PoMn) umd M!! Ce[ovec — Veriagspostam! ?0!t Klagenfud tzhaja v Cetoveu — Erscheinungsor) Ktagentur! Posamezni izvod S.SO Sii., mesečna naročnina 5 Siiingov P.b.b. Letnik XXX, Ceiovec, petek, 6. junij 1975 Štev. 23 (1713) ^°gted na de) udeiezencev neaeijske spominske svetancsm, so napoiniii prostrano dvoričče Perčmanove domačije v Podpeci nad ieiezno Kapio V naših srcih so zapisana imena vseh tistih, ki so zgubiti živijenje v boju za naše pravice ..Maj bodo ta imena neizbrisno zapisana — ne samo na spomeniku. temveč predvsem tudi v srcih vseh koroških Siovencev. Pa tudi "aši nemško govoreči sosedje naj zvedo zanje, da bodo prav tako Vedeti, kako krvavo smo si priboriti tten 7; da bodo razumeti, zakaj koroški Stovenci in še posebej biv-M partizani tako odtočno in dosted-"o odktanjamo vsako preštevanje tn s tem spreminjanje tega .vetike-9a pisma' naših pravic." Tako je poudari) sekretar Zveze koroških partizanov in predsednik Slovenskega prosvetnega društva .Zarja" Peter Kuhar, ko je zadnjo nedeljo na spominski svečanosti pri Peršmanu v Podpeci navajal dolg seznam žrtev, ki jih je doprinesla kapelska občina v boju proti fašizmu. Kakor neskončna obtožba so zvenele pod deževno-sivo nebo imena vseh tistih, ki so jih nacistični zločinci pomorili na domovih; ki so našli mučeniško smrt na krajih groze Dachau, Lublin, Ra-Vensbruck, Mauthausen, Ausch-witz ter v drugih hitlerjevskih mučilnicah; ki so darovali življenje v oboroženem boju proti fašističnemu nasilju — daleč nad sto imen, daleč nad sto nasilno končanih življenj, za eno samo občino vsekakor pretresljiv doprinos, dat bi tjudje in narodi! lahko živeli svobodni in enakopravni. ..Macisti so vedeti, da gre za organiziran upor in odpor, " je dejal tovariš Kuhar, „zato se moramo Čuditi, da avstrijska zgodovina skoraj povsem zamotči partizanski boj v mejah Avstrije." Nikjer ne omenjajo, da so se na Koroškem borile partizanske edinice že vse od leta 1943 naprej, da je bito tukaj več kot 20 vojaških in kurirskih postaj, da so se na našem ozemlju kar trije partizanski bataljoni trdo spoprijemali s Hitlerjevim vojnim strojem. Vedno govorijo le o'jugoslovanski .zasedbi" leta 1945, ne omenjajo pa neštetih partizanskih akcij med vojno na Koroškem, kakor tudi molčijo o avstrijskih partizanskih bata-tjonih, ki so se skupaj z jugoslovanskimi partizani borili proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Kljub temu pa je Avstrija dobro vedela za ta odpor, namreč tedaj, ko je šlo za državno pogodbo, ki je prinesla svobodo avstrijskemu ljudstvu," je naglasil tovariš Kuhar. „Del te pogodbe je tudi člen 7, v katerem so koroškim Slovencem zajamčene pravice, ki smo si jih sami krvavo priborili. Mikjer pa državna pogodba ne govori o preštevanju, zato tudi z vso odločnostjo odklanjamo vsako ugotavljanje manjšine." Da nas ni treba šele ugotavljati in preštevati, smo koroški Slovenci tudi v zadnjem času dovolj, jasno izpričali. Komaj teden dni po veliki manifestaciji v Pliberku, kjer se je zbralo več kot 2500 odposlancev našega ljudstva s celotnega ozemlja naše avtohtone naselitve, je bilo minulo nedeljo na spominski svečanosti pri Peršmanu spet zbranih okoli 1000 naših ljudi, da na kraju strašnega zločina in junaških bojev glasno izpovemo: na tej naši podedovani zemlji smo ži- veli, smo trpeli in se borili, na tej naši zemlji hočemo tudi v bodoče živeti! O fej nezlomljivi življenjski volji in odpornosti je govorila borbena partizanska pesem, s katero so obogatili spored moški zbor Podjune pod vodstvom Foltija Hartmana, moški zbor z Radiš pod vodstvom S imeja Wrulicha ter združeni mešani zbor .Zarje" in .Danice" pod vodstvom Hanzeja Kežarja. O njej pa so pričale tudi recitacije Mihe Kuharja, Marte Po-lanškove, Mihe Travnika ter našega pesnika Valentina Polanška, ki je posebej za to priložnost na primeru svoje rodbine prikazal žrtvovanje in junaštvo slovenskega ljudstva na Koroškem med zadnjo vojno. (Da/je #. stran;') Niso dovotj besede potrebna so predvsem dejanja .VečZrzs^Z naroJ, ^Z se /a/;,&o čaJ ta&o varnega ^ot avstr;;s^;', /J mora/ Z?;t; še pose/mo ce/Z^oJa/ew Jo manjš;'n, ,^Z so že fa/to najno v s/aMem po/ožaja." 7* o vse^a^or yrav;/no, to Ja v dvstr;';/ še vse ^rema/o znano ;'n pr/znano agofop/fcp je naprav;'/ najv/šj; preJ-stavn;^ naše Jržave — zvezn; preJseJn;'^ Jr. AaJo// A*:'rrZw/Jager, ^o je prejšnj; teJen govor;/ soc;'a/ZsfZČM;';H pravn/^om na Danaja. Zvezn/ preJseJn;'^ je o/; tej prZ/ožnost; opozor;/ t;;JZ na povezavo meJ č/enont 7 Jržavne pogojne ter jag^/o-z;a^.;^o oJpoveJjo ozfn;e/jsZ:;;n zahtevam napran; ZvstrZjZ. A"a;tZ — /?a^or je Jeja/ zvezn/ preJseJn;'^ Alrf/;sc/Jage)' — s pr/stopon? A Jržavn/ pogoJ/n je /agos/av/ja ^ot osta/e asoe/Zrane s;7e pr/zna/a meje zlvstr/je, ^a-Z:or so Jo/očene v č/ena 3 s stanjem oJ 7. jannarja 793J. 5 tem je zvezn/ preJseJn;^ jasno ovrge/ tnJ/ tnAo /menovan/ .prajfra/;", s Z?ater/m nemš^Z nac/ona/ZstZ Z;a;j^a;o prot/ 5/ovencem Zn prot/ /agos/av/jZ. 7'aAo je neJvomnno pove Ja/, Ja avstr/jsAJ/? meja n/Me ne ogroža — eJZna nevarnost so nasprotno /e t/st/, /J se a^Zrajo Zz-po/n/tv/ č/ena 7. 7zjavo zveznega preJseJn/^a je neJvomno tre/;a pozJrav/t/, z/ast; Aer jo je poJa/ v trenat^a, ^o meroJajn/ Je;avn;7J na Jr-žavn/ Zn Ježe/nZ ravn/ govor/jo o ^ne^va/ZjZc;'ran;7; napa J/Z;" /ago-s/av/je Zn o „sarovem tona" 5/ovenZje v zvez/ z aprav/een/m/ opo-zor;7Z na ne/zpo/njene obveznost; ;'z Jržavne pogojne. 7're/?a jo je razamet/ ^ot opozorZ/o navznoter — ^ot svar;7o t/st/m, A; m/s/Zjo, Ja /;oJo s samoJopaJ/j/vZm Zn arogantn/m zavračanjem Jo/*rona-mern/Z; opom/nov z/;r;sa/; z ag/eJa dvstr/je maJež pogoJ/;ene neza-nes/j/vost/. Travno zato pa je taJ; to Zzjavo, naj /;o še ta^o /epa Zn pozZ-t/vna, tre/;a ocenjevat; v povezav/ z o/ro/ZščZnamZ, AZ jo sprem/jajo. NZso namreč Jovo/j /;eseJe — potrebna so preJvsem Jejanja/ Gotovo; omenjene Zzjave je poJa/ zvezn/ preJseJn;^, torej najv/šjZ preJstavn/^ repa/JZ^e. 7* o Ja; a/Z so Zn/e njegove AeseJe Jovo/j jasne Zn g/asne, Ja j;7; /;o s/Zša/ Zn razame/ taJ; zvezn/ &anr/er, ^Z nos/ oJgovornost za po/Zt;7:o v Jržav/č Njegovo trmasto vztrajanje pr/ agotav/janja manjš/ne pač ne more /nt/ Zzraz ve/Z^oJa/nosr/ več/n-s^ega naroJa, ^o pa v resnZc; ne pomen/ n/č Jragega Z:ot agoJZtev za/rtev/ nemšA;/; nac/ona/Zstov s cZ/jem, Ja 7; prav/ce manjš/ne še /;o/j o^rnZ/Z ter araJno san^eZon/ra/Z reza/tate s^oz/ Jeset/etja pra^-t/eZrane po/Zt/^e raznaroJovanja Zn as/mZ/Zranja. Najv/šjZ reprezentant repa/;/;^e z! vstr/je je prv/č ta^o jasno Zn poz/t/vno spregovor/ o manjš/ns^em vprašanja. ZJaj je na t/st/A, ^Z v tej JržavZ Je/ajo po/Zt/Ao, Ja pos^rNjo, Ja /;oJo /;eseJam s/e-J;7a taJ/ Jejanja. Najt/ /e po te/; JejanjZ/; /;omo znotraj Jržave Zn /;oJo z/astZ taJZ v meJnaroJn/ javnost/ ocenjeva/Z pr/prav/jenost zlv-str/je, Ja ravna ^ot pravna Jržava. PREDSEDNiK PREDSEDSTVA SRS KRAiGHER: Neizpotnjevanje obveznosti Avstrije je vzrok stabim jugoslovansko-avstrijskim odnosom V ponedeljek je bila v Ljubljani prva seja Svefa republike — politično posvetovalnega telesa SR Slovenije, ki uresničuje svojo funkcijo predvsem z neposrednim angažiranjem in udejstvovanjem svojih članov pri reševanju posameznih vprašanj splošne politike v okviru pravic in dolžnosti republike, sakor je ob tej priložnosti dejal predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, ko je spregovoril o vrsti notranje- in zunanjepolitičnih vprašanj. Govoreč o uveljavljanju Jugoslavije v mednarodnem merilu Ije poudaril predvsem naraščanje pomena politike neuvrščenosti, ki predstavlja danes realno politično silo, ki lahko bistveno vpliva na mednarodni razvoj tako v OZN kakor tudi v neposrednem reševanju odprtih vprašanj med zainteresiranimi državami. Ravno to pa je tudi, kakor je dejal predsednik Kraigher, vzrok za povečane pritiske na neuvrščene države nasploh in še posebej na Jugoslavijo kot eno najbolj aktivnih predstavnic neuvrščene politike. V tej zvezi je predsednik Kraigher spregovoril tudi o odnosih z Avstrijo ter poudaril, da Izjava zveznega izvršnega sveta ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe .dovotj jasno kaže, da je vzrok stabim odnosom netz-potnjevanje mednarodnih obveznosti Avstrije". Naj ob tej priložnosti glede odnosov z Avstrijo samo poudarim to — je dejal Kraigher — da nam je vsem vsekakor mnogo do tega, da bi imeli