarje namesto ljubljanskih porot nikov. Sedaj pa seje izpregovorilm z-d nja beseda in tisti pečat, ki ga je skušal Gleispaoh pritisniti in zasoliti našim porotnikom, obtičal je na njem samem. Kakor pač dela Gleispaoh s slovenskimi sodnimi uradniki v občp, tako je pač začel in poskusil tudi s slovenskimi sodniki-porotniki. Toda tukaj se je, hvala Bogu, sale-tel pošteno v zid in zategadelj mu danes z velikim veseljem kličemo: »Ofelia, gen/ ina Kloster!«} Vojna na Daljnem Vzfokn Sprememba v vzhodnem poveljstvu. Iz Petrograda se poroča: V torek zvečer je poslal general Kur patkin carju Nikolaju brzojavko, v kateri ga je prosil za odpust; car je tej prošnji po lastni iniciativi ugodi), Kuropat-kina odpoklical in imenoval za vrhovnega poveljnika ruske armade na mandžurskem bojišču generala Li neviča. Nato je došla carju 17. t. m tale brzojavka: Vsled ukaza Vašega Veličanstva z dne 15. t. m , ki sem ga prejel 16 t. m., sem izročil 17. t m. poveljstvo vseh vojnih sil na suhem in na morju generalu Ltneviču. Istočasno je brzojavil tudi L i n e-vič, da je 17. t. m. prevzel poveljstvo vseh ruskih vojnih sil na Daljnem Vztoku. Kakor se iz Harbina javlja, je Kuropatkin bolan in duševno popolnoma potrt. V H srbinu je rekel: »Razdelil sem vso svojo zalogo zaslužnih križcev med najbolj hrabre vo;ase. To je bil moj zadnji posel kot vrhovni poveljnika Pri zadnji reviji, ki jo je Kuropatkin določil neposredno pred cd hodom svojega vlaka, je imel nagovor na armado, v katerem je vojake navduševal, da naj krepko vztrajajo v boju za čast domovine, in jih tolažil, da bo skoro napočil Čas, ko si bo ruska armada izvojevala venec zmage. Ko je odkorakal zadnji voj mimo njega, je odpasal svojo sabljo, jo iz ročil ordonanci in se odpeljal. General Linevič je v posebnem manifestu naznanil svoji armadi, da je prevzel vrhovno poveljstvo. Zadnje Kuropatkinovo poročilo. General Kuropatkin je 16 t. m poslal tole poročilo: Zadnji voji naše armade so bili 15. t. m. na gorskem grebenu pri vasi Palionan, jugovzhodno od Ti elina zapleteni v ljut boj. Ponoči so se umaknili na pozicije pri Sin mi aoeiinKaolinei ob reki Liao, ne da bi jih dalje nadlegoval sovražnik. 15. t. m. so Hanguzi zasedli mesto F a k u m e n. 16. t. m. se je naša armada umikala dalje proti severu* Japonske laži. Dopisnik »Novega Vremena«, T a-burno brzojavlja iz Ćant&fa svojemu lista: Z ozirom na razširjene vesti, da se je ruska armada po mukdenskih bojih umikala v neredu proti severu, čutim dolžnost zagotoviti, da se je naša vojska umikala izpred Mukdena v istem redu, kakor vselej, kadar se ji ni posrečilo razbiti sovraga. Nered in panika sta se pojavila, kakor sem že preje sporočil, ne v vojski, marveč v trenu in sicer zbog tega, ker je neznaten japonski oddelek nenadoma vdrl z gor in jel s topovi streljati na mandarinsko cesto, po kateri se je pomikal tren proti severu. Naša voj sk a s e j e u m i k a la, to poudarjam vnovič, v polnem redu in docela ohranila bo drost duha, kar jasno dokazujejo sijajno odbiti japonski napadi na naše pozicije 13. t m. Voji 2 sibirskega kora ao Japonce prisilili ae umakniti izpred n a ši h p o z i o i j i n p u s t i t i na bojišču več tisoč mrtvecev. Vesti ii Tokija, priobčene po časopisih, da je 26 000 ruskih vojakov obležalo na bojišču, da je bilo 40 000 moi ujetih in uplenjena velika množina topov, med temi okoli sto topov težkega kalibra, so gola laž. Japoncem se je po padcu Port Arturja posrečilo osredotočiti proti nam veliko premoč, no, a tudi izgube, provzročene Japoncem pri mnogobrojnih odbitih napadih, so gotovo ogromne in znatno presegajo naše. Treba je še dostaviti, da je naša armada utela več sovražnikov in uplenila več topov in pušk na stroj, kakor Japonci. Boji se/erno od Tielina Maršal Ojama poroča, kakor se javlja iz Tokija, da so japonski voji 16. t. m. vzhodno od reke Liao raz-gnali osem ruskih, z artiljerijo preskrbljenih eskadronov. Nato so naši oddelki osvojili neki grič severno od Tielina na desnem bregu reke Liao in obstreljevali umikajočega se sovražnika, ki je razpolagal z eno pehotno divizijo in več eskadroni. Iz Berolina pa se javlja: Boji severno od Tielina se se vedno nadaljujejo in Rusi se polagoma umičejo, sedaj na desnem, sedaj na levem krilu. čuje se, da močna japonska kolona prodira zapadno od železniške proge proti severu, da bi Rusom za-stopila pčt za umikanje. Natančnejših vesti ni. Japonci kupujejo konje v Avstraliji. Po poročilih iz Londona je japonska vlada kupila za svojo konjenico 10 000 konj v Avstraliji. Govori pa se, da nameravajo Japonci nakupiti še večje število konj, ki jih silno rabijo na bojišču. Nakupljeni konji se prevažajo v Inkov, odkoder se pošiljajo k armadi. Izpred Vladivostoka. General Kasbek, novi poveljnik vladivostoške trdnjave, je izdal na svojo armado poseben manifest, v katerem pravi: Njegovo Veličanstvo car Nikolaj mi je pred odhodom v Vladivostok rekel: Sporočite posadki in prebivalstvu v Viadivostoku, da trdno verujem v njih vdanost in ljubezen do mene in domovine in da sem prepričan, da bodo vsi sijajno izpolnjevali svojo rodoljubno dolžnost. Tovariši, zapomnite si te carjeve besede in bodite uverjeni, da sem se jaz, star vojak in vaš poveljnik, od ločil neizprosno se boriti proti sovražniku do zadnje krogle in do zadnjega koščka vojaškega kruha in z Vami deliti zlo in gorje vojnega življenja. _ Parlamentarne zadeve. Dunaj, 19 marca. V torkovi seji se dožene debata o D er s oh at-tovem predlogu. Govorili bodo še poslanci Biankini, Tsohan in baron Morsey, nakar se debata zaključi. Kot glavna govornika bo-deta govorila Abrahamovioz in Grabmavr. Praga, 19. marca. Po češkem vzoru si snujejo Nemai novo parlamentarno stranko, namreč stranko nemških agrarnih zastopnikov. V vseh narodnostnih vprašanjih bo hodila stranka vzajemno z velikimi nemškimi strankami, potegovala pa se bo obenem za kmetijske koristi. Nemadjarske narodnosti na Ogrskem. Budapešta, 19. marca. »Pesti Hirlap« piše o nemadjarskih narodnostih: »Narodnosti bodo — morda že kmalu — dosegle kulturno stopnjo, s katere bodo mogle delati aktivno politiko. Naša ustava se bo morala boriti ne samo z Dunajem, temuč tudi z mesti, v katerih imajo svoj glavni sedež Rumuni, Slovaki itd. Boj i narodnostmi zahteva centralizacijo državne uprave, zahteva ■ manjšanje svobode napram narodnostim, ker vsakršna avtonomija bi lahko postalo toplo zave tišče za separatistične ideje. Zato je potrebna osrednja vlada, ki ima velike oblasti, da uniči narodnostna stremljenja. Splošna volilna pravica je ideal, ki je pa ne smemo pripustiti z osirom na nemadjar ske narodnosti. Tudi oenzus ne sme izginiti, ker nas statistika pred tem svari. Premoč nemadjarskih narodnosti po številu moramo premagati z gospodarsko premočjo. Mnogo krajev imamo, kjer tvorijo Madjari jedva 10 do 15«/#< Ti kraji bi lahko volili narodnostno. Tiskovna svoboda, pravica prirejati shode in snovati društva, verska avtonomija, vse to so nevarnosti z ozirom na nemadjarske narodnosti. Treba jih je odpraviti ali zmanjšati. Sovražnike moramo razdvojiti ter vsakega posebej pobiti.