1391.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o notranjih zadevah
Razglaša se zakon o notranjih zadevah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980, na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1980
St. 0100-106/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o notranjih zadevah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejajo zadeve, ki v procesu podružbljanja odgovornosti za varnost in zaščito socialistične samoupravne družbe ostajajo v pristojnosti organov za notranje zadeve; določajo se pristojnosti, organizacija in pooblastila organov za notranje zadeve kot strokovnih organov enotnega varnostnega sistema, Pooblastila ter pravice in dolžnosti pooblaščenih uradnih oseb in druga vprašanja, ki so pomembna za delo organov za notranje zadeve.
2.	člen
Notranje zadeve so:
1.	zadeve državne varnosti; to so zadeve varstva ustavne ureditve;
2.	zadeve javne varnosti; to so zadeve varovanja življenja ljudi in premoženja; vzdrževanja javnega reda' in mira; urejanja in nadzorovanja prometa na javnih cestah; preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, odkrivanja in prijemanja storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovega izročanja Pristojnim organom; varovanja določenih oseb in objektov; dajanja nujne pomoči, da sc odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročajo elementarne in druge nesreče; kontroliranja prehajanja fez državno mejo in prenašanja orožja, streliva in razstreliva, prepovedanega tujega tiska in radijskih postaj fez državno mejo; gibanja in muditve v mejnem pasu; opravljanja zadev, ki so v zvezi z ugotavljanjem in reševanjem mejnih incidentov in drugih kršitev državne meje ter kontroliranja in izvajanja predpisov s področja tujcev;
3.	upravne notranje zadeve; to so zadeve združevanja občanov, javnih shodov in javnih prireditev. Potnih listin, prebivanja tujcev, posesti in nošenja
orožja in streliva, eksplozivnih snovi, osebnih izkaznic, prijavljanja in odjavljanja prebivališča, registracije motornih vozil, izdaje vozniških dovoljenj, varstva pred požarom, državljanstva, matičnih knjig in osebnih imen ter
4.	druge zadeve, določene z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona.
3.	člen
Organi za notranje zadeve so: republiški sekretariat za notranje zadeve, uprave za notranje zadeve, postaje milice s splošnim delovnim področjem ter upravni organi, ki jih ustanovijo občinske skupščine za opravljanje notranjih zadev iz občinske pristojnosti.
4.	člen
Organi za notranje zadeve in njihovi delavci morajo v mejah z zakonom določenih pristojnosti in svojih pooblastil pomagati občanom, organizacijam zdriiženega dela, krajevnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, če je ogroženo njihovo življenje, pravice, družbena sredstva ali premoženje.
5.	člen
Organi za notranje zadeve opravljajo v sistemu družbene samozaščite v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, dajejo pobude, predloge in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite, nudijo pomoč delovnim ljudem in občanom pri izvajanju nalog narodne zaščite, seznanjajo delovne ljudi in občane z vsebino, metodami, in oblikami sovražnega delovanja in z družbeno negativnimi in škodljivimi pojavi, ki jih odkrivajo, ter z vzroki in posledicami takih pojavov.
Pri izvajanju svojih nalog se organi za notranje zadeve opirajo na iniciativo in pomoč delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, drugih organizacij in društev kakor tudi na sodelovanje drugih državnih organov.
6.	Člen
Delavci organov za notranje zadeve smejo pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti uporabljati le tiste prisilne ukrepe, ki jih določa zakon, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami za občane, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti doseže izvršitev uradne naloge.
Predstojnik organa za notranje zadeve, ki je bil obveščen, da je delavec organa za notranje zadeve pri opravljanju službe ukrenil nekaj, kar nima podlage v zakonu, ali storil ali opustil nekaj, kar je v nasprotju z njegovo dolžnostjo, mora tistega, ki ga je obvestil, če to zahteva, v 30 dneh obvestiti, kaj je v zvezi s tem ukrenil.
7.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in občani
URADNI LIST
SOCIALIST IONE REPUBLIKE SlOVENIJE
Številka 28
Ljubljana, ponedeljek 17. novembra 1980
Cena 30 dinarjev
Leto XXXVII
morajo pomagati organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s . področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanju javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj in odkrivanju ter prijemanju storilcev kaznivih dejanj, kontroli gibanja v mejnem pasu in varovanju pred drugimi kršitvami nedotakljivosti državne meje.
8.	člen
Občan, ki se med opravljanjem nalog iz prejšnjega člena poškoduje, zaradi take poškodbe zboli ali izgubi delovno zmožnost, je zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovan kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče pri delu.
Osnova za odmero teh pravic je povprečni osebni dohodek občana oziroma povprečni osebni dohodek miličnika v zadnjem letu pred nastankom poškodbe občana, če je to za občana ugodneje, ali če ni v delovnem razmerju.
Ce občan v primerih iz prejšnejga člena izgubi življenje, imajo družinski člani po njem pravico do družinske pokojnine.
. Družina občana, ki jo je občan preživljal, pa je izgubil življenje v primerih iz 7. člena tega zakona, ima pravico do enkratne denarne pomoči v višini najmanj šestmesečnega povprečnega osebnega dohodka občana oziroma miličnika iz preteklega leta.
Občan, ki je pomagal v primerih iz 7. člena tega zakona, ima tudi pravico do povračila škode, ki jo ima žaradi dane pomoči.
Ce se uvede zoper občana kazenški ali odškodninski postopek, ki sta v zvezi z dejavnostjo občana iz 7. člena tega zakona, zagotovi organ za notranje zadeve takemu občanu strokovno pomoč v tem postopku.
Sredstva, ki so potrebna za uresničevanje pravic iz prejšnjih odstavkov, zagotovi Socialistična republika Slovenija.
9.	člen
Občinska skupščina ima lahko organ za nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o javnem redu in miru, o parkiranju motornih vozil in o komunalni urejenosti.
Delavci, ki opravljajo naloge iz prvega odstavka, imajo med opravljanjem službe pravico legitimirati in druge pravice in dolžnosti, ki jih določa občinska skupščina s svojim odlokom.
Službena obleka delavcev, ki so določeni za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, po barvi, kroju in označbah ne sme biti enaka uniformi miličnikov.
10.	člen
Organi za notranje zadeve obveščajo javnost o vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomembna za občane ter organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti, o ukrepih za njihovo reševanje ter dajejo o takih vprašanjih informacije zastopnikom tiska in drugih oblik javnega obveščanja.
Organi za notranje zadeve dajejo delovnim ljudem in občanom, nosilcem družbene samozaščite ter organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim obvestila o vprašanjih, ki jih neposredno zanimajo, če s takim obveščanjem ne škodujejo delu organov za notranje zadeve ali upravičenim koristim občana, integriteti človekove osebno-
sti, osebnega in družinskega življenja, upravičenim koristim organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, na katero se nanaša obvestilo. Obvestila in podatke pa jim lahko odrečejo, če gre za državno, vojaško ali uradno tajnost.
Podatke in obvestila o delu organa za notranje zadeve daje njegov predstojnik ali delavec, ki ga on določi.
11.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretar) lahko izjemoma glede posameznih oseb in organizacij odredi ukrepe, ki odstopajo 'od načela nedotakljivosti pisemske tajnosti in tajnosti drugih občil, če je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost države.
12.	člen
Ce Predsedstvo Socialistične republike Slovenije \ oceni ali ugotovi, da so nastale izredne razmere, zaradi katerih so ogroženi interesi obrambe države ali javni red, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sklene, da mora republiški sekretar storiti potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti; republiški sekretar lahko z odločbo odredi osebi ali skupini oseb, katerih dejavnost bi lahko ogrožala interese obrambe države ali javni red, nastanitev v določenem kraju ali prepove zapustitev določenega kraja z obveznostjo javljanja ali omeji gibanje v določenem kraju. Tak ukrep sme veljati, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bil izrečen, toda ne dlje kot eno leto.
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena lahko republiški sekretar z odredbo omeji ali prepove giba-pje in sestajanje občanov na javnih mestih.'
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
13.	člen
Organi za notranje zadeve se v mejah svoje pristojnosti pripravljajo za delovanje v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni v skladu s posebnimi predpisi.
14.	člen
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske oziroma madžarske narodnosti tP na katerih je s statutom občine določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo organi za notranje zadeve zagotoviti poslovanje, voditi postopek in izdajati odločbe tudi v italijanske» oziroma madžarskem jeziku, če stranka uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
16.	«en
Zakoni in drugi predpisi o državni upravi, ki se nanašajo na organizacijo In delovanje državne uprave, na samoupravljanje delovnih ljudi in na delovna razmerja ter na izobraževanje in pripravništvo v teh organih veljajo tudi za organe za notranje zadeve, če ni zanje s tem zakonom drugače določeno.
Zakoni in drugi predpisi ter samoupravni splošni
akti, ki urejajo zdravstveno varstvo ter pokojninsko In invalidsko zavarovanje delavcev veljajo tudi za delavce v organih za notranje zadeve, kolikor niso s tem zakonom posamezna vprašanja zanje drugače urejena.
II.	DELO IN ORGANIZACIJA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE
1.	Republiški sekretariat za notranje zadeve
16.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve spremlja varnostne razmere, ugotavlja stanje in pojave na področju notranjih zadev, usmerja in usklajuje delo organov za notranje zadeve, jim nudi strokovno in tehnično pomoč, opravlja nadzor nad njihovim delom, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti ter sistema in metod dela, skrbi za usposabljanje celotnega varnostnega sistema, usmerja in usklajuje priprave organov za notranje zadeve za delovanje v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni organizira in skrbi za zakonito izvrševanje predpisov s področja notranjih zadev in odreja ali izvaja ukrepe za učinkovito delovanje organov za notranje zadeve.
Republiški sekretariat za notranje zadeve odloča o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajajo za notranje zadeve pristojni občinski in drugi upravni organi, in opravlja druge upravne zadeve, za katere je pristojen po posebnih predpisih.
17.	člen
V izvajanju nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena republiški sekretariat za notranje zadeve:
—	opravlja zadeve varstva ustavne ureditve;
< — ukrepa na področju zatiranja kriminalitete v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem^ območju ali ko gre za kazniva dejanja, ki pomenijo hujšo nevarnost za družbo;
—	organizira in vodi varovanje določenih oseb in Objektov;
—	opravlja v mejah svoje pristojnosti zadeve s področja kontrole prehajanja čez državno mejo, prenašanja strelnega orožja in razstreliva, prepovedanega tiska in radijskih postaj in drugih stvari, ki jih je prepovedano prinašati ali nositi iz države, kontrole gibanja v mejnem pasu, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje tèr skrbi za izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo Prehajanje čez državno mejo;
—	zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda in mira, ko je potrebno delovanje na širšem območju ali če gre za hujše kršitve Javnega reda in mira;
—	opravlja zadeve s področja varnosti cestnega Prometa, za katere je pristojen po posebnih predpisih;
—	opravlja kriminalističnq-tehnično laboratorijska raziskovanja in daje strokovna mnenja s tega področja;
—	opravlja zadeve s področja požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi;
—	vodi kazensko evidenco obsojenih oseb v skladu 2 veljavnimi predpisi;
—	skrbi za sprejemanje delavcev v organe za notranje zadeve, jih razporeja v organizacijske enote ter organizira in vodi strokovno izobraževanje delavcev teh Organov;
—	skrbi za uniformo in drugo osebno opremo, oborožitev, tehnično in drugo opremo v organih za notranje zadeve ter skrbi za izgradnjo in vzdrževanje delovnih prostorov organov za notranje zadeve;
—	skrbi za razporejanje in smotrno porabo finančnih sredstev;
—	sodeluje z organi za notranje zadeve drugih republik in pokrajin ter zveznim sekretariatom za notranje zadeve;
—	sodeluje s poveljstvi oboroženih sil;
—	sodeluje z organi za notranje zadeve tujih držav in z mednarodnimi organizacijami glede vprašanj s področja notranjih zadev iz republiške pristojnosti;
—	zbira, obdeluje in izkazuje podatke s področja notranjih zadev, ki imajo pomen za republiko in za učinkovito delovanje organov in služb za notrapje zadeve, ter upravlja z informacijskim sistembm organov za notranje zadeve;
—	skrbi za tekoče informiranje pristojnih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij In nosilcev družbene samozaščite o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah v republiki;
—	usklajuje delo s službami družbenega sistema informiranja in občinskimi upravnimi organi za notranje zadeve glede vprašanj, ki se nanašajo na register prebivalstva;
—	sodeluje z Republiškim svetom za preventivo in vzgoj o v cestnem prometu ;
—	opravlja druge zadeve s področja notranjih zadev, ki jih določa zakon ali drugi predpisi, izdani na podlagi zakona.
18.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve izvaja svoje naloge in pooblastila iz prejšnjega člena z milico in specializiranimi službami državne varnosti, s službo za zatiranje kriminalitete, službo za opravljanje upravnih notranjih zadev, z Republiškim inšpektoratom za požarno varnost ter drugimi strokovnimi službami, ki omogočajo nemoteno opravljanje nalog organov za notranje zadeve.
19.	člen
Služba državne varnosti republiškega sekretariata za notranje zadeve v mejah pravic iri dolžnosti, ki jih določa zakon, zbira podatke in obvestila ter izvaja ukrepe, s katerimi odkriva in preprečuje dejavnosti posameznikov, skupin in organizacij, usmerjenih v izpodkopavanje ali rušenje socialistične samoupravne ureditve in njenega nadaljnjega razvoja.
Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena lahko republiški sekretar na določenih območjih republike ustanovi posebne organizacijske enote.
20.	člen
Republiški sekretar je za delo službe državne varnosti odgovoren Skupščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in jim o delu te službe poroča na njihovo zahtevo in lastno iniciativo.
Republiški sekretar lahko predlaga, da se poročilo o posameznih vprašanjih o delu in stanju službe državne varnosti odloži za določen čas ali da se poročilo o posameznem vprašanju obravnava brez navzočnosti javnosti; svoj predlog mora utemeljiti.
21.	člen
Republiški sekretar poroča o varnostnih razmerah in drugih notranjih zadevah Skupščini SR Slovenije in njenemu izvršnemu svetu ter Republiškemu svetu za varstvo ustavne ureditve.
Republiški sekretar poroča Predsedstvu Socialistične republike Slovenije o vprašanjih sistema varstva ustavne ureditve, ki so pomembna za politično usmerjanje in usklajevanje dela organov za notranje
zadeve, kakor tudi o uporabi sredstev in metod dela službe državne varnosti in službe za zatiranje kriminalitete ter o vseh drugih vprašanjih, ki imajo pomen za varnost države.
Republiški sekretar obvešča o pomembnejših zadevah s področja dela organov za notranje zadeve tudi Komite za spldšno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije, Svet republike in vodstva družbenopolitičnih organizacij v republiki.
22.	člen
Za trajno opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev lahko republiški sekretar ustanovi posebno enoto milice. Z ustanovitveno odločbo se določijo delovno področje in notranja organizacija posebne enote.
23.	člen
Pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve je godba milice kot posebna enota milice.
24.	člen
Če je potrebno zaradi varovanja ustavne ureditve ali zaradi vzdrževanja javnega reda in miru, lahko republiški sekretar sestavi iz pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve, učencev izobraževalnega centra in oseb v rezervnem sestavu posebno enoto milice za izvršitev določene uradne naloge in v ta namen odredi koncentracijo tehničnih sredstev in opreme, ki je v uporabi teh organov in enot.
V odločbi o sestavi posebne enote iz prejšnjega odstavka imenuje republiški sekretar poveljnika enote in določi naloge, sestavo, oborožitev in tehnično opremo posebne enote milice.
2.	Uprava za notranje zadeve
(
25.	člen
Za opravljanje določenih nalog s področja notranjih zadev se za posamezna območja republike kot območni organi republiškega sekretariata za notranje zadeve ustanovijo uprave za notranje zadeve.
Uprave za notranje zadeve ustanovi in določi njihovo območje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja.
Upravo za notranje zadeve vodi načelnik uprave. Načelnika uprave za notranje zadeve imenuje in razreši Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja, ko je dobil mnenje občinskih skupščin z zadevnega območja.
26.	člen
Uprava za notranje zadeve spremlja varnostne razmere in izvaja potrebne ukrepe s tem, da:
—	usklajuje in usmerja delovanje postaj milice na področju varovanja ustavne ureditve;
—	pripravlja in neposredno izvaja določene ukrepe za preprečevanje kriminalitete neposredno in v sodelovanju s postajami milice;
—	odkriva hujša kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom;
—	zagotavlja izvajanje nalog s področja javnega reda in mira, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali gre za hujše kršitve javnega reda in mira;
—	opravlja določene naloge varovanja določenih oseb in objektov;
—	zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja urejanja in nadzora prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju;
'— sodeluje pri določanju in spreminjanju prometne ureditve na javnih prometnih površinah, katerih rešitev je pomembna za širše območje;
—	izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja čez državno mejo;
—	sodeluje s poveljstvi obmejnih in drugih enot jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe;
—	sodeluje z obmejnimi organi varnosti sosednjih držav v zadevah s svojega delovnega področja;
—	ugotavlja in raziskuje mejne incidente in druge kršitve nedotakljivosti državne meje, izvaja postopke v zvezi s tujci;
—	obravnava kršitve mejnega režima;
—	skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;
—	nudi strokovno pomoč družbenopolitičnim skupnostim, krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in skupnostim na svojem območju glede varnosti in uresničevanja družbene samozaščite;
—	opravlja druge naloge s področja notranjih zadev, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve.
Uprava za notranje zadeve usmerja in usklajuje delo postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem, jim daje strokovna navodila za izvajanje posameznih nalog, opravlja nadzor nad njihovim delom in jim nudi strokovno pomoč.
Uprava za notranje zadeve lahko opravlja s pooblastilom republiškega sekretarja tudi določene zadeve s področja delovnih razmerij, strokovnega izobraževanja, operativne evidence in statistike ter materialno-finančnega poslovanja zase in za potrebe drugih organizacijskih enot ter za postaje milice z območja uprave.
27.	člen
Načelnik uprave za notranje zadeve je za svoje delo in delo uprave odgovoren republiškemu sekretarju.
Načelnik uprave za notranje zadeve poroča o varnostnih razmerah in drugih notranjih zadevah na območju delovanja uprave letno in občasno pokrajinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in občinskim skupščinam na območju uprave ter predlaga ukrepe,, ki naj bi jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejele občinske skupščine oziroma pokrajinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Načelnik uprave za notranje zadeve obvešča občinske in medobčinske družbenopolitične organizacije o aktualnih varnostnih razmerah.
28.	člen
Za neposredno opravljanje nalog na področju cestnega prometa, kontrole prehajanja čez državno mejo in varnosti železniškega prometa se v sestavi uprav za notranje zadeve ustanovijo postaje milice s posebnim delovnim področjem.
Postaja milice s posebnim delovnim področjem ima lahko oddelke za neposredno opravljanje nalog iz prejšnjega odstàvka.
29.	člen
Postaja prometne milice:
—	nadzira in ureja promet na javnih cestah;
—	obravnava prometne nezgode in izvaja predpisane ukrepe;
—	odkriva kršilce cestnoprometnih predpisov in izvaja predpisane ukrepe;
—	ugotavlja stanje voznotehničnih razmer in opozarja pristojne organe in organizacije na odpravo pomanjkljivosti;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določi republiški sekretar ali načelnik uprave za notranje zadeve.
30.	člen
Postaja mejne milice:
—	opravlja kontrolo prehajanja čez državno mejo, prenašanja strelnega orožja in razstreliva, prepovedanega tiska, radijskih postaj in drugih stvari, ki jih je prepovedano prinašati ali nositi iz države, opravlja kontrolo gibanja v mejnem pasu, ugotavlja mejne incidente in druge kršitve državne meje na območju mejnega prehoda ter izvaja predpise s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo prehajanje čez državno mejo;
—	izvaja pooblastila organov za notranje zadeve na morju, v pristaniščih in na letališčih, ki so odprta za mednarodni promet;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določi republiški sekretar ali načelnik uprave za notranje zadeve.
31.	člen
Postaja železniške milice:
—	varuje življenje in skrbi za osebno varnost ljudi v železniškem potniškem prometu;
—	varuje družbeno in zasebno premoženje v potniškem in tovornem železniškem prometu;
—	nudi pomoč pooblaščenim železniškim delavcem pri preprečevanju kršenja notranjega reda na železnici in pri njegovem vzpostavljanju;
—	nudi pomoč pooblaščenim železniškim delavcem pri izvrševanju njihovih pooblastil.
32.	člen
Postaja milice s posebnim delovnim področjem opravlja poleg svoje osnovne naloge tudi naloge iz 1.,
2.,	3., 4., 5., 9. in 13. alinee 38. člena zakona.
33.	člen
Postajo milice s posebnim delovnim področjem oziroma njen oddelek ustanovi in določi njeno osnovno nalogo ter območje republiški sekretar.
34.	člen
Komandirja postaje milice s posebnim delovnim področjem in komandirja njenega oddelka imenuje brez javnega razpisa in razreši republiški sekretar.
35.	člen
Komandir postaje milice s posebnim delovnim področjem je odgovoren za svoje delo in delo postaje načelniku uprave za notranje zadeve in republiškemu sekretarju, komandir oddelka postaje milice s posebnim delovnim področjem pa komandirju postaje.
36.	člen
Za opravljanje nalog iz 24. člena tega zakona lahko načelnik uprave za notranje zadeve s soglasjem republiškega sekretarja sestavi posebno enoto milice iz pooblaščenih uradnih oseb uprave in postaj milice.