čimboljše sosedske odnose z Avstrijo; o tem priča dovolj zgovorno tudi vseh zadnjih 20 let od podpisa državne pogodbe z Avstrijo. .Poudarim naj samo, da cenimo vsak ukrep Avstrije, ki resnično pomeni izpoinjevanje prevzetih obveznosti ati prispevek k pogiobitivi medsebojnih odnosov. Razumijivo pa je, da smo in bomo predioge ceniti po njihovem dejanskem pomenu in vsebini in se ravnaii po re-zuitatih." Povsem v smislu tega jasnega stališča je predsednik Kraigher ocenil tudi nedavno izjavo zveznega predsednika Kirchschtagerja ter naglasil: .Cenimo nedavno izjavo predsednika avstrijske repubiike dr. Kirchschidgerja o obveznosti avstrijske družbe do narodnih manjšin in bomo znaii konstruktivno ceniti vse konkretne ukrepe avstrijskih obiasti, da se ugodi zahtevam siovenske in hrvatske manjšine, ki jih ie-ta samostojno postavijo." Koroški tisk je te nedvoumne izjave spet enkrat prikrojil svojim željam. Po stari in preizkušeni praksi polresnic si je za obveščanje javnosti izbral samo tiste dele, ko je predsednik Kraigher izrazil željo po čimboljših odnosih in govoril o tem, da v Sloveniji oziroma Jugoslaviji cenijo vsak prispevek Avstrije k izpolnitvi obveznosti. Povsem .prezrl" pa je jasno ugotovitev, da je poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo vzrok edinole neizpol- njevanje mednarodnih obveznosti Avstrije; kakor očitno tudi ni hotel .razumeti" opozorila, da za zopetno 'izboljšanje odnosov niso dovolj tepe besede in obljube, marveč so potrebna predvsem dejanja, ker te po njih se bodo ravnali pri ocenjevanju avstrijske politike. Tako samovoljno prikrojevanje, ki se mu navadno reče enostransko manipuliranje javnega mnenja, ima seveda svoj določen namen: radii bi ustvariti vtis, kakor da so v Ljubljani zdaj spoznali in priznali .krivdo" ter od .napadov" prešli k .spravljivi govorici". Toda v resnici ni prišlo do .spremembe" v Ljubljani (kjer slejkoprej načelno in odločno poudarjajo, da je razvoj odnosov med obema državama odvisen izključno od tega, kako bo Avstrija izpolnjevala svoje mednarodne pogodbene obveznosti!), marveč se je nekaj spremenilo v Avstriji, in sicer v izjavi zveznega predsednika Kirchschlagerja, ki je pristojne dejavnike dovolj jasno opozoril na dolžnosti, ki jih 'imajo napram državljanom slovenske in hrvaške narodnosti. V Ljubljani pa so jasno stališče predsednika Kraigherja podprli tudi v razpravi, kjer so poudarili, da .imamo v Avstriji še vedno opravka z jasnimi težnjami po nadaijnji asimiiaciji našega živija" ter opozorili, .da ni dvoma, da je kršenje pravic manjšine in vsako postabša-nje njenega poiožaja grobo ogrožanje dobrososedskih odnosov". Zahtevamo izpoinitev č!ena 7 ki je naša s krvjo priborjena iast „Tukaj so SS-ovci pobili enajstčlansko družino Sadovnikovih 6. junij 1975 Kogojevih, ki se jih ob tridesettetnici nasitne smrti spominjamo z g)o-bokim spoštovanjem. Spominjamo pa se tudi Hojnikovih treh v Le-peni. Spominjamo se 120 partizanov, ki skupaj z narodnim herojem Francom Pasterkom - Lenartom počivajo na kapeiškem pokopaiišču. tn spominjamo se vseh števiinih žrtev, ki jih je daia Žeiezna Kapia-Beia v boju proti fašizmu — za svobodo in demokracijo." Tako je dejal na nedeljski svečanosti pri Peršmanu predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prusnik - Gašper, ko je naglasil, da je zmaga nad fašizmom in nemškim nacizmom stala koroške Slovence in antifašiste drugih narodnosti neprecenljive žrtve. Na štiridesetih pokopališčih v Zilji, v Rožu, na Gurah in v Podjuni ter gor do Svinske planine in Ebersteina je pokopanih več kot 500 padlih partizanov. Davek, ki smo ga na koroških tleh plačali za mir, pa je še mnogo večji, če se spomnimo vseh tistih žrtev, ki so bile pobite v nacističnih uničevalnih taboriščih, v zaporih in v pregnanstvu, pa tudi onih, ki šo prerano legli v grob zaradi posledic trpljenja in naporov med vojnimi leti. „Teh zgodovinskih dejstev pa se moramo spominjati in jih obujati zato, ker visoki avstrijski državniki potvarjajo resnico o dogajanju na Koroškem med drugo svetovno vojno, če trdijo, da partizanskega gibanja do konca ieta 1944 na Koroškem spioh ni bito," je poudaril predsednik ZKP in v dokaz navedel naslednje podatke: Tukaj v Peci je bila že v zimii 1942-43 ustanovljena prva koroška partizanska četa, ki je izvajala akcije proti Hitlerjevim žandarjem in policistom že takrat, ko je bila pod fašistično zasedbo vsa Evropa od Narvika do severne Atrike, ko so Hitlerjeve armade stale pred Moskvo, Stalingradom in Leningradom, ko so nemške bombe padale na London, iz te prve partizanske čete so spomladi 1943 nastali bataljoni, leta 1944 pa odredi in Koroška grupa odredov. Koroški partizani so bili leta 1944 zaradi svoje vojaške aktivnosti, zlasti bitke v Bistrici, deležni celo pohvale britanskega maršala Alexandra. Do maja 1945 so koroške partizanske enote izvedle več kot 600 oboroženih akcij in spopadov z nacističnimi silami; partizanski boj na Koroškem je vezal na ozemlje, kjer živimo koroški Slovenci, 15.000 oboroženih mož nemške votjske. ..Koroški partizani pa smo se tru-diii in žrtvovaii mnogo živijenj, da smo navezaii čim tesnejše stike tudi z nemško govorečimi Korošci in Avstrijci ter jih vktjučiti v oboroženo protifašistično akcijo," je opozori) tovariš Prušnik. Imeli so tudi uspehe: novembra 1944 je bil v Tribučah v Beli krajini ustanovljen prvi avstrijski bataljon, formiran iz prostovoljcev, pobeglih iz nemške vojske. Tudi na Koroškem se nismo borili samo Slovenci: v St. Rupertu pri Velikovcu počiva v skupnem grobu 84 partizanov raznih narodnosti — Slovenci, Avstrijci, Francozi, Angleži, Poljaki in Rusi — ki so padli v skupnem boju proti skupnemu sovražniku na področju Svin-ške planine. Vendar pa zaradi tega delež koroških Slovencev v p rot i (a š is ti č ne m n a rad n oosvo b od i I-nem boju ni nič manjši. Govornik je tudi poudaril, da takrat ni bilo meje na Karavankah. .Porušiti so jo nacist), tisti, ki se danes kar penijo od same domovinske zvestobe; tisti, ki danes rušijo dvojezične napise; tisti, ki danes ne spoštujejo avstrijskih zako- Oster protest proti oživljanju fašizma Med prireditve in proslave ob 30-letnici zmage nad fašizmom je spadala tudi nedavna svečanost na jugoslovanski strani Ljubelja, na kraju nekdanje podružnice nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Bila je to osrednja slovesnost ob 30-letnici osvoboditve iz nemških taborišč, na kateri so počastili spomin na žrtve nacističnih in fašističnih taborišč in zaporov. Hkrati pa je ta prireditev izžvenela tudi v oster protest proti oživljanju nacizma in fašizma v svetu, še posebej pa na Koroškem in v Avstriji. Podpredsednik komisije za internirance pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije Tone Dolinšek je v svojem govoru poudaril, da se zamejski Slovenci v zadnjem času vse pogosteje srečujejo z novimi oblikami nacizma, ki ga oživljajo mračne imperialistične sile v Avstriji, „kjer politiki niso sposobni videti, kam so zabredli in da njihova država drsi navzdol v demokratičnih odnosih". Še živeči interniranci, ki so doživeli strahote nemških taborišč — je poudaril govornik — vprašujejo delavske množice in demokratične sile v Avstriji, zakaj se ne borijo bolj odločno proti novemu nacizmu. nov, ! katerimi so zagofovtjene pravice koroških Siovencev. Nacisti so zrušiti meje med Avstrijo in Jugosiavijo, danes pa z tažjo, da so meje v nevarnosti, varajo svoje ijudstvo ter ščuvajo nemško govoreče sodržavtjane proti koroškim Stovencem." Prav tako pa je predsednik ZKP dejal, da je bil narodnoosvobodilni boj na< Koroškem del enotnega boja vsega slovenskega naroda, ki se je sam osvobodil. Zato 'je umik partizanskih enot na stare meje matja 1945 žrtev in prispevek koroških Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov za ohranitev svetovnega miru, je naglasil govornik in menil, da je ob tem treba povedati tudi to, da so se predstavniki Avstrije na pogajanjih za državno pogodbo sklicevali predvsem na boj in žrtve koroških Slovencev. „Zakaj po tridesetih ietih ponav-tjamo vse te stvari! Ponavijamo jih zato, da se bo naš miadi rod zaveda), da nam čien 7 ni bii podarjen; da hočemo in bomo živeii na naši s krvjo prepojeni zemiji svobodni in enakopravni z drugimi avstrijskimi državijani; ker žeiimo živeti v miru in dobrem sožitju med siovensko in