« — Tolikega cinizma je zmožen pač samo »vitežki« Madjar. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 19. marca V Kos9Uthovem stanovanju so imeti sinoči konferenco tisti opozicijski politiki, katerih nazore J6 cesar Že slišal. Z veliko napetostjo pričakujejo ti oolitiki, kakor opozicijski poslanci sploh, jutršnje avdijenoe grofa A n • d r a s s y j a. Budapešta, 19 marca. Neodvisna stranka priredi jutri, t. j. ob obletnici Kossuthove smrti veliko spomiusko ulavnost, pri kateri bo govoril žalostinko grcf Apponvi. K slav-nosti so povabljene vse opozicijske stranke in tudi hrvaški klub. Budapešta, 19 marca. Drž. poslan* c in vseučiliščni profesor dr. Saghy je priobšil v »E£yatertesu« članek z naslovom »Naši hrvaški bratje in madjarsko poveljevanje«. V članku zavrača izjave načelnika hrvaškega kluba, dr. pl. T o m a š i ć a , ter ganljivo vabi Hrvate, naj ne delajo ovir madjarščini kot armadnemu jeziku, temuč naj podpirajo prizadevanja ogrske države in prepričali se bodo kmalu, da na Ogrskem še živi vedno stara bratska ljubav (7), Ogrska ni bila Še nikoli (?) nehvaležen, temuč vselej vebkodušna (?) napram tistim, pri katerih je našla simpatije zase. Dogodki v Macedoniji. Sofija. 19 marca. Vladno gla silo »Novi Vek« zelo ostro napada turško vlado ter ji očita, da iztreb-ljuje brezobzirno vse tiste, kojih neznosna usoda je izzvala reformno akcijo. Dala pa to turška vlada zato, da bi preprečila reforme. Le tako si je treba razlagati umore Bolgarov v Macedoniji v zadnjem času. Nadalje pa se s turške strani širijo vesti o nolgarskem oboroževanju in prehajanju bolgarskih vstašev čez meje. Končno pravi članek, da bo bolgarska vlada nadaljevala svojo lojalno politiko v smislu obljub, ki jih je dala velesilam, da ne zapade izzivajoči turški politiki. Carigrad, 18. marca. Turška vlada se jo zopet pritožila poslanikom prizadetih velesil, da se moha medani na Bolgarskem preganjajo. Nedavno je v neki kavarni v Marlo vem pri Plovdivu 40 Bolgarov napadlo 30 Turkov ter so bili Turki ranjeni. Bjlgari jemljejo izseljujoč m se Turkom živino in drugo blago, spreminjajo mošeje v cerke, turška pokopališča v njive. Bolgarski vaščani in mejni stražniki streljajo (?) na turške mejne straže, a mesto kazni so dobili bolgarski stražniki še kolajne (?). Bolgarske pritožbe o pre-ganjaniu Bolgarov turška okrožnica kratkomalo zanika. Carigrad, 18. marca. Maoe-donskim oblastnijam se je naznanila sultanova naredba, da bodo pričenši s finančnim letom 14 t. m. vsi vojaški in civilni uslužbenci dobivali svoje plače redno, in sicer ne is blagajn krajevnih davčnih uradov, temuč po posredovanju treh filijalk otoman-ske banke. Dogodki na Ruskem. Lvov, 19. marca. Kmetijsko gibanje se širi po oeli ruski Poljski. Skoda, ki so jo provzroČili puntarski kmetje v okrajih Kursk, Pultava in Crnigov, se ceni na veš milijonov rubljev. Petrograd, 19. marca. Zaradi skrivne sveze s revolucionarji so saprli i« drugega carjevega paža. Preiskavo vodi veliki knes Konstantin osebno. Dosedaj se je dognalo, da je bila revolueijonarska zarota, pri kateri je kompromitovanih več uglednih dvornih dostojanstvenikov. Paža sta priznala, da sta opetovano nm carjevo mizo polagala grozilna pisma. Petrograd, 19. marca. Tujeo, ki je v hotelu »Bristol« s bombami čakal na carjevo mater, a je bil vsled eksplozije ene bombe raztrgan, je imel štiri somišljenike, med njimi tudi neko mlado damo, pri kateri so dobili fotografijo zagonetnega tujca. S pomočjo te fotografije upa policija zvedeti, kdo je bil tujec. Varšava, 19 marca. Ravnateljstvo železnice ob Visli je dobilo več grozilnih pisem. Ravnateljstvo se boji posebno za mostove ter jih morajo stražiti vojaki. — V Lodsu so delavci v nekaterih tovarnah zopet ustavili delo. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 19. marca. Socialistični poslanec Briand bo poročal v torkovi seji o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države. O tozadevnem sklepu zbornice piše isti poslanec: Republikanska večina je poka-zala trdno voljo, da naglo izvede ločitev cerkve od države. Da se je dobila za sklep večina 347 glasov proti 245 glasom, je tembolj zna čiino, ker so poslanci šele pravkar prišli iz svojih volilnih okrajev ter so glasovali tako, kakor mislijo in želijo volilci « Dopisi. Iz Starega trga pri Kočevju. Nekaj odgovora na »D mo huo« št. 4. V tej številki se čita: »V Starem trgu pri Kočevju imamo enega človeka, ki prodaja tudi suro vesti, kat-r h ae nabere iz umazane cunje »Naroda«, čudno, da ta možic samo laži »Narodove« tako izborno prežvekuje, ali ne bi bilo p&met-nejše, da bi on molčal ali k večjemu pripovedoval ljudem, koliko dni zapora mu je bilo nedavno prisoienih radi njegove neolikanosti.