3.	Postaja milice s splošnim delovnim področjem
37.	člen
Za neposredno opravljanje nalog iz prve in druge-točke 2. člena tega zakona se za območje občine ustanovi postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice).
Postaja milice ima lahko oddelke za opravljanje nalog z njenega delovnega področja na določenem območju občine.
38.	člen
Postaja milice predvsem:
—	opravlja določene naloge s področja varstva ustavne ureditve;
—	varuje življenje in skrbi za osebno varnost ljudi;
—	varuje družbeno in zasebno premoženje;
—	preprečuje kazniva dejanja, odkriva taka dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj in druge iskane osebe;
—	vzdržuje javni red in mir;
—	nadzoruje in ureja promet na javnih cestah;
—	odkriva kršilce cestno-prometnih predpisov in izvaja predpisane ukrepe;
—	varuje določene osebe in objekte;
—	pomaga, da se odpravijo posledice, nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jo povzročijo elementarne in druge nesreče;
—	zagotavlja državnim organom, organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim z javnim pooblastilom izvršitev nalog, ki spadajo v njihovo pristojnost, če naletijo pri njihovi izvršitvi na fizično upiranje ali če ga upravičeno pričakujejo;
—	sodeluje z občinskim upravnim organom za notranje zadeve;
—	nudi pomoč organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter krajevnim skupnostim na svojem območju v zadevah varnosti in uresničevanja družbene samozaščite;
—	seznanja delovne ljudi in občane z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in z družbeno negativnimi in škodljivimi pojavi, ki jih odkriva ter z vzroki in posledicami takih pojavov;
—	nudi strokovno pomoč pri usposabljanju, organiziranju in opravljanju nalog narodne zaščite;
—	opravlja predpisana dejanja v predhodnem postopku pri smrtnih in hujših nesrečah liri delu;
—	uresničuje naloge s področja varstva okolja ter zlasti preprečuje dejanja, ki pomenijo nevarnost ali škodo za ljudi, naravno in družbeno okolje;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali predpis izdan na podlagi zakona.
Postaja milice s splošnim delovnim področjem v obmejni občini kontrolira tudi prehajanje čez državno mejo na mejnih prehodih za obmejni promet, gibanje in muditev v obmejnem pasu.
39.	člen
Postaja milice opravlja svoje naloge praviloma v varnostnih okoliših.
Varnostni okoliš obsega območje krajevne skupnosti.
Varnostni okoliš je temeljno varnostno območje postaje milice ali njenega oddelka za opravljanje nalog iz prejšnjega člena in za sodelovanje miličnikov z delovnimi ljudmi in občani in z organi krajevne skupnosti
pri zagotavljanju varnosti in uresničevanju družbene samozaščite v enotnem varnostnem sistemu.
40.	člen
Postajo milice s splošnim delovnim področjem In njen oddelek ustanovi občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem. Z odločbo o ustanovitvi postaje milice in njenega oddelka se določi število miličnikov in drugih delavcev na postaji oziroma oddelku milice.
41.	člen
Komandirja postaje milice in namestnika komandirja postaje milice imenuje brez javnega razpisa in ju razreši občinska skupščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja.
Pomočnika komandirja postaje milice in komandirja oddelka milice imenuje brez javnega razpisa in razrešuje republiški sekretar.
42.	člen
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice ter njenega oddelka občinski skupščini in republiškemu sekretarju za notranje zadeve. Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenemu Izvršnemu svetu, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine in načelniku uprave za notranje zadeve letno, na njihovo zahtevo ali iz lastne pobude pa tudi občasno, o varnostnih razmerah, o organizaciji in delu postaje milice oziroma oddelka. O pomembnejših zadevah s področja dela postaje obvešča tudi družbenopolitične organizacije.
Komandir oddelka postaje milice je za svoje delo in delo oddelka odgovoren komandirju postaje milice
■ 43. člen
Občinska skupščina lahko daje postaji milice smer-nile in napotila za izvrševanje nalog pomembnih za varnost v občini.
4.	Občinski upravni organi za notranje zadeve
44.	člen
Občinski upravni organi za notranje zadeve opravljajo zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, o javnih shodih in prireditvah, o posesti in nošehju orožja in streliva, ó eksplozivnih snoveh in požarnem varstvu, o državljanstvu, o potnih listinah za prehod čez državno mejo, o prebivanju tujcev, o osebni izkaznici, o matičnih knjigah, o osebnih imenih, o prijavljanju in odjavljanju prebivališča, o varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve.
Občinski upravni organi za notranje zadeve neposredno izvršujejo zakone in predpise, vodijo upravni postopek, izdajajo odločbe na prvi stopnji v upravnem postopku in opravljajo druga upravna dejanja.
Ce naloge požarne inšpekcije opravlja požarni inšpektor, ki ni v organizacijski sestavi občinskega upravnega organa za notranje zadeve, je le-ta o ugotovitvah ha področju požarnega varstva dolžan najmanj dvakrat letno poročati predstojniku občinskega upravnega organa za notranje zadeve.
45.	člen
Za občinske upravne organe za notranje zadeve veljajo splošni predpisi in določbe 3., 5., 14., 44., 71., 75.,
77.,	101. in 137. člena tega zakona.
Ilt. POOBLASfILA DELAVCEV ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE
7
46.	člen
Zaradi uspešnega uresničevanja nalog organov za notranje zadeve, ki so jim določene s tem zakonom in drugimi predpisi, imajo določene uradne osebe organov za notranje zadeve pri opravljanju službenih nalog posebne dolžnosti in posebna pooblastila (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene uradne osebe).
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje Zadeve so delavci milice, operativni delavci službe državne varnosti in službe za zatiranje kriminalitete ter drugi delavci, katerih delo je neposredno vezano na izvajanje operativnih nalog.
Kateri delavci organov za notranje zadeve so pooblaščene uradne osebe, določi republiški sekretar.
Pooblaščene uradne osebe imajo pošebno izkaznico. Obrazec izkaznice predpiše republiški sekretar.
Pooblaščene uradne osebe imajo pravico in dolžnost imeti in nositi orožje in strelivo v skladu s predpisom, ki ga izda republiški sekretar.
47.	člen
Pooblaščene uradne osebe so dolžne varovati ustavno ureditev, življenje in osebno varnost ljudi, družbeno in zasebno premoženje, preprečevati kazniva dejanja in prijemati njihove storilce, ohraniti ali vzpostaviti javni red in mir ter preprečevati ogrožanje javnega prometa ob vsaki priložnosti, četudi je izvršitev naloge zvezana z nevarnostjo za njihovo življenje, ne glede na to, ali so v službi ali ne in ali jim je to naloženo ali ne.
48.	člen
Pri opravljanju uradnih nalog imajo pooblaščene uradne osebe pravico legitimirati ljudi in jih v primerih, ki jih določa zakon, privesti k pristojnemu organu.
K Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe uradna opravila v civilni obleki, se morajo pred uradnim .opravilom legitimirati.
49.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in posamezniki se'morajo ravnati po navodilih, ki jih izdajo pooblaščene uradne osebe v mejah zakona pri opravljanju uradnih dolžnosti z namenom, da se zavaruje ustavna ureditev, življenje ljudi, varuje premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivstva, zagotoviti varnost cestnega prometa, preprečijo neredi, nemiri in druge podobne kršitve javnega reda in mira, odvrnejo škodljive posledice elementarnih in drugih nesreč.
50.	člen
Pooblaščene uradne osebe imajo poleg dolžnosti in pravic, določenih v zakonu o kazenskem postopku in predpisih o prekrških, tudi pravico z odločbo pridržati osebo, ki moti ali ogroža javni red in mir, če javnega reda in mira ne morejo vzpostaviti oziroma če ogro-
žanja ne morejo drugače odvrniti. Pridržati pa jo smejo največ 24 ur.
Izjemoma sme predstojnik organa za notranje zadeve oziroma delavec, ki ga ta pooblasti, z odločbo odrediti, da se sme pridržati oseba dokler obstaja razlog, vendar največ tri dni;
—	če je potrebno, da se ugotovi njena istovetnost;
—	če so jo izročili tuji varnostni organi in je potrebno, da se izroči pristojnemu organu;
—	če je potrebno zavarovati najvišje predstavnike domačih ali tujih oblastnih ali političnih organov ter naj višje predstavnike mednarodnih organizacij.
Če je taka oseba pridržana v njenem kraju stalnega prebivališča več kot 6 ur ali če to sama zahteva, j e, organ za notranje zadeve dolžan o tem obvestiti njeno družino ali koga drugega, ki ga določi pridržana oseba.
O pridržanju se obvesti tudi pristojni organ za socialno skrbstvo, če je treba kaj ukreniti za preskrbo otrok in drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki je pridržan.
Če je kdo neutemeljeno pridržan, ima pravico do povračila škode. Povračilo škode lahko zahteva od družbenopolitične skupnosti, ki ji pripada organ, katere pooblaščena uradna oseba ga je pridržala.
Odločba se mora vročiti osebi pridržani po prvem in drugem odstavku tega člena v roku 6 ur od odreditve ukrepa. Pridržana oseba ima pravico do pritožbe zoper odločbo o pridržanju v roku 24 ur na republiškega sekretarja za notranje zadeve. Pritožbo mora organ, ki je odredil pridržanje, skupaj s spisom nemudoma poslati republiškemu sekretarju v reševanje.
Republiški sekretar mora o zadevi odločiti v roku 48 ur.
Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa.
Zoper odločitev republiškega sekretarja ni mogoč upravni spor.
51.	člen
Zaradi zagotovitve varnosti letalskega, železniškega, pomorskega in drugega javnega prometa imajo pooblaščene uradne osebe pravico do preventivnega pregleda oseb, prtljage in prometnega sredstva.
52.	člen
Kadar opravljajo službo na javnih prometnih sredstvih, imajo pooblaščene uradne osebe pravico do brezplačnega prevoza s temi sredstvi in pravico do zavarovanja, kot jo imajo potniki, ki plačajo prevoz.
V primeru iz prejšnjega odstavka organizacija združenega dela nima pravice do povračila za prevoz pooblaščenih uradnih oseb.
53.	člen
Da bi mogle prijeti storilca kaznivega dejanja ali prepeljati v naj bližji zdravstveni zavod žrtev kaznivega dejanja, elementarne ali druge nesreče, imajo pooblaščene uradne osebe, ki tega ne morejo storiti drugače, pravico uporabiti najbližje dosegljivo prometno sredstvo ali sredstvo za zveze. O uporabi prometnega sredstva oziroma sredstva za zvezo dobi lastnik oziroma imetnik prometnega sredstva oziroma sredstva za zveze potrdilo.
Lastnik oziroma imetnik prometnega sredstva oziroma sredstva za zveze ima pravico do povračila dejanskih stroškov in škode, ki mu je bila povzročena z uporabo sredstev, v breme sredstev republiškega sekretariata za notranje zadeve.
54.	člen
Pooblaščene uradne osebe imajo pravico uporabiti fizično silo, gumijevko, plinska sredstva, vodni curek, konjenico, službenega psa, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil, strelno orožje in druga sredstva, ki omogočijo izvršitev uradnih nalog, če drugače ne morejo obvladati upiranje osebe, ki se ne pokorava zakonitim ukazom, ki moti javni red in mir, ali osebe, ki jo je treba privesti, pridržati ali pripreti, kot tudi, če morajo odvrniti napad na osebe ali objekte, ki jih varujejo, ali napad na sebe. '
55.	člen
Pri opravljanju uradnih nalog sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
—	zavarovati življenja ljudi;
—	preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 15 let ali hujšo kazen;
—	preprečiti bega osebi, ki ji je vzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje1 alinee, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme pooblaščena uradna oseba uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba skušala pobegniti;
—	odvrniti napade na objekt ali osebo, ki jo varuje;
—	odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje.
Preden uporabi pooblaščena uradna oseba strelno orožje, mora tistega, zoper katerega naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom«, in z opozorilnim strelom v zrak, kadar okoliščine to dopuščajo.
Pooblaščene uradne osebe, ki opravljajo delo in naloge pod vodstvom starešine, smejo uporabiti orožje samo po njegovem ukazu. Uporabo orožja sme ukazati starešina le v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
56.	člen
Pri opravljanju nalog s področja notranjih zadev na morju imajo pooblaščene uradne osebe pravico flre-veriti zastavo, ustaviti sumljivo plovilo, pregledati njegove listine in preiskati plovilo ter preganjati, zajeti in odpeljati k pristojnemu organu plovilo, ki v obalnem morju SFR Jugoslavije ne spoštuje jugoslovanskih predpisov, mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila SFRJ, ali pravil mednarodnega prava.
Besedilo prejšnjega odstavka se ne nanaša na vojne ladje.
57.	člen
Organ za notranje zadeve zagotovi strokovno pravno pomoč pooblaščeni uradni osebi, ki je v kazenskem postopku, ali je tožena zaradi odškodnine, ker je po oceni organa pri opravljanju uradne naloge zdko-nito uporabila strelno orožje ali drugo prisilno sredstvo.
Organ za notranje zadeve lahko zagotovi strokovno pravno pomoč tudi tisti pooblaščeni uradni osebi, zoper katero je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi druge opravljene uradne naloge, ki jo je po oceni organa opravila v skladu s predpisi.
58.	člen
Republiški sekretar lahko pooblaščeni uradni osebi odvzame status pooblaščene uradne osebe, če le-ta uporabi pooblastilo v nasprotju s predpisi ali ne ravna v skladu z določbo 47. člena zakona ali če iz razlogov varnosti ni več primerna za opravljanje nalog pooblaščene uradne osebe, in jo razporedi na drugo delo.
Odvzem statusa pooblaščene uradne osebe ima za posledico odvzem službene izkaznice in orožja ter prepoved nošenja uniforme milice in vseh pravic, ki izhajajo iz tega statusa
Zoper odločbo o odvzemu statusa pooblaščene uradne osebe ima delavec pravico vložiti zahtevo za varstvo pravic na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
59.	člen
Miličniki so uniformirane pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve, ki opravljajo z zakonom določene naloge s področja notranjih zadev, pri katerih je zaradi njihove narave ali pogojev potrebno, da jih opravljajo uniformirani delavci organov za notranje zadeve.
Kadar je to potrebno zaradi opravljanja nalog, lahko predstojnik organa za notranje zadeve odredj, da miličniki opravljajo naloge v civilni obleki.
Republiški sekretar lahko odredi, da tudi druge pooblaščene uradne osebe opravljajo določene naloge v uniformi milice, če to narekujejo varnostne razmere.
IV.	REZERVNI SESTAV
60.	člen
Organi za notranje zadeve se v neposredni vojni nevarnosti in v vojni ter v izrednih razmerah dopolnjujejo z vojaškimi obvezniki, ki so razporejeni v rezervni 'sestav organov za notranje zadeve
61.	člen
Osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve nosijo uniformo in označbe milice, če tako narekujejo varnostne razmere.
Pri opravljanju nalog s področja notranjih zadev imajo osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve službeno izkaznice in so pooblaščene uradne osebe.
62.	člen
V rezervni sestav organov za notranje zadeve so lahko vključeni samo vojaški obvezniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 84. člena tega zakona.
63.	člen
Republiški sekretar za notranje zadeve lahko kliče poleg primerov iz zakona o vojaški obveznosti osebe v rezervni sestav organov za notranje zadeve tudi za opravljanje določenih mirnodobnih nalog in sicer za vzdrževanje javnega reda in mira, če je le-ta huje kršen. ob elementarnih in drugih nesrečah, za zavarovanje državne meje, za uničevanje večjih oboroženih skupin ali za preprečevanje družbeno negativnih pojavov, ki ogrožajo ali izpodkopavajo ustavno ureditev ali za opravljanje drugih nalog organov za notranje zadeve. Vpoklicane osebe razvršča v posebne enote milice ali jih dodeljuje postajam milice ali njihovim oddelkom kot pomoč in dopolnitev pri opravljanju njihovih nalog oziroma jim določi opravljanje določenih nalog v službi državne varnosti in drugih službah.
Osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve, ki so klicane za opravljanje določenih mirnodobnih nalog po tem členu, so razporejene v organih za notranje zadeve, dokler obstoje razlogi za njihov vpoklic.
64.	člen
Osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve se strokovno izpolnjujejo za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in nalog organov za notranje zadeve na tečajih in drugih oblikah strokovnega izpolnjevanja, ki jih organizira Republiški sekretariat za notranje zadeve.
65.	člen
Osebam rezervnega sestava organov za notranje zadeve, ki so klicane na strokovno izpolnjevanje in urjenje na področju ljudske obrambe, pripadajo nadomestila osebnega dohodka po določbah zakona o vojaški obveznosti. Enako nadomestilo pripada osebam v rezervnem sestavu tudi, kadar so klicane za opravljanje nalog iz 63. člena tega zakona oziroma, kadar so klicane na strokovno izpopolnjevanje in urjenje za opravljanje teh nalog.
66 člen
Nadomestila osebnega dohodka za strokovno izpopolnjevanje in urejanje oseb v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve za ljudsko obrambo gredo po predpisih o splošni ljudski obrambi v breme organizacij oziroma delovnih skupnosti, v katerih so te osebe v delovnem razmerju ali opravljajo svojo funkcijo.
Osebam v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo ali niso v delovnem razmerju, gredo nadomestila osebnega dohodka V breme Republiškega sekretariata za notranje zadeve in sicer v višini, ki jo določi republiški sekretar.
Nadomestila osebnega dohodka za opravljanje mirnodobnih nalog iz 63. člena in za strokovno izpopolnjevanje in urjenje za opravljanje teh nalog, gredo osebam v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve v breme Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
67.	člen
Osebi v rezervnem sestavu, ki je poklicana na izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in urjenje ali na izvrševanje nalog organov za notranje zadeve izven kraja svojega prebivališča, se zagotovi prehrana in nastanitev.
Oseba v rezervnem sestavu ima pravico do povračila stroškov za prevoz, nastanitev in hrano v višini, ki jo določi republiški sekretar. Ti strdški gredo v breme Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
68.	člen
Oseba v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve, ki se med trajanjem vojaškega strokovnega pouka v rezervni enoti organov za notranje zadeve poškoduje ali zaradi take poškodbe zboli tako. da ima telesno okvaro s stopnjo najmanj 20 °/o, ima pravico do enkratne denarne pomoči, ki se odmeri glede na stopnjo telesne okvare. Stopnja telesne okvare se ugotavlja po predpisih o mirovnih vojaških invalidih.
Če oseba v rezervnem sestavu v okoliščipah iz prejšnjega odstavka izgubi življenje, pripada enkratna denarna pomoč njeni družini po predpisih o oboroženih silah SFR Jugoslavije.
Sredstva za denarno pomoč iz prejšnjega odstavka zagotavlja Socialistična republika Slovenija.
G9. člen
Oseba v rezervnem sestavu, ki se med opravljanjem mirnodobnih nalog poškoduje, zaradi take poškodbe zboli ali izgubi delovno zmožnost, je zavarovana po predpisih o zdravstvenem varstvu ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče pri delu. Osnova za odmero teh pravic je njen povprečni osebni dohodek oziroma povprečni mesečni osebni dohodek miličnika v zadnjem letu pred poškodbo, če je to za njo ugodneje ali če ni v delovnem razmerju.
Ce oseba v rezervnem sestavu med opravljanjem mirnodobnih nalog ali v zvezi s takim opravljanjem izgubi življenje, imajo družinski člani po njej pravico do družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Oseba v rezervnem sestavu, ki pri opravljanju mirnodobnih nalog izgubi življenje, se na stroške Republiškega sekretariata za notranje zadeve pokoplje v kraju, ki ga določi njena družina.
Družina osebe v rezervnem sestavu, ki pri opravljanju mirnodobnih nalog izgubi življenje in ki jo je le-ta preživljala, ima pravico do enkratne denarne pomoči.
Ta pomoč ne sme znašati manj, kot znašajo skupni prejemki, ki jih je delavec imel v zadnjih šestih mesecih. Za osebo v rezervnem sestavu, ki ni bila v delovnem razmerju, se ta pomoč določi po povprečnem osebnem dohodku miličnika v preteklem letu. O višini enkratne denarne pomoči odloča republiški sekretar.
70.	člen
Oseba v rezervnem sestavu, ki stori kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFR Jugoslavije, zoper človečnost ir) mednarodno pravo ali oborožene sile ali zoper uradno dolžnost ali hujše krši red in disciplino v rezervni enoti organov za notranje zadeve, se izključi iz rezervnega sestaya.
V.	MEDSEBOJNA RAZMERJA MED ORGANI ZA NOTRANJE ZADEVE
71.	člen
Organi za notranje zadeve morajo v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelovati, usklajevati dejavnosti, izmenjavati podatke, obvestila in pojasnila, sporazumno organizirati'akcije in izvajati ukrepe ter drug drugemu strokovno pomagati.
72.	člen
Organi za notranje zadeve sodelujejo z organi za notranje zadeve drugih republik In pokrajin ter z Zveznim sekretariatom za notranje zadeve in jim pomagajo v zadevah, ki so skupnega pomena.
Medsebojni odnosi organov'za notranje zadeve iz prejšnjega odstavka temeljijo na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju v mejah pravic in dolžnosti, določenih z zakonom.
73.	člen
Ce mora pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve druge republike ali pokrajine ali Zvez-
nega sekretariata za notranje zadeve opraviti uradno dejanje na področju SR Slovenije zato, da odkrije storilca kaznivega dejanja, za katero se preganja po uradni dolžnosti, da prepreči, da se storilec ali udeleženec kaznivega dejanja ne skrije ali pobegne, da odkrije ali zavaruje sledove kaznivega dejanja in predmete, ki utegnejo biti dokaz in da zbere podatke, ki utegnejo biti koristni za uspeh kazenskega postopka, mora o tem obvestiti upravo za notranje zadeve, na območju katere opravlja takšna uradna dejanja.