nemško govorečimi sodežeiani, saj deiamo in ustvarjamo ter piačujemo iste davke eni kot drugi. Govorimo o naši zgodovini med drugo svetovno vojno zato, ker smo nanjo ponosni, saj smo z našim bojem in žrtvami pokazati, da smo nehaii biti hiapci nemške gospode, da ne bomo nikdar več ,po siii vojaki' tuje im-periaiistične siie, kot se je to doga-jaio v obeh svetovnih vojnah. Gtas-ni pa smo tudi zato, kef ne prosimo za naše pravice, temveč terjamo, da tisti, ki so odgovorni za ugied Avstrije v svetu, izpoinijo obveznosti, ki so jih prevzeti ob podpisu državne pogodbe. Koroški Stovenci ne prosimo mitosti, tudi ne zahtevamo privitegijev in ne pričakujemo širokogrudnosti; zahtevamo samo, da izpoinijo svoje dotžnosti, da nam pustijo, kar je naša tast. tn čten 7 je naša, s krvjo priborjena tastnina! Ker pa se merodajni činitetji, ki odgovarjajo za dobro ati stabo ime naše države, očitno vsega tega ne zavedajo ati se nočejo zavedati, zato ponavljamo vseh trideset tet po vojni zgo- Fašizem je terja! že dovotj žrtev! Letošnjo tridesetletnico zmage nad fašizmom so po vsej Evropi obhajali v zavesti in v prepričanju, da je treba zastaviti vse . ^ takega nikdar vec ne bo ponovilo. Fašizem je ter- jal že dovolj žrtev, zato se mora že v kali zatreti vsak poskus zopetnega oživljanja fašizma v eni ali drugi obliki. Obletnico zmage nad fašizmom pa so evropski narodi ob-hajali predvsem tudi v znamenju spoštovanja in hvaležnosti tistim, ki so v^ boju za svobodo žrtvovali svoje življenje. Obletnica zmage nad fašizmom je namreč tudi obletnica osvoboditve, je praznik svobode, ko so zasužnjeni narodi iz trpljenja in žrtev vstali v novo življenje. Le Avstrija je bila tudi tukaj izjema. Ni bilo govora o borbi proti fašizmu, niti dosti o osvoboditvi, zato pa toliko več o razsulu, o kaosu m o koncu. Pa se tistih nekaj besed o vzpostavitvi nove demokratične republike so preglasili tisti, ki so prav obletnico zmage nad fašizmom v znamenju tako imenovane svobode tiska in mnenja zlorabili za nizkotne poskuse rehabilitacije ali celo poveličevanja največjih nacističnih zločincev vse tja do samega Hitlerja. Med tozadevne .podvige" sodi na primer tudi serija člankov o Hitlerju, ki jo je objavljala .Kronen Zeitung". Njen .prispevek" za tridesetletnico zmage nad fašizmom je bil tako nezaslišan in izzivalen, da se je skupina avstrijskih demokratov obrnila na javnost in na vodilne predstavnike avstrijskega političnega in javnega življenja z .odprtim pismom", v katerem so pripadniki raznih političnih prepričanj in verskih skupin pozvali avstrijsko vlado, naj v smislu člena 9 državne pogodbe prepreči takšno obnavljanje nacistične miselnosti. Posebej pa so podpisniki, med katefimi so funkcionarji raznih katoliških organizacij, pozvali tudi katoliško cerkev, da zavzame stališče k tej .klijoči nepremagani preteklosti", kajti — kakor je rečeno v pismu — .katoliška cerkev bi zgrešila svojo krščansko nalogo, če bi molčala ob teh družbenih dogajanjih". .Odprto pismo" so poslali vsem članom zvezne vlade ter deželnim glavarjem, vodilnim predstavnikom političnih strank in drugih organizacij ter ustanov, uglednim osebnostim iz političnega, kulturnega in družbenega življenja, vsem škofom in vodilnim dostojanstvenikom verskih skupnosti in seveda tudi sredstvom množičnega obveščanja. Preko njih so pozvali široko javnost in vsakogar, da z vsemi sredstvi odgovorijo na to očitno provokacijo, kajti: Fašizem je terjal že dovolj žrtev! Koroški Slovenci se temu pozivu solidarno pridružujemo. dcvino druge svetovne vojne na Koroškem in povemo, kaj smo de-iaii koroški Stovenci in kaj so počenjati z nami nacisti. Vseh trideset iet miru svarimo avstrijske državnike pred nevarnostjo, ki grozi zaradi popuščanja nemškonacto-naiističnim sitam, ki so v kratki dobi ene generacije že dvakrat uničiti avstrijsko suverenost. Tudi tokrat [jih svarimo, naj se zavedajo, da ima tudi država svoje pravice in svoje dotžnosti. Prirodni zakon ravnotežja je pogoj obstoja. Pravica in dolžnost držita ravnotežje in ravnotežje ustvarja trdnost življenja in trdnost obstoja." Predsednik Prusnik je še enkrat spomnil na strašne dogodke, ki so se odvijali pri Peršmanu le 14 dni pred brezpogojno kapitulacijo nacistične Nemčije. Ne pozabimo tega, je dejal. Prezreti pa tudi ne smemo in ne moremo, da se še danes odgovorni možje na Koroškem ponašajo s svojo nacistično pre- Sporočilo iz Pliberka. Mf- AorošTt ^lovcttcl H ttjtTottt' gospe so se zTralt v de/jo (25. tttaja 7973 — op. aretfj rta glavttet?! trg trtesreca pod Peco, da šd opotTttttll 72% trtdeseto oTletttlco ztttage nad /itštzTMo??? H dvajseto oHetrdco podpisa av-sJrtjsTe državne pogodTe. Nazdravili so — Tot lojalni državljani — tvoTodn! tn neodvisni Avstriji, Tratstva nted narodi tn mira na sveta, tn ne nazadnje tnlrnerna sožitja tn enaTopravnenta tekmovanja oTeT narodov v deželi. Toda, ko so jtk pozdravili! s pesmijo sprave, vizijo časa, „ko rojak prost ko vsak, ne vreg, /e sosed ko mejak", so njtkovt najkitžjt' rojaki Iz mesta tn okolice, ki se prištevajo k dragema narodoa dežele, pozaprli oknice in jim pokazali krket. Te vrag, ne sosed je mejak? Na trga, okrog slovenske množice, je ostal le ok-orožen okroč ttradne domovine. To je eno sporočilo Plikerka. /z tega okroča se je dvignilo drago sporočilo plikerskega zkora, glasen klic enotnosti koroškik Slovencev v kojtt za pravice in potrdilo njikove povezanosti s slovensko narodno celoto v jugoslovanski skapnosti. Zadonela je koroška akrana, adarna in odločna partizanska pesem. Nedopastno izzivanje, radikalizacija? Tako kot je pred več kot tridesetimi leti adarec Rasističnega jekla zadel na kremen in akresal iskro odpora, se je v tek tridesetik, pa dvajsetik letik atrdilo spoznanje, da svokoda in enakopravnost, četadi s krvjo zaslazena, še zmeraj zaktevata koj, dan za dnem, .kakor včeraj, tako danes in tadi jatri, vse naprej do zmage. Danes naj ko takaj jasno povedano.* koj za enakopravnost, za neokrnjene pravice, je celota, ki ne pozna delitve na notranjo in mednarodno plat". V trenatka, ko Danaj spodkaja kisterijo, ko v zadregi zaradi pomanjkanja veljavnik argamentov z naj-kolj okrakijenimi metlami pometa pred sosedovim pragom, nesnage pred svojim pa ne zna ali noče očistiti, ko izkorišča svojo vlogo v glokalnik konceptik politike popaščanja napetosti, da na njenem strateškem križišča kratkovidno in neodgovorno aveljavlja samovšečnost zoper neavrščeno /agoslavijo in karanta s pravicami svojik državljanov, so ma dali nedeljski zkoroval-ci v Plikerka jasen, čvrst odgovor. sporočili so ma dejstva, ki jik zares ne more sprevreči nokeno, še tako žolčno zaletavanje in nadato sprenevedanje. Jaka Stutar (Delo, Ljubljana, 27. 5. 1975) teklostjo. ,,Nikogar danes ne vprašujemo, kaj je počel med vojno. Vprašujemo pa, kaj je počel v minulih tridesetih letih miiru. Ali si je prizadeval za utrditev demokracije, za utrditev miru? Ali pa je vsa ta povojna leta samo čakal užaljen na os veto?" Govornik je spomnil, kako si je zamišljal Hitler vzgojo nemške mladine, o kateri je v svoji knjigi Mein Kampf zapisal naslednje: ,Wir werden eine Jugend erziehen, vor der die ganze Welt erschau-dern wird, eine heftige, anspruchs-Volle und grausame Jugend. ich wMI es. Die Jugend muf) alle diese Eigenschaften besitzen. Sie muf) den Leiden gegenuber gleichgultig sein, sie darf sveder schwach noch zartllich sein. Ich will in ihren Blicken das Funkeln des wi!den Tie-res sehen ' .tn take je tudi vzgojit," je poudaril govornik, „saj drugače ne bi bito mogoče pobiti pri Peršmanu sedem otrok v starosti od osem mesecev do dvanajst tet. tn samo goti sreči in naktjučju se imajo zahvatiti Peršmanovi hčerki Anica in Matka ter sin Luka, da so takrat ostati živi, da so danes žive priče takratne podivjanosti Hit-terjeve mtadine, ki je nosita uniforme SS." Ob koncu je predsednik ZKP dejal, da si moramo ob vseh teh grozotah nacističnih zločinov predeliti, kaj bi bilo, če bi zmagal Hitler. Potem bomo tudi razumeli, kako zgodovinsko potreben je bil protifašistični upor, kako važno je ohraniti spomin na strahote podivjanega nacističnega sadizma, da se taki časi nikdar več ne bodo ponovili. .Boj za izvedbo čtena 7 zato ni samo boj za naše pravice, marveč je tudi boj proti fašizmu, to je prispevek koroških Stovencev v prizadevanjih čioveštva za humane