« — Na to odgovarjam, da je nesramna laž trditev, da bi bil zaradi neolikanosti zaprt, ker sploh nikoh zaprt bil nisem. Sicer pa poživljam Domoljubovega dopisnika, naj dokaže svojo trditev, če jo more, potem Šele mi bo mogel ugled vzeti, po Čemer tako zelo hrepeni Poročajte rajše v vašem »Do-moljuou« o kaplanu Slambergerju, ki je bil pred dobrimi štirinajstimi dnevi pred porotnim sodiščem v Celju obsojen na osemnajst mesecev ječe zaradi zloraba nedorastlih Šolskih deklet! To poročajte v »Domoljubu«, vi lepi moralisti! S cer pa ne hodite preveč na solnce, da se vam maslo na glavi ne stopi, ker taja se že; pa glej, olikani »M«, da ti ne bodo zopet »pikselni« žveplenk okoli glave letali od tvoje »olikane«: . ..! Le počasi. Gradiva imamo toliko, da bi se labko romani pisali. Dnevne vesti V Ljubljani, 20. marca. — Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval za okrožnega zdravnika v St. Vidu dr. Lapajneta, zdravnika v Trstu. — Okrajni komisar celjskega okrajnega glavarstva dr. Adam Weiss pl. Sohleuasen-burg je postal ministrski podtajnik v ministrstvu notranjih zadev. Ime novani je bil med političnimi uradniki v Celju še najbolj priljubljen, ker se je naučil skoraj popolnoma slovenski ter bil v u<-adovanju strogo nepristranski in ljubezojiv. — Maščevanje po 15 letih. Piše se nam od D r a v e: V notici »Zavrnjena delegacija« imenuje se kot Gleispacbov sokrivec višji državni pravdnik dr. Aleksander p 1. R i g 1 e r v Gradcu. MoŽ je vsor graških šovinistov in priznati se mora, da njegova maščevalnost proti dr. Brumnu, odvetniku v Ptuju in proti dr. Ivan Tavčarju že traja oelih petnajst let. Znano je, da je bil dr. A. Brumen svoj čas od leta 1866. do 1890. c. kr. sodni pristav v Slo venski Bistrici. Znano je tudi, da je na podlagi krute disciplinarne ob- sodbe Izstopil iz državne služba ter se posvetil odvetništvu. Znano je, d* je bil obtožitelj dr. A. Brusana na disciplinarni razpravi dne 13. in 14. decembra 1890 dr. Aleksander pi Rigler, takrat namestnik višjfga državnega pravdnika dr. Leitmajerja. Ta mož, dr. Aleksander pl Rigler, se je v svojem besnem sovraštvi proti slovenskemu uradniku spozabil tako daleč, da je brevi manu zahteval, naj se dr. A. Brumen iz alufbs — spodi. Disciplinarni senat temu ni ugodil in radi tega se je ta res »plemeniti« pl. dr. Aleksander R'gltr pritožil na najvišje sodišče. Pri k&-sao'jski razpravi na Dunaju je dr. A. Brumna zastopal dr. Ivan Tavčar] Vs ed Tavčarjevega govora je kasa-cijsko sodišče ne le zavrglo Rigler-jevo pritožbo, nego celo dr. A. Brumnu kazen polajšalo. Ia sedaj po 15 letih še se heče ta vitez žalostne postave nad obema nasprotoikoma maščevati ! Radovedni smemo biti, kaj še ta pravda na svetli dan donese. Themisticua — Klerikalni terorizem. »Slovenec« grozi s maščevanjem tistim učiteljem, ki — izpolnjujejo šolsko postavo in ukaze višje šolske oblasti. Ker se je izkazalo, da porabljajo duhovniki šolske otroke za raz naŠanje političnih Časopisov, je del šolski Bvet opozoril učtteljstvo, da je to po veljavnem šolskem zakonu prepovedano. Ta določba soškega zakona je jako modra. Politični časopisi niso primerno čtivo za otroke, najmanj pa tako umazan in podel list, kakor je »Domoljub«. Toda klerikalci so že taki, da še postave ne spoštujejo, kadar se gre za njihovo bissgo. Ker niti najbolj prismojeni tercijali jnečejo duhovnikom zastonj raznašati listov, se ti zdaj silno jeie, da jim je prepovedano, zlorabljati otroke za ta posel in obetajo, da se bodo že maščevali učiteljem, ki izpolnjujejo svojo dolžnost in se ravnajo po postavi. »Slovenec« že pozivlje duhovnike, naj mu naznanijo tiste učitelje, ki se drže postave. Mi pa opozarjamo učitelje na § 23 tiskovnega zakona. Glasom tega paragrafa eme časopise razdajati le tisti kdor ima zato oblastveno dovoljenje, sicer bo sodno kaznuje z globo do 200 gll Duhovniki nimajo tega dovoljenja, a prezirajo zakon, vendar sistematično teden za tednom razdajajo »Domoljuba«. Učitelji naj torej vsakega d*-hovnika, ki razdaja »Domoljube«, naznanijo orožnikom, pa bo to razda-janje hitro nehalo. Učitelji ne bodo imeli sitnosti in se jim ne bo bati maščevanja. — Klerikalni banditi. Pod tem naslovom poroča »Učit. Tov.« e tolovajstvu v Knežaku in o napada na ondotnega župana in nadučitel|a česnika ter dostavlja: To tolovajstvo kriči po osveti, po trdi roki maščevalne pravice! To je nemara sad Šusteršičdvega hujskanja, ko je na svetoval učiteljstvu, naj numerira svoje kosti! Nasilstvo, barbarstvo naj-ostudnejše vrste! — Med takimi divjimi tolpami mora hoditi pošten slovenski učitelj z napetim petelinom, sicer je njegovo in njegovih ljudi življenje v smrtni nevarnosti! Zato menda vendar niso naši napredni tovariši, da bi jih pobijali klerikalni zdivjanci kot stekle pse! — Junaški čini mladega kaplana. V Starem trgu pri Ko čevju imajo za kaplana nekega Janeza Hrovata. Mladenič je strogo vzgojen v pristnem katoliškem duhu i a je prepričan, da se mora vse ugonobiti, kar ni všeč njegovi posvečeni glavi. Odkar ljudje pomnijo, so našemljeni fantje pri nas na pustno nedeljo uganjali svoje burke sebi v zabavo in drugim. Stara navada je to, a naš kaplan jo hoče iztrebiti s koreninami vred. Na pustno nedeljo, ko je prikorakal po popoldanski službi božji med kohorto devičarie na trg in zagledal maškare, ssplapolal je v njem sveti ogenj svetega navdušenja za sveto vero; kaplan je skočil med na šemljencejsgrabil za njihovo zastavo in prelomil sastavino palioo. Ljudstvo se je sgražalo nad takim nastopom svojega dušnega pastirja, ki je bruhal is sebe nad maškarami same »smr- kavče«. Celo devičaricam je bilo to preveč, lato so te umaknile in pustile »gospoda« samega. Pa tudi kaplanu je zlezlo njegovo sroe v hlače, ko so ga maškare obkolile in držale slomljeno zastavo nad njegovo glavo. Na pustni torek so imeli našemljenei copet svoje burke na trgu, a kaplanek je lepo mirno Čepel v kaplaniji in Bi ni upal na dan. M slimo, da je prvikrat in zadnjikrat pri mašbarah re-Seval bvojo vero. Ljubljanskemu škofu priporočamo, da bo Hrovat v kratkem ft?anzira), kar zasluži za tak junaški čiD. — Farska nestrpnost. V Gradcu je umrl te dni nadinženir F H ero Id, ki je bi sicer dober kristjan, ker pa je oporočno določil, da se naj njegovo truplo sežge v Gotbi, prepovedala je cerkvena oblast mu zvoniti pri prevozu na kolodvor in tudi noben dubcvnik ni hctel iti trupla bi goelovit. Pokojnikovi sorod n?ki so kcnčno naprosili starokatoli-škega župnika, da je opravil mrtva ške cbrede. Jasno je, da so dabov siki preti Sfžgsnju ie zato. ker jim odleti zaslužek pri pogrebu. — Repertoar slov. gleda-]i«Ča. Jutri, v torek, dae 21. t. m. slavi priljubljeni igralec in režiser slovenskega gledališča gosp. Anton Verovšek d v a j s e 11 e t n i c o svojega delovanja na slovenskem odru. G Anton Verovšek je poleg g. Danila najstarejši član slovenskega gledal šča ter je njegovo ime ozko spojeno z zgodovino naše domače Talije skoro cd prvega pečetka, odkar imamo stalno slovensko gledališče Odbor dramatičnega društva je dovoli ob tej izvanredni priliki predstavo na korist g. Verovšku ter ie aprizori prvič na slovenskem odru narodna igra s petjem »Loterija!