74.	člen
Kadar pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve drugih republik oziroma pokrajin ali Zveznega sekretariata za notranje zadeve opravljajo v sporazumu z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve posamezna uradna dejanja na območju SR Slovenije, imajo pri tem enake pravice in dolžnosti kot pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve SR Slovenije.
75.	člen
Z namenom, da se zagotovi enotno in učinkovito opravljanje uradnih nalog, morajo občinski upravni organi za notranje zadeve sodelovati s postajo milice, z upravo za notranje zadeve in z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve v zadevah, ki so skupnega pomena, usklajevati dejavnost s svojega delovnega področja, sporazumno izvrševati ukrepe in drug drugemu pomagati.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima republiški upravni organ po splošnih predpisih, pravico dajati občinskim upravnim organom za notranje zadeve obvezna strokovna navodila in neposredno nadzorovati izvršitev takih navodil.
76.	člen
V zadevah izdajanja potnih listin za prehod čez državno mejo in v zadevah prebivanja tujcev ima Republiški sekretariat za notranje zadeve pravico, da naroči občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve, naj opravi posamezno nalogo, ki ima poseben varnostni pomen, in tudi pravico, da lahko sam neposredno opravi posamezno zadevo iz navedenih področij, če je ne opravi občinski upravni organ za notranje zadeve.
77.	člen
Občinski upravni organi za notranje zadeve morajo voditi predpisano statistiko in evidence, poročati Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov s področja notranjih zadev in mu pošiljati na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki jih potrebuje za svoje delo.
78.	člen
Ce ugotovi Republiški sekretariat za notranje zadeve pri izvrševanju nadzorstva, da občinski upravni organ za notranje zadeve ne opravlja nalog s svojega delovnega področja ali jih ne opravlja v skladu z zakonom, opozori predstojnika organa na ugotovljene pomanjkljivosti in mu predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ce teh pomanjkljivosti ne odpravi, obvesti o tem izvršni svet oziroma občinsko skupščino.
VI.	SAMOUPRAVLJANJE
79.	člen
Delavci organov za notranje zadeve uresničujejo svoje samoupravne pravice, dolžnosti in odgovornosti na postajah milice s splošnim delovnim področjem, v upravah za notranje zadeve s postajami milice s posebnim delovnim področjem, v temeljnih organizacijskih enotah Republiškega sekretariata za notranje zadeve vključno z Republiškim inšpektoratom za požarno varnost ter v delovni skupnosti vseh organizacijskih enot organov za notranje zadeve SR Slovenije.
Temeljna organizacijska enota Republiškega sekretariata za notranje zadeve je tudi izobraževalni center.
80.	člen
Delavci postaj milice s splošnim delovnim področjem na območju uprave za notranje zadeve odločajo skupaj z delavci uprave in delavci postaj milice s posebnim delovnim področjem o vprašanjih, ki so zanje skupega pomena.
O vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, odločajo skupaj tudi delavci več temeljnih organizacijskih enot Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
81.	člen
Z namenom, da bi učinkovito opravljali naloge organov za notranje zadeve, določajo in urejajo delavci postaj milice s splošnim delovnim področjem, delavci uprav za notranje zadeve in delavci Republiškega sekretariata za notranje zadeve enotno naslednja vprašanja:
—	načela samoupravne organiziranosti;
—	razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
—	osnove za urejanje delovnih razmerij ;
—varstvo pri delu in varstvo pred požarom;
—	izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
—	reševanje stanovanjskih vprašanj in
—	druge zadeve, ki jih določijo delavci v samoupravnih aktih.
82.	člen	,
Vprašanja, o katerih odločajo delavci na postajah milice s splošnim delovnim področjem, vprašanja, o katerih odločajo skupaj v okviru uprave za notranje zadeve oziroma v okviru temeljne organizacijske enote in vprašanja, o katerih odločajo skupaj delavci delovne skupnosti organov za notranje zadeve SR Slovenije, oblike odločanja, organe delovne skupnosti in'način delegiranja delegatov ter volitve članov organov delovne skupnosti določijo delavci s statutom delovne skupnosti organov za notranje zadeve SR Slovenije.
V	statutu delovne skupnosti organov za notranje zadeve SR Slovenije določijo delavci tudi osnove za delitev dohodka delovne skupnosti, osnove za urejanje delovnih razmerij, varstva pri delu in varstva pred požarom, izobraževanje in stanovanjska razmerja, razmerja do družbenopolitičnih organizacij, obveščanje delavcev, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter druga vprašanja, pomembna za delovno skupnost.
\
VIL DELOVNA RAZMERJA
83.	člen
V	skladu z aktom o organizaciji in delu in sistemizaciji del in nalog sklenejo delavci delovno razmerje
v organih za notranje zadeve za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb, za opravljanje nalog na določenih dolžnostih in za opravljanje drugih nalog.
84.	člen
Delovno razmerje v organih za notranje zadeve lahko sklene kdor poleg pogojev po splošnih predpisih izpolnjuje še naslednje:
—	da ima ustrezne psihofizične sposobnosti;
—	da ni bil obsojen na kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFR Jugoslavije, zoper človččnost irr mednarodno pravo ali zoper uradno dolžnost;
—	da ni bil obsojen na kazen zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil obsojen na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja take vrste, pa v primeru, da je že preteklo 5 let od dneva, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana;
—	da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega
dejanja iz druge alinee ali zaradi drugega naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in je zanj zagrožena kazen najmanj treh mesecev zapora.	*	/
Psihofizične sposobnosti se določijo v aktu o sistemizaciji del in nalog.
Delavcu organov za notranje zadeve, ki je obsojen za kakšno kaznivo dejanje iz 2. in 3. alinee prvega odstavka tega člena, preneha delovno razmerje z dnem vročitve pravnomočne sodbe, če mu delovno razmerje že prej ni prenehalo iz kakšnega drugega razloga.
85.	člen
Kdor želi prvič skleniti delovno razmerje za delo miličnika mora izpolnjevati pogoje iz prejšnjega člena, imeti odslužen vojaški rok in ne sme biti starejši od 27 let.
86.	člen
Za začasno ali občasno urejanje prometa na javnih cestah, za opravljanje določenih nalog na mejnih prehodih za mednarodni promet ali za opravljanje drugih nalog s področja notranjih zadev se lahko sklene pogodba o delu z osebo, ki je dopolnila 18 let in izpolnjuje pogoje iz 84. člena zakona.
87.	člen
Kdor nima za delo v organih za notranje zadeve potrebne prakse in strokovnega izpita, se praviloma sprejme na delo kot pripravnik.
Kdor je sprejet v organe za notranje zadeve za opravljanje del in nalog pooblaščene uradne osebe ali na dela in naloge na določenih dolžnostih, mora v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja opraviti poseben izpit. Delavec, ki v tem roku ne opravi posebnega izpita, se razporedi na dela in naloge, za katere je usposobljen.
Pripravniku, ali drugemu delavcu, ki je opravil poseben izpit po prejšnjem odstavku ali ki je uspešno končal najmanj 5-mesečni tečaj strokovnega Izobraževanja za dela in naloge pooblaščene uradne osebe ЦИ za
delavca na določenih dolžnostih, se šteje, da je opravil strokovni izpit po splošnih predpisih.
Pripravniku, ki ne opravi v predpisanem roku strokovnega izpita, preneha delovno razmerje.

88.	člen
Kdor prvič sklene delovno razmerje za delo miličnika, je pripravnik. Pripravniška doba miličnikov traja, poleg šolanja, šest mesecev.
Pripravniku za miličnika, ki do konca rednega šolanja uspešno ne konča šolanja v šoli za miličnike ali ne opravi strokovnega izpita v predpisanem roku ali je še pred koncem .šolanja izključen iz šole, preneha delovno razmerje z dnem, ko je preteklo redno šolanje oziroma predpisani rok za strokovni izpit oziroma je postala izključitev pravnomočna.
89.	člen
V organih za notranje zadeve sklenejo delovno razmerje brez javnega razpisa osebe, ki so uspešno končale šolanje v izobraževalnem centru organov za notranje zadeve ali so po pogodbi o štipendiranju dolžne delati v organih za notranje zadeve ali sklenejo delovno razmerje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb ali drugih nalog, če je tako določeno v aktu o organizaciji in delu in sistemizaciji del in nalog.
O sklenitvi delovnega razmerja po prejšnjem odstavku tega člena in o razporeditvi delavca odloča republiški sekretar.
90.	člen
Kandidatom, ki niso bili sprejeti v organe za notranje zadeve za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb oziroma nalog na določenih dolžnostih, organ ni dolžan sporočiti razlogov za negativno odločitev.
91.	člen
Zaradi nemotenega opravljanja nalog organov za notranje zadeve na določenem območju ali področju dela je lahko pooblaščena uradna oseba premeščena iz enega organa za notranje zadeve v drug organ ali razporejena iz ene organizacijske enote v drugo ali na drugo delo in naloge, če zahtevani pogoji ustrezajo njenim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. .
Zaradi strokovnega izobraževanja v izobraževalnem centru se pooblaščena uradna oseba razporedi v izobraževalni center po službeni potrebi.
O premestitvi oziroma razporeditvi po prejšnjih odstavkih odloči republiški sekretar. Odločitev republiškega sekretarja je dokončna.
92.	člen
Pooblaščena uradna oseba, ki je premeščena oziró-ma razporejena po službeni potrebi, ima pravico do potnih in selitvenih stroškov, če se preseli, do denarnega povračila za ločeno življenje in pravico, da ji organ, h kateremu je premeščena, v dveh letih od premestitve oziroma razporeditve preskrbi primerno stanovanj e. Tisti, ki se preseli z družino, ima tudi pravico do povračila osebnega dohodka, ki ustreza najmanj enomesečni akontaciji njegovega osebnega dohodka.
Pravice iz prejšnjega odstavka se natančneje določijo s samoupravnim splošnim aktom.
93.	člen
Pooblaščena uradna oseba, ki je premeščena oziroma razporejena po službeni potrebi, mora začeti delati v roku, ki je določen v odločbi o premestitvi ozi-* roma razporeditvi, najpozneje pa v treh dneh po razrešitvi dolžnosti na prejšnjem delu. Ce ne začne delati v tem roku, ji preneha delovno razmerje z dnenj, ko bi morala začeti opravljati nOvo delo.
.	, 94. člen
Zaradi nemotenega opravljanja nalog organov za notranje zadeve na določenem območju ali področju dela lahko republiški sekretar začasno napoti na delo k drugemu organu za notranje zadeve ali v drugo organizacijsko enoto pooblaščeno uradno osebo, vendar najdalj za eno leto. Odločitev republiškega sekretarja je dokončna.
Zaradi nemotenega opravljanja nalog lahko načelnik uprave za notranje zadeve ali komandir postaje milice začasno napoti no delo v drug organ oziroma v drugo organizacijsko enoto na območju uprave za notranje zadeve oziroma postaje milice pooblaščeno uradno osebo, vendar najdalj za šest mesecev. Z njeno privolitvijo lahko traja delo tudi dalj kot šest mesecev.
Zoper odločitev načelnika uprave za notranje zadeve ali komandirja postaje milice o začasni napotitvi ima delavec pravico ugovora na republiškega sekretarja. Ugovor ne zadrži izvršitve.
Pooblaščena uradna oseba, ki je napotena na delo k drugemu organu za notranje zadeve oziroma v drugo organizacijsko enoto, ima pravico do povračil, določenih s samoupravnim splošnim aktom.
95.	člen
V organih za notranje zadeve se delovni čas določa z razporedom, če to narava dela zahteva, Katera dela in naloge so take narave, da se delovni čas ureja z razporedom, določi republiški sekretar. Razpored se opravi v okviru 182-urnega delovnega meseca oziroma 42-urnega delovnega tedna.
Pooblaščeni delavci organov za notranje zadeve in delavci na določenih dolžnostih so dolžni opravljati delo v posebnih delovnih pogojih, kot so: delo ob nedeljah in praznikih, delo v deljenem delovnem času, nočno delo, delo daljše od polnega delovnega časa, dežurstvo kot redno obliko dela, dežurstvo, ki se odreja izjemoma, ko je to iz Varnostnih razlogov potrebno, pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem mestu ali doma.
Delo v posebnih pogojih se odredi, kadar to terjajo varnostne razmere ali kadar je potrebno zavarovati določene osebe in objekte ali kadar je tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, ali pa morajo biti opravljene določenega dne oziroma v določenem roku.
Natančnejše pogoje in primere, ob katerih je dovoljeno uvesti tako delo in kdo ga lahko uvede, določi republiški sekretar.
96.	člen t
Dežurstvo, ki se odreja izjemoima, je poseben pogoj dela, kadar je potrebno zagotoviti neprekinjeno delo, ki ga ni mogoče organizirati drugače. Med dežurstvom mora biti delavec prisoten na delovnem mestu in opravljati naloge, če je to potrebno.
Pripravljenost je poseben pogoj dela, pri katerem mora biti delavec vsak čas dosegljiv, da ga je mogoče poklicati na delo.
Dežurstvo, ki se odreja izjemoma, in pripravljenost na delo v delovnih prostorih, na določenem mestu ali doma se ne šteje v delovno obvezo v okviru 182-urnega delovnega meseca oziroma 42-urnega delovnega tedna.
Ce delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo po prejšnjem odstavku dela: se čas tega dela šteje kot delo v delovnem času.
V primeru, ko delovni čas delavca presega delovno obveznost v okviru 182-urnega delovnega meseca oziroma 42-urnega delovnega tedna, se razlika šteje kot delo v podaljšanem delovnem času.
S samoupravnim splošnim aktom se določi način nagrajevanja dela v posebnih pogojih.
97.	člen
Delavci v organih za notranje zadeve so dolžni varovati državno, vojaško, ali uradno tajnost. Dolžnost varovanja državne, vojaške ali uradne tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja. Državno, vojaško ali uradno tajnost morajo varovati tudi osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve.
Republiški sekretar lahko razreši v utemeljenem primeru delavca organa za notranje zadeve oziroma osebo v rezervnem sestavu1 organov za notranje zadeve dolžnosti varovanja državne, vojaške ali uradne tajnosti.
98.	člen
Delavci organov za notranje zadeve ne smejo opravljati dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti organov za notranje zadeve.
O tem, katere naloge niso združljive z naravo dejavnosti organov za notranje zadeve odloča republiški sekretar.
VIII.	PRAVICE IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA PRI DELU
99.	člen
Pooblaščenim uradnim osebam se vsakih 12 mesecev dejanskega opravljanja dela šteje za 16 mesecev zavarovanja.
Pravico po prejšnjem odstavku imajo tudi delavci na določenih dolžnostih organov za notranje zadeve, katerih delovna sposobnost se bistveno zmanjšuje zaradi narave nalog, ki jih opravljajo oziroma posebnih pogojev dela.
Pooblaščenim uradnim osebam, ki opravljajo naloge pilotov zračnih plovil, se vsakih 12 mesecev dejansko opravljenega dela šteje za 18 mesecev zavarovanja ob pogojih, ki jih določajo predpisi za pilote zračnih plovil.
100.	člen
Delavcu organa za notranje zadeve, ki je napoten na šolanje ali strokovno izobraževanje daljše od 6 mesecev, se čas šolanja šteje v zavarovalno dobo v dejanskem trajanju.
101.	člen
Pooblaščenim uradnim osebam in delavcem na določenih dolžnostih organov za notranje zadeve se odmerja starostna pokojnina od povprečnega mesečnega zneska osebnega dohodka, ki ga je delavec dobil v zadnjem letu pred upokojitvijo.	*
Starostna ali invalidska pokojnina, ki gre pooblaščenim uradnim osebam in delavcem na določenih dolžnostih organov za notranje zadeve, znaša za pokojninsko dobo 20 let za delavca 55e/o, za delavko pa 57,5 «/o pokojninske osnove iz prvega odstavka tega člena in se nato poveča za 2,5 %> pokojninske osnove za vsako nadaljnjo celo leto do dopolnjenih 30 za pokojnino vštevnih let. Za vsako nadaljnje celo pokojninsko leto nad 30 let se pokojnina poveča za 0,5% pokojninske osnove tako, da znaša naj višja pokojnina
85% pokojninske osnove iz prvega odstavka tega člena za polno pokojninsko dobo.
Starostna ali invalidska pokojnina po prvem in drugem odstavku tega člena gre tudi delavcu organa za notranje zadeve, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni pooblaščena uradna oseba ali de-delavec na določenih dolžnostih, če ima najmanj 20 za pokojnino vštevnih let in je od tega najmanj 10 let dejansko opravljal dela in naloge pooblaščene uradne osebe ali naloge delavca na določenih dolžnostih.
102.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki je uveljavil pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ima pravico do odpravnine v višini zadnjih dveh mesečnih akontacij osebnega dohodka. Pravico do odpravnine v višini zadnjih treh mesečnih akontacij osebnega dohodka ima delavec, ki je delal nad 10 let kot pooblaščena uradna oseba ali kot delavec na določenih dolžnostih; do odpravnine v višini zadnjih štirih mesečnih akontacij osebnega dohodka ima delavec, ki je delal nad 15 let kot pooblaščena uradna oseba ali kot delavec na določenih dolžnostih; do odpravnine v višini zadnjih petih mesečnih akontacij osebnega dohodka pa tisti, ki je kot pooblaščena uradna oseba ali kot delavec na določenih dolžnostih delal nad 20 let.
Ob smrti delavca organa za notranje zadeve se izplača odpravnina po kriterijih iz prejšnjega odstavka njegovi družini, ki jo je tak delavec preživljal.
103.	člen
Pooblaščena uradna oseba ali delavec na določenih dolžnostih, ki ga zdravstvena komisija Republiškega sekretariata za notranje zadeve oceni, da ni sposoben za opravljanje svojega dela, je pa sposoben za drugo delo v organih za notranje zadeve se razporedi na drugo delo, ki ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti in zdravstvenemu stanju oziroma se mu omogoči poklicna rehabilitacija, če je to potrebno.
Če je zmanjšana delovna sposobnost posledica opravljanja nalog organov za notranje zadeve, obdrži delavec osebni dohodek, ki ga je prejemal za prejšnje delo in ima pravico, da se mu osnova za izračun osebnega dohodka povečuje, kot bi se mu, čc bi opravljal prejšnje delo, če je to zanj' ugodnejše.
Če zdravstvena komisija Republiškega sekretariata za notranje zadeve ugotovi, da delavec ni sposoben za opravljanje svojega ali drugega 'dela v organih za notranje zadeve, pošlje zadevo v nadaljnji postopek pristojni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
Zdravstveno komisijo Republiškega sekretariata za notranje zadeve imenuje republiški sekretar. Komisija ima 7 članov, od katerih so najmanj 3 zdravniki.
104.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki uveljavi pravico do pokojnine, ima pravico do povračila stroškov za selitev iz kraja, v katerem je služboval, v kraj, v katerem se želi nastaniti, če je bil v kraj službovanja premeščen ali razporejen po službeni potrebi.
105.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve zavaruje pri zavarovalni organizaciji delavce, ki opravljajo
dela in naloge, ki so za zdravje in življenje posebno
nevarna za primer smrti ali trajne izgube splošne delovne zmožnosti.
Dela in naloge iz prejšnjega odstavka so določene v aktu o sistemizaciji del in nalog.
106.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki ni zavarovan po določbah 105. člena tega zakona, ima poleg pravic iz invalidskega zavarovanja za primer nesreče pri opravljanju službe, katere posledica je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, še pravico do posebne odškodnine. Če tak delavec izgubi življenje, gredo te pravice njegovi družini, ki jo je preživljal.
Višino posebne odškodnine iz prejšnjega odstavka in način njenega izplačevanja določi republiški sekretar.
107.	člen
Delavec organa za notranje zadeve, ki pri opravljanju uradne naloge ali v zvezi z opravljanjem take naloge izgubi življenje' se na stroške organa za notranje zadeve, pri katerem je delal, pokoplje v kraju, ki ga določi njegova družina.
V primeru iz prvega odstavka tega člena ima družina, ki jo je tak delavec preživljal, pravico do enkratne denarne pomoči. Ta pomoč ne sme znašati manj kot znašajo skupni prejemki, ki jih je delavec imel v zadnjih šestih mesecih. O višini enkratne denarne pomoči odloča republiški sekretar.
Denarna pomoč se izplača poleg odpravnine, določene v 102. členu.
108.	člen
Pooblaščene uradne osebe in delavci na določenih dolžnostih prejemajo med začasno zadržanostjo oziroma nezmožnostjo za delo v primerih, ki jih določajo predpisi o zdravstvenem varstvu, nadomestilo osebnega dohodka v višini povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka zadnjih treh mesecev.
Pooblaščeni uradni osebi in delavcu na določenih dolžnostih pripada nadomestilo osebnega dohodka med zadržanostjo oziroma nezmožnostjo za delo zaradi poškodbe izven dela ali zaradi nege družinskega člana po splošnih predpisih.
IX.	PRIZNANJA
109.	člen
Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti, za pomoč organom za notiranje zadeve ali za udeležbo v posameznih akcijah organov za notranje zadeve se organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, družbenopolitičnim skupnostim in njihovim organom, občanom in delovnim ljudem podeljujejo priznanja.
Priznanja se podeljujejo tudi organizacijskim enotam Republiškega sekretariata za notranje zadeve in uprav za notranje zadeve, postajam milice in delavcem organov za notranje zadeve.
