Volilni shod pri sv. Juriji. Naš prijazui trg se je biukoštni pondeljek slovesno okinčal, da dostojno sprejme slovenske rodoljube pribajajoče k volilskemu ahodu, katerega je bii sklical naš državni poslanec dr. Vo.šnjak. Po vseb hišab skoraj so vibrale zastave, pri vhodu pa je slavolok z napisom: ,,Živio!" pozdravljal goste. Ob 2. uri ae je odpeljala deputacija ob6inskega odbora z g. županom dr. Ipavcem proti Celju, od koder 80 prišli gg. drž. poslanec dr. Vošnjak, deželna poalauca dr. Dominkua in dr. Radaj, dr. Joa. Sernec in drugi. Po prijaznem pozdravu ae vrnejo vsi vozovi v sv. Jur, kjer je uže 6akalo kakib 200 slovenskih volilcev od blizu in daleč došlib. Ko ae vozovi sredi trga ustavijo, zasvira godba in pokajo možnarji. Ob 3. uri se začne zborovanje v gostilni Nendlovej, in sicer 7 aobi, ker c. kr. vladni komisar ni dopua6al, da bi se pod prostim nebom zborovalo. Zarad preobile udeležbe in vsled tega pomanjkanja prostora moralo je mnogo ljudij zvunaj hiše ostati, kar jim se ve da ni bilo po volji, vendar se je skrbelo, da so govorniki tik okna stali in tako v sobani natla6enim pa tudi vnanjim poslušalcem razumljivo govorili. G. župan dr. Ipavec pozdravi zbor 8 slede6imi besedami: ,,Kdo bi zmirom tužen bil, — To ne more biti." — Tako poje znani šentjurski pesnik, in pri slovenskem narodu ae je to uresni6ilo. Kakor pride za zimo vesela pomlad, kakor po nevibti solnce zaaije, tako tudi po no6nej temoti beli, svitli dau napo6i. Visoka modrost našega pre8vitlega cesarja Franca Josipa, katerega nam naj k našej sre6i božja previdnost še mnogo let ohrani, je poklicala tako ministerstvo, katero je začelo slišati tudi besedo slovenskih poslance^, besedo, katera je bila do sedanje dobe glas 7pijo6ega v puščavi. Pozdravljam vas 7se, kateri ste nas s svojo navzo6uostjo poeastili, 7 imenu sentjurakega trga in žent-jurske okolice — pozdravljain 7a8 7 imenu slovenskega naroda, 7 imenu naše mile sloveuske domovine! V viaoko 6ast si štejem nalogo, da vam imam pred- staviti moža, katerega ste doaibmal ve6jidel le poznali po njegovem delovanji, enega naših biabrih poslancev, neutrudljivega delavca, neomahljivega boritelja za narodue pravice — našega vrlega poslanca g. dr. Jos. Voanjaka. Z navdušenimi živioklici pozdravljen poprime potem g. dr. Voanjak besedo in razloži v obširnem govoru, kaj 8e je v državnem zboru godilo, kaj in zakaj sklenilo in kaj je še treba dognati, da bode v prid slovenskemu narodu v ob6e in kmetskim gospodarjem posebe. Govomik oraenja vojno postavo in vojno takso, reguliranje gruntnega davka, kateremu mora slediti reguliranje pribodninskega davka, da bodo zadeti tudi bogatini, ki le s subim denarjem barantajo. Potem preide na slovenske n a r o d n e terjatve ter izreka, da zdaj, ko je celo državni zbor v resolucijah pripoznal pravi6nost našib zabtev, se vlada ne bode mogla braniti, tudi Slovencem v narodnem oziru dati, kar jim gre. Pa narod ne sme samo čakati, da se mu po milosti podaje kako darilce; treba je, da se sami potegujemo za svoje pravice ter rabimo vsa postavna sredstva v boji za pravico in resnico. Narodno vprasanje ni kaka domišljava brez praktičnega pomena, ampak najve6je materijalne imenitnoati. Kajti narod, ki se potujči, postane iz slobodnega suženj in podlaga tuj6evej peti. Slovenci smo prebili sto in 8to budib let, a obranili smo si svojo narodnoat, in 8 to svoje bitje in svobodo. Odslej se nam obeta boljša prihodnjost iu upati je, da ae odpravijo mnogoletue krivice, katere so morali Slovenci prenašati. Govornik kon6no kliče slava vrlim zavednim Slovencem celega volilnega okraja, katerega uže 12 let zastopa v deželnem in državnem zboru. Po živahnej pohvali oglasi se ve6 kmetov s pritožbo, da iz uradnij še vedno dobivajo samo nemakih dopisov, da si se je uže leta 1848 obljubilo slovensko uradovanje. Drugi žele, da se spet omeji pravica prostega ženitovanja, iu da bi se grunti ne smeli tako razkosavati, kakor zdaj. G. dr. Josip Sernec iz Celja poprime potem besedo in omenja za vse Slo^ence razžaljivega dogodka v Gradci, kjer