« Nemški pod naslovom »Familie 3chneok«, spisal Karel Morr6. Glavno moško vlogo bUpoaKoria igra gosp. Verovšek, glavno žensko vlogo £efd Rožmarinke pa je iz posebne prijaznosti prevzela bivša članica slovenskega gledališča gospa Gizela Nigrinova, katero po daljšem pre aiedku radostno pozdravljamo na domačem cdru. Predstava se vrši v abonementu na »par«, in sicer kot poslednja predstava v abonementu v tej sezoni. Od torka naprej abonirani sedeži več ne veljajo, ker e s to predstavo završena vrsta 70 predstav v abonementu. Lože ostanejo njihovim posestnikom seveda do konca sezone. — Za petek, dne 24 t. na. določeno je enkratno gostovanje goipe Irme Polako ve, članice hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu, in sicer nastopi odlična go-atinja v ulogi Mete Klinarice v vele-zabavni veseloigri »Pri belem konjič k uor. — V nedeljo dne 26 t. m je prva predstava nove izvirne narodne igre s petjem »Testament«. — Slovensko gledališče. Minulo je že več kot deset let, odkar smo prvič slišali Smetanovo opero rPo-!jubu. Kje so neki tisti umetniki, ki se tedaj nastopili? Nollija krije že Irna zemlja. Kje je LeŠčinska, kateri smo prirejali take ovacije, kakor pozneje nobeni pevki več, kje je elegantna Tovrarnicka, kje sta Beneš in Vasiček? Nihče tega ne ve. „Poljub" nas je spomnil na te nekdanje naše pevke in pevce, spomnil nas je toliko bolj na tiste čase, ker je bil „Poljub" menda prva opera, ki jo je dirigiral v Ljubljani sedanji velezasložni kapelnik g. liilarij Benišek. Kdo ve, Če ni g. Benišek prav zaradi tega izbral „Poljub" za svojo benetično predstavo. Deset dolgih let je g. Benišek kapelnik slovenske opere. Koliko truda, koliko napora, koliko skrbi je imel v tem Časa ! če kdo, zasluži g. Benišek priznanja in zahvale. Na dan njegove benefice so mu solisti in zbor izkazali svojo hvaležnost s krasnimi cvetlicami in primernimi darili, občinstvo pa — samo z obiskom. „Poljub se je pel v soboto in včeraj in je obakrat občinstvo kar očaral. Dejanje sicer ni dramatično, ali poetično in daje pevcem, posebno Vronici in Luki, priliko za razvoj cele skale Čutil. Dejanju primerno je godba zgolj lirična. Morda je ni opere, ki bi pri toliki navidezni priprostosti tako lepo in da ho vi to izražala vse, kar je sploh godbi izražati mogoče, in zanimivo je zasledovati sredstva, melodična ritmična, harmonična, orkestralna itd., katerih se je posluževal genijalni umetnik v dosego svoje svrhe. „Poljub" je skoz in skoz narodna opera po melo diki in po ritmiki. Razen Martinke, ki ima po Wagnerjevem receptu svoj vodilni motiv, značijo se vse osebe samo vokalno ali pa jih znači spremljevanje melodično in harmonično; tako je s starokopitnim in samoti valnim očetom, z rahločutno a svojeglavo Vronico, z vročekrvnim in nezanesljivim Luko, z dobrodušnim Tomom in z veselo Barbko. Kavno tako srečen je veliki skladatelj v slikanju dušnega razpoloiaja in raznih situvacij. Orkester hodi skromno svojo pot ali pa z reminiscencami duhovito više misli nastopajoče osebe, nikjer pa ne tišči petja v ozadje. Lepote v tej operi niso tako izluščene, kakor pri italijanskih ali starih nemških operah, dasi melodije tudi niso tako zapletene, kakor pri Wag-uerju ali tako zamazane kakor pri njegovih naslednikih. „Prodana nevesta" ima inuogovr8tneje in mikavneie dejanje in lažje umljivo godbo, a „Poljub" je tinejša. natančnejše izdelana in zato priznano najlepša Smetanovih oper. Kar sc tiče predstave, moramo priznati, da smo bili ž njo prav zadovoljni. Gospa 5 k a 1 o v a se je kot Vronica res odlikovala. Kako lepo je z g. OrŽelskim pela melodični biser, duett „Kaj sreča, ob, ni kriva" ! Jako ganljiva je bila njena povest o vrnitvi rajne matere, mad vse krasna pa pesem ob zibeli, ki spada med naj milejše, kar jih pozna glasbeno slovstvo. Staro Martinko je pela gspdč. Stolzova, vseskoz pravilno in lepo in tudi spretno karakterizirala njen značaj, tako da je tudi ta vloga prišla do popolne veljave. Po sebno nam je ugajala Martinkina narodno ritmizirana pesem „Starikava sem, mlada ti." Gdč. Klemensova je pela veselo Barbko in imela z jutranjo pesmijo jako lep uspeh. Gospod OrŽelski je pel vlogo Luke in zasluži vso pohvalo za igro kakor za petje. Posebno se je odlikoval v prvem dejanju, v samospevu in v duettih z Vronico ter potem v duettu 8 Tomom. Tudi gospod Oufednik seje oba večera odlikoval tako, da ga občinstvo kar ne more prehvaliti. Jako lepo je pel snu bitev in napitnico in nad vse duett z Luko. Sploh je bil ta duett Luke in Tome prava „piece de resistance" cele predstave. Originalno in jako dobro je igral in pel g. Peršl in pripomogel svoji s staroverskimi koloraturami prepleteni pesmi „Kot sem dejal, tako je prišlo" do polne veljave. Pohvalno je omeniti tudi g. Betetta in tudi g. Kranjca. — Nova brambovska vojašnica. Deželni odbor je oddal dela z« to stavbo, in sicer takole: tvrdki T 5 n n i e s zidarska in tesarska dela, ker je bila ponudba te tvrdke najnižja; pri kamnoseških delih odloČil se 1© deželni odbor sa takoime-novani umetni kamen ter oddal dotična dela najnižjemu ponudniku Da vidu Sara vali i j u v Ljubljani. Deželni odbor je dalje sklenil, da se imajo vsa poslopja kriti z opeko ter je oddal dotična dela tvrdki Vidio 6 C o m p. Dobava traverz se je izro čila tvrdzi Schneider & Verovšek, klaparaka dela pobelila so ae najnižji ponndniei tvrdki E o k e r j e vi. — „Amerikanski večer11 narodnih dam čitalničnih vršil se bode v sredo dne 22. t. m. ob polu deveti uri v mali dvorani „Narodnega doma". Kakor že objavljeno, vabljeni so k temu večeru vsi p. i. čitalniški Člani s svojimi rodbinami; ako kdo izmed čla aov pole okrožnice ni dobil, pripisovati je to le malomarnosti raznašalcev. Pra vico na ta večer goste vabitii, in vpeljati imajo le sodelujoče dame. Ako bi hotela še katera izmed društvenih dam sodelovati, blagovoli naj se ista oglasiti pri gospe Prosenčevi ali gospe dr. FerjanČičevi. — V