Priznanja ter postopek za podeljevanje le-teh določi z uredbo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
X.	DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
110.	člen
Delavec v organu za notranje zadeve je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti in za
druge kršitve delovne discipline, določene z zakonom in s samoupravnim splošnim aktom. Kršitve delovnih obveznosti in delovne discipline so lažje in hujše.
111.	člen
Disciplinske ukrepe za lažje kršitve delovnih obveznosti ali delovne discipline pooblaščenih uradnih oseb in delavcev na določenih dolžnostih izreka predstojnik organa ali od njega pooblaščeni delavec.
Disciplinske ukrepe za lažje kršitve delovnih obveznosti ali delovne discipline izreka tudi komandir postaje milice s posebnim delovnim področjem in starešina enote milice ustanovljena po določbah 22. in 24. člena tega zakona.
Disciplinske ukrepe za lažje in hujše kršitve delovnih. obveznosti in delovne discipline delavcem, ki ne opravljajo nalog pooblaščenih uradnih oseb oziroma nalog delavcev na določenih dolžnostih, izrekajo disciplinske komisije.
Disciplinske komisije izrekajo tudi disciplinske ukrepe za hujše kršitve delovnih obveznosti ali delovne discipline pooblaščenih uradnih oseb ali delavcev na določenih dolžnostih. Disciplinske komisije odločajo tudi o ugovorih zoper odločbe predstojnikov.
O ugovorih zoper odločbo disciplinskih komisij prve stopnje odloča svet delovne skupnosti uprave za notranje zadeve oziroma svet delovne skupnosti temeljne organizacijske enote.
112.	člen
Predsednika in čjane disciplinske komisije volijo, delavci na način kot se voli svet delovne skupnosti.
Kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, vojaško ali uradno tajnost, je disciplinska komisija lahko sestavljena samo izmed delavcev organov za notranje zadeve.
113.	člen
Delavec organa za notranje zadeve je lahko začasno odstranjen z dela ali iz organa, če je zaloten pri hujši kršitvi delovne obveznosti, če je. zoper njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 84. členu, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve delovne discipline, za katere se lahko izreče ukrep izključitve in bi bilo škodljivo za organe za notranje zadeve, če bi delavec še naprej delal.
O odstranitvi z dela ali iz organa odloči predstojnik organa ali od njega pooblaščeni delavec.
Pooblaščeni uradni osebi, ki je začasno odstranjena iz organa, sc med trajanjem disciplinskega postopka odvzame službena izkaznica in zaupano orožje.
114.	člen
Delo disciplinske komisije je javno. Predsednik disciplinske komisije lahko odloči, da je postopek tajen, kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, vojaško ali uradno tajnost. V takih primerih je lahko zagovornik delavca, ki je v postopku, le oseba, ki je v delovnem razmerju v organih za notranje zadeve.
XI.	IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE
115..	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve skrbi za izobraževanje, za stalno družbenopolitično in stro-
kovno izpopolnjevanje in usposabljanje z delom za opravljanje del in nalog s področja varnosti in notranjih zadev.
116.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve organizira izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev za opravljanje del in nalog s področja varnosti in notranjih zadev v izobraževalnem centru organov za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu:	izobraževalni
center).
Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko organizira samostojno tudi druge oblike izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja na idejnopolitičnem in strokovnem področju alj se dogovarja o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju delavcev za opravljanje del in nalog v organih za notranje zadeve z drugimi organi oziroma organizacijami.
117.	člen
Izobraževalni center izvaja:
1.	izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe v srednjem izobraževanju v:
—	kadetski šoli za miličnike,
—	šoli za miličnike,
—	šoli za poklicne gasilce;
2.	izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe v visokem izobraževanju v višji šoli za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: višja šola);
3.	izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanje z organizacijo:
—	stalnih in občasnih tečajev, seminarjev in podobnih oblik izpopolnjevanja ali specializacije in usposabljanja delavcev organov za notranje zadeve;
—	posebnih oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe družbene samozaščite za delavce organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Izobraževalni center opravlja tudi dejavnost urjenja službenih psov.
V sestavu posameznih šol so domovi za učence oziroma za študente.
118.	člen
Izobraževanje v kadetski šoli za miličnike, šoli za miličnike in šoli za poklicne gasilce se izvaja po programih srednjega izobraževanja.
Izobraževanje v višji šoli se izvaja po programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe. Pri izvajanju tega programa višja šola sodeluje z drugimi visokošolskimi organizacijami; pri vprašanjih, ki zadevajo enotnost sistema pa z Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Po uspešno končanem študiju v višji šoli za notranje zadeve dobi študent diplomo, s katero pridobi strokovni naslov — pravnik notranjih zadev.
Izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe 'in usposabljanja z delom se izvaja po programih za izpopolnjevanje oziroma programih za usposabljanje.
П 9. člen
Vzgojnoizobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe, za izpopolnjevanje strokovne- izobrazbe in programe za usposabljanje z delom, ki se izvajajo v izobraževalnem centru, sprejema svet izobraževalnega centra.
Predno sprejme svet izobraževalnega centra programe za pridobitev strokovne izobrazbe, mora pridobiti mnenje strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje o usklajenosti dela programa, ki obsega splošno izobraževalne predmete, z zakonom o usmerjenem izobraževanju in smernicami za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju.
Vzgojnoizobraževalne programe za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanje z delom, ki se izvajajo v drugih temeljnih organizacijskih enotah Republiškega sekretariata za notranje zadeve, določi republiški sekretar.
120.	člen
Za izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela v izobraževalnem centru veljajo določbe zakona o usmerjenem izobraževanju, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Za Izvajanje vojaškega pouka se v izobraževalnem centru uporabljajo predpisi, ki veljajo za Jugoslovansko ljudsko armado.
121.	člen
Izobraževalni center vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje republiški sekretar po predhodnem mnenju sveta izobraževalnega centra.
Republiški sekretar imenuje in razrešuje po predhodnem mnenju sveta izobraževalnega centra tudi dekana višje šole in ravnatelje posameznih šol v izobraževalnem centru.
122.	člen
Organ upravljanja izobraževalnega centra je svet izobraževalnega centra, ki ga sestavljajo: delegati delavcev izobraževalnega centra, delegati učencev in študentov, delegati delavcev organov za notranje zadeve in delegati Skupščine SR Slovenije in skupščine občine, na območju katere ima izobraževalni. center svoj sedež.
I 123. člen
Svet izobraževalnega centra:
—	sprejema vzgojnoizobraževalne programe;
—	določa razvojne programe in odloča o razširjeni reprodukciji;
—	obravnava letne in srednjeročne delovne načrte;
—	določa politiko vzgojnoizobraževalnega in raziskovalnega dela;
—	sprejema sklepe s katerim se uresničujejo skupni vzgojnoizobraževalni smotri;
—	potrjuje letne delovne načrte šol;
—	volt v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev;
—	obravnava analizo učinkovitosti dela;
—	odloča o drugih zadevah, o katefrih je tako določeno v statutu izobraževalnega centra.
124.	člen
Izobraževalni center ima statut, ki ga sprejme svet Izobraževalnega centra v soglasju z republiškim /sekretarjem.
125.	člen
V statutu izobraževalnega centra se določijo:
—	cilji in naloge izobraževalnega centra;
—	organizacija dela izobraževalnega centra;
—	sestav in način delovanja sveta izobraževalnega centra;	'
—	organizacija dela posameznih šol kot notranjih organizacijskih enot izobraževalnega centra;
—	oblike samoupravnega odločanja v izobraževalnem centru in njegovih organizacijskih enotah;
—	strokovni organi;
—	samoupravne in druge pravice in dolžnosti učencev in študentov;
—	vrste pohval in nagrad ter druge vzgojne ukrepe za učence in študente;
—	načini poročanja o učinkovitosti vzgojnoizo-braževalnega dela;
—	nadzor nad izvajanjem vzgojnoizobraževalnih programov;
—	druge zadeve, kj so pomembne za delo izobraževalnega centra in posameznih šol.
126.	člen
V	kadetsko šolo za miličnike se sprejemajo na podlagi javnega razpisa osebe, ki so uspešno končale osnovno šolo, niso starejše kot 17 let, so telesno in duševno zdrave ter so uspešno opravile sprejemni izpit.
V	šolo za miličnike se napotijo pripravniki za miličnike.
V	višjo šolo se sprejemajo delavci organov za notranje zadeve, ki imajo ustrezno srednjo izobrazbo ter imajo že določene izkušnje s področja dela v organih za notranje zadeve in izpolnjujejo druge zahtevane pogoje.
V	šolo za poklicne gasilce se sprejemajo osebe, ki
so uspešno končale osnovno šolo in izpolnjujejo druge v razpisu določene pogoje.	•
Učenec, ki že ihta končano srednjo strokovno izobrazbo je v šoli za poklicne gasilce oproščen pouka in opravlja izpita iz predmetov, ki so po vsebini enaki učnemu načrtu šole, ki jo je učenec z uspehom končal.
127.	člen
Učenci in študenti, ki se izobražujejo v izobraževalnem centru so v času izobraževanja v domovih za učence in študente.
\ '
128.	člen
Učenec, ki obiskuje kadetsko šolo za miličnika, je kadet.
Med šolanjem v kadetski šoli za miličnike imajo kadeti pravico do brezplačnega stanovanja in hr^ne v domu za kadete, do uniforme, delovnih in učnih pripomočkov, ki jih določa statut izobraževalnega centra, do zdravstvenega varstva in invalidskega zavarovanja in do denarnega zneska za osebne potrebe.
Zgornjo mejo denarnega zneska za osebne potrebe določi republiški sekretar, višino denarnega zneska za posameznega kadeta pa določi ravnatelj šole glede na njegovo uspešnost, prizadevnost m vedenje.
S samoupravnim splošnim aktom delovne skupnosti organov za notranje zadeve se določijo pravice in obveznosti delavcev, ki se šolajo.
129.	člen
Učenec in študent, ki do konca šolskega leta uspešno ne opravi letnika, nima pravice nadaljevati šolanja v izobraževalnem centru.
Učiteljski zbor oziroma pedagoški znanstveni zbor lahko iz utemeljenih razlogov dovoli kadetu, učencu ali študentu, ki ni uspešno opravil letnika, nadaljnje šolanje.
130.	člen
Za kadeta, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ki krši določbe statuta in drugih predpisov oziroma aktov šole se uporabi ustrezen vzgojni ukrep, določen v statutu izobraževalnega centra.
Najstrožji vzgojni ukrep je trajna izključitev iz izobraževalnega centra.
131.	člen
Učencem in študentom, ki so v delovnem razmerju se šteje neizpolnjevanje šolskih obveznosti ter kršitev statuta in drugih predpisov oziroma aktov šole, tudi kot kršitev delovne obveznosti in delovne discipline.
132.	člen
Delaveq, ki je med izobraževanjem v celoti oproščen delovrtih obveznosti mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve trikrat toliko časa, kolikor je trajalo šolanje. Kdor je končal kadetsko šolo za miličnike mora delati v organih za notranje zadeve dvakrat toliko časa, kolikor je trajalo šolanje.
Kdor je bil napoten na šolanje ob delu, mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve toliko časa, kolikor traja šolanje. Obveznosti za udeležence izobraževanja se podrobneje določijo s pogodbo med udeleženci in Republiškim sekretariatom za notranje zadeve.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obveznosti organov za notranje zadeve in delavcev na šolanju oziroma kadetov za primer, če kdo izmed njih razdere pogodbo ali če tisti, ki se je šolal ne sklene delovnega razmerja, ali če to razmerje prekine preden je izpolnil pogodbene obveznosti iz prvega odstavka tega člena kot tudi za povzročeno materialno škodo.
Mladoletni kadet lahko sklene p'ogodbo le, če v to privoli njegov zakoniti zastopnik. V pogodbi se lahko določi, da sta mladoletni kadet in njegov zakoniti zastopnik nerazdelno odgovorna za obveznost, ki je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe.
133.	člen
Nadzor nad izvajanjem vzgoj noizobraževalnega dela v izobraževalnem centru opravljajo:
—	za strokovne, predmete — Republiški sekretariat za notranje zadeve;
—	za vojaške predmete — Zvezni sekretariat za ljudsko" obrambo;
—	za splošno izobraževalne predmete — pedagoška služba v skladu s posebnimi predpisi.
XII.	SREDSTVA ZA DELO
134.	člen
SR Slovenija zagotavlja vsa sredstva za delo organov za notranje zadeve in za uresničitev pravic in obveznosti, ki izhajajo iz določb tega zakona, razen dela sredstev za postaje milice in njihove oddelke, ki jih zagotavljajo občine, in sicer:
—	za graditev, vzdrževanje in najemnine delovnih prostorov postaje milice in njenih oddelkov;
—	50 odstotkov sredstev za stanovanja delavcev;
—	za nabavo inventarnih predmetov, drobnega inventarja, strokovne literature in potrošnega materiala;
—	za kurivo, razsvetljavo in snaženje prostorov;
—	za poštne, telegrafske in telefonske stroške;
—	za vzdrževanje in zavarovanje prevoznih sredstev in tehnične opreme;
—	za kontrolo potniškega prometa čez državno mejo na mejnih prehodih za obmejni promet.
135.	člen
Ce denarna sredstva za posebne namene niso porabljena v letu, za katero so zagotovljena, se prenesejo v sredstva za posebne namene v naslednje leto.
136.	člen
V samoupravnem sporazumu s katerim se urejajo in usklajujejo odnosi v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka delovne skupnosti organov za notranje zadeve se določijo osnove po katerih se za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti pooblaščenih uradnih oseb lahko povečajo sredstva za osebne dohodke do 20 odstotkov.
137.	člen
Zaradi posebnih pogojev dela in odgovornosti, ki jih ni mogoče upoštevati pri vrednotenju zahtevnosti dela, se v ustreznih samoupravnih sporazumih vrednost posameznih del in nalog, ki jih opravljajo občinski upravni organi za notranje zadeve lahko poveča do 20 odstotkov.
Enotna merila za določanje del in nalog iz prejšnjega odstavka določi republiški sekretar.
XIII.	POOBLASTILA
138.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izda predpise o oborožitvi, uniformi, funkcijah, njih pridobitvi in izgubi, nazivih, osnovnih in posebnih označbah pooblaščenih delavcev ter o barvi in registraciji službenih vozil organov za notranje zadeve.
139.	člen
Republiški sekretar določi:
—	dela in naloge delavcev na določenih dolžnostih;
—	pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb;
—	pravilo za red in delo v posebnih enotah milice ter ukrepe za disciplino oseb v rezervnem sestavu;
—	prisilna sredstvo iz 54. člena tega zakona in pogoje ter način, kako se ta sredstva uporabljajo;
—	oborožitev pooblaščenih uradnih oseb;
—	obrazec posebne izkaznice iz 46. člena tega zakona ter postopek za izdajo izkaznice, njeno veljavnost in evidenco o njej; '
—	podatke in gradivo, ki veljajo za uradno tajnost, uporabo in čuvanje takih podatkov in gradiva ter način razrešitve dolžnosti varovanja uradne tajnosti ;
—	načrt in prograrn vojaškega usposabljanja delavcev;
—	komisija za strokovne izpite za delavce organov za notranje zadeve in program posebnega dela strokovnega izpita ter program posebnega strokovnega izpita za pooblaščene delavce;
—	pravila postaje milice;
—	sistemizacijo tehnične opreme organov za notranje zadeve in poslovanje s to opremo;
—	poslovanje s tehničnimi sredstvi, drugimi sredstvi in sredstvi oborožitve;	\
—	oblike in način sodelovanja organov in organizacijskih enot Republiškega sekretariata za notranje zadeve;
—	določi višino in način izplačevanja posetine odškodnine iz 106. člena tega zakona.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
140.	člen
Organi za notranje zadeve morajo uskladiti organizacijo in delo z določbami tega zakona najpozi.eje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Delavcu na določenih dolžnostih, ki je bil razporejen iz organov za notranje zadeve na delo v drug organ, da bi opravljal naloge, ki so bile iz pristojnosti organov za notranje zadeve prenošene v pristojnost tega organa in v tem organu opravlja enake ali podobne naloge ter ima najmanj 20 let efektivnega dela na določenih dolžnostih, se odmeri starostna pokojnina po prvem odstavku 101. člena.
142. člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni (ist SRS, št. 47/72 in 23/76), razen uvodnih načel in določb 1. do 35. člena, ki prenehajo veljati, ko začne veljati zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
143 člen
To zakon začne veljati osmi dan ;o objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-70/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
• Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1392.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin
Razglaša se zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične rev publike Slovenije na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980.
St. 0100-107/80
Ljubljana, dne 5 novembra 10^0
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin
I. POSTOPEK ZA USTANOVITEV, ZDRUŽITEV
OZIROMA SPREMEMBO OBMOČJA OBČINE
1.	člen
Postopek za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občinč se začne s pobudo, ki jo dajo delovni ljudje in občani določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Pobudo oblikuje in sprejme občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini, na katero se nanaša predlagana sprememba, pri čemer upošteva skupne interese delovnih ljudi in občanov na določenem območju in pogoje za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine.
2.	člen
Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, se pri pobudi za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine upoštevajo tudi interesi italijanske oziroma madžarske narodnosti.
3.	člen
O pobudi za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine razpravljajo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter na zborih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih. 2ibori morajo biti opravljeni v 60 dneh po tem, ko je občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva sprejela pobudo.
4.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine obravnava tudi skupščina občine, na katero se nanaša predlagana sprememba.
V razpraVi o pobudi lahko sodelujejo republiški organi in organizacije ter telesa Skupščine SR Slovenije in njenih zborov.
5.	člen
Po razpravi o pobudi oblikuje občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva v skladu z interesi delovnih ljudi in občanov, izraženimi v razpravi, predlog za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine in ga pošlje skupščini občine, na katero se nanaša predlagana sprememba.
Občinska skupščina predlaga Skupščini SR Slovenije izdajo zakona o ustanovitvi, združitvi oziroma spremembi območja občine.
6.	člen
Skladnost interesov delovnih ljudi in občanov na določenem območju za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine se lahko ugotavlja tudi z referendumom.
Referendum razpiše Skupščina SR Slovenije za območje občin, katerih območje se spreminja zaradi ustanovitve nove občine, združitve dveh ali več občin oziroma spremembe meje med dvema ali več občinami.
IL OBMOČJA OBČIN
7.	člen
Območja občin se določijo s katastrskimi občinami.
8.	člen
Občine v SR Sloveniji obsegajo naslednje katastrske občine:
1. Občina Ajdovščina
Katastrske občine:
Ajdovščina, Batuje, Brje, Budanje, Col, Črniče, Dobravlje, Dol-Otlica, Erzelj, Gabrje, Goče, Gojače, Kamnje, Kovk, Križna gora, Lokavec, Lozice, Lože, Nanos, Planina, Podkraj, Podnanos, Podraga, Sanabor, Selo, Skrilje, Slap, Šmarje, Stomaž, Sturje, Ustje, Velike Žablje, Vipava, Vipavski Križ, Višnje, Vodice, Vrhpolje in Vrtovin.
i 2. Občina Brežice
Katastrske občine:
Arnovo selo, Artiče, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Brezina, Brezje, Brezovica, Brežice, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Čerina, Cerklje, Curnovec, Čatež, Cmc, Dečno selo, Dednja vas, Drenovec, Gabrje, Globočice, Globoko, Jereslavec, Kapele, Koritno, Križe, Krška vas, Loče, Mali vrh, Mihalovec, Mostec, Nova vas, Okluko-va gora, Orešje, Pavlova vas, Piršenberg, Pišece, Podgorje, Podvinje, Rakovec, Rigonce, Sela, Silovec, Slo-gonsko, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stara vas, Stojan-ski vrh, Šentlenart, Trnje, Velika Dolina, Veliki Obrež, Vitna vas, Volčje, Vrh j e, Zakot, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež in Zupelevec.
3.	Občina Celje
Katastrske občine:
Arclin, Bezovica, Brdce nad Dobrno, Brezova, Bu-kovžlak, Celje, Creškova, Dobrna, Dol, Homec, Klanc, Kompole, Košnica, Lemberg, Lipa, Lisce, Loka, Male Dole, Medlog, Novake, Ogorevc, Ostrožno, Pečovje, Podgorje, Prožinska vas, Rožni vrh, Rupe, Socka, Spodnja Hudinja, Strmec pri Vojniku, Svetina, Sentjungert, Škofja vas, Šmartno, Smiklavž, Teharje, Tomaž, Tre-merje, Trnovlje, Verpete, Višnja vas, Vojnik-okolica, Voznik-trg, Zagrad, Zavrh in Zgodno.
4.	Občina Cerknica
Katastrske občine:
Babna polica, Babno polje, Begunje pri Cerknici, Benete, Bezuljak, Bločice, Cajnarje, Cerknica, Dane, Dolenja vas, Glažuta, Gorenje Jezero, Gradiško, Grahovo, Hiteno, Hudi vrh, Iga vas, Javorje, Jeršiče, Knežja njiva, Kozarišče, Kožljek, Krajič, Kranj če, Kremenca, Leskova dolina, Lipsenj, Lož, Metulje, Nadlesk, Nova vas. Osredek, Otave, Otoki, Otok II, Podcerkev, Poljane, Pudob, Radlek, Rakek, Rakov Škocjan, Ravne pri Žlicah, Ravne pri Topolu, Ravnik, Runarsko, Selšček, Stari trg pri Ložu, Strmca, Studenec, Studeno, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Unec, Velike Bloke, Veliki vrh, Viševek, Volčje, Vrh, Vrhnika, Zales, Zerovnica in Zilce.