so nemško-slovenske oklice se zidov trgali, da si je Gradec glavno mesto ue samo za atajerske Nemce, anipak tudi za 400.000 štajerskib Slovencev. Proti takim neopravičenim napadom in zasramovanju slovenske narodnosti Slovenci odločno protestnjemo. Mi nosimo vsa dcželna in državna bremena in moramo zabtevati, da se naša narodnost tudi v Gradci spoštuje. Govoruik nasvetuje sledečo resolucijo: ,,Z ozirom na to, da je graaki mcstni zastop ob priliki, ko so se od dobrodeluega društva ,,rudecega križa" za štajersko deželo v glavnem mestu Štajerske v Gradci nabili oklici v uemškem in slovenskem jeziku, sklenil resolucijo, v katerej izjavlja, da slovanski živelj v Avstriji in tako tudi v štajerskej deželi, in sicer v šoli, v uradih in obče v javnem življenji prevladuje, in zato izraža nevarnost za nemstvo, za državo in omiko, čemur se graško mestno zastopstvo z vsemi svojimi aredstvi zoperstaviti boče; — na dalje z ozirom na to, da so dejanske razmere na spodnjem Stajerskem ravno temu nasprotne in je ta nemška vzburjenost neopravičena, tembolj, ker je na vseb srednjih šolah na slovenskem Stajerskem in na učiteljskem pripravnišči v Mariboru izključivno nemški jezik kot učni jezik, mej tem ko se v slovenskem materinskem jeziku nič ne podučuje in uci, ter na realki slovenščina še za otroke slovenske narodnoati ni obligaten predmet; — alednjič z ozirom na to, da je na slovenskem Stajerskem uže mnogo uradnikov nameščenih, kateri slovenskegajezika v govoru niso zmožni, še manj pa v pisavi, ter tako postav, ki se tičejo jezikovne lavnopravnosti, ne izpolnjujejo, in s tem naravne in postavne pravice kvarijo in kratijo: denašnji volilni zbir v St. Juriji izreka svoje prepričanje, da se državna korist edino le na podlagi resnice in pravice pospešuje, da je le na tej podlagi mogoče doseci pravo omiko in trajni mir mej avstrijskimi navodi, nikakor pa na poti slepega in strastnega sovraštva. Zato volilni shod resno terja: 1. naj se srednje šole na spodnjem Stajerskem in učiteljsko pripravnišče v Mariboru tako preustroji, da v teh učnib zavodib zadobi slovenskijezikkot učni jezik veljavo, nemški da se pa tudi lehko nau6i, 2. v javnib nradib in šolab na spodnjem Štajerskem naj se namestijo le taki uradniki, oziroma učitelji, kateri so v govoru in pisavi zmožni slovenskcga jezika, 3. v javnib uradili se naj vsi zapisniki sestavIjajo v tistem jeziku, katerega govori dotična stranka, uloge pa se naj reaujejo v tistem jeziku, v katerem so spisane." Resolucija je bila enoglasno sprejeta. G. dr. Ipavec se poteni v imenn vseh vo• ilcev zabvaljuje g. dr. Vošnjaku za njegovo neutnulljivo delovanje in ga prosi, naj še za naprej se tako krepko in uspesuo poteguje za pravice slovenskega naroda. S tem je bilo zborovanje kon- 6ano. Godba in izborno petje celjskib pevcev pa je šc do noči razveseljevalo zhrane goste. Mej temi so bili gg. dr. Prus in nadžiipnik velč. g. dr. Ulaga iz Koujic, Skaza, Anderlub in  drugi iz Šmarije, Hausenbichler, Širca, Žuža  iz Žavca, Potocin od Zidanega mosta, dr. Sre bre iz Brežic itd. itd. Došli so tudi sledeči tele grami: Iz Mlirzzu scb 1 aga: ,,Zbrani vseu6iliščniki slovanski in v prvej vrsti slovenski navduaetu) odobravajo delovanje najprvega zagovornika svetib slovenskib pravic, bvaležno se ga spominjajo, posnemati ga bočejo, in kličejo njemn, kakor njegovim volilcem navduaeni živio! Zivio slovenski narodni program!" Iz Maribora: Cestita Vam in volilcem Vašim mariborska eitaluica. Iz Mozirja: Volilcem zbranim v korist slovenskega naroda kliče Mozirje slava! Evo Gradec! Zasramovanje sloveuskega naroda ne vtaknemo v žep! Uki enite kakor mislite, Gornje Savinjčani so z vami. Župan Joža Lipold. Iz Ptuja: V imenu tnkajšujih Slovencev izrekam Vam za Vaše možato potegovanje za narodne pravice ter neumorno delovanje ua političnem polji splob najtoplejso zahvalo, ter Vam zaklicem: dalje, dokler ne dosežemo svojih po naravi in zakonu nam priznanih pravic! Živili! Slava Vam! Dr. Gregorič. Iz Mtlrzzuscblaga: Slovanskej skim poslancem: živili! stvari in slovanŠuklje.