odnose. Boj proti nacistični miseinosti je dotžnost vsakega poštenega čioveka. Ta boj in žrtvovanje v tem boju pomeni žrtev za mir, ki si ga žetimo koroški Stovenci, vsi Avstrijci, vse čioveštvo." Sodobna jugoslovanska književnost v reprezentativni stovenski knjižni zbirki Micdinska knjiga v Ljubijani začenja ietos z izdajanjem nove hnjiine zbirke, kakršne na Siovenskem dosiej še ni bito. Pod nasio-.Beseda :odobnih jugosiovanskih pisateljev" bo tekom tet posre-^ovaia siovenskemu braicu izbor pomembnejših stvaritev znanih avtorjev iz vseh predeiov Jugosiavije. Tako nova knjižna zbirka ne bo !e okras in obogatitev vsake knjižnice aii knjižne potice, marveč predvsem tudi reprezentativna predstavitev dosežkov, ki jih betežijo jugo-dovanski narodi na področju svojih književnosti. Popotna enakopravnost narodnosti in etničnih skupin Čicni ožjega vodstva SZDL Makedonije ter komisije za mednecionatne in medrepubiiške odnose so se pred nedavnim baviii s potožajem narodnosti v tej jugosiovanski repubiiki. Ugotoviti so, da so v Makedoniji narodnosti in etnične skupine po-potnoma enakopravne. Jeziki in pisave narodnosti so v občinah, kjer živijo pripadniki teh skupin, enakopravni makedonskemu jeziku. Prav tako so tudi nagtasiti, da so pripadniki narodnosti zastopani v občinskih skupščinah, v potitičnih organizacijah in drugih forumih. Makedonske občine, v katerih živijo narodnosti, so dosegie pomemben gospodarski, družbeni in kutturni preporod. Samo v obdobju 1966—1975 so v Makedoniji za hitrejši razvoj premato razvitih občin, od katerih jih ima večina mešano prebivatstvo, vtožiti okoii 2 mitijardi dinarjev. Več kot 65.000 učencev turške in aibanske narodnosti ima danes v osnovnih šotah pouk v materinem jeziku. Bogata je tudi zaiožniška dejavnost teh nerodnosti. Pri tem pa vetja poudariti, da vse te dejavnosti uživajo širokogrudno podporo družbe. Bili smo v Sloveniji Zbirko ureja poseben uredniški odbor, v katerem so priznani strokovnjaki, kot akademik Josip Vid-"'Of, prot. Franček Bohanec, univ. Profesorji dr. Janko Kos, dr. Boris , Paternu, dr. Emil Štampar in dr. Prane Zadravec ter prot. Janez Mu-Sio. Pri izboru za prvi ietnik zbirke, ki bo obsegal 13 knjig, so se odtočili za 14 pisateljev, pesnikov in dramatikov, in sicer bo poteg devetih slovenskih predstavljenih še Stalno slovensko gledališče v Tr-stu je igralsko sezono 1974-75 zaključilo z uprizoritvijo Benedetič-Kosutove dokumentarne drame „Ri-2arna" in s tem prispevalo svoj de-iez tudi k proslavi 30-letnice zmaže nad fašizmom. Tržaška Rižarna je bila — kakor srno obširno poročali tudi v našem itstu — edino nacistično koncentracijsko taborišče v Italiji ter so jo ob letošnjem prazniku republike tudi svečano odkrili kot narodni spomenik. Zgodovino in človeško tragiko tega kraja nacističnih zločinov je obširno dokumentiral tržaški novinar Albin Bubnič, ki je vsa povojna leta vztrajno zbiral gradivo za obtožbo proti zločincem medvojne Rižarne. Na podlagi tega dokumentarnega gradiva pa sta Filibert Bene-detič in Miroslav Košuta pripravila besedilo dramskega dela, ki sta ga Potem režirala Jože Babič in Mario Uršič. Pri izvedbi tega pretresljivega odrskega dokumenta je sodeloval celotni ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, kateremu so se Pridružili še člani slovenskega amaterskega gledališča ter pevski zbor Tabor iz Opčin, tako da je bilo pri uprizoritvi udeleženih skoraj 80 ljudi. Scena, ki jo je zasnoval Klavdij Palič, je srhljivo spominjala na strahote temnih zidov morišča: žareča tla, odsevajoča prav do stropa, prek trupel, ki so neizprosno padala ... Nedvomna človeška vrednost drame pa je tudi v tem, da se v njej druž- jtt++++++++++++.+*+++**+*++**.*+*++++. pet avtorjev iz drugih jugoslovanskih književnosti: ivo Anddč, Slavko Janevski, Miroslav Krleža, Mi-hailo Lalič in Ranko Marinkovič. Med predstavniki slovenske književnosti pa bo poleg Primoža Kozaka, Dominika Smoleta, Gregorja Strniše, Jožeta Udoviča, Ceneta Vipotnika, Antona Vodnika, Pavla Zidarja in Bena Zupančiča zastopan tudi koroški pisatelj Janko Messner z zbirko „Skurne štorije". no prepleta usoda raznih narodnosti, katerih pripadniki so šli skozi pekel tržaške Rižarne. Z dokumentarno dramo .Rižarna" se je Stalno slovensko gledališče v Trstu z uspehom predstavilo tudi v ljubljanskih Križankah, poleg tega pa ima v načrtu še gostovanja v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Prvi letnik zbirke bo — kakor že povedano — obsegal 13 knjig, od katerih jih je 7 predvidenih za prvo polletje, ostalih 6 pa za jesen. V naslednjih štirih letih se bo vsako leto pridružilo še 10 knjig, tako da bo celotna zbirka obsegala 50 knjig s kvalitetnim izborom jugoslovanskega leposlovja po drugi svetovni vojni. Zbirka „Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev" pa se bo odlikovala tudi po svoji opremi. Posamezna knjiga bo obsegala povprečno okoli 300 strani (prvi letnik torej okroglo 4000 strani). Knjige bodo enotno vezane v temnozeleno umetno usnje (skiverteks), natisnjene bodo na izbranem ša-moa papirju, naslovi in vinjete, delo priznanega slovenskega grafika Marjana Pogačnika, pa bodo vtisnjene v zlato folijo. Poleg tega bo vsaka knjiga opremljena s pisateljevo podobo ter zgoščeno študijo o avtorjevem življenju in delu. Novo knjižno zbirko, ki bo v od-iičnem izboru predstavljajo sodobne jugosiovanske književnosti ter bo trojna obogatitev za vsakega ijubiteija dobre knjige, iahko naročite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu. V četrtek 29. maja smo bili odborniki Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice na izletu v Sloveniji. Skupno 18 oseb se nas je odpeljalo zjutraj proti Kranju, kjer smo bili gostje občin Kranj in Radovljica. Ob prihodu v Kranj so nas pozdravili zastopniki občinske skupščine, med njimi tovariš Tone Roblek ter ravnatelj osnovne šole v Preddvoru prof. Ivo Jenko, ki sta nas potem vodila po Gorenjskem in nam razkazovala zanimivosti teh krajev. Na začetku smo se ustavili v posebni šoli v Kranju, ki jo obiskuje 250 otrok. Sledil je obisk dveh tovarn velepodjetja ISKRA, ki ima po raznih krajih Jugoslavije 40 tovarn z več kot 25.000 zaposlenimi, med njimi 40 odstotkov žensk. V stari tovarni smo videli izdelavo električnega orodja in aparatov, v novi tovarni, ki je ena najmodernejših v Evropi, pa smo si ogledali proizvodnjo telefonskih aparatov in central ter električnih števcev. Po opoldanskem odmoru na Brezjah smo se odpeljali v Begunje, kjer smo obiskali muzej talcev. Med drugo svetovno vojno je bil tam gestapovski zapor, kjer so imeli zaprtih skupaj 12.000 ljudi; od teh so skoraj tisoč žrtev ustrelili. Na pokopališču smo se poklonili spominu žrtev fašizma. V Begunjah nas je v imenu družbenih organizacij radovljiške občine pozdravil tovariš Jošt Role, ki nas je potem vodil v osnovno šolo A. T. Linharta v Radovljici, kjer nas je s pesmijo pozdravil 90-član-ski mladinski zbor. Ravnatelj nam je razkazal poslopje, ki je bilo dogra- jeno pred dvemi leti ter velja za najmodernejšo osnovno šolo v Sloveniji. Lahko bi jo primerjali s slovensko gimnazijo v Celovcu. Šolo obiskuje 850 učencev in učenk, ki imajo kabinetni pouk v 28 učilnicah. Pot nas je vodila naprej v Vrbo, kjer smo se ustavili v rojstni hiši slavnega pesnika Franceta Prešerna. V sosednjih Doslovičah pa smo obiskali tudi rojstno višo pisatelja Frana S. Finžgarja. Zvečer smo se kratko ustavili na Bledu, od koder smo poslali jugoslo-venskemu predsedniku Titu, ki je tedaj bival na Brdu pri Kranju, čestitke za 83. rojstni dan ter se mu zahvalili za pomoč v naši borbi za narodni obstoj. Z obiskom pri prof. Lenki Krišelj v Preddvoru, ki uči našo mladinsko folklorno skupino, smo zaključili naš pretepi izlet. Predsednik našega društva Luka Hudi se je predstavnikom iz Kranja in Radovljice zahvalil za gostoljubnost in organizacijo izleta ter hkrati izrazil željo, da bi se prijateljski stiki še poglobili. Tej želji so se pridružili tudi naši gostitelji, ki so nam zagotovili, da nam bodo še naprej nudili vso možno podporo. Izlet je bil za nas zelo koristen ter je prispeval k utrditvi odnosov in sodelovanja med Slovenci na obeh straneh meje. Medtem pa gre naše delo naprej. Za 5. julij pripravljamo plesni večer z naslovom „Globaška noč", na katerem bosta sodelovala dva ansambla. H. W. r VABILO SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Siovence v Cetovcu prisrčno vabi na ŠOLSKO AKADEMIJO ki bo v nede!jo, dne 8. junija 1975, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici {Arbeiterkammerj v Ceiovcu. Prosiaviii bomo preseiitev Zvezne gimnazije za Siovence v lastno šolsko poslopje pod gesiom: # OSVOBODiTEV 1945 # DRŽAVNA POGODBA 1955 — # DVA TEMELJA NAŠE ŠOLE Na sporedu so pevske in instrumentaine točke z recitacijami in s primerno spremno besedo. Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Siovence (Celovec, Ebentaierštr. 14). Ravnateijstvo Opomin tržaške Rižarne na odru Stainega slovenskega giedaiišča JONE SVETiNA 282 TRETJA KNJiGA „Zbor mrtvih straž na gori najinih misii ... Ne bodo sami in midva ne bova sama..." Vojko 'je poskrbel, da je Blisk posredoval za Primoža na brigadnem štabu, da ni ime) težav, ko se je vrnil. Njegov jekleno sivi, za večno užaloščeni pogled je govoril dovolj. Razodel ga je kot človeka, v katerega se ni dobro vtikati brez potrebe. Vojko je bii edini, ki je deli! z njim žalost, in pomagal mu je, da se mu ni spremenila v obup. Sence so padle v dolino Soče, ko !je Vojko vsto! in odredi), da gredo naprej. Sii so na Rdeči rob, odondod pa so se spuščali po skalnatih grapah proti Mrziemu vrhu. Tod so se raztezali rovi, iz katerih se je poleti 1944 Gregorčičeva brigada obupno branila pred gorskimi lovci. Od tod sta se bila Blisk in Don izmaknile v ostenje. Pod stenami so zagledali čioveka, ki je s krampom kopal zemljo. Vojko je poslal patruijo po slezi navzdoi, s Primožem pa sta zalezla moža, kot lovci zalezejo divjad. Primož je ostal v smeri verjetnega bega, pripravljen z brzostrelko, Vojko pa se je splazil po šopih resastih trav do okopov. Ko se je dvignit in pogledal čez rob, je sprožil kamen. Mož s širokokrajnim klobukom se je obrni! in obstat. .Roke gor!" je Vojko ostro ukazal. Mož je dvignit roke, v katerih je drža) dve nasekani i bombi. Drug od drugega sta bi!a oddaljena te nekaj metrov. Mož je bil foiiko izkušen, da je takoj zazna! nevarni lesk v očeh mladca. V delcu sekunde bi ga lahko ubil, zato ga je gledal kar se da milo in prijazno. „Staro žeiezo kopljem! Te bombe so zanič! Brez vžigal so." Neprijetno se je počutil pred puško in daljnogledom. Vedel je, da mu fant še ne zaupa. ,Obrni se in vrzi bombi po bregu!" Mož ga je ubogal in Vojko je povesil puško. .Kdo in od kod ste?" ga je vprašal že bolj ljubeznivo. „Nedaleč od tod živim pod steno." „A, samotar ste?!" „Da, samotar!" .Tisti, ki koplje granate iz prve svetovne vojne?" Mož je prikimal. Primož je prilezel navzgor in ko je plezal v rov, sta se Vojko in starec že prijateljsko pogovarjala. .Ali se spomniš, Primož? To je starec, o katerem nama je pravil Blisk. Povedal sem mu že, da smo prijatelji." Primož se je skušal nasmehniti in podal mu je roko. Vojku je bil starec všeč. Bil je slok in mišičast. Obraz je imel ožgan, oči so mu svetlo sijale. Zdel se mu je kot viharno drevo, kot del sveta, v katerem je bivat. Na obrazu mu je bral, da ga je življenje hudo pestilo. Spominjal ga je na drevo v višavju, ki so ga oklestile strele in raz-bičal vihar. Oči pa so mu ostale bistre kot reka v dolini. Starec jima je pokazal avstrijski rov, skladišče granat, zasutih s prstjo, pomešano s človeškimi kostmi. Le-te je starec zlaga! na stran, da bi jih znova zakopal. n Kako gre kaj železo v denar?" se je pozanimal Vojko. .Slabo plačujejo gospodje in drago računajo. S temi in onimi imam slabe izkušnje." .Pa se najde še kaj vrednega?" se je pozanimal Primož in opazoval osamljenega moža, kot bi v njem iskal svojo podobo. .Vojaka sta in vesta, da tisti, ki so jih pošiljali sem umret, niso premogli drugega kot uši." Pospremila sta ga do njegove luknje. Tam sta se napila vode in se oprhala v slapu. Ob sončnem zahodu so sedli k ognju v kaverni. Starec je postal prijazen in zaupljiv. „Vidva sta dobra fanta". .Kako veste?" je vprašal Vojko. .Iz oči vama berem. Tudi pes to ve, poglejta, kako se vama dobrika. Kogar ne mara moj pes, je slab. Pred takim stisne rep med noge, naježi dlako in zarenči." Vojko je poklical psa, ki mu je bilo ime Rjavko, da se mu je vzpel na kolena, in ga pobožal. Obrnil se je k možu in povprašal: n Kako pa naj vam rečeva?" .Kar Stari me imenujta, tako so me klicali partizani. V letih sem in kar poda se mi . . ." .Midva pa sva Vojko in Primož. Mi smo zdaj gospodarji na meji. Povedal bom svojim ljudem, da vam ne bodo delali sitnosti. Saj razumete, kaj je vojska. Nekateri iz strahu prehitro pritisnejo na petelina." .Ti se dobro obvladaš. Vedel sem, da ne boš streljal, če bom miroval." Vojko se je nasmehnit: .Vsak na svoj način varuje sebe." V naslednjih dneh sta ga spet obiskala. Ko so se ustavljali pri prebivalcih samotnih kmetij, raztresenih po terasastih pobočjih pod stenami in po strminah nad reko, se je Vojko pozanimal tudi za starca. Mislil si je: laže sodiš človeka, če veš, kaj o njem mislijo Nova kričeča diskriminacija siovenske narodne skupnosti na Koroškem V trenutku, ko vse kaže na zmanjšanje napetosti med sosednima državama, do katere je prišio zaradi neizpoinjevanja doiočii avstrijske državne pogodbe, in ko avstrijski poiitiki najdejo spet zmernejše besede ter dežeini giavar ceio izrecno zanika vsakršno diskriminacijo na Koroškem, je ceiovški občinski svet na svoji seji dne 4. junija s skiepom o spremembi namembe zemtjišča, ki ga je kupiio društvo ..Kuiturni dom", stavi) nov primer kričeče diskriminacije. Dejstvo je namreč, da je ceiovški magistrat z od-)očbo dne 1. 8. 1966 izda) bivšemu iastniku „Gemein-niitzige aiigemeine Bau-, Wohn- und Sied)ungsge-nossenschaft" gradbeno dovoijenje, ki ga je z od-točbo dne 12. 9. 1968 podaijšai „do dodeiitve javnih sredstev". Prav tako je magistrat odobri) gradbene načrte, ki jih je za to zemtjišče imeia „Atige-meine Vermogens- und Finanzberatungs Ges. m. b. H."l: Gradca. Še preden je društvo „Ku)turni dom" stopito v stik z iastniki zemtjišča g!ede odkupa, pa je magistrat še dne 16. 5. 1974 končno potrdi), da je zagraditveni načrt z dne 1. 7. 1966 za to zemtjišče siej ko prej pravnoveijaven. To so dejstva. Čim pa je društvo „Ku)turni dom" pred!oži!o kupno pogodbo magistratu v odobritev, je teta poktica! najprej zastopnika bivših tastnikov in ga skuša) prepričati, da bi odstopi) od kupne pogodbe. Ko pa je teta odtočno odkioni) tako diskriminacijsko namero, je magistrat — da bi prepreči) nakup zemtjišča po stovenski ustanovi — tako- rekoe čez noč ugotovi) potrebo po spomeniškem varstvu in nameni) zemtjišče za ustanovitev mestnega muzeja. Pri tem se ni ozira) na ugovore tastnikov, niti na utemeijene ugovore kupca, to je društva „Ku)turni dom", ki je v svojem ugovoru izrecno opozorito, da je sprememba namembe po pravnomočnem gradbenem dovoijenju nedopustna in da gre zato za samovotjen akt brez stvarnih vzrokov. Nasprotno je to dejanje ce)o protiustavno, ker nasprotuje izrecni ustavno zagotovijeni osnovni pravici svobodnega nakupa zemijišč po č). 6 državnega osnovnega zakona in sptoh ustavno zagotovijeni pravici enakosti pred zakonom. Gre torej za novo kričečo diskriminacijo koroških Stovencev, ki postavijo na taž vse tepe besede o enakopravnosti državljanov siovenske narodnosti in o pravni ureditvi države. Pri tem je treba še izrecno poudariti, da v tem primeru ne gre te za zasebnopravno zadevo, marveč za javne interese, to je za postavitev Kutturnega doma za stovensko narodno skupnost na Koroškem. Odiočitev ce!ovške občine je zato v osnovi protiustavna in kot taka ek!atanten primer, kako v Avstriji v praksi razumejo in izvajajo pospeševanje manjšine. Taka praksa pa je tako za domačo kot za mednarodno javnost brez dvoma bo!j preprič-tjiva, kot pa še tako arogantno zavračanje upravičenih opozori) na neizpotnjene mednarodne obveznosti! Pogrie^ pesem, posiusaj sijTro Pod zgornjim nasiovom so vabiti Radišani v dneh od 17. do 19. maja kar na štiri prireditve, ki bi jih iahko označiti za poizkus nove, drugačne obtike pevskega koncerta. Osnovna mise), ki jo je zasiedovat zborovodja učitetj Tomaž Ogris pri načrtovanju takega koncerta, je bita ta, da ob postušanju pesmi ne uživamo samo tepe metodije in ocenjujemo poustvarjanje pevcev, temveč da si ob dojemanju besedita — ki je osnova za meiodijo — v duhu predstavljamo tudi stiko. To je vodito zborovodjo, ki je