6. Občina Črnomelj
Katastrske občine:
Adlešiči, Bedenj, Belčji vrh, Blatnik, Bojanci, Brezje pri Vlnjem vrhu, Bukova gora, Butoraj, Cerkvišče, Črešnjevec, Crmošnjice, Črnomelj, Damelj, Dobliče, Dolenja Podgora, Dragatuš, Golek, Golob in j ek, Griblje, Hrast pri Vinici, Kleč, Kot, Loka, Marindol, Mavrlen,
Nova Lipa, Petrova vas. Planina, Preloka, Pribišje, Radenci, Semič, Sinji vrh, Sodevci, Sodji vrh, Stara lipa, Stari trg ob Kolpi, Stale, Strekl j e vec, • Talčj i vrh, Tanča gora, Tribuče, Učakovci, Vinica, Vinji vrh, Vra-noviči, Zastava in Zuniči.
6.	Občina Domžale
Katastrske občine:
Blagovica, Brdo, Brezovica, Češnjice, Depala vas, Dob, Dobeno, Domžale, Dragomelj, Drtija, Homec, Ihan, Koreno, Krašce, Krašnja, Krtina, Limbarska gora, Loka, Lukovica, Mengeš, Moravče, Negastrn, Peče, Prevoje, Pšata, Radomlje, Rafolče, Rova, Selo, Spodnje Koseze, Studenec, Sentožbolt, Studa, Trojane, Trojica, Trzin, Učak, Velika vas, Vrhpolje, Zgornje Koseze, Zlato polje in Zirovše.
7.	Občina Dravograd
Katastrske občine:
Črneče, Črneška gora, Danijel pri Trbonjah, Dobrova, Dravograd, Duh na Ojstrici, Goriški vrh, Grad, Kozji vrh, Libeliče, Libeliška gora, Ojstrica, Otiški vrh I, Otiški vrh II, Selovec, Šentjanž pri Dravogradu, Trbonje, Velka, Vič in Vrata.
8.	Občina Gornja Radgona
Katastrske občine:
Apače, Blaguš, Boračeva, Crešnjevci, Črnci, Dragotine!, Drobtinci, Galušak, Gornja Radgona, Gornji Ivanjcl, Grabe, Grabonoš, HercegovšČak, Hrastje-Mota, Hrašenski-Rački vrh, Ivanjševci, Jamna, Janžev vrh, Kapelski vrh, Kokolanjščak, Konj išče, Kraljevci, Ku-nova, Lastomerci, Lomanoše, Lutverci,1 Mele, Murski vrh, Murščak, Nasova, Negova, Očeslavci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski vrh, Plitvica, Plitvički vrh, Podgorje, Police, Radenci, Radvenci, Rihtarovci, Rožički vrh, Segovci, Selišči, Slaptinci, Sov jak, Spodnja Ščavnica, Spodnji Ivanjci, Stanetinci, Stavešinci, Sratovci, Terbegovci, Vrat j a vas, Vratji vrh, Zbigovci, Zepovci in Ziberci.
*
9.	Občina Grosuplje
Katastrske občine:
Ambrus, Blečji vrh, Bukovica, Cesta, Češnjice, Dedni dol, Dob, Dobrava, Draga, Gorenja vas, Grosuplje, Grosuplje-naselje, Hudo, Ilova gora, Kompolje, Kriška vas, Krka, Leskovec, Luče, Male Dole, Mali vrh, Metnaj, Muljava, Podboršt, Podbukovje, Podgora, Polica, Ponova vas, Račna, Radohova vas, Sela, Slivnica, Stara vas, Stična, Stranska vas, Sušica, Šentvid, Šmarje, Temenica, Valična vas, Velike Lipi j ene, Velike Pece, Veliko Globoko, Videm-Dobrepolje, Vino, Višnja gora, Višnje, Vrhe, Zagorica, Zagradec, Zdenska vas in Žalna.
10.	Občina Hrastnik
Katastrske občine:
Boben, Dol pri Hrastniku, Gore, Hrastnik, Hrast-nik-mesto, Marno, Podkraj, Studence, Savna peč in Turje.
11.	Občina Idrija
Katastrske občine:
Bukovo. Cerkno, Čekovnik, Črni vrh, Dole, Dolenji Novaki, Godovič, Gorenja Kanomlja, Gorenji Nova-,
ki, Gorje, Idrija-mesto, Idrijski Log, Idrijske Krnice, Javornik, Jelični vrh, Jesenica, Kanji dol, Lahinje, Ledine, Lome, Orehek, Otalež, Planina, Police, Reka-Ravne, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Šebrelje, Vojsko, Vojščica, Vrsnik I, Zadlog in Zakriž.
12.	Občina Ilirska Bistrica
Katastrske občine: .
Bač, Brce, Celje, Dobrepolje, Dolenje, Dolnji Zemon, Gaberk, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Jablanica, Janeževo brdo, Jasen, Jel-šane, Kilovče, Knežak, Koritnice, Koseze, Mala Bukovica, Male Loče, Mereče, Novokračine, Ostržno brdo, Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Podstenje, Bregarje, Prelože, Prem, Račiče, Ratečevo brdo, Rjavče, Sabonje, Smrje, Snežnik, Starod, Studena gora, Sušak, Šembije, Tominje, Topole, Trnovo, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko brdo, Vrbovo, Zabiče, Zajelšje, Zarečica in Zarečje.
13.	Občina Izola-Isola
Katastrske občine:
Dvori nad Izolo, Izola-Isola, Malija in Vinica.
14.	Občina Jesenice
Katastrske občine:
Blejska Dobrava, Doslovče, Dovje, Gozd, Hrušica, Javorniški rovt, Jesenice, Koroška Bela, Kranjska gora, Planina, Plavški rovt, Podkoren, Podmežaklja, Potoki, Prihodi, Rateče, Višelnica II, Zabreznica in Žirovnica.
15.	Občina Kamnik
Katastrske občine:
Bistričica, Črna, Godič, Gojška Planina, Gozd, Hribi, Hruševka, Kamnik, Kaplja vas, Klanec, Košiše,
Križ, Loke, Mekinje, Mlaka, Moste, Motnik, Nasovče, Nevlje, Palovče, Podgorje, Podhruška, Pšajnovica, Rakitovec, Stranje, Suhadole, Smarca, Smartnp v Tuhinju, Špitalič, Tučna, Tunjice, Volčji potok, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile in Županje njive.
16.	Občina Kočevje
Katastrske občine:
Banja Loka, Borovec, Bosljiva loka, Brezje, Briga, Ceplje, Črni potok, Dol, Draga, Fara, Gotenica, Knežja lipa, Koblarji, Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Kuželj, Livold, Mahovnik, Mala gora, Mozelj, Nemška loka, Novi Lazi, Onek, Osilnica, Pirče, Podtabor, Polom, Potiskavec, Predgrad, Rajhenau, Rajndol, Rog, Smuka, Spodnji Log, Stara cerkev, Stari Log, Suhor, Skrilj, Stalcerjt, Trava, Vrh, Zeljne in Žurge.
17.	Občina Koper-Ca podiš tria
Katastrske občine:
Ankaran-Ancarano, Bertoki-Bertocchi, Boršt, Črni kal, Črnotiče, Dekani, Gabrovica, Gažon, Gradin, Hrastovlje, Hribi-Monti di Muggia, Jernej-Bortolo, Koper-Capodistria, KoStabona, Krkovče, Kubed, Loka, Marezige, Movraž, Oltra, Osp, Plavje, Podpeč, Pomjan, Pregara, Pridvor, Rožar, Semedela-Sefnedella, Socerb, Sočerga, Škofij e-Albaro Vescova, Šmarje, Tinjan, Topolovec, Truške in Vanganel.
18.	Občina Kranj
Katastrske občine:
Babni vrt, Bela, Bitnje, Breg ob Kokri, Breg ob Savi, Britof, Cerklje, Cešnjevek, Cirčice, Dobrava, Dru-lovka, Duplje, Golnik, Goriče, Grad, Hrastje, Huje, Jama, Klanec, Kokra, Kokrica, Kranj, Lahovče, Luže, Mavčiče, Naklo, Nemilje, Okroglo, Olševek, Pivka, Planica, Podbrezje, Podreča, Praše, Predoslje, Primskovo, Pšata, Pševo, Rupa, Spodnja Besnica, Spodnje Jezersko, Spodnji Brnik, Srednja vas, Strahinj, Stražišče, Struževo, Suha, Šenčur, Scnturška gora, Šmartno, Ste-fanja gora, Tenetiše, Trboje, Tupaliče, Velesovo, Visoko, Voglje, Vojvodin boršt I, Vojvodin boršt II, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Jezersko, Zgornji Brnik, Zabnica in Žeje.
19.	Občina Krško
Katastrske občine:
Anovec, Anže, Armeško, Brestanica, Brezje, Čemeča vas, Dobrova, Dolenja vas, Dolnji Leskovec, Dovško, Drnovo, Gorica, Gornji Leskovec, Kališovec, Koprivnica, Kostanjek, Kostanjevica, Krško, Leskovec, Lokve, Mali Kamen, Mrčna sela, Orehovec, Oštre, Pesje, Planina, Pleterje, Podbočje, Površje, Presladol, Raka, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Senovo, Senuše, Smlednik, Sremič, Stara vas, Stari grad, Stolovnik, Stranje, Sedem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo in Videm.
20.	Občina Laško
Katastrske občine:
Breze, Debro, Hotemež, Jurklošter, Lahovno, Lahom-šek, Laško, Lažiše, Lokavec, Lože, Marijana vas, Mrzlo polje, Njivice, Obrežje, Olešče, Paneče, Plazov j e, Pož-nica, Rhdeče, Rečica, Reka, Rimske Toplice, Rifengozd, Sedraž, Slivno, Svibno, Sir j e, Šmihel, Trobni dol, Vrh nad Laškim, Vrhovo in Zavra te.
21.	Občina Lenart
Katastrske občine:
Andrehci, Benedikt, Brengova, Cerkvenjak, Cogetinci, Cagona, Crmljenšak, Dražen vrh, Drvanja, Go-čova, Gradišče v Slovenskih goricah, Ihova, Jurovski dol, Kremberg, Krivi vrh, Ledinek, Lenart v Slovenskih goricah, Lokavec, Maina, Močna Nadbišec, Osek, Partinje, Radehova, Rogoznica, Rožengrunt, Selce, Smo-linci, Spodnja Ročica, Spodnja Senarska, Spodnja Voličina, Spodnje Verjane, Spodnji Gasteraj, Srednji Ga-steraj, Spodnji Porčič, Spodnji Zerjavcl, Stari Porčlč, Straže, Setarova, Trije kralji, Trotkova, Varda, Vinička vas, Zamarkova, Zavrh, Zgornja Ročica, Zgornja Senarska, Zgornja Ščavnica, Zgornja Voličina, Zgornje Verjane, Zgornji Gasteraj, Zgornji Porčič, Zgornji Zer-javci, Žice, Zitence in Zupetinci.
22.	Občina Lendava-Lcndva
Katastrske občine:
Banuta-Banutà, Brezovica v Prekmurju, pentiba-Csente, Crenšovci, Dobrovnik-Dobronak, Dolga vas pri Lendavi-Hosszüfalu, Dolina pri Lendavi-Völgylfalu, Dolnja Bistrica, Gaberje-Gyertyänos, Genterovci-Gön-térhàza. Gomilica, Gornja Bistrina, Hotiza, Kamovci-Kamahäza, Kapca-Kapca, Kobilje, Kot pri Muri-Kót, Lakoš-Lakos, Lendava-Lendva, Mala Polana, Mostje
pri Lendavi-Hidvég, Nedelica, Odranci, Petišovci-Pete-shàza, Pince-Pince, Radmožanci-Radamos, Renkovci, Srednja Bistrica, Strehovci, Trnje v Prekmurju, Turnišče, Velika Polana, Zitkovci-Zsitkóc in Žižki.
23.	Občina Litija
Katastrske občine:
Dole pri Litiji, Gozd Reka, Gradišče, Hotič, Jablanica, Ježni vrh, Konj, Konjšica, Kresnice, Kresniški vrh, Liberga, Litija, Moravče, Okrog, Pečice, Poljane, Polšnik, Prelesje, Račiča, Ribče, Sava pri Litiji, Sobra-če, Šmartno, Stanga, Tihaboj, Vače, Velika Goba, Vin-tarjevec in Vodice.
24.	Občina Ljubljana Bežigrad
Katastrske občine:
Beričevo, Bežigrad, Brinje I, Dol pri Ljubljani, Črnuče, Ježica, Kleče, Nadgorica, Podgora, Podgorica in Stožice.
25.	Občina Ljubljana Center
Katastrske občine:
Ajdovščina, Golovec, Gradišče predmestje I, Ljubljana mesto, Poljansko predmestje, Prule, Sentpeter in Tabor.
26.	Občina Ljubljana Moste-Polje
Katastrske občine:
Bizovik, Brinje II, Dobrunje, Dolsko, Javor, Kašelj, Križevska vas Laze, Lipoglav, Moste, Nove Jarše, Petelinje, Podmolnik, Senožeti, Slape, Sostro. Šmartno ob Savi, Stepanja vas, Trebeljevo, Udmat, Vinje, Vola v j e, Zadobrova in Zelena Jama.
27.	Občina Ljubljana Šiška
Katastrske občine:
Bukovica, Dravlje, Gameljne, Glince, Golo brdo, Hraše, Medvode, Moše, Polje, Preska, Rašica, Repnje, Senica, Skaručna, Smlednik, Sora, Spodnja Šiška. Spodnje Pirniče, Stanežiče, Studenčice, Šentvid nad Ljubljano, Sinkov turn, Šmartno pod Smarno goro. Tacen,, Topol, Vesca, Vižmarje, Vodice. Zapoge, Zbilje, Zgornja Šiška, Zgornje Pirniče in Žlebe.
28.	Občina Ljubljana Vlč-Rudnlk
Katastrske občine:
Babna gora, Brdo, Brezovica, Butajnova, Crni vrh, Dobravica, Dobrova, Drenik, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Gradišče predmestje II, Grič, Horjul, Ig, Iška Loka, Iška vas, Jezero, Kamnik, Karlovško predmestje, Krakovsko predmestje, Krvava peč, Lanišče, Lužarji, Osolnik, Pijava gorica, Podsmreka, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rudnik, Selo nad Polhovim Gradcem, Selo pri Robu, Setnik, Šentjošt, Šujica, Tomišelj, Trnovsko predmestje, Turjak, Ulaka, Velike Lašče, Vič, Vrbljene, Vrzdenec, Zaklanec, Zapotok, Zažar in Zelimlje.
29.	Občina Ljutomer
Katastrske občine:
Babinci, Berkovci, Bolehnečiči, Boreči, Branoslav-ci, Bučečovcl, Bučkovci, Bunčani, Cezanjevci, Oven, Desnjak, Drakovci, Gibina, Globoka, Godemarci, Gre-
sovščak, Urlava, Ujaševci, Ilovci, Kamenščak, Ključa-rovci pri Ljutomeru, Krap j e, Kristanci, Križevci, Kur-šinci, Ljutomer, Logarovci, Lukavci, Mekotnjak, Moravci, Mota, Noršinci, Nunska graba, Plešivica, Prece-tinci, Presika, Pristava, Radomerje, Radoslavci, Raz-križje, Rinčetova graba, Slamnjak, Stara cesta, Stara Nova vas, Stročja vas, Šafarsko, Veržej, Veščica, Vučja vas in Zasadi.
30.	Občina Logatec
Katastrske občine:
Blekova vas, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Grčarevec, Hotedršica, Hrušica, Laze, Log, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik, Rovte, Vrh in 2i-brše.
31.	Občina Maribor-Pesnica
36.	Občina Maribor-Tezno
Katastrske občine:
Bohova, Creta, Dobrava, Fram, Gorica, Hočko Pohorje, Hotinja vas, Ješenca, Kopivnik, Loka pri Framu, Loka pri Rošnji, Marjeta na Dravskem polju, Miklavž na Dravskem polju, Morje, Orehova vas, Pivola, Planica, Polana, Podova, Prepolje, Rače, Radizel, Ranče, Rogoza, Skoke, Slivnica, Slivniško Pohorje, Spodnje Hoče, Starše, Tezno, Zgornje Hoče in Zlatoličje.
37.	Občina Metlika
Katastrske občine:
Bojanja vas, Božakovo, Bušinja vas, Dobravice, Dole, Drašiči, Gabrovec, Gradac, Hrast pri Jugorju, Krasinec, Lokvica, Metlika, Podzemelj, Primostek, Radoviča, Radoviči, Rosalnice, Sekuliči in Slamna vas.
Katastrske občine:
Ceršak, Ciringa, Cirknica, Dolnja Počehova, Fle-kušek, Gačnik, Gradiška, Grušena, Jareninski dol, Jareninski vrh, Jedlovnik, Jelenče, Jurski vrh, Kaniža, Kozjak, Kresnica, Kušernik, Pesnica, Pesniški dvor, Ploderšnica, Počenik, Podigrac, Plač, Plintovec, Polička vas, Polički vrh, Ranca, Ročica', Selnica ob Muri, Sladki vrh, Slatina, Slatinski dol, Spodnja Velka, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski dol, Spodnje Vrtiče, Srebotje, Svečina, Šentilj v Slovenskih goricah, Šomat, Špičnik, Štrihovec, Trate, Vajgen, Vrsnik, Vukovski dol, Vukovski vrh, Zgornja Kungota, Zgornja Velka, Zgornje Dobrenje, Zgornje Hlapje, Zgornje Vrtiče, Zgornji Dražen vrh in Zgornji Jakobski dol.
32.	Občina Maribor-Pobrežje
Katastrske občine:
Brezje, Celestrina, Ciglence, Dogoše, Dragučova, Dvorjane, Grušova, Hrenca, Jablance, Ložane, Malečnik, Melje, Metava, Nebova, Orešje, Pernica, Pobrežje, Ruperče, Spodnja Korena, Spodnji. Duplek, Trčova, Vodole, Vosek, Vukovje, Vurberk, Završka vas, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica, Zrkovci in Žikarce.
33.	Občina Maribor-Rotovž
Katastrske občine:
Brestrnica, Gaj nad Mariborom, Jelovec, Kamnica, Koroška vrata, Košaki, Krčevina, Mali Rošpoh, Maribor Grad, Morski jarek, Pekel, Počehova, Rošpoh, Srednje, Šober in Zavcarjev vrh.
34.	Občina Maribor-Ruše
Katastrske občine:
Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Činžat, Gerečja vas, Gradišče, Janževa gora, Kumen, Lobnica, Lovrenc na Pohorju, Rdeči breg, Recenjak, Ruše, Ruta, Smolnik, Spodnja Selnica, Spodnji Boč, Spodnji Slemen, Spodnji Vrhov dol, Spodnji Vurmat, Veliki Boč, Zgornja Selnica, Zgornji Boč in Zgornji Slemen.
35.	Občina Maribor-Tabor Katastrske občine:
1
38.	Občina Mozirje
Katastrske občine:
Bočna, Brezje, Florjan pri Gornjem gradu, Gornji grad, Homec, Kokarje, Konjski vrh. Krnica, Lenart pri Gornjem gradu, Lepa njiva, Ljubija, Ljubno, Logarska dolina, Loke, Luče, Mozirje, Podveža, Podvo-lovjek, Poljane, Prihova, Primož pri Ljubnem, Pusto polje, Radegunda, Radmirje, Raduha, Rečica ob Savi-nji-trg, Savina, Solčava, Spodnja Rečica, Šentjanž, Šmartno ob Dreti, Šmihel, Smiklavž, Ter, Tirosek in Zgornje Pobrežje.	\
39.	Občina Murska Sobota
Katastrske občine:
Adrijanci, Andrejci, Bakovci, Beltinci, Berkovci-Berkehàza, Bodonci, Bogojina, Bokrači, Boreča, Bo-rejci, Bratonci, Brezovci, Budinci, Bukovnica, Cankova, Cepinci, Cernelavci, Cikečka vas-Csekefa, Danko vci, Dolenci, Dokležovje, Dolič, Dolina, Dolnji Slaveči, Doma j inči, Domanj ševci-Domonkosta, Fikšinci, Filovci, Fokovci, Gančani, Gederovci, Gerlinci, Gorica, Grad, Gornji Crnci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Gradišče, Hodoš-Hodos, Ivanci, Ivanjševci-Jano-sfa, Ivanovci, Ižakovci, Jurij, Kančevci, Korovci, Ko-šarovci, Kovačcvci, Krajna, Kramarovci, Krašči, Križevci, Krnci, Krog, Krplivnik-Kapornak, Kruplivnik, Kukeč, Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma, Lemerje, Lipa, Lipovci, Lončarovci-Gerohaza, Lucova, Lukačevci, Mačkovci, Markišavci, Markovci, Martinje, Martjanci, Matjaševci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Moščanci, Motovilci, Motvarjevci-Szentlàszló, Murska Sobota, Murski Crnci, Murski Petrovci, Nemčavci, Neradnov-ci, Noršinci, Novi Beznovci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Panovci, Pečarovci, Pertoča, Peskovci, Petanjci, Polana, Pordašinci-Kisfalu, Poznanovci, Predanovci, Pro-sečka vas, Prosenjakovci-Pärtosfalva, Puconci, Pužev-ci, Radovci, Rakičan, Rankovci, Ratkovci, Rogašovci, Ropoča, Satahovci, Sebeborci, Selo, Serdica, Skakovci, Sodišinci, Sotina, Središče-Szerdahely, Stanjevci, Stari Beznovci, Strukovci, Salamenci, Šalovci, Sulinci, Tešanovci, Tišina, Topolovci, Trdkova, Tropovci, Va-darci, Vanča vas, Vaneča, Večeslavci, Veščica, Vi-donci, Vučja gomila, Zenkovci in Zenavlje.