telovadbi se poučujejo v „Narodnem demuM trgovski in obrtni vajenei vsak torek in četrtek brezplačno od 8 do 10. ure zvečer. Sloveaski trgovci, mojstri obrt niki in starši, podpirajte delo ljubljanskega Sokola na korist sebi, vajencem in slovanske misli; in kar se tolikrat pripeti sokolske telovadbe željni mla dini, nikar ne prepovedujte vajencem obiska telovadbe, ker s^tem jim le ško dujete in jih sami podite na neprava pota v kremplje raznih naših nasprotnikov, raznobarvne internacijonale in narodne mlačnosti. Rajše jih zapodite v sokolske telovadnice, dokler imate še oblast čez nje. — Dru&tvo tiskarjev na Kranjskem je imelo v soOoto zvečer v Punt gamski pivnici svoj letošnji celoletni občni zbor Ie nam doposlanega letnega poročila posnemamo med drugim, d« je imelo društvo 31 decembra 1904 6 častnih in 139 rednih članov, t. j. 119 stavcev, 18 tiskarjev in dva drugega poklica; umrli pa so med letom trija Alani. Računski zaključek izkazu«* 14.451 K 68 h stroškov in le 13 637 K 76 h dohodkov, tedaj primankljaja 813 K 92 h, ki se je pokril is društvenega premoženja, katero j-* znašalo kon-oem leta še 34 296 K 95 h, ne vštevši kmižnice in inventarja v vrednosti 2153 K Društvena knjižnica je štela 1112 krjig razne vsebine, izposodilo se je 928 knjig; na razpolago je bilo članom v društvenem stanovanju 2e listov. — Občni sbor je izrekel soglasno zahvalo odstopivšemu odboru ter viem dobrotnikom in podpornikom drnštva. — Pri volitvah so bili voljeni sledeči gospodje in sicer: v društveni odbor: Predsednik L. \V e r z a k , podpredsednik J. Mlinar, računovodja O Planino, blagajnik J. K 1 o v a r , njega namest nik J. V e h a r, zapisnikarja K. J ar o in A. Strekelj, knjižničarja A. Hrovatin in JMartinčiČ, odbornika P. J e 1 o č n i k in M. Ho-ft a n e e , pregledovalei računov A Gregoree, R. Pir kovic in V Prem k; v tarifno komisijo krajskih tiskarjev: K. Jaro, F. JeserČek, F. Kranjo, M Popović in 8 T a n i č; v tarifno razsodišče O Planino in V. P r e m k; za upravitelja potne blagajne za Ljubljano O. P 1 8-n i n o in sa Novo mesto M P e t r i č — Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske m me Aoanske dole pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani se pr'čno v ponedeljek one 1. maja 1905 ob 8 uri zjutraj. Prošnje za pripust k tej izkušnji ie po predpisanem potu poslati do 26 aprila 1905 ravnateljstvu ispraševalne komisije. — Potovanje generalnega štaba bo letos po Kranjskem, in sicer v začetku msja. Potovanja se udeleži 25 generalov in 20 častnikov generalnega štaba pod vodstvom pod maršala barona Beoka. — Slovensko pevsko društvo „'/iveri'1 je na t bčnem zboru izvolilo sledeči odbor: Albert Bru fach, predsednib; Ivan Kavčič, podpredsednik; Josip Strus, tajnik; Jakob Wallan d, blagajnik; Fran Oovik, Anton Antončič. Karel O m e r s s o, odborniki ;IvanJančar, Ivan Vrhovnik, pregledovalca ra čunov. — Deželna vinska klet. Radi vinskega semuj* v Krškem bo prihodnja javna vinska pokušnja na mesto v sredo, v četrtek, dne 23. t. m. od 7 —9 or* zvečer. — Vinski semenj v Krškem! ki se vrši, kakor že objav-Ijeno, poiutrišojem, v sredo, dne 22 t. m. od 9. ure dopoldne naprej na vrtu oziroma v steklenem salonu g. Fr. Gregoriča v Krškem, obeta biti prav dobro obiskan. Dolenjski in spodnještajerski vinogradniki prineso mnogo dobrih vinskih vzorcev. Zu nanji kupoi, ki nameravajo udeležiti se tega semnja ter prenočti od torka na sredo v Krškem, se ie enkrat vljudno prosijo, naj svoj prihod naznanijo potom dopisnice županstva v Krik m, da se jim pravočasno preskrbe primerna prenočišča. Kje da ko eden ah drugi prenočil, izve pri županstvu Večina ljubljanskih gostilničarjev p jde že v torek v Krško. — V torek zvečer bo najbrže tudi konoert — Štajerski anarhist. 18- letni čevljarski pomočnik Rudolf Golaucb, pristojen v trg Laško na Stajc-rskem, je 8 t. en. pri delavskem shodu v Polytheama Rossetti v T-stu nagovoril m-n žico z besedami: »Pro-letarc, združite se z nami pod sa stavo annrhie! Živela soeijalna re-voluoija !« Ker je prisotnemu komisarju povedal še napačno ime, bil je saradi obeh stvari obsojen na 1. mesec težke teče. — Uboga mati* Neka neznana, s oo opravljena ženska je prišla te dni v G >rici 8 par mesecev starim otrokom do ljudske šole v ulice sv. Ivana. Šla je v vežo, postavila otroka za vrata v kot ter hotela zbežati. Toda hišnica jo je zapazila, in zavpila nad njo, kaj da dela. Ženska se je prestrašila in na vprašanje, kdo je otrokov oče, odgovoril«, da tega ne more povedati, ker ie prestrašno. Potem je vzela otroka in odšla. — Nesreća za nesrečo. Neki 19 * trn Leopold G^brsčet, doma pri Sv. Luciji na G>nškem, je delal pri železnici. Padel je tako nesrečno, da si je poškodoval obe nogi. Radi t*ga je moral v b Inišnioo v Tolmin. Ko je okreval in se spet vrnil na delo, zadela ga je nova nesreča; pa del mu je težek kamt*n na desno nogo ter rr>u jo tako poškodoval, da je mora1 ▼ bolnišnico v Gorico. — Žaloval je za svojo živo ženo, da bi se poročil z drugo? V goriških laških listih je priobčil neki Giov. Batta Pasiani zanimivo „Poslano", iz katerega je razvidno, da se je ženil Pietro Massari, zastopnik tvrdke Reininghaus v Gradcu, z njegovo hčerjo, Čeprav žena Massari-jeva še živi. Da živi, je dokazano uradno. Pasiani pravi, da je Massari pred 14 meseci žaloval za svojo ženo, kakor da je umrla, seveda le s tem namenom, da se more poročiti z njegovo hčerjo. Od žene je Massari sod-aijsko ločen. Pasiani in Massari sta se radi tega klofutala javno v gledališki kavarni. Massari pa pri ob Čuje na to „Poslano", v katerem trdi, da se mu je bila sporočila s Dunaja smrt žene na tak način, da je moral verjeti, da je mrtva. Njega da torej ne zadene nikaka krivda. — Hov angleški konzul v Trstu je postal Mr. John B Spenee. Njegov delokrogobaega Primorsko, Kranjsko in Dalmaoije. — Premetena tatvina. Zvitost in premetenost tržaških tatov pokazala se je zopet enkrat v prav svetli luči V klepersko delavnico Ferdinanda Zorna v Via Ghiacciera je prišel v petek dopoldne neki človek, ki je pravil, da ga je poslal inženir Brai-doti iz ulice del Molia piecolo z nalogom, da poizve, koliko bi stalo, Če bi tak in tak lesen zaboj Zora obil s cinkovo pločevino in Če sme ta