hkrati navdušen fotoamater, da je iz zbirke diapozitivov izbrat primerne stike za iiustrccijo pesmi oziroma besedit, tzvedba te za-misti je v tem, da v zatemnjeni dvorani na eni strani reftektor osvetti zbor, na drugi strani pa vidimo na ptatnu z beseditom pesmi tematsko povezane barvne stike. Po teh prvih koncertih lahko ugotovimo, da je občinstvo navdušeno sprejelo to novo obliko pevskega udejstvovanja — zlasti ker je izvedba v celoti brezhibno potekala — od večbarvne osvetljave zbora preko projekcije slik do napovedi in zlasti interpretacije posameznih pesmi. V središču namreč slej ko prej ostanejo pevci in radiški fantje so v zadnjem času nedvomno napravili lep korak naprej. Zbor je postal še bolj homogen in izbor pesmi še bogatejši. Razveseljivo pa je tudi to, da so svojo skrb posvetili pesmim, ki jih sicer le redko kdaj slišimo, čeprav so preproste — ljudske. Poleg fantov pa je nastopil še dekliški kvartet, ki je s svežimi mladimi glasovi izvajal nekaj slovenskih narodnih. Bilo bi le žeieti, da bi skupina ostala v tem sestavu in da bi jo lahko še večkrat poslušali. Nastop obeh radiških zborov nam ČESTITAMO Štefan Pintar iz Svetne vasi je pred nedavnim napravit profesorski izpit iz stavistike in zgodovine. K temu uspehu mu iskreno čestitamo in žetimo mnogo uspehov v po-kticnem živtjenju. Prav tako pa mu čestitamo ob prestopu v zakonski stan z Marico Oitzt, v katerem mu žetimo mnogo sreče in zadovotj-stva. pokaže, kakšne sadove obrodi trajno in složno kulturno delo v domačem društvu. Omeniti še moramo, da je bila na Radišah ob isti priložnosti z uspehom uprizorjena tudi še igra, da niti ne govorimo o raznovrstnem sodelovanju članov društva pri drugih prireditvah. Mislimo, da ni boljšega dokaza življenjske volje, kot pa je razgibana kulturnoprosvetna dejavnost. To življenjsko voljo želijo Radišani ponesti tudi v druge kraje. Zato so se odločili, da svojo dejavnost razširijo predvsem tudi na kraje, kjer imajo le redko kdaj slovensko prireditev, ali pa jih že sploh ni več. Tako so se napotili najprej v Št. Janž v Rožu, kjer jih je sicer maloštevilno občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Pa tudi na Brnci je bila prireditev obiskana bolj slabo. Ali je vzroke treba iskati v slabi organizaciji, ali pa so to posledice nesloge nekdaj tako aktivnih prosvetašev v teh dveh krajih? Precej boljši je bil obisk ostalih dveh prireditev. V Kočuhi pri Šmar-jeti se je ob otvoritvi kampinga „Rož" zbralo le^o število obiskovalcev; pa tudi v Stebnu pri Maloščah so domačini pokazali Radišanom, da so jim dobrodošli, saj imajo v tem kraju le redko kdaj priložnost poslušati slovensko pesem. SPD,Zarja' se zahvaljuje Stovensko prosvetno drušfvo „Zarja" v Žetezni Kapti se kol organizator kutturnega deta spominske svečanosti pretekto ne-detjo pri Peršmanu v Podpeci iskreno zahvatjuje vsem, ki so so-deiovati pri izvedbi kutturnega sporeda prostave in to ztasti moškemu pevskemu zboru Podjune, pevskemu zboru SPD .Danica", pevskemu zboru z Radiš ter recitatorjem in vsem, ki so kakorkoti pripomogti k uspešnemu poteku prireditve. Od^or Polanškov večer v Črni Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem je v svoj načrt sprejelo tudi sodelovanje s kulturnimi ustanovami v Sloveniji. 2e pred ustanovitvijo je pesnik Valentin Polanšek v okviru Slovenske prosvetne zveze s svojim ženskim oktetom ter svojim literarnim delom gostoval na Jesenicah. Po posredovanju Slovenske prosvetne zveze je Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem navezalo stike s kulturniki v Črni, s katerimi so obirški prosvetaši, zlasti pa pesnik Valentin Polanšek, že stari znanci, saj so bodisi v organizaciji SPZ ali SPD „Zarja" že večkrat bili gost v Črni in drugod. Tako so v okviru kulturnih tednov v Črni oziroma občine Ravne, kjer le-te proslavljajo 30-letnico zmage nad fašizmom, pretekli petek priredili večer s pesnikom Valentinom Polanškom. Prireditev je bila v klubski dvorani hotela Planinka v Črni. Goste z Obirskega in tajnika SPZ Andreja Kokota je pozdravil član predsedstva Kulturne skupnosti občine Ravne tovariš Peterlin. Pesnika Valentina Polanška je tokrat spremljal tudi obirški ženski oktet in recitator Miha Travnik, ki je vodil spored prireditve ter recitiral pesmi Valentina Polanška. Spored naših prosvetašev z Obirske je bil zelo kvaliteten. Bil je lep prikaz Polanškove kulturne ustvarjalnosti, tako pesniške kot glasbene. Poleg pesmi in proze Valentina Polanška, je ženski oktet pel pesmi, ki jih je uglasbil Valentin Polanšek. Obiskovalci tega večera so tako imeli priložnost spoznati tudi Polanška-glasbenika. Polanšek je tudi v tem oziru pokazal sposobnost in izvirnost njegove glasbene ustvarjalnosti. Prosvetaši z Obirske so v svoj spored vpletli tudi nekaj pesmi Andreja Kokota in tako pokazali tesno povezanost med obema avtorjema. Valentin Polanšek in Andrej Kokot sta zbranemu občinstvu prebrala tudi nekaj svojih pesmi. Poleg tega je Valentin Polanšek osebno vodil ženski oktet s katerim je naštudiral izvajajoči spored pesmi, v katerem je bilo tudi nekaj koroških narodnih motivov. Gostovanje v Črni je bilo zelo prijetno. S tajnikom SPZ so se dogovorili, da bodo v prihodnje izvedli več medsebojnih kulturnih obiskov z obeh strani Koroške. Stovensko prosvetno društvo .Borovlje" vabi čtane in pri-jatetje društva na enodnevni tZLET v partizansko hotnico Franjo v nedetjo 29. junija 1975. Odhod ob 6. uri na avtobusni postaji v Borovtjah. Prijave poštjite predsedniku Andreju Wieserju, Borovtje -Feriach, Hauptptatz 9 ati na posojiinico Borovtje. OJ^or VABiLO na PEVSK! KONCERT radiških fantov in dekliškega kvarteta ter SKtOPTtČNO PREDAVANJE z H. Weissom in T. Ogrisom v soboto 14. junija ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Prireditelj: SPD Bilka v Bilčovsu. Prisrčno Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: b drugi. Potem pa je ugotovil, da sodiš tudi teže, zakalj tujci smo si, dokler se ne odpremo drug drugemu. Kako čudno so moža sodili ljudje! Nekateri so ga imeli za čudaka in malo 'prismojenega. Ni jim šio v račun, zakaj živi v divjini, sam s psom, in se ne meni za svet. Pobožne ženske so ga imeie za brezbožnika, ki ga je slaba vest pregnala v samoto. Druge pa so ga imele za puščavnika in svetnika. Prejšnji vodnik karavle ga je imenoval stari jazbec, ker je živel pod zemljo v rovu. Nekateri so menili, da je lenuh in potepuh, ker rad pohajkuje po gorah. Bili pa so tudi taki, ki so ga sodili pošteno, čeprav so o njem vedeli malo ati pa nič. Priznali so mu pravico, da živi nenavadno in samosvoje, ker si pač tako želi in noče nikomur nič žalega. Zato niso z njim strašili otrok, če je z upognjenim hrbtom tovoril mimo njih železo v dolino. Saj se je preživlja! z delom lastnih rok. Prosjačil ni in nikogar nadlegoval. V škodo ni bil nikomur in ne v napoto. Pravili so, da ne mara ljudi in da nikdar ne povabi nikogar v svojo jazbino. Zalo sta bila Vojko in Primož počaščena, ko ju je povabi! k sebi človek, kakršnih nista veiiko poznala. Ni ga bilo doma, ko sta prišla. Sedla sta na klop pod drevo in čakala. Naznanil ga je pes s prijaznim laježem. Sklonjen, s težkim korakom je prišel po stezi na ploščad. Vrgel je s pleč butaro drv in si obrisal potno čelo. Bi! ju je vesel. Prinesla sta mu tobaka in nekaj požirkov žganja. Ob ognju se je razgovoril. Povedal jima je vse o boju Gregorčičeve brigade in o raznih doživljajih z Nemci in partizani. Pristavi) je k ognju kozico s krompirjem in dejal: .