40.	Občina Nova Gorica
Hrastje, Laznica, Limbuš, Ob železnici, Pekre, Razvanje, Spodnje Radvanje, Studenci, Tabor, Zgornje
Radvanje in Zgornji Vrhov doL
Katastrske občine:
Ajba, Anhovo, Avče, Banjšice, Bate, Biljana, Bilje, Bodrež, Branik, Bukovica, Cerovo, Cepovan, De-
skle, Doblar, Dornberk, Gabrje ob Vipavi, Gorenja vas, Gradišče, Grgar, Idrija nad Kanalom, Kal nad Kanalom, Kanal, Kojsko, Kostanjevica na Krasu, Kozana, Kožbana, Krasno, Kromberk, Lažna, Lipa, Loke, Lokovec, Lokve, Medana, Miren, Mirnik, Morsko, Mr avl j evi, Neblo, Nova Gorica, Nova vas, Opatje selo, Orehovlje, Osek, Ozeljan, Plave, Podsabotin, Prva-čina, Ravnica, Renče, Ročinj, Rožna dolina, Rupa, Sela na Krasu, Solkan, Spodnja Branica, Stara gora, Šempas, Šempeter, Šmartno, Sma ver, Šmihel, Temnica, Trnovo, Ukan j e, Vedrijan, Vipolže, Višnjevik, Vitovlje, Vogrsko, Vojščica, Vrh kanalski, Vrhovlje, Vrtoče in Vrtojba.
41.	Občina Novo mesto
Katastrske občine:
Ajdovec, Bela Cerkev, Brezova reber, Bršljin, Brusnice, Cerovec, Crošnjicc, Daljnji vrh, Dobindol, Dobrava, Dole, Družinska vas, Dvor, Gabrje, Globo-dol, Golobinjek, Gorenja Orehovica, Gorenja Straža, Gorenja vas, Gorenje Polje, Gornji Križ, Gotna vas, Gradišče, Herinja vas, Hinje, Hmeljčič, Hrušica, Jurka vas, Kandija, Lakovnice, Mirna peč, Mršeča vas, Novo mesto, Ostrog, Podstenice, Podturen, Polho-vica, Poljane, Potov vrh, Prečna, Ragovo, Reber, Sela pri Hinjah, Smolenja vas, Stara vas, Stare žage, Stavča vas, Stopiče, Stranska vas, Šentjernej, Sent-peter, Šmihel pri Novem mestu, Šmihel pri Žužemberku, Težka voda, Tomažja vas, Toplice, Veliki Pod-Ijuben, Veliko Lipje, Vinja vas, Vrhpolje, Zagorica, Zagrad, Zajčji vrh, Zbure, Zaloviče, Zdinja vas, Žužemberk in Zvirče.
42.	Občina Ormož
Katastrske občine:
Bratonečice, Bresnica, Cerovec - Stanka Vraza, Cvetkovci, Frankovci, Gomila, Grabe pri Središču, Hardek, Hermanci, Hum, Ivanjkovci, Jastrebci, Kaj-žar, Ključarovci pri Ormožu, Kog, Koračiće, Lačaves, Lahonci, Lešnica pri Ormožu, Libanja, Litmerk, Lo-peršice, Mala vas, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Miklavž, Obrež, Ormož, Osluševci, Pavlovci, Pavlovski vrh, Podgorci, Pršetinci, Pušenci, Rakovci, Rucmanci, Runcč, Savci, Senešci, Senik pri Tomažu, Sodinci, Središče, Stanovno, Strjanci, Salovci pri Središču, Sardin j e, Tomaž, Trgovišče, Trnovci, Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zasavci, Žerovinci in Žvab.
43.	Občina Piran-Pirano
Katastrska občine:
Nova vas, Piran-Pirano, Portorož-Portorose, Raven in Sečovlj c-Sicciole.
44.	Občina Postojna
Katastrske občine:
Bukovje, Dolenja planina, Gorenja Planina, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Jurišče, Jur jeva dolina, Kal, Košana, Kačja vas, Landol, Matenja vas, Nadanje selo, Narin, Orehek, Palčje, Parje, Petelinje, Postojna, Radohova vas, Rakitnik, Rakulik, Razdrto, Selce, Slavina, Stara Sušica, Stara vas, Strane, Strmica, Studenec, Studeno, Suhorje, Šmihel pod ■Nanosom, Trnje, Velika Brda, Volče, Zagon, Zagorje in Zalog.
45.	Občina Ptuj
Katastrske občine:
Apače, Belavšek, Belski vrh, Biš, Bišečki vrh, Bodkovci, Bolečka vas, Bolfenk, Borovci, Bratislave!, Brezovec, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Cirkulane, Čermožiše, pesenci, Destrnik, Dežno, Dobrina, Doklece, Dolane, Dolena, Dolič, Dornava, Dragonja vas,- Dra-govič, Dravci, Dravinjski vrh, Draženci, Drbetinci, Drenovec, Drstelja, Formin, Gajevci, Gerečja vas, Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gorišnica, Gradišča, Gradiščak, Gradišče, Grajena, Grajenščak, Grlinci, Gruškovec, Gruškovje, Hajdina, Hajdoše, Hlaponci, Hrastovec, Hvaletinci, Jablovec, Janežovci, Janežovski vrh, Janški vrh, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, z Kočice, Korenjak, Kozminci, Krčevina pri Ptuju, Krčevina pri Vurberku, Kukava, Kupčinji vrh, Lancova vas, Lešje, Levanjci, Ljubstava, Ločič, Ločki vrh, Lovrenc na Dravskem polju, Ložina, Majski vrh, Mala Varnica, Mala vas,, Mali Okič, Markovci, Medribnik, Meje, Mestni vrh, Mezgovci, Mihovce, Mostje, Moškanj-ci, Muretinci, Nadole, Nova vas pri Markovcih, Nova ■vas pri Ptuju, Novinci, Pacinje, Paradiž, Pestike, Pleterje, Pobrežje, Podlehnik, Podlože, Podvinci, Pohorje, Polenci, Polenšek, Pongrce, Prora d, Pristava, Prvenci, Ptuj, Ptujska gora, Repišče, Rjavci, Rodni vrh, Rogoznica, Rotman, Sakušak, Sedlašek, Sela, Senčak, Sestrže, Sitež, Skorba, Skorišnjak, Skrblje, Slatina, Slavšina, Slomi, Slovenja vas, Sobetinci, Spodnje Jablane, Spodnji Leskovec, Spodnji Velovlek, Spuhlja, Stanošina, Starošince, Stogovci, Stojnci, Stoperce, Strajna, Stražgonjca, Sveča, Svetinci, Sikole, Šturmovci, Tibolci, Trdobojci, Trnovec, Trnovska vas, Trnovski vrh, Turški vrh, Vareja, Velika Varnica, Veliki Okič, Veliki Vrh, Vintarovci, Vitomarci, Zabovci, Zagojiči, Zagorci, Zakl, Zamušani, Zavrč, Zgornja Pristava, Zgornje Jablane, Zgornji Leskovec, Zgornji Velovlek, Žetale in Zupečja vas.
46.	Občina Radlje ob Dravi
Katastrske občine:
Branik, Brezni vrh, Brezno, Brezovec, Dravče, Dobrava, Hudi kot, Janževski vrh, Javnik, Kozji vrh, Lehen, Mlake, Orlica, Ožbalt, Pernice, Planina, Pod-lipje, Podvelka, Primož na Pohorju, Radelea, Radlje ob Dravi, Rdeči breg II, Remšnik, Ribnica na Pohorju', Spodnja Gortina, Spodnja Kapla, Spodnja Muta, Spodnja Vižinga, Stihi vrh, Šentjanž nad Drav-čami, Šentvid, Vas, Vuhred, Vuzenica, Zgornja Gortina, Zgornja Kapla, Zgornja Muta, Zgornja Vižinga in Zgornji Vurmat.
47.	Občina Radovljica
Katastrske občine:
Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Bohinjska Srednja Vas, Brezje, Češnjica pri Kropi, Dobrava pri Kropi, Gor-juše, Hraše, Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Ljubno, Mošnje, Nemški rovt, Nomenj, Nova vas, Otok, Peračica, Podhom, Poljšica, Predtrg, Radovljica, Rečica, Ribno, Savica, Selo pri Bledu, Spodnje Gorje, Srednja vas, Studor, Višelnica I, Zaloše, Zasip, Zgornje Gorje in Želeče.
48.	Občina Ravne na Koroškem
Katastrske občine:
Belšak, Bistra, Brdinjc, Breznica, Črna, Dobja vas. Dolga brda, Farna vas, Jamnica, Javorje, Jaz-
bina, Koprivna, Koroški Selovec, Kotlje, Leše, Lokovica, Lom, Ludranski vrh, Meža onkraj, Meža takraj, Mežica, Navrški vrh, Plat, Podgora, Podpeca, Poljana, Prevalje, Preški vrh, Ravne, Stražišče, Strojna, Suhi vrh, Šentanel, Tolsti vrh, Topla, Uršlja gora I, Uršlja gorä II, Zagrad in Zelen breg.
49.	Občina Ribnica
Katastrske občine:
Dane, Dolenja vas, Gora, Gorenja vas, Goriča vas, Grčarice, Gregor, Hrib, Jurjeviča, Podpoljane, Prigorica, Rakitnica, Retje, Ribnica, Sodražica, Sušje, Travnik, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimari-ce.
50.	Občina Sevnica
Katastrske občine:
Blanca, Boštanj, Breg, Brezovo, Bučka, Cerovec, Cimik, Goveji dol, Hubajnica, Kal, Kladje, Kompolje, Krajna Brda, Krsinji vrh, Ledina, Log, Loka pri Zidanem mostu, Malkovec, Metni vrh, Okroglice, Pijavice, Podboršt, Podgorje, Podvrh, Poklek, Radež, Selce, Sevnica, Studenec, Šentjanž, Šmarje, Telče, Trnovec, Tržišče, Vrh, Zabukovje, Zigerski vrh in Zurkov dol.
51.	Občina Sežana
Katastrske občine:
Artviže, Avber, Barka, Bazovica, Brestovica, Brezovica, Brje, Dane, Divača, Dolanci, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Draga, Dutovlje, Famlje, Gabrče, Gabro-vica, Golac, Gorjansko, Gornje Vreme, Gradišče, Griže, Gročana, Gropada, Hotična, Hrpelje, Hruševica, Ivanji grad. Javorje, Kazlje, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kodreti, Komen, Kopriva, Kovčice, Kozjane, Krajna vas, Križ, Laže, Lokev, Mali dol, Markovščina, Materija, Merče, Misliče, Naklo, Obrov, Ocizla, Pliskovica, Podgorje, Podgrad, Poljane, Potoče, Povir, Prešnica, Rakitovec, Ritomeče, Rodik, Salež, Senadole, Senožeče, Sežana, Skopo, Slivje, Sveto, Škofije, Škrbina, Štanjel, Štjak, Štorje, Tatre, Tomačevica, Tomaj, Trebče, Utovlje, Vareje, Vatovlje, ^Veliki dol, Veliki Repen, Veliko Polje, Voglje, Volčji grad, Vremski Britof in Zazid.
52.	Občina Slovenj Gradec
Katastrske občine:
Brda, Dobrava, Golavabuka, Gornji Dolič, Gradišče, Graška gora, Kozjak, Legen, Mislinja, Paka II, Pameče, Podgorje, Sele, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Srednji Dolič, Stari trg, Šentilj pod Turjakom, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Smiklavž, Veluna, Vodriž, Vrhe, Završe, Šentvid nad Valdekom in Zgornji Razbor.
53.	Občina Slovenska Bistrica
Katastrske občine:
Bojtina, Božje. Brezje pri Oplotnici, Brezje pri Poljčanah, Bukovec, Cigonca, Črešnjevec, Dežno, Frajhajm, Gabernik, Gaj, Gladomes, Hošnica, Hrastovec, Jelovec. Jurišna vas, Kalše, Koritno, Kot, Kovača vas, Laporje, Lušečka vas, Malo Tinje, Modra-že, Ogljenšak, Okoška vas, Oplotnica, Očelj, Pečke, Pekel, Planina, Podkoše, Poljčane, Prebukovje, Pre-trež, Rep, Ritoznoj, Slovenska Bistrica, Smrečno,
Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Stanovsko, Stari grad, Stopno, Studenice, Sento-vec, Šmartno na Pohorju, Štatenberg, Tinjska gora, Urh, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Konjicah, Vrhole pri Laporju, Zgornja Bistrica, Zgornja Ložnica, Zgornja Polskava, Zgornje Grušovje, Zlogona gora in Zabij ek.
54.	Občina Slovenske Konjice
Katastrske občine:
Bezina, Brezen, Gorenje pri Zrečah, Hudinja, Jernej pri Ločah, Koble, Konjiška vas, Križevec, Ličenca, Lipoglav, Ljubnica, Loče, Loška gora, Padeški vrh, Paka I, Perovec, Preloge, Rađana vas, Resnik, Skomarje, Slemene, Slovenske Konjice, Spodnje Grušovje, Spodnji Dolič, Stenica, Stranice, Skalce, Tepanje, Tolsti vrh, Vitanje, Zbelovska gora, Zgornje Laže, Zreče in Žice.
55.	Občina Šentjur pri Celju
Katastrske občine:
Bezovje, Brezje, Dobrina, Dolga gora, Dramlje, Golobinjek, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno, Javorje, Kalobjc, Kameno, Krajnčiča, Lažiše, Loka pri Zusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Marija Dobje, Ostrožno, Paridol, Planina, Planinca, Planinska vas, Pletovarje, Podgrad, Podpeč, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Presečno, Primož, Rifnik, Slatina, Slivnica pri Celju, Straška gora, Suho, Šentjur pri Celju, Šentvid pri Planini, Tratna, Vezovje, Vodruž, Voduce, Vodulc, Žagaj, Zgornje Selcq in Zlateče.
56.	Občina Škofja Loka
Katastrske občine:
Barbara, Bukovčica, Bukovica, Danje, Davča, Dobje, Dobračeva, Dolenčice, Dolenja Dobrava, Dolenja vas, Dolenje brdo, Dorfarje, Draga, Dražgoše, Godešič, Gorenja Ravan, Gorenja vas, Hotavlje, Javorjev dol, Kališe, Koprivnik, Kovski vrh, Križna gora, Lani-še, Ledinica, Lenart, Leskovica, Lučine, Martinj vrh, Opale, Ožbolt, Pevno, Podjelovo brdo, Pòdlonk, Po-dobeno, Podvrh, Puštal, Reteče, Selca, Sopotnica, Sorica, Staniše, Stara Loka, Stara Oselica, Stari dvor, Studeno, Suha, Škofja Loka, Trebija, Visoko, Vrsnik II, Zali log, Zgornja Luša, Zminec, Železniki, Ziri in Zirovski vrh.
57.	Občina Šmarje pri Jelšah
Katastrske občine:
Babna gora, Babna reka, Bobovo, Bodrež, Brecljevo, Brestovec, Buče, Cerovec, Ceste, Čača vas, Dek-manca, Dobležiče, Dobovec, Dol, Donačka gora, Dren-sko rebro, Drevenik, Dvor, Ema, Gorjane, Grliče, Gro-belce, Hajnsko, Hrastje, Imeno, Ješovec, Kačji dol, Kamence, Koretno, Kozje, Kristan vrh, Kunšperk, Lastnič, Lemberg-okolica, Lemberg-trg, Male Rodne, Negojne, Nezbiše, Nimno, Orehovec, Osredek, Pijovci, Pilštajn, Plat, Platinovec, Ples, Podčetrtek, Podsreda. Preloge, Pristava, Rajnkovec, Ratanska vas, Rjavica, Rogaška Slatina, Rogatec, Roginska gorca, Sedlarjevo. Senovica, Sladka gora, Sodna vas, Sopote, Spodnja Kostrivnica, Spodnja Ponkvica, Spodnje Sečovo, Spodnje Selce, Stojno selo, Strmec, Šmarje pri Jelšah, Tekačevo, Tinsko, Tlake, Topole, Trebče, Trlično, Trška gorca, Tržišče, Velike Rodne, Verače, Vetrnik,
Vidoviča, Virštajn, Vonarje, Vrenska gorca, Vrh, Vršna vas, Zadrže, Žagaj, Zagorje, Zdole, Zgornji Gabrnik in Zibika.
58.	Občina Tolmin,
Katastrske občine:
Borjana, Bovec, Breginj, Bakovski vfti, Čadrg, Čezsoča, Ciginj, Dolje, Drežnica, Gorenja Trebuša, Grahovo, Idrija pri Bači, Idrsko, Kanalski Lom, Kamno, Kneža, Kobarid, Koritnica, Kozaršče, Kred, Ladra, Livek, Ljubinj,! n g pod Mangartom, Log j e, Lom, Mod-"rejce, Most na i, Obloke, Pečine, Podbrdo, Pod-melec, Poljubinj, Ponikve, Prapetno brdo, Robldišče, Rut, Rute, Sedlo, Sela, Slap, Smast, Soča desna, Soča leva, Srpenica, Staro selo, Strmec, Stržišče, Sužid, Svino, Šentviška gora, Tolmin, Trenta desna, Trenta leva, Trnovo, Utre, Volarje, Volče, Vrsno, Zatolmin, Žabče in Žaga.
59.	Občina Trbovlje
Katastrske občine:
Bevško, Čeče, Čebine, Dobovec, Knczdol, Ojstro, Prapreče, Trbovlje in Vrhe I.
60.	Občina Trebnje
Katastrske občine:
Bistrica, Brezovica, Čatež, Cešnjevek, Dobrnič, Dolga njiva, Jelševec, Knežja vas, Korita, Laknica, Lukovek, Mali Videm, Medvedje selo, Mirna, Mokronog, Novo Zabukovje, Ornuška vas, Ostrožnik, Ponikve, Prapreče, Roje, Sela pri Sumberku, Sela-Mirna, Staro Zabukovje, Stehanja vas, Straža, Šentrupert, Sevnica, Skovec, Stefan, Trebelno, Trebnje, Velika Loka, Veliki Gaber, Vrhtrebnje in Zagorica.
61.	Občina Tržič
Katastrske občine:
Bistrica, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Senično, Tržič, Zvirče in Ziganja vas.
62.	Občina Velenje
Katastrske občine:
Bele vode, Bevče, Cirkovce, Florjan pri Šoštanju, Gaberke, Gavce, Gorenje, Hrastovec, Kavče, Laze, Lokovica, Ložnica, Paka, Paška vas, Paški Kozjak, Plešivec, Podkraj, Ravne, Rečica ob Paki, Skorno pri Šoštanju, Šentvid pri Zavodnjah, Skale, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšica, Velenje, Veliki vrh in Zavodnje.
63.	Občina Vrhnika
Katastrske občine:
Blatna Brezovica, Borovnica, Breg, Log, Podlipa, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zabočevo in Zaplana.
64.	Občina Zagorje ob Savi
Katastrske občine:
Brezje, Čemšenik, Hrastnik pri Trojanah, Izlake, Jesenovo. Kandrše, Kolovrat, Kotredež, Loke pri Zagorju, Podkum, Potoška vas, Rodež, Ržiše, Šemnik, Sentlambert, Vrhe II, Zabava, Zagorje in Zagorje-mesrto.
65.	Občina Žalec
Katastrske občine:
Andraž, Braslovče, Črni vrh, Črnova, Dobrič, Dobrovlje, Gomüsko, Gorica, Gornja vas, Gotovlje, Grajska vas, Jeromin, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Levec, Liboje, Lipje, Ločica, Male Braslovče, Marija Reka, Matke, Miklavž, Ojstriška vas, Orla vas, Petrovče, Podvin, Podvrh, Polzela, Pongrac, Ponikva, Prebold, Prekopa, Prelska, Spodnje Gorče, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Smatevž, Tešova, Trnava, Velika Pirešica, Vinska gora, Vransko, Zabukovica, Zalog, Založe, Zaplanina, Žalec in Železno.
III.	PREHODNE DOLOČBE
9.	člen
Občine Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Mari-bor-Ruše, Maribor-Pesnica, Maribor-Tabor, in Ma-ribor-Tezno (v nadaljnjem besedilu: novoustanovljene občine) se ustanovijo 1. aprila 1982.
Občina Maribor, ustanovljena z zakonom o združitvi mariborskih občin (Uradni list SRS, št. 42-221/ 66), na območju, določenem na podlagi navedenega zakona, preneha 31. marca 1982.
10.	člen
Skupščina občine Maribor najpozneje do 30. septembra 1981 z odlokom določi število delegatskih mest v zborih skupščin novoustanovljenih občin ter konference delegacij in število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij delegirajo v zbore združenega dela in zbore krajevnih skupnosti skupščin novoustanovljenih občin.
11.	člen
Skupščine novoustanovljenih občin se konstituirajo po prvih splošnih volitvah delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih za delegiranje delegatov v zbore združenega dela in zbore krajevnih skupnosti ter po splošnem glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Prve seje skupščin novoustanovljenih občin skliče predsednik Skupščine občine Maribor najpozneje 30 dni po opravljenih splošnih volitvah.
12.	člen
Do konstituiranja skupščin novoustanovljenih občin in izvolitve njihovih-izvršnih svetov izvršujeta pravice in dolžnosti teh skupščin in izvršnih svetov Skupščina občine Maribor in Izvršni svet Skupščine občine Maribor.