zaboj v to svrho pripeljati. Zora je stavil ceno 100 K. Neznanec je odšel. Okoli pola 6. ure zvečer je prišel zopet in naznanil, da je njegov gospod zadovoljen s ceno in da bo zaboj kmalu tukaj. Čez nekaj časa se je vrnil z ročnim vozičkom, na katerem je bil čisto nov lesen zaboj, 1 m dolg, 1*30 visok in 80 cm. Širok. Zaboj so prenesli v delavnico. Na straneh zaboja je bilo nekaj lukenj in ko je klepar vprašal, če hoče tudi te obiti s pločevino, je odgovoril neznanec, da m«tu,o ostati proste, ker so potrebne za gotove mehanične priprave. Klepar je bil s tem zadovoljen in ker je bila ura že šest, zaprli so kot navadno delavnico. V soboto zjutraj ob polu 4. nri je pa službujoči stražnik za pazil, da je okno Zornove delavnice odprto. Ko so Zorna o tem obvestili in odprli delavnico, se je pokazalo, da je imel zaboj dva dela, ksterih spodnji je bil 70 cm. širok in v katerem je bil skrit Človek, ki je imel nalog izprazniti blagajno. Ženialni načrt se je pa pre bito slabo obnesel, ker v blagajni ni bilo več nege 160 K. Tat je svoje nevoljo pokazal s tem, da je zapisal na neki listek, da bi si bil prihranil toliko dela, če bi bil vedel, da je tako beraška blagajna. O premetenih tatovih ni nobenega sledu. Zaboj sam je stal približno 100 K in je bil oČividno v ta namen narejen. — Žepni tatvini. Včeraj popoldne je nekdo ukradel kurjačevi ženi Mariji Skrjančevi pri »Božjem grobu« iz Žepa denarnico, v kateri je imela okoli 5 K denarja. — Služkinji Antoniji Aiič.vi je neznan usmovič v Lattermanovem drevoredu »pri Pra-terju« iz žepa izmaknil denarnico b 7 kronami. — Samomor« Predvčerajšnjim sa je v g< z.iu pri Tomačevem obesil 42(etni mizar Jožt-f Zlobec, rodom nekje iz Istre. Orožništvo je odredilo, da so pokojnikovo truplo prenesli v mrtvašoiso k Sv. Kriitcfu. Vzrok sa monaors ie neznan. — Ogenj. Včeraj popoldne je neki 14 rini slikoveo sažgal suho travo v gozdu na Golovcu. Stanovalci iz Kradeakepra vasi so ogenj pogasili. — Smolo je imel v soboto popoldoe vagant FraLCe Fajdiga iz Mak in. Baš ko je prodajal urarju g. Cernetu neko verižico, katero je go tovo dobil po nepošteni poti, ga je zasačil stražnik in aretoval. Navede-nec je tudi pred nekaj časom prodajal nikljasto uro. — Nepreviden motorist. V soboto popoldne je vozil neki lesni trgovec z motorjem po Kolodvorskih ul>cah tako naglo in neprevidno, da je podrl llietno Ivano Klepčevo. Motorist je tudi sam padel, a se pri tem ni nič poškodoval. — Delavsko gibanja. Včeraj se je odpetlalo s južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev m 16 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 50 Hrvatov in 50 Slovencev. — V Hcb je šlo 90, v Inomost 70, na Jesenice 40, v Hrušioo pa 26 Hrvatov. — 100 Hrvatov je prišlo iz Pruskegs, 46 Madžarov je šlo pa v Podbrdo. — Na Jesenicah baje tako primanjkuje dels, da je 200 delavsev brez zaslužka. — Nasla je gospodična Jože fina Kajseljeva zlat obesek. Dobi se na magistratu. — Hrvatske novice. Po si. dr. 1 ern in S p t n Č i ć se mudita že nekaj dni v Zagrebu. Bsje je obisku povod združitev Dalmaoije s Hrvatsko. — Novo sokolsko društvo se snuje v Bslovaru. — Nov list V Dubrovniku je začel izhajati nov list »Prava Crvena Hrvatska« kot glasilo Prodanove stranke. — Znani operni tenorist Ernesto vitez Gammarota je dobil srbski red sv. Save 4 razreda. * NajnovejSe novice. I ta lijaneki kralj Viktor E manue 1 dobi Nobelovo darilo, ker je dal inicijativo za ustanovitev mednarodnega kmetijskega zavoda. — Nemški cesar — režiser. Za dvorno gledališče v Berolinu študirajo sedaj Kleistovo igro »Der Prinz von Hamburg«. K vajam prihaja tudi oesar ter popravlja in ukazuje kakor izurjen režiser. — Bolgarski konzulat se ustanovi v Budimpešti. — Nemška cesarica je povozila 4letoo hčerko nekega delavca. Ranjenemu otroku je poslala — usmiljeno sestro. — GrofZeppelin gradi nov zrakoplov, a katerim se vzdigne spomladi na daljše potovanje v zrak. — Grofica Ifontignoso je odklonila denarno podporo, ki so jo sanjo nabrali draždanaki meščani. — Eroanuel Garcia dobiva za svojo lOOletnieo redove in odliko kovanja skoraj iz vseh držav. Telefonska in brzojavna poročila. Krško 20 marca. Za pojutrišnji vinski semenj v Krš&em je splošno zanimanje. Na semenj dospe prav veliko dolenjskih in spodnještajer-skih vinskih producentov. Vinotrž-cem nudi se torej jako ugodaa vinska kupčija Dunaj 20. marca. Neki tukaj-ću ji list trdi, da se misli bivši ministrski predsednik Korber po ročiti z vdovo nekega tukajšnjega odvetnika. Dunaj 20. marca. „Morgen-revue" trdi, da se je med krono in med ogrsko opozicijo že doseglo porazumljenje glede armade Po tem kompromisu bi sa uvedle madjarski armadni jezik v ogrskih pclkih, v višjih vojaških organizacijah pa bi ostala nemščina zapovedni jezik. Odgovornost za to vest prepuščamo .Mon-tagsrevue*. Praga 20 marca. V Habu so vsenereci priredili veliko demonstracijo preti razsodbi upravnega sodišča, da je češčinatudi v neb skem okrožju deželnonavadni jezik. Budimpešte 20 marca. Cesar je prišel včeraj sem in je sprejel danes grofa Andrassvja v posebni a dijenci. Budimpešta 20 marca. ,Bu-dapesti Hirlap" trdi, da postane vodja klerikalcev grof Zichj ministrski predsednik, Khuen-He-dervarv ostane minister & la-tere, bivši trg. minister L a n g da postane finančni minister, grof Zelenszkv poljedelski minister, T o m a s i c h minister za Hrvatsko. Opozicija bi seveda tako ministrstvo pobijalo z vsemi silami Rusko-Japonska vojna, Petrograd 20. marca. General Line vi č poroča, da so Japonci 18 t. m. bombardirali Ta-stemtse in da bo japonski konjeniki zasedli Jak umen. London 20. marca. Ruska armada se umika na Harbin in razdira železnico. London 20 marca. Japonci so zasledujoč Ruse prišli do Ka-jujana. Rusi so tam razdejali železnico in užgali kolodvor. London 20. marca. Japonci so Ruse tako obkolili, da se baje v neredu umikajo na Harbin. Rusom primanjkuje živil, da morajo klati svoje konje. London 20. marca. Maršal Ojama je v slovesnem sprevodu prišel v Mukden. Japonci so v bitki pri Mukdenu izgubili 52 000 mož, med njimi nad 1000 oficirjev. Pariz 20. marca „Echou javlja, da pojde veliki knez Nikolaj Nikolajevič na bojišče in da je od njegovega poročila odvisno, se-li nadaljuje vojna, ali sklene mir. Rim 20. marca. Milanski „Se-colo" organizira peticije na ministrstvo, naj posreduje med Rusijo in Japonsko zaradi miru. Poslano*) gospodu Janezu Zabukovcu, župniku na Jesenicah. Ker hedi znani tovarniški agitator Anton Pongrac na HraŠici okoli ljudi in lovi od istih podpise proti sklepu naših odbornikov z dae f>. t. m. glede izvolitve Častnih občanov pod pretvezo, da so slenili proti temu ugovarjati g. L u c k m a n in nsis duhovCčina, Vas tem potom po zi vi jamo, da nam v Časopisu pojasnite, koliko je na tem resnice. Mi sicer upamo, da je to le agitacijaHo sredstvo od •trani tovarne, vendar pa hočemo biti Že enkrat na jasnem. Ce melČite, priznate s tem, da je resi Na Jesenicah, 19. godca 1905. _ Ve6 Jaaeni6anow. m) Za vsebino tega spise je cseczJstve odgovorno S> toliko, kolikor doloda SSŠSSJ „brned najboljših solinskih odvajalnih mineralnih voda". 