Čudno, da se krompirja človek nikoli ne prenaje; pa tudi mleka se nikdar ne prenapije" .Stari, kaij pa meso?" je vprašal Vojko. „ Poredkoma ga jem. Lovim ne, ker se mi divjad smili. Živali imam raje kot ljudi in jih tod okoli krmim." „Tudi midva imava rada živali. Toda kljub temu jaz rad kaj ustrelim. Če bom nalete) na srnjad ali gamsa, Stari, ti bom prinesel celo stegno!" .Takrat bo pojedina. Ampak prosim te, da ne ubiješ ničesar okoli mojega doma!" „Brez skrbi, naše poti so doige. Tako kot vaše. Od Tolmina do Trente. In noter do velikega Krnskega jezera. Pa tja do Komne nas včasih zanese." .Od vraga ste! Večkrat vas gledam, saj plezate kakor gamsi in obiezete vse stene. Koga [ovite?" .Vprašate, koga! Dovolj jih je, ki bežijo iz države — četniki, ustaši in belogardisti, ki se skrivajo po gozdovih in jim domača tla postajajo prevroča. Pa tudi takšni so, ki z one strani prihajajo k nam nazaj s hudobnimi nameni. Podrli bi radi, kar smo si priborili. Tudi vi bi nam lahko pomagali. Vedno ste zunaj, in če boste opazili kakšne ljudi v predelih gorskih prehodov, kjer nimajo kaj iskati, nas samo obvestite!" Starcu so se zasvetite oči in dal je nekaj polen na ogenj. .Zaklel sem se, da se ne bom nikoli več ukvarjal ne s politiko ne z vojno. Zato sem se umaknil tako visoko v gore. Toda v tej vcjni sem bil prisiljen tudi jaz, samotar, vmešavati se v stvari. Z vami sem. E, kdo vse me je že preganja) v tej vojni! Ncjbotj so se mi zameriti belogardisti. Nekaj mesecev po boju na Rdečem robu je prišla sem patrulja. V kavernah pod stenami so iskati neko tiskarno pa bolnišnico v grapi pod Krnom In bogve kaj še vse! S silo so hoteli izvedeti od mene, kje so vsa ta skrivaiišča, čeprav nisem nič vedel. Pretepli so me kot vola in prav v tej luknji bi bil izdihnil, da me ni rešil pes. Pred vrati je tulil, dokler ni prišet neki kmet in poskrbel zame . . .Zato, Stari, Jim tudi ti ne prizanašaj! Mi jim ne bomo!" Starec je pokimal, ko da soglaša. Pogled mu je obviset na ostrostrelski puški z daljnogledom in dejal je: .Garje tistemu, ki ba prišet tebi na muho ..." „Ne samo meni, Stari, tu smo vsi vajeni orožja!" Zunaj se je v vejah starega drevja lovil mrak. Spodaj ob reki so se bliskale luči. Za kaverno je uspavajoče šume! slap in se neutrudno pretakal skozi skalne razjede. Pred vrati je zabevskal pes, na stezi pa je z globokim glasom zabokal srnjak. 2 Kolona težkih vojaških kamionov je bobnela po razdrapani cesti v razžarjeno noč. Snopi migetajočih tuči so poplesavali po drvečem železju, ki se je zavijalo v oblake prahu. Vijugasta cesta je izginjala med griči in se približevala temni ploskvi gozdov, ukletih v plešoče sence. Stotnik Valjhun je sede! tik za kabino, na koncu strnjene vrste mož s sklonjenimi glavami. Kakor kiavna živina so bili natlačeni v vozilu, prekritem s plahutajočo ponjavo. Kolesa so grdo poskakovala po škrbasti cesti. V njihovem ritmu so poskakovali tudi jetniki ter požirali prah in bencinske hlape. Valjhunu se je od gnusa dvigal želodec. V nosnice mu je silil kiselkast vonj smrtnega stra*-hu. Dvignil je zvezane roke k razpokanim ustnicam in skušal z zobmi odvili žico, s katero so mu bili zvezali roke. Sprva v tem svojem početju ni videl smisla, toda neki notranji gon mu je veieval, noj si osvobodi roke, in mu zbujal motno upanje na rešitev. Prašno temo so polnili vzdihi, molitve in kletve. Od ljudi, s katerimi je bil skupaj v vozilu, jih je poznal le nekaj. Oo izhodu s kamiona so sedeli štinje stražarji, oboroženi s šmajserji, ki so jih pestovali na kolenih. Kadili NašeTince ni več y Odjeknila je žalostna vest, da ^ v celovški bolnišnici v najlep-S'h letih, stara komaj 54 let, umrla "ica Sadolšek poslovodkinja slovenske posojilnice v Železni Kapli. Upanje, da ji bo zdravniška pomoč 'ešiita življenje, se na žalost ni iz-palnila. Zapustila je hčerko in si-v globoki žalosti. Pri tem pa je še bolj tragično, da sta hčerka Jožica in sin Franci sedaj brez staršev, ker jima je pred pičlimi tremi Meseci nepričakovano umrl tudi *^če. V nedeljo 1. junija smo Tinco Sadolšek ob ogromni udeležbi pogrebcev spremili od hiiše žalosti pokopališče, kjer je našla svoje poslednje počivališče. Tinca Sadolšek se ije rodita v eni 'zmed kapelških grap, v Lepeni. V lodnjii vojni so jo nacisti aretirali 'n odvedli v proslulo koncentracijsko taborišče Rawensbruck, iz katerega se je še mogla vrniti živa domov. Doma se je takolj vključila ^ obnovo po nacistih uničenih slovenskih organizacij. Udejstvovala se je v vseh organizacijah, ki so se Prizadevale za pravice slovenske "orodne skupnosti na Koroškem. Veliko zaslug si ije pridobila na zadružnem področju, kjer je bila dolga leta poslovodkinja naše posojilnice. Njej gre velika zasluga, da je naša banka v Železni Kapli dosegla tak lep razmah. Značilno za življenje Tince Sadolškove je predvsem to, da so jo imeli radi in spoštovali vsi, ne glede na narodnost, pokolenje, starost itd. Najprepričljivejši dokaz, kako spoštovana je bila pri prebivalstvu izpričuje ogromna množica pogrebcev (nad 2000 ljudi), ki je Tinco spremljala na zadnji poti. Tako množičnega pogreba sploh ne pomnimo v Železni Kapli. Življenje Tince Sadolškove lahko primerjamo z življenjsko potjo naše koroške slovenske žene, ki je spoznala vse bridkosti od taborišča, izseljeništva, zaporov, usmr-čenj pa do vseh težav, ki smo jim še danes [izpostavljeni. Ob odprtem grobu se je od pokojne Tince poslovilo kar 8 govornikov: Valentin Polanšek v imenu obeh odborov domače posojilnice, Peter Kuhar v imenu SPD .Zarja", ka-pelški župan in deželni poslanec Lubas v imenu SPO, Milena Grob- lacherjeva v imenu Zveze slovenskih žena, nadalje dve bivši sotrpinki iz taborišča Rawensbruck (Avstrijka in Jugoslovanka), dr. Mirt Zwitter v imenu Zveze slovenskih zadrug in v imenu organizacij vključenih v ZSO ter domači župnik Zunder Leopold. Govorniki so poudarili, da je bila Tinca Sadolšek živ spomenik strpnosti, človek s kakovostmi, ki so le redko komu dane in ki naj bi jih posnemali. Dr. Mirt Zwitter je med drugim v svojem govoru naglasil, da takozvani .Traditions-tragerji", ki naj bi jih posnemali, niso tisti, ki se sklicujejo na krvavi boj (. .. kjer smo mejo pisali s krvjo), marveč so to tisti, ki se lahko ponašajo s tem, koliko so pretrpeli za svoje ljudstvo. Med le-te vsekakor prištevamo našo Tinco. Poleg govornikov so se od Tince z žalostinkami poslovili pevci SPD „Zarja" in godba na pihala, ki je spremljala ogromno množico žalnih gostov na pokopališče. Jožici in Franciju izrekamo ob izgubii drage matere oziroma staršev globoko sožalje. IZLET ŽENA NA GORENJSKO Zveza slovenskih žena ima z "latično deželo Slovenijo bratske stike, ki se med drugim izražajo tudi v tem, da jih razne slovenske Organizacije ati kolektivi povabijo "a obisk v Slovenijo. Letos so naše žene dobile povabilo, da se Seznanijo z zanimivostmi Gorenjske. V četrtek 22. maja se je 36 naših tovarišic z omnibusom odpeljalo Proti Ljubelju, kjer jih je na jugoslovanski strani predora že čakal eden najboljših poznavalcev Slovenije in tudi Koroške prof. Črtomir Zorec iz Kranja (odlični so njegovi prispevki o Koroški pod geslom .N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico" v kranjskem poltedniku Glasu). Naše žene so bile torej v pravih rokah. Z Ljubelja so nato mimo Tržiča zavili na desno v južno pobočje Dobrče, katero prečka razgledna cesta proti Begunjam. V tem kraju ža-fostnega spomina, kjer so Nemci imeli svoje zapore, skozi katere je Slo 12.000 Slovencev, je bila prva postoja. Nekdanje .celice smrti" v teh zaporih so po vojni preuredili v spominski muzej, ki svari današnji rod na grozodejstva fašizma. V Begunjah je grobišče 509 talcev, katerim so v spomin postavili na vrtu spomenike. Nedaleč z Begunj v dolini Drage je še eno grobišče talcev. Iz begunjskih zaporov so odpremljali Slovence v Srbijo in v smrtonosna koncentracijska taborišča. V Begunjah je bilo skupno ustreljenih 849 talcev. Naše žene so se z grozo v srcih poklonile spominu teh žrtev. V Begunjah je naše žene pozdravil predsednik tovarne .Sukno" iz Za-puž. Po ogledu tega kraija so nadaljevali pot v bližnjo Radovljico, kjer jih je sprejel podpredsednik OBVESULO Invalidska komisija pri Zvezi koroških partizanov obvešča invaiide, da so dospeie nove invaiidske izkaznice, ki jih tahko zamenjajo za stare. občine Radovljica. V Radovljici so si ogledali tudi tovarno pletenin in nogavic .Alpina". Seveda je bi) na programu tudi obisk Bleda — bisera Gorenjske. V tovarni .Pletenine" jih je sprejel direktor Vili Tomat in ijim razkazal tovarno ter nato povabil v njihov dom ob jezeru na kosilo. Za zaključek izleta, jim je tamkajšnji zavod za turizem omogoči! prevoz z ladjami na blejski otok, kjer [je urejen lep muzej. Po ogledu tega nebeškega kinča so se naše žene polne novih vtisov srečne in zadovoljne vrnile na svoje domove. Tem potom se naše žene ponovno zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali sooblikovati izredno lepo uspeli in nepozabni izlet na Gorenjsko. Posebna zahvala pa velja profesorju Zorcu, ki jih je fasciniral s svojevrstnimi izvajanji in s tem mnogo prispevat, da so se v tako kratko odmerjenem času (enodnevni izlet) temeljito seznanile s posebnostmi in zanimivostmi tega lepega kosa gorenjske zemlje. Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi letos bo letovala skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 8. do 29. avgusta 1975. Starši, ki žeiijo postati otroke na ietovanje, naj viožijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nasiov staršev, ime otroka in izjava, če je že bii na ietovanju in koiikokrot. Tej prošnji je treba pritožiti: — zadnje šoisko spričevaio (1973-74), — priporočite krajevne prosvetne ati zadružne organizacije, — osebno izkaznico s siiko in — režijski prispevek za dokazano sociaino potrebne otroke šit. 800 — (za ostaie je treba ptačati šii. 1.200.—j in vse skupaj posiati do najkasneje 4. juiija 1975 na nasiov: Počitniška koionija, Gasometergasse 10, 9020 Kiagenturt - Ce-iovec. Vožnjo do Ljubijane in nazaj piača vsak udeieženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavijenega veija šeie otrok, za katerega so biii hkrati oddani vsi dokumenti. Po 4. juiiju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poieg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevaio, ki pa ne sme bit) izstavijeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na ietovanje. iz zdravniškega spričevaio mora biti razvidno, da je za otroka ietovanje na morju priporočtjivo in če je otrok občutijiv za antibiotike (peniciiin i. dr.). Šeie ko prejmemo to spričevaio, veija otrok za dokončno prijavijenega. Otroci uživajo na ietovanju zdravniško zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za iažja oboienja, — ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbiižnji zdravstveni zavod. Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavaro-vainici oskrbeti poveriini naiog za Jugosiavijo (Betreuungsauf-trag tur Jugosiawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v Ju-gosiaviji. Za osebno izkaznico otroka veija izkaznica (Personaiaus-weis), ki jo izstavi okrajno giavarstvo, aii pa potni iist. Za ietovanje pridejo v poštev ie otroci v starosti od 9 do 14 iet, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biii na morju. Otroci, ki so biii že tri in večkrat na ietovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na ietovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po prediožitvi zdravniškega spričevaio dobiii pismeno obvestiio in potrebna navodiia. Opozarjamo, da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter sociaini potreb). Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: ( so rn se niso dosti menili za 'jetnike in rtijih tegobe. .Kam nas zdaj peljejo? Kam?" je ijavkal nekdo v sre-*dini tako dolgo, dokler mu ni eden od molčečih mož, z upognjenim, v usodo vdanim hrbtom, jezno zabrusil: .Molči že vendar! Saj ije vseeno, kam!" S tem, kam [jih peljejo, se je ukvarjal tudi stotnik Valj-hun. Rekli so jim, da jih premeščajo v drugo taborišče. Če bi bilo to res, bi mu bilo vseeno. Navadil se je že barak, bodeče žice in zasliševanj. Če bi le prišli v tak položaj, da bi mogel pobegniti. Odkar je priše! v roke svojim nasprotnikom, se ni nikoli nehal ukvarjati z mislijo na beg. Nekaj časa je z zobmi odvijal žico, ko po se je utrudil, se je predal ubijajočemu ritmu koles in v spomin mu je kanila grenka kaplja, vroča kot raztaljena smola. Pravzaprav je bil razočaran nad vsem svetom. Tudi nad prijatelji iin nad samim seboj. Kot v bolnih, vročičnih sanjah se mu je vračala v spomin preteklost. 2e nekaj časa ni ime! več občutka, da še živi. Bilo mu je, ko da lebdi med večnim snom in življenjem. Oba pola, smrt in življenje, sta ga privlačila z enako močjo. .. Vse je laže preboleti kot izdajo prijateljev. Vse je laže oprostiti kot to, če so ti izmaknili tla izpod nog ... Na Koroško so se srečno prebili. Bataljon partizanov, ki jim je zaustavil pot na dravskem mostu, je pobila skoraj do zadnjega esesovska enota in odprla umikajočim se pot do Angležev. Veselili so se jih kot rešilnih angelov, kot nebes! Pa so jih strpali v taborišča ... Njihovi voditelji so jih hranili predvsem z obljubami. Potem so pomembnejši voditelji — prezident, cerkveni dostojanstveniki in njihovi sorodniki — začeli izginjati. Vsak dan je katerega zmanjkalo. Predstavniki enodnevne vlade in klerikalni veljaki, ki so vodili kontrarevolucijo iz varnih skrivališč, pa sploh niso prišli v taborišče. On je bil skoraj edini, ki je ostal med vojaki, čeprav se je sukal med vojno v vrhu. Dr. Hacin mu je dejal ob slovesu: .Mi odhajamo v Italijo, kjer bomo organizirali štab združene vojske. Z njo bomo vdrli v Titovo Jugoslavijo." Valjhun je prosil, naj vzamejo s seboj še njega. Dr. Hacin pa se je skrivnostno nasmehnil: .Poskusili bomo kaj napraviti tudi za vas. Do sedaj ni šlo. Preveč ste se javno umazali z Nemci. Nihče si ne upa zastaviti ugleda, da bi vas izmazal. Ne Škot ne prezident! Preveč ste se kazali v bojih, zato pripadate vojski. Njena usoda je vaša usoda!" Valjhun je ugovarjal: .Kdo pa se je bolj javno kazat .in resnično sodeloval z Nemci kot prezident, škof in vi osebno?!" .Ne žalite me, stotnik Valjhun! Vi ne veste, kaj smo imeli mi v ozadju in kakšne so bile naše naloge..." .Dobro, dobro! Zakaj pa je izgini) Rupnikov sin? Ati ni vodil jurišnega bataljona?! Saj se ga je bala vsa Dolenjska! Od Kolpe do idrije je pustil za sabo grobove!" Dr. Hacin je skomigni! z rameni. .Ne preostane vam drugo, kot čakati in zaupati. Zahod se ne bo sprijaznil s komunizmom v Sloveniji. To je klin, zabit v teto Zahoda kot nož v hrbet! Verujte mi, da se boste lahko spet izkazali na bojnem polju. Za politiko tako in tako niste nikoli imeli prevelikega smisla!" Moral se je sprijazniti. Se dolgo je gledal za Hacinom, ki je odhajal iz taborišča in sedel v luksuzni avtomobil, iz dna srca ga je zasovražit. Spomnil se je na očetove besede: v razjarjenosti je najbrž govoril resnico. Po zadnjem pogovoru s Hacinom ga je noč za nočjo razjedat dvom. Osamil se je. Ni se maral udeleževati debat — nenadoma so se mu zdele popolnoma jalove. Potem so jim neko popoidne le sporočili radostno novico, da jih bodo ponoči z vlaki odpeljati v Italijo, kjer jih pričakujeta njihov štab in politično vodstvo; od tam da bodo skupaj s četniki udarili v Slovenijo. Morda je Hacin le govoril resnico? Valjhunu je bilo žal, da ga je po krivem obsojal. Mali ljudje nikdar ne vedo, kaj snujejo veliki ... Lokomotiva je zapiskala kot nočna ptica, ki gre na grabež. Natlačeni v živinske vagone, so najprej peli in se šalili. Vrnilo se je nekdanje bojevniško razpoloženje. Osvobodili bodo domovino! Tudi Valjhun je pel z njimi: .. . oj, d ^oš zvowd, &adar jaz MfMr/ ^orw, ... oj, d voja%: ^oj?ew, d woj pos/edrrjr zcoH. Potem je nekdo ugotovil, da so vrata vagonov od zunaij zaprta, kar je Valjhunu porodilo prvi sum. Kma!u potem, ko je skozi zamrežena okenca tovornih vagonov in reže silil dan, se je vlak ustavil. Valjhun se je dvigni) in pogledal skozi zamreženo okence. Prebral je naslov železniške postaje. Skoraj omedlel je od presenečenja in obupa. Na tabli je pisalo: Jesenice. Na poslopju so vihrale zastave z zvezdo 'in vsa postaja je bila obkoljena z vojsko ... .Doma smo!" je kriknil in zdrsnil na pod. .Izdani!... Vrnjeni partizanom!" To, kar se je zgodilo potem, mu je ostalo v zavesti kot strup v telesu. Nekaj noči zapovrstjo se mu je v grozno spačenih prividih nenehno vračalo v spomin. Na strehah vagonov so zaslišali težke korake, ki so odmevali, kot bi kdo hodil po krstah. Zaslišali so glasove, vojaška povelja. Dojemali so ijih, kot bi bila izrečena v nekem tujem jeziku. Vmes je zvenčala kovina zaklepov strojnic in pušk . . . Mednije se je razlil obup, kot ga čutijo živali, zavite v vrečo, obsojene na utopitev... Potem so zaslišali glas po zvočniku. Bobnel je tako mogočno, kot bi se oglašal sam bog z gore Sinaj: .Domobranci! V rokah Jugoslovanske ljudske armade 6. junij 1975 Otrok je trmast Af?!og: jt%rj: je pritožujejo, Jz: jo Mjz^ov: M!z:/: otroci :M joiztrji „trMMJti". TrzMMJto ce-JeMje opijzzjejo priTJiŽMo tzt^oie; Moče M^o-gztti, Moče je zzrMitz', Moče ztzečer v pojteijo, Moče je zzčiti, t%ji?M ijztJezM Me oJgovztrjz!, Moče ZTMMce??! poveJati, ^z!r jtztrji želijo . . . Afztiegz! Af%r;%7M jtz: oče iM zMzzti opij%L: ^ot jtrajMo trrMMJtegz:. Ko jt% gz: pripeijztiz! f poJfetovztiMico, je otroM MztreJi/ vtij po-fJetM MorzMztiMegz: Ječ^z!, 7