Dokler se ne ustanovijo in začnejo z delom upravni organi in organizacije novoustanovljenih občin, opravljajo upravne naloge v mejah pravic in dolžnosti novoustanovljenih občin upravni organi občine Maribor.
IV.	KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1.	zakon o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 35-194/64);
2.	zakon o združitvi mariborskih občin (Uradni 'ist SRS, št. 42-221/66); določba prvega odstavka 1.
člena pa se uporablja do 31 marca 1982;	►
3.	zakon o spremembi območij občin Logatec in Škofja Loka ,Uradni list SRS, št. 24-201/69).
14.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1393.
Ma podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav
Razglaša se zakon o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980 in na seji Zbora občin 5. novembra 1980.
St. 0100-108/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o
ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav
1.	člen
Za varstvo človekovega življenja in zdravja ter za varstvo človekovega okolja pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj se na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji ter na področju varnosti jedrskih objektov in naprav izvajajo ukrepi, predpisani z zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list SFRJ, št. 54-780/76 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
2.	včlen
Ta zakon določa organe in organizacije, pristojne za izvajanje ukrepov za varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter za varnost jedrskih objektov in naprav, kot tudi način zagotavljanja .sredstev za izvajanje predpisanih ukrepov in nalog.
3.	člen
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen :	/
—	radioaktivne snovi so tiste snovi, ki vsebujejo enega ali več nestabilnih izotopov, ki pri razpadu oddajajo ionizirajoča sevanja in katerih.aktivnost oziroma koncentracijo presega predpisane, meje;
—	aktivnost je hitrost razpadanja radioaktivne snovi, dana v številu razpadov na enoto časa;
—	ionizirajoče .sevanje je vsako elektromagnetno sevanje ah delci, ki pri prehodu skozi snov neposredno ali posredno ustvarjajo ionske pare;
—	visokoaktivne snovi so vse tiste radioaktivne snovi, katerih aktivnost presega predpisano mejo tako, da so za njihovo uporabo, transport in skladiščenje potrebni posebni varnostni ukrepi;
—	cenitveni produkti so radioaktivni in stabilni izotopi ki nastanejo pri cepitvah težkih izotopov;
—	stopnja obsevanosti celega telesa ali posameznega telesnega organa je množina energije, ki jo je v tkivu telesa ali organa oddalo ionizirajoče sevanje na enoto teže, pomnoženo s faktorjem, ki upošteva vrsto sevanja in njegovo biološko učinkovitost na tkivo;
—	jedrsko gorivo je vsak material, ki vsebuje cepljive ali oplodite izotope urana, torija in plutonija v količinah, ki presegajo predpisano mejo;
—	radioaktivne odpadne snovi so vse odpadne snovi ali odpadni predmeti iz delovnih postopkov v jedrskem objektu ali napravi, ki so onesnažene z radioaktivnimi snovmi oziroma, ki vsebujejo enega ali več radioaktivnih izotopov in katerih aktivnost presega predpisano mejo tako, da se jih brez predelave, čiščenja in nadzora ne sme spuščati v okolico;
—	obsevana goriva so jedrska goriva, ki so bila v jedrskem reaktorju že uporabljena in ki so zaradi nakopičenih cepitvenih produktov radioaktivna;
—	radioaktivne rudnine so rude, ki, vsebujejo naravne radioaktivne izotope, predvsem uran ali torij v ravnotežju z njihovimi potomci;
—	jedrske surovine so rude in koncentrati, pridobljeni iz takih rud, ki vsebujejo uran ali torij v gospodarsko pomembnih količinah:
—	jedrski objekti in naprave so jedrske elektrarne, jedrski reaktorji, pospeševalniki, laboratoriji za delo z radioaktivnimi snovmi v.soke aktivnosti, naprave, v katerih se predelujejo radioaktivne rudnine, jedrske surovine, obsevana goriva in cepitveni produkti ter objekti, v katerih se hranijo, obdelujejo in dokončno odlagajo radioaktivne odpadne snovi;
—	jedrska varnost je skupnost vseh ukrepov, med katerimi so predvsem tisti tehnični in organizacijski ukrepi ki morajo biti zagotovljeni med gradnjo jedrskih objektov in naprav in se preverijo med po- i skusnim obratovanjem in ki se izvajajo med uporabo kot tudi po prenehanju obratovanja in v vsakršnih razmerah zagotavljajo varnost človekovega okolja pred radioaktivnim onesnaževanjem z radioaktivnimi snovmi ter preprečujejo nastanek jedrske nezgode;
—	jedrska nezgoda je vsak izredni dogodek v jedrskem objektu ah pri jedrski napravi, ki lahko povzroči zaradi obsevanja prek predpisanih meja telesno poškodbo ali smrt oziroma ogrozi zdravstveno stanje delavcev in prebivalstva, ter lahko povzroči . materialno škodo ali poslabšanje okolja zaradi radioaktivnega onesnaževanja ali zaradi kombiniranega vpliva ionizirajočega sevanja ter toplotnih in mehanskih učinkov procesov, ki so posledica nezgode pri delovanju jedrske naprave;
—	radioaktivno onesnaževanje je vsako onesnaževanje oseb, predmetov, prehrambenih proizvodov, delovnih in bivalnih površin ter živine in obdelovalnih površin z radioaktivnimi snovmi prek predpisanih mej;
—	čiščenje radioaktivnega onesnaženja je eden ali več postopkov, s katerimi odpravimo ali zmanjšamo onesnaženost osebja, predmetov, prehrambenih proizvodov, delovnih in bivalnih površin ter ž.vine, cest oziroma transportnih poti in obdelovalnih povr-
šin z radioaktivnimi snovmi pod mejo, ki je določena s predpisi.
4.	člen
Ukrepi za varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter ukrepi za varnost jedrskih objektov in naprav, ki imajo pomen za vso republiko, so:
—	sistematično preiskovanje radioaktivnega onesnaževanja z radioaktivnimi snovmi zraka, zemlje, rek, jezer in morja, trdnih in tekočih padavin, pitne vode, človekove hrane in krme;
—	ugotavljanje radioaktivnega onesnaževanja in izvrševanje čiščenja radioaktivnega onesnaženja;
—	vodenje evidence o virih ionizirajočih sevanj in o izpostavljenosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov tem sevanjem;
—	hramba in dokončna odložitev radioaktivnih odpadnih snovi in obsevanega goriva;
—	evakuacija prebivalstva in dobrin z območja, ogroženega zaradi jedrske nezgode ali radioaktivnega onesnaževanja;
—	sistematično spremljanje, evidenca in analiza stanja varnosti v jedrskih objektih in napravah;
—	ukrepi za zagotavljanje jedrske varnosti in zmanjševanje možnosti nastopa jedrskih nezgod;
—	drugi ukrepi, ki jih določajo drugi republiški ali zvezni predpisi in ratificirane mednarodne pogodbe.
5.	člen
Za izvajanje varstva pred ionizirajočimi sevanji in ukrepov za varnost jedrskih objektov in naprav ter za opravljanje drugih nalog po tem zakonu, po zveznem zakonu in po mednarodnih konvencijah ter pogodbah se ustanovi strokovna komisija za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija je skupno delovno telo Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo, Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora, Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, Republiškega komiteja za delo, Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Organi iz prejšnjega odstavka s sklepom o ustanovitvi komisije določijo svoje predstavnike v komisiji, pa tudi strokovnjake ustreznih strokovnih organizacij združenega dela in način njenega dela.
Komisija ima sedež pri Republiškem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo. Sredstya za delo komisije se zagotavljajo v okviru sredstev za delo Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
6.	člen
Organi iz prejšnjega člena si morajo pred odločitvijo v zadevah, ki se nanašajo na varstvo pred ionizirajočimi sevanji in na ukrepe za varnost jedrskih objektov in naprav ter na druga s tem povezana vprašanja, pridobiti mnenje komisije.
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	daje pristojnim republiškim upravnim organom strokovna mnenja v zvezi z izdajo posebnih soglasij ;
—	obravnava osnutke predpisov, varnostnih navodil in napotkov v zvezi z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnostjo ter predlaga pristojnim republiškim upravnim organom njihovo izdajo;
—	obravnava in predlaga ukrepe za zmanjšanje možnosti jedrskih nezgod in druge preventivne ukrepe za zboljšanje varnosti obratovanja jedrskih ob-
jektov in naprav ter zaščite pred ionizirajočimi sevanji;
—	obravnava načrte ukrepov za tehnično in fizično zavarovanje radioaktivnih snovi, jedrskega goriva ter jedrskih objektov in naprav
—	obravnava in predlaga načrt ukrepov za primere jedrskih nezgod in koordinira delo v takih primerih;
—	obravnava poročila o stanju in dejavnosti na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in varnosti jedrskih objektov in naprav ter poročila o delu pristojnih republiških upravnih organov in ustreznih organizacij združenega dela ter koordinira njihovo delo;
—	obravnava druga strokovna vprašanja v zvezi z varstvom pred ionizirajočimi sevanji in ukrepi za varnost jedrskih naprav;
—	obravnava in predlaga ukrepe in dejavnosti, potrebne za vzdrževanje in izboljševanje strokovnih sposobnosti in zmogljivosti organizacij združenega dela na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in varnosti jedrskih objektov in naprav;
—	sestavlja poročila in poroča o svojem delu pristojnim upravnim organom;
—	vzdržuje strokovne stike z ustreznimi strokovnimi telesi ostalih republik in avtonomnih pokrajin ter mednarodnih organizacij.
7.	člen
Pri svojem delovanju komisija zahteva strokovna mnenja obdelave, ocene in stališča pooblaščenih organizacij.
8.	člen
Posebno soglasje, ki je po 10. členu zveznega zakona potrebno za lokacijo, poskusno obratovanje ter za začetek obratovanja jedrskih elektrarn, jedrskih reaktorjev, naprav, v katerih se predelujejo jedrske surovine, obsevana goriva in cepitveni produkti ter objektov, v katerih se dokončno odlagajo radioaktivne odpadne snovi, izda Republiški energetski inšpektorat.
Posebno soglasje za pospeševalnike, za laboratorije, v katerih se dela z visoko aktivnimi radioaktivnimi snovmi, za naprave, v katerih se predelujejo radioaktivne rudnine, za objekte, v katerih se hranijo in obdelujejo radioaktivne odpadne snovi, izda Republiški sanitarni inšpektorat.
9.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti ter posamezniki smejo nabavljati, dajati v promet in uporabljati radioaktivne snovi, katerih aktivnost presega predpisano mejo, ter uporabljati rentgenske in druge naprave, ki proizvajajo ionizirajoča sevanja, samo, če so za to dobili dovoljenje Republiškega sanitarnega inšpektorata.
10.	člen
Dovoljenje za prevoz radioaktivnih snovi v notranjem prometu daje Republiški sanitarni inšpektorat po predhodnem soglasju Republiškega sekretariata za notranje zadeve, za prevoz jedrskih goriv pa Republiški energetski inšpektorat po predhodnem soglasju Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega sanitarnega inšpektorata.
11.	člen
Republiški sekretariat za notranje zadeve:
—	določa obseg in način tehničnega in fizičnega zavarovanja radioaktivnih snovi in jedrskega goriva pri uporabi,, predelavi, prevozu in skladiščenju ter jedrskih objektov in naprav;
—	potrjuje načrte ukrepov tehničnega in fizičnega zavarovanja, ki jih predložijo v odobritev organizacije združenega dela;
—	nadzira izvajanje predpisanih ukrepov tehničnega in fizičnega zavarovanja.
12.	člen
Strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, obvezno izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, katerih dela in naloge so povezane z varnostjo jedrskih objektov in naprav ter način ugotavljanja njihove usposobljenosti predpiše Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo.
Strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, obvezno izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj ali v službah varstva pred sevanji, ter način ugotavljanja njihove usposobljenosti predpiše Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
Strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, obvezno izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, ki opravljajo dela in naloge tehničnega in fizičnega zavarovanja, ter način ugotavljanja njihove usposobljenosti predpiše Republiški sekretariat za notranje zadeve.
13.	člen
Republiški komite za zdravstveno in socialno Varstvo določi, po ugotovitvi tehnične opremljenosti in strokovne usposobljenosti delavcev, zdravstvene, strokovne ali raziskovalne organizacije združenega dela za izvajanje:
—	sistematičnega preiskovanja radioaktivnega onesnaževanja zraka, zemlje, rek, jezer in morja, trdnih in tekočih padavin, pitne vode ter hrane in krmil z radioaktivnimi snovmi;
—	meritev izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem delavcev, ki delajo z viri sevanj, oziroma delavcev, ki so lahko izpostavljeni sevanjem, drugih delovnih ljudi in občanov;
—	občasnih meritev stopnje izpostavljenosti delovnih mest ionizirajočim sevanjem, preverjanja radioaktivnega onesnaževanja predmetov, prostorov in zraka v prostorih, v katerih se dela z viri ionizirajočih sevanj ter občasnega preverjanja pravilnosti delovanja merilnih instrumentov in brezhibnosti varnostnih sredstev;
—	aktivnega zdravstvenega varstva delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj ;
—	čiščenje radioaktivnega onesnaženja delovnega in bivalnega okolja, če ga ne morejo izvesti delovne organizacije same, skupnosti ali posamezniki, ki so to prekomerno radioaktivno onesnaževanje povzročili ;
—	stalnega spremljanja stanja razvoja varstva pred ionizirajočimi sevanji doma in v svetu;
—	usposabljanja delavcev, ki delajo z viri sevanj ;
—	drugih ukrepov, ki jih šteje za potrebne na podlagi dognanj in izkušenj.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo predpiše način, po katerem so mu organizacije iz prejšnjega odstavka in organizacije združenega de-
la, ki upravljajo z jedrskimi objekti in napravami, dolžne predložiti v potrditev programe za izvajanje del iz prejšnjega odstavka, voditi evidenco, mu poročati o izvajanju nalog, za katere so pooblaščene in način medsebojnega informiranja.
/
14.	člen
v
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo pooblasti, po ugotovitvi tehnične opremljenosti organizacij združenega dela in strokovne sposobnosti delavcev, strokovne in raziskovalne organizacije združenega dela za:
—	ocenjevanje in preverjanje varnostnih poročil in druge dokumentacije v zveži z jedrsko varnostjo;
—	opravljanje strokovnih del pri pregledih jedrskih naprav med gradnjo in obratovanjem;
—	stalno spremljanje stanja in razvoja jedrske varnosti jedrskih objektov doma in v svetu;
—	pripravljanje ukrepov in sodelovanje pri izvajanju ukrepov v primeru jedrskih nezgod v soglasju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo;
—	usposabljanje in dopolnilno usposabljanje delavcev, katerih dela in naloge so povezane z jedrsko varnostjo, in enot ter štabov civilne zaščite organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti;
—	druga opravila, ki so potrebna na podlagi dognanj in izkušenj.
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo predpiše način in roke, v katerih so organizacije iz prejšnjega odstavka in organizacije združenega dela, ki upravljajo z jedrskimi objekti in napravami, dolžne voditi evidenco, mu poročati o izvajanju nalog, za katere so pooblaščene, in način medsebojnega informiranja.
15.	člen
Družbenopolitične skupnosti, na katerih območju so jedrske naprave in objekti, ter organizacije združenega dela, ki upravljajo s temi napravami in objekti, morajo do pričetka poskusnega obratovanja izdelati, sprejeti in uskladiti programe ukrepov, ki se izvajajo v primerih jedrskih nezgod.
Sredstva za izvajanje ukrepov zagotovijo v mejah svojih pristojnosti družbenopolitične skupnosti in organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena.
16.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti, kt^ ugotovijo, da na določenem območju obstaja radioaktivno onesnaževanje ali ionizirajoče sevanje, ki presega meje, določene z zveznim predpisom, morajo o tem stanju takoj obvestiti najbližjo postajo milice In Republiški sanitarni inšpektorat, ki o tem obvesti zvezni upravni organ, pristojen za zdravstvo.
Organizacije združenega dela, ki uporabljajo ali
predelujejo jedrska goriva, morajo nevarnost nastopa jedrske nezgode ali jedrsko nezgodo takoj javiti pristojni postaji milice, ali Republiškemu energetskemu inšpektoratu in pristojnemu štabu civilne za- _ ščite.
17.	člen
Evakuacijo prebivalstva in dobrin z območja, ogroženega zaradi jedrske nezgode ali radioaktivnega
onesnaževanj a, odredi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog Republiškega štaba civilne zaščite.
18.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prometom, uvozom ali uporabo virov ionizirajočih sevanj, so dolžni voditi evidenco o teh virih in o vsaki dobavi oziroma prenehanju uporabe teh virov obvestiti Republiški sanitarni inšpektorat.
Organizacije združenega dela, ki uporabljajo jedrska goriva, so dolžne voditi evidenco o teh gorivih in o vsaki dobavi, proizvodnji in porabi obvestiti Republiški energetski inšpektorat.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo ter Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo predpišeta način vodenja evidence in roke poročanja.
19.	člen
Nadzor nad izvajanjem predpisov In samoupravnih aktov, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo delavcev, drugih delovnih ljudi in Občanov ter na varstvo okolja pred ionizirajočimi sevanji, izvaja Republiški sanitarni inšpektorat.
Nadzor nad izvajanjem predpisov in samoupravnih aktov, ki se nanašajo na varnost gradnje in obratovanje jedrskih objektov in naprav, kjer se uporablja, predeluje ali skladišči jedrsko gorivo, izvaja Republiški energetski inšpektorat.
20.	člen
Program, obseg in način izvajanja ukrepov iz
4.	člena tega zakona določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog komisije za jedrsko varnost.
Sredstva za izvajanje sprejetega programa ukrepov iz 4. člena se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije, razen za ukrepe iz četrte, šeste in sedme alinee, za katere se združujejo sredstva s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in tiste organizacije združenega dela, ki uporabljajo vire ionnizirajočih sevanj oziroma uprav-uporabljajo vire ionizirajočih sevanj oziroma uprav-
21.	člen
Zdravstvene skupnosti zagotavljajo uresničevanje zdravstvenih storitev in drugih zdravstvenih ukrepov, ki so potrebni zaradi izpostavljenosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov tistim učinkom ionizirajočega sevanja, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi.
Program zdravstvenih storitev in ukrepov iz prvega odstavka tega člena sprejmejo občinske zdravstvene skupnosti v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Pri tem se dogovorijo tudi o načinu in obsegu solidarnostnega združevanja potrebnih sredstev.
22.	člen
Organi iz 12., 13., 14. in 18. člena izdajo izvršilne predpise iz navedenih členov v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o varstvu jared ionizirajočimi sevanji (Uradni list SRS, št. 21/65)'
24.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 50-9/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1394.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o vpisu v sodni register
Razglaša se zakon o vpisu v sodni register, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980 in na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980.
St. 0100-109/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o vpisu v sodni register
I.	VPIS SUBJEKTOV V SODNI REGISTER
1.	člen
V sodni register se, poleg subjektov vpisa, določenih v zakonu o združenem delu, vpisujejo še naslednji subjekti: kmetijske, obrtne, stanovanjske in druge zadruge, temeljne zadružne organizacije, sestavljene zadruge (v nadaljnjem besedilu: zadružne organizacije), delovne organizacije kooperantov, temeljne organizacije kooperantov (v nadaljnjem besedilu: organizacije kooperantov), hranllno-kreditne službe, samoupravne interesne skupnosti, njihove enote in temeljne skupnosti, zveze in druga združenja samoupravnih interesnih skupnosti, Slovenske akademija znanosti in umetnosti, univerze, trajne in začasne delovne skupnosti, katere ustanavljajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: trajne In začasne delovne skupnosti), za katere tako določa poseben zakon, gospodarske enote kazenskih poboljševalnih zavodov in drugi subjekti vpisa, ki jih določa zakon.
2.	člen
Za vpis zadružnih organizacij in organizacij kooperantov se primemo uporabljajo predpisi, ki veljajo za vpis ustreznih organizacij združenega dela s tem, da se v sodni register vpiše tudi podatek o vrsti in obsegu odgovornosti članov teh organizacij.
3.	člen
Za vpis hranilno-kreditnih služb se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za vpis bančnih organizacij.
4.	člen
Vpis samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih enot in temeljnih skupnosti se opravi po predpisih, ki veljajo za vpis organizacij združenega dela, kolikor ta zakon ne določa drugače.
5.	člen
V	sodni register se vpisujejo ustanovitev in prenehanje samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih enot in temeljnih skupnosti ter tudi podatki o drugih dejstvih, ki jih določa zakon.
6.	člen
Vpis ustanovitve samoupravne interesne skupnosti obsega podatke o imenu, sedežu, dejavnosti oziroma področju, za katerega je ustanovljena, številko in datum samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, pooblastila v pravnem prometu z drugimi, vrsto in obseg odgovornosti za obveznosti v pravnem prometu z drugimi, osebna imena oseb, pooblaščenih za zastopanje in meje njihovih pooblastil.
Ce je v samoupravni interesni skupnosti ustanovljena enota ali temeljna skupnost, se v sodni register vpiše tudi ime enote ali "temeljne skupnosti ter njeno območje oziroma ožje področje dejavnosti.
7.	člen
Vpis ustanovitve enote ali temeljne skupnosti v sodni register obsega podatke o imenu, sedežu, njenem območju oziroma ožjem področju dejavnosti, številko in datum samoupravnega sporazuma o ustanovitvi enote ali temeljne skupnosti, pooblastila v pravnem prometu z drugimi, vrsto in obseg odgovornosti za obveznosti v pravnem prometu z drugimi, osebna imena oseb, pooblaščenih za zastopanje in meje njihovih pooblastil ter ime in sedež samoupravne interesne skupnosti, v kateri je ustanovljena enota ali temeljna skupnost
8.	člen
V	sodni register se vpišejo tudi vse spremembe, nastale po vpisu ustanovitve samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih enot in temeljnih skupnosti glede podatkov, določenih v 6. in 7. členu tega zakona.