2840-15 Giuseppe Lapponi telesni edramik Nj. Setosti papei*. Zaloga v Ljubljani pri Mihael Kastnerju in Peter Lassniku. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. marca: Uršula Faldatein, gostija, 69 let. Poljanski naaip »3. Emphyaema pulm. Dne 18. marca: Irana Drenik, dav-toega okaekntorja vdova 64 lat. Viuum •o rđi a_ Bonna poročila. IJublJanaka Kreditna banka" v LJubljani. rjtadai karal dam. ton* lt. amree 1906. papirji Dmamr BUfo 100-60 100*46 100*70 iao*o 98*60 119 — 101*— 101*60 100 — 102-60 10066 100-65 10240 ff 4 ♦., majeva renta..... 4*arebraa renta..... 4* , avvtr. kronska renta . . «% „ alata . . . 4*/« ogrska kronaka m . . . 4e/c „ alata 0 . . . 4°/« posojilo dežele Kranjske . 4Vi°/» posojilo mesta 8p.itt . 4V.V. . > Zmd*r^-4»/t% boa.-bere. šel. pos. 1902 4° , eeSka dež. banka k. o. 4% ■ " b i. o. . 41///, ast pisma gat d. kip. b. §»/,•/« peSt. kom. k. o. a. 10°/0 pr....... Al/t*f9 aast. pisma Innerst. hr. **/••/. » • ognL* een. dež* hr. ••*••• 4Vi°/# Pta- V* b*B« • •Vi°bl- lokalnih še- leznie d. dr..... 4Vi*/t obL Seske ind. banke . *•/, P"0'- Trst-Poreč lok. ieU 4#/. prior. doL šel. . . . . . Jnž. ieL kup. V/i -4l/.#/t P°*- aa iel. p. •. . mas. Srečke od L 1860» » . . . . ■ b n 18*4..... , tisske...... . sem. kred. I. emisUe . - » n: ■ • ogr. hip. banke • ■ . srbske a frs. 100*— . p turške..... • BssMka irec*.«.... Kreditne ■ • • • ■ Iaomoške ■ . . . . Krakovske • .... Ljubljanske , • . • - A vat. rad. križa , . . . . Ogr. o s ■ . ■ • • Rudolfoma „ . . . • Salebarške » • • • « Dunajske kom. B • . • . DeLnlee J osne železnice . • • • • Državne železnice .... ATstr.-ogrske bančne delniee . Avstr. kreditne banke . . • Ogrske B > . . . Zivnostenake » . . . Premogokop ▼ Mosta (Brfix) . Alpinake montan ..... Praske žel. mdr. dr..... Btma-Maran yi ,..... Trbovljfike prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Oeake sladkorne družbe . . . Valute. tO franki..... ... Laški bankovci. . . • • • Omamr 100-90 100 2« 100*60 120*- 98- SO 118*80 99- 60 10060 100-— 101*50 100 16 10016 101 40 107*60 100*10 100*60 100*— 100*— 100*76 99*— 99-60 81160 101*20 189 25 »81 — 17226 807 — 803* 280-109 — 142 50 24— 486 — 80*— 86 — 68 — 67 — 37 26 66*— 76 — 636*— 91 — 657 60 1643 — 675 25 790 75 249 85 672 — 619 75 |2616 — 637 60 269 — 666 — 168 — 11-33 19*06 23*46 23*90 117*10 96*25 252 25 4*84 108*50 101- — 10120 101*— 101*— 101*76 100-— 320-60 102- 20 191-25 286- -174 25 316 60 313 — 284*— 11S — 143 hO 26 — 496*— 83-90 — 71 60 69 — 39*25 70* — 82 — 646 — 92 — 66850 1653 — 67625 791 75 260-25 68Cr— 620 75 2624 — 638*50 275 — 669 — 171 — 11*36 19*09 23*63 2398 117-30 9545 263 — 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. marca 1906. Termin. Pšenica aa april . . . . aa 100 kg. K 18 88 Pšenica , maj.....100 Pšenica , oktober . . . B 100 Bi , april.....100 Korana B maj . . . . B 100 Ovea B april ... • B 100 ■llshitv/. 20 vin. ceneje. Meteor ologično poročilo. Vliina aad morjem 806 8 Srednji iraćoJ tlak 786-0 «n 18-68 n 1« 68 » 16— B 1632 . 1422 Marec Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 18. 9. zv. 732 8 60 al. jvzhod jasno 19. ■ 7. 7). 2 pop. 733 3 7334 24 137 al. Bvzh al. Bvzb. pol. oblac. jasno m & BV. 735 5 79 brezvetr. jasno 20. rt 7. Bj, 2. pop. 736 C 734 6 18 134 al. nhjzah. er. sbvzh. oblačno pol. oblač Srednja temperatura sobote in nedelje: 7 0° in 8 0°, normale: 40° in 42tt. Mokrina v 24 urah: 00 mm in 00 mm. Zahvala. Za vse prearčne dokaze iskre nega sočutja povodom nenadne smrti nase ljube matere, gospe Feldstein izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter gg. pevcem „Slavca", »Ljubljane- in opernega zbora za prekrasni žalostinki iskreno zahvalo. T Ljubljani, 20. marca 1904. 899 Žalujoči ostali. Zahvala. Povodom prebndke izgube naše iskreno ljubljene soproge, matere, sestre in tašče, gospe Terezije Leskovec dobili smo od vseh strani mnogo dokazov iskrenega sožalja, ki nas tolažijo ob tej nsnadomestni izgubi. V prvi vrsti se pa sahvaljnjemo prečast. župniku g. Martinu Malen&ku aa popi žrtvovalni trud, dalje vsem udele žencem sprevoda ter darovalcem prekrasnih vencev. Presrcna hvala vsem! V Ljubljani, 20. marca 1905. 898 Žalujoča rodb na. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oair. očeta, starega očeta in strica, gospoda Ivana Rebolj sprevodnika ju v žel. v pok. in h iS. posestnika smo đob'li od vseh strani toliko dokazov iskrenega sožalja, da se Čutimo dolžne tem potom izreCi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažeče sočutje prisrčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg bogoslovcem. gospođu župniku za tolažiloi obisk m vsem cenj. gg pevcem zagenljivo izbrano petje. Z vsem spoštovanjem izrekamo najlepšo zahvalo tudi gg uradnikom juž. želez, kakor tudi vsem ostalim uslužbencem. Dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in končno vsem udeležnikom mnogoštevilnega sprevoda. V Ljubljani, dne 20. marca 1905. 1-396 Žalujoče rodbine Rebolj, Sajovic in Juvanec. Dobro ohranjena s stanovanji v Ljubljani s Čisto letno najemččino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod „Zinshaus 3555" na naslov Haasen-stein A Vogler, Dunaj I. 811—7 V zakup se da s 1. aprilom t. 1. v lepi 8a-vlnskl dolini lepa vila a velikim vrtom in smrekovimi nasadi in konjskim hlevom, 100 korakov od Želesniske postaje. Naslov pove upravni&tvo „Slov. Naroda*4. rtO-l VABILO k občnemu zboru Prve kranjske mizarske zadruge v StVidu nad Ljubljano ki bode dne 1. aprila 1905 L točno ob A. uri popoldne v pisarni lastnega poslopja. DNEVNI RED: 1. ) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. ) Poročilo načelstva. 3. ) Potrjenje letnega računa za 1. 1904. 4. ) Volitev načelstva. 5. ) Volitev nadzorstva. 6. ) Prememba pravil. 7. ) Poročilo o izvršeni reviziji. 8. ) Slučajnosti. 895 Nacelstvo. Št. 100. pr. Razpis službe. 893-1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti na novo osnovano službo knjigovodskega praktikanta z letnim adjutom 960 K. Za podelitev omenjene službe so merodajne določbe § 8 službene pragmatike za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske, ki slove: Za sprejem v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji ali pa nižji realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega r ačunarstva. Prednost se pa pri sprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom. Praktikantje se sprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku enega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jib sme iz službe odpustiti. Zaprisežejo se šele potem, ko izpolnijo ta pogoj, o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost. Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prosilcem, ki na to službo reflektujejo, vlagati je njih pravilno opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do dne 31. marca t. I. Pomanjkljive ali prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat ljubljanski dne 16. marca 1905. tovarne za platneno, namizno in damastno blago HORBERT LANGER & SINOVI Šternberk, Oskau, D-Llebau In Hronov n. M. haloga ■»*-■ Antonu Šarcu v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste. TTsi lzd.ellt:l ©e predajajo po tlstlU cenaH, Isetlcor tovarni ea.m.1. 1289-62 Trafikantinja vajena vseh trafikantskih poslov, išče takoj službe v meatu ali na deželi. Ponudbe se prosi na upravni&tvo .SI. Naroda-. 850—2 mesečna soba s popolno hrano pri dostojni obitelji za mladega uradnika. Ponudbe naj se blagovoli poslati pod „Mesecna soba", posta restante glavna pošta, Ljubljana. 839-i Na znanje! W. pr. P. VIU 979/2/15. Anton Dolinar na Dobrovi št. 15 S tusodnim sklepom od 24. sušeat 1. P. VIII. 279/2/15 se je skrbstvo nad Vami odpravilo in ste se proglasili zopet za samopravnega. 891 Ta sklep se Vam je izročil in bkratu tudi razglasil v uradnem listu. Če Vam torej kaka oblast ne verjame, da niste već pod kuratorjem, pa ji pokažite imenovani sklep. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIII. dne 10 decembra 1604. L- S. Milcinski 1. r. Trgovina . Žargi se nabaja zopet 897 na prejšnjem prostoru na Sv. Petra cesti št. 2. Divji kostanji visoki 3—4 mtr. se dobe po nizki seni v gradćlnl na Igu pod IJublJano. 894-1 Naprodaj je g. AnUnije Erhovnic v Ribmici zraven železniške postaje z gospodarskim poslopjem, kegljiščem in a obširnim vrtom, kije celo primeren za stavke. Kder hoie vse to kupiti, aaj se oglasi v četrtek, 23. t. m. ob 10. vri v tem hotelu. sod—g spretna šivilja s plačo 2 K na dan in pa spretna prodajalka zmožna slovenskega, hrvaškega ia aem-škega jezika s plačo mesečnih 100 K. Angleško skladišče oblek O. Bernatović 871—1 Ljubljana, Mestni trg št. 5. Zahvala. Podpisana izreka tem potom gosp. dr. pl. Foedranspergu, zdrav niku v Ljubljani, javno srčno zahvalo za požrtvovalni trud za časa svoje lOletue težke bolezni, ker je le z njegovo pomočjo popolnoma okrevala. Jera Kožuh uslužbenka v c. kr. tobačni 892 tovarni v Ljubljani. Ces. kr. avstnjsKe državne železmoe. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, cea SeiathaJ v Anaaee. Solnograd, cea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 rx ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, D a naj, cem Sel*taa_ v Solnograd, Inomost čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijiue 7are, Heb Francove vare, Prago, Lipsko. Ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selathal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See Inomost, Bregenc. Curi h, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Kleic Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.i, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m sjntraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto tako. — Ob 7. uri 8 m zvečer s Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ur; -m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, AuBsee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du-nnja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razreda), Francove vare, Karlove var: Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregeno Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. urJ 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA S NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob z. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. - Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob S uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki 'e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 velika otrožkih oblek prodaja od najnavadnejše do najmo-dernejše oblike po najnižji ceni. Zadnja novost berlinskih in pariških modelov, jopic, patetotov, kril in bluz. Jfajvečja izbira moških, deških in otroških oblek kakor tudi svršnikov in športnih sukenj po zelo nizkih cenah. 0. Bornatovič v £jnbljani, na JKestnern tr gu St. 5. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejslh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjftujoCimi se vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividenda. vzajemna zavarovalna ~ba.ia.lca> v a,grl. R«z. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačano) odškodnine in kapitali je: 78,324.623-17 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države B fieikvil tlovanilLo • narodno uprav«. 5—33 V» pOJMSdl* dfcj«: Generalni zaatop v Ljubljani, tegar pisarne so v lastnej ban&nej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje ia Čistega dobička izdatne podpore v narodne m obenokoriatne namene. [»dajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar. la^aaiai bi tu* „Narodne utkam«V CX