9.	člen „ /
Vpis prenehanja samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih enot in temeljnih skupnosti obsega podatke o njihovem imenu, sedežu, dejavnosti ter datumu prenehanja.
10.	člen
Za vpis zvez in drugih združenj samoupravnih interesnih skupnosti ter univerz se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za vpis poslovnih skupnosti.
11.	čle*
Za vpis Slovenske akademije znanosti in umetnosti se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za vpis delovnih organizacij.
12.	člen
Za vpis trajnih in začasnih delovnih skupnosti se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za vpis delovnih organizacij.
13.	člen
Za vpis gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov se primerno uporabljajo predpisi, ki ve-
ljajo za vpis delovnih organizacij s tem, da se vpiše tudi številka in datum odločbe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o organiziranju gospodarske enote.
14.	člen
V sodni register vpisani podatki subjektov iz 1. člena tega zakona, ki se ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi, se objavijo v Uradnem listu SFRJ; podatki organizacij združenega dela in podatki subjektov iz 1. člena tega zakona, ki se ukvarjajo z družbenimi dejavnostmi, pa se objavijo v Uradnem listu SRS.
II.	JEZIK, V KATEREM SE VODI SODNI REGISTER
15.	člen
Sodišča vodijo sodni register v slovenskem jeziku.
Sodišča na območjih, na katerih je z zakonom ali s statuti družbenopolitičnih skupnosti določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, vodijo sodni register tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, če je v priglasitvi za vpis uporabljen italijanski oziroma madžarski jezik.
П1. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Vpisi subjektov iz 1. člena tega zakona, opravljeni pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi. Če vpis subjekta, opravljen pred uveljavitvijo tega zakoria, ni v skladu s tem zakonom, mora subjekt uskladiti svoj vpis v sodni register v roku šestih mesecev po izdaji predpisa iz 18. člena tega zakona.
17.	člen
Subjekti iz 1. člena tega zakona, ki niso vpisani v sodni register, morajo priglasiti vpis v roku šestih mesecev po izdaji predpisa iz 18. člena tega zakona.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona izda natančnejši predpis o vpisu subjektov iz 1. člena tega zakona v sodni register.
19.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 720-2/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1395.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve
Razglaša se zakon o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980, na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1980.
St. 0100-110780
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za vprašanja družbene ureditve
1.	člen
V skladu z zakonom o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) se na podlagi sklenjenega dogovora med udeleženci pri delu družbenega sveta ustanovi Republiški družbeni svet za vprašanja družbene ureditve (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet).
2.	člen
Družbeni svet obravnava načelna vprašanja graditve in uresničevanja z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije in ustavo Socialistične republike Slovenije določene socialistične samoupravne družbenoekonomske ureditve in družbenopolitičnega sistema.
3.	člen
Udeleženci pri delu družbenega sveta so: Skupščina Socialistične republike Slovenije, Predsedstvo Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza komunistov Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV. Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
4.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo delegati udeležencev pri delu sveta v skladu z dogovorom o oblikovanju sveta.
5.	člen
Predsednika družbenega sveta izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta; udeleženci pri delu sveta hkrati z izvolitvijo določijo tudi čas trajanja funkcije predsednika. Družbeni svet po potrebi izvoli tudi namestnika predsednika družbenega sveta.
6.	člen
Družbeni svet imenuje sekretarja sveta na pred- < log svojega koordinacijskega odbora.
7.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način svojega dela.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha z delom Republiški svet za vprašanja družbene ureditve, ki je bil ustanovljen z zakonom o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 17/78).
9. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-49/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1396.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko
politiko
Razglaša se zakon o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
5.	novembra 1980, na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1980.
St. 0100-111/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko
1.	člen
V skladu z zakonom o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) se na podlagi sklenjenega dogovora med udeleženci pri delu družbenega sveta' ustanovi Republiški družbeni svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet).
2.	člen
Družbeni svet obravnava načelna vprašanja določanja in uresničevanja ekonomske in socialne politike, določanja skupnih planskih ciljev in skupnih ocen možnosti v zvezi z dogovarjanjem o temeljih družbenega plana Jugoslavije oziroma Socialistične republike Slovenije in z njihovim izvrševanjem, kot tudi druga vprašanja, ki so posebnega pomena za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko.
3.	člen
Udeleženci pri delu družbenega sveta so: Skupščina Socialistične republike Slovenije, Predsedstvo Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza komunistov Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slpvenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
4.	člen
Družben; svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo delegati udeležencev pri delu sveta v skladu z dogovorom o oblikovanju sveta.
5.	člen
Predsednika družbenega sveta Izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta ; udeleženci pri delu sveta hkrati z izvolitvijo določijo tudi čas trajanja funkcije predsednika. Družbeni svet po potrebi izvoli tudi namestnika predsednika družbenega sveta.
6.	člen
Družbeni svet imenuje sekretarja sveta na predlog Svojega koordinacijskega odbora.
7.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način svojega dela.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha z delom Republiški svet za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko, ki je bil ustanovljen z zakonom o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 17/78).
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-50/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1397.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične
republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ustanovitvi Republiškega
družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje
Razglaša se zakon o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 6. novembra 1980, na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1980.
St. 0100-112/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje
1,	člen
V skladu z zakonom o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) se na podlagi sklenjenega dogovora med udeleženci pri delu družbenega sveta ustanovi Republiški družbeni svet za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet),
2.	člen
Družbeni svét obravnava vprašanja samoupravne preosnove vzgojnega in izobraževalnega sistema, vprašanja v zvezi z uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja ter razvijanjem družbenoekonomskih od-
nosov v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja in druga pomembnejša vprašanja v zvezi z reformo vzgoje in izobraževanja.
^ 3. člen	,
Udeleženci pri delu družbenega sveta so: Skupščina Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza komunistov Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
4.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo delegati udeležencev pri delu sveta v skladu z dogovorom o oblikovanju sveta,
5.	člen
Predsednika družbenega sveta izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta; udeleženci pri delu sveta hkrati z izvolitvijo določijo tudi čas trajanja funkcije predsednika. Družbeni svet po potrebi izvoli tud) namestnika predsednika družbenega sveta.
6.	člen
Družbeni svet imenuje sekretarja sveta na predlog svojega koordinacijskega odbora.
7.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način svojega dela.
!	8. .člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha z delom Republiški svet za vzgojo in Izobraževanje, ki je bil ustanovljen z zakonom o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 17/78).
•	9. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-5V80
Ljubljana, dne. 5. novembra 1980.
Skupščin»
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1398.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije	/
UKAZ
o razglasitvi zakona o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose
Razglaša se zakon o ustanovitvi republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980, na seji Zbora občin dne 5. novembra 1980 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembpa 1980.
St. 0100-113/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose
1.	člen
V skladu z zakonom o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) se na podlagi sklenjenega dogovora med udeleženci pri delu družbenega sveta ustanovi Republiški družbeni svet za mednarodne odnose (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet).
2.	člen
Družbeni svet obravnava vprašanja v zvezi z mednarodnim sodelovanjem Socialistične republike Slovenije ter zagotavljanjem usklajevanja mednarodne dejavnosti organov in organizacij v Socialistični republiki Sloveniji, vprašanja V zvezi z udeležbo Socialistične republike Slovenije pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju skupne zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije ter vprašanja mednarodnega položaja in odnosov v svetu.
3.	člen
Udeleženci pri delu družbenega sveta so: Skupščina Socialistične republike Slovenije, Predsedstvo Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza komunistov Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
4.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo delegati udeležencev pri delu sveta v skladu z dogovorom o oblikovanju sveta.
t	5. člen
Predsednika družbenega sveta izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta; udeleženci pri delu sveta hkrati z izvolitvijo določijo tudi čas trajanja funkcije predsednika. Družbeni svet po potrebi izvoli tudi namestnika predsednika družbenega sveta.
6.	člen
Družbeni svet imenuje sekretarja sveta na predlog svojega koordinacijskega odbora.
7.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi organizacijo in način
svojega dela.
. 8. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha z delom Republiški svet za mednarodne odnose, ki je bil ustanovljen z zakonom o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78 in 17/78).
9.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-47/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r.
1399.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave So-cidlistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 5. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma .med Zveznim izvršnim svetom SFR Jugoslavije in vlado LR Kitajske o vzajemni davčni oprostitvi dohodka od mednarodnega potniškega in blagovnega oziroma potniškega ali blagovnega pomorskega prometa
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom SFR Jugoslavije in vlado LR Kitajske o vzajemni davčni oprostitvi dohodka od mednarodnega potniškega in blagovnega oziroma potniškega ali blagovnega pomorskega prometa, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenijo Predsednik Milan Kučan 1. r.
1400.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socjjalistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in prvega in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 5. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o migracijah v pogojih zlorabljanja in o zboljšanju možnosti vseh delavcev migrantov ter njihovega tret-maja, sprejete na 60. zasedanju konference 24. junija 1975
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije o migracijah v pogojih zlorabljanja in o zboljšanju možnosti vseh delavcev migrantov ter njihovega tretmaja, sprejete na 60 zasedanju konference 24. junija 1975, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 010-15/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščin^
Socialistične republike Slovenije
Predsednik	,
Milan Kučan 1. r.
1401.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in. tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 5. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o pristopu k družbenemu dogovoru o izdaji in plačilu doplačilne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, Novi Sad, 1981. leta«
I
Socialistična republika Slovenija pristopa k družbenemu dogovoru o izdaji in plačilu doplačilne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, Novi Sad, 1981. leta«.
II
Skupščina Socialistične republike Slovenije pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka.
St. 34-27/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
,	Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1402.
Na podlagi 27. alinee 335. člena, 2. alinee 350. člena in drugega odstavka 391. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 3. člena zakona o Svetu republike (Uradni list SRS, št. 3/75) je Skupščina i Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 5. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o izvolitvi člana Sveta republik
Za člana Sveta republike se izvoli:
Albin Vipotnik.
St. 111-117/80
Ljubljana, dne 5. novembra 1980.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1403.
Na podlagi 6 člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS. št. 22/72. 54/72. 21/73. 18/74 in 13/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o namenih za dajanje kreditov
poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1975
1.	člen
V drugi alinei prvega odstavka 1. člena odloka o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 15/696-1975), se besedilo: »za dobo treh let« nadomesti z besedilom: »z rokom vračila do 31. 5. 1981«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 440-03/80
Ljubljana, dne 31. oktobra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
1404.
Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in v zvezi z 21. členom zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o kompenzaciji za meso
1.	člen
V prvem odstavku 1. člena odloka o kompenzaciji za meso (Uradni list SRS, št. 24/80) se besede »od dneva uveljavitve povečanih drobnòprodajnih cen do 31. decembra 1980« nadomestijo z besedami »v času med uveljavitvama novih drobnoprodajnih cen v septembru in oktobru leta 1980«.
2.	člen
Za 3. členom sc doda nov 3 a. člen, ki se glasi:
»Upravičenci lahko uveljavljajo kompenzacijo iz tega odloka najpozneje do 31. decembra 1980«.
*	3. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 426-03/80-5.
Ljubljana, dne 31. oktobra 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republik'- Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
' 1405.
Na podlagi 8. člena odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 25/79, 1/80, 3/80, 6/80 in 19/80) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
NAVODILO
o spremembi navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha
I
Prvi odstavek II. točke navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 32/79, 21/80 in 26/80) se spremeni tako, da se glasi:
»Kot cene iz prvega odstavka prejšnje točke, pri katerih proizvajalci kruha od 1. avgusta 1980 dalje lahko uveljavljajo kompenzacijo, se štejejo naslednji seštevki elementov cen:
1.	za beli kruh 12,00 din/kg oziroma 10,40 din/ 80 dkg,
2.	za polbeli kruh 10,50 din/kg oziroma 9,20 din/ 80 dkg,
3.	za črni kruh 8,50 din/kg oziroma 7,60 din/80 dkg
oziroma pri prodaji na območjih občin Ajdovščina,
Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin za 0,10 din višji seštevki«.	>
II
To navodilo Začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 426-04/79
Ljubljana, dne 28. oktobra 1980.
Predsednik
Republiškega komitèja za tržišče in splošne gospodarske zadeve
Borut Šnuderl 1. r.
1406.
Na podlagi 6.4. točke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter sprememb in dopolnitev resolucije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 20/80) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije m Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
DOGOVOR
o spremembah in dopolnitvah dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980
1.	člen
(1)	Tretji odstavek 6. člena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 3/80) se spremeni tako, da se glasi:
»Tudi za organizacije združenega dela, ki ustvarjajo vsaj 5 % celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev (tj. razmerje med dinarsko vrednostjo izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom), oziroma ustvarjajo devizni prihodek po določbah 67. člpna zakona o deviznem poslovanju in deviznih odnosih s tujino, je to zaostajanje lahko manjše. Dobljeni odstotek porasta sredstev za osebne
dohodke po prvem odstavku 8. člena te organizacije popravijo tako, da:
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 5 do 10 0/o povečajo v 1. točki 8. člena določene odstotne točke za največ eno dodatno odstotno točko;
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 10 do 20 %> povečajo v 1. točki 8. člena določene odstotne točke za največ dodatni dve odstotni točki ;
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 20 do 40 °/o za največ 4 dodatne odstotne točke;
—	pri udeležbi izvoza v celotnem prihódku nad 40 % tako, da jih povečajo za največ 6 dodatnih odstotnih točk.«
(2)	Za spremenjenim tretjim odstavkom tega člena, se vstavi nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Organizacije združenega dela, ki dosegajo v letu 1980 najmanj 5 °/o celotnega prihodka z izvozom lahko sredstva za osebne dohodke dodatno povečajo še:
—	za 0,5 dodatne odstotne točke, če se je delež izvoza v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 povečal v celotnem prihodku za več kot 5 °/o;
—	za 1 dodatno odstotno točko, če se je delež izvoza v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 povečal v celotnem prihodku za več kot 10 n/o.«
(3)	Dosedanji četrti odstavek tega člena postane peti odstavejc.
2.	člen
Za dosedanjim 8. členom se vstavi nov 8. a) člen, ki se glasi:
(1)	»Delavci v tistih organizacijah združenega dela, ki v letu 1980 dosegajo manjšo rast dohodka od 29 %>, lahko ugotovljene odstotke rasti sredstev za osebne dohodke po 8. členu tega dogovora povečajo in sicer za vsak odstotek razlike med porastom dohodka in 29 °/o za 0,25 odstotne točke, kar pomeni, da organizacije združenega dela z rastjo dohodka 28 °/o povečajo sredstva za osebne dohodke po 8. členu za dodatnih 0,25 odstotne točke, pri rasti dohodka do 1 °/o pa za dodatnih 7 odstotnih točk.
(2)	Možnosti povečanja sredstev za osebne dohodke po prvem odstavku tega člena naj delavci v organizacijah združenega dela uporabijo !c v primeru, če je nižja rast dohodka od 29 %> dosežena :
—	ob vsej enaki produktivnosti dela, merjeni s fizičnim obsegom proizvoda na delavca;
—	zaradi vzrokov za katere se ugotovi, da delavci v organizacijah združenega dela na njih objektivno niso mogli vplivati;
—	v obsegu, da ustvarjeni dohodek in obveznosti iz dohodka to dopuščajo.
(3)	Tako oblikovan predlog organizacije združenega dela predložijo izvršnim svetom občinskih skupščin, ki bodo skupaj z občinskim svetom Zveze sindikatov 'Slovenije, v skladu s 27. in 28. členom tega dogovora po potrebi ocenili upravičenost povečanja ’ sredstev za osebne dohodke po prvem in drugem odstavku tega člena.«
3.	člen
V 11. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Zunanjetrgovinske organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena lahko ob neizpolnjenem pogoju iz drugega odstavka povečajo odstotek po prvenrl odstavku:
—	za 2 odstotni točki, če predstavlja izvoz v strukturi zunanjetrgovinske menjave organizacije najmanj 50 °/o in če znaša povečanje zunanjetrgovinske menjave,
dosežene z izvozom v letu 1980 v primerjavi z letom 1979, najmanj 40 “/o,
— za 3 odstotne točke, če predstavlja izvoz v strukturi zunanjetrgovinske menjave organizacije najmanj 66e/e in če znaša povečanje zunanjetrgovinske menjave, dosežene z izvozom v letu 1980 v primerjavi z letom 1979, najmanj 60 °/o.
V izvoz storitev iz tega odstavka ni vključena zunanjetrgovinska menjava, dosežena z zastopanjem tujih firm«.	,
/	4. člen	, .
Za dosedanjim 11. členom se vstavi 11, a) člen, ki se glasi: »Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela iz elektrogospodarstva (proizvodnja, prenos ter distribucija električne energije) upoštevajo pri razporejanju dohodka na sredstva za osebne dohodke določila 9. člena tega dogovora, vendar jih ne smejo povečati za več kot 18 % v primerjavi z letom 1979.
Delavci v projektantskih temeljnih organizacijah združenega dela pa lahko povečajo sredstva za osebne dohodke v skladu z načeli za materialno proizvodnjo, vendar največ do 18e/o v primerjavi z letom 1979.«
5.	člen
V	13., 14. in 15. členu dogovora se spremeni omejitev rasti sredstev za osebne dohodke od dosedanjih največ 16 na 18 V« v primerjavi z letom 1979.
6.	člen
Za 16. členom se doda nov 16. a) člen, ki se glasi:
»Sredstva za osebne dohodke v letu 1980 zaposlenih pripravnikov se ne upoštevajo pri določanju okvirov rasti sredstev za osebne dohodke po usmeritvah tega
dogovora«.
7.	člen
V	skladu s spremembami in dopolnitvami dogovora bo dopolnjena tudi metodologija za spremljanje in uresničevanje usmeritev resolucije in tega dogovora, ki je objavljena skupaj s temi spremembami in dopolnitvami-
8.	člen
Spremembe in dopolnitve dogovora začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se od 1. januarja 1980 dalje.
St. 113-19/80
Ljubljana, dne 27. oktobra 1980.
Spremembe in dopolnitve metodologije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1986
1.	V 2c točki A se besedilo spremeni tako, da se glasi :
»c) skupaj izplačani osebni dohodki (masa) v letu 1979 povečani za 18% za organizacije združenega dela iz 15. člena in za 16% za delovne skupnosti iz 12. in 16. člena dogovora (1/12 mase izplačanih OD v letu
1979 krat število mesecev v obravnavanem obdobju, povečana za 18% oziroma 16%).«
2.	Pregled možnih stopenj rasti sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od rasti dohodka po usmeritvah členov 6. in 8., ter novega 8 a. člena dogovora.
v odstotkih
ф BOD 79 •/• rasti dohodka	do 8.000	od 8.001 do 9.000	od 9.001 do 9.800	od 9.801 do 10.400	od 10.401 do 11.300	od 11.301 do 12.300	od 12.301 do 13.500	ned 13.501
1	15,16	14,16	11,06	10,06	9,06	8,06	7,61	7,16
2	15,65	14,65	11,65	10,65	9,65	8,65	8,15	7,65
3	16,12	15,12	12,22	11,22	10,22	9,22	8,67	8,12
4	16,57	15,57	12,77	11,77	10,77	9,77	9,17	8,57
5	17,00	16,00	13,30	12,30	11,30	10,30	9,65	9,00
6	17,41	16,41	13,81	12,81	11,81	10,81	10,11	9,41
7	17,80	16,80	14,30	13,30	12,30	11,30	10,55	9,80
8	18,17	17,17	14,77	13,77	12,77	11,77	10,97	10,17
9	18,52	17,52	15,22	14,22	13,22	12,22	11,37	10,52
10	18,85	17,85	15,65	14,65	13,65	12,65	11,75	10,85
11	19,16	18,16	16,06	15,06	14,06	13,06	12,11	11,16
12	19,45	18,45	16,45	15,45	14,45	13,45	12,45	11,45
13	19,72	18,72	16,82	15,82	14,82	13,82	12,77	11,72
14	19,97	18,97	17,17	16,17	15,17	14,17	13,07	11,97
15	20,20	19,20	17,50	16,50	15,50	14,50	13,35	12,20
16	20,41	19,41	17,81	16,81	15,81	14,81	13,61	12,41
17	' 20,60	19,60	18,10	17,10	16,10	15,10	13,85	12,6
18	20,77	19,77	18,37	17,37	16,37	15,37	14,07	12,77
19	20,92	19,92	18,62	17,62	16,62	15,62	14,27	12,92
20	21,05	20,05	18,85	17,85	16,85	15,85	14,45	13,05
21	21,16	20,16	19,06	18,06	17,06	16,06	14,61	13,16
22	21,25	20,25	19,25	18,25	17,25	16,25	14,75	13,25
23	21,72	20,72	19,62	18,62	17,62	16,62	15,17	13,72
24	22,17	21,17	19,97	18,97	17,97	16,97	15,57	14,17
25	22,60	21,60	20,30	19,30	18,30	17,30	15,95	14,60
26	23,01	22,01	20,61	19,61	18,61	17,61	16,31	15,01
’	27	23,40	22,40	20,90	19,90	18,90	17,90	16,65	15,40
28	23,77	22,77	21,17	20,17	19,17	18,17	16,97	15,77
Stolpec 1 stopnje rasti dohodka (v %)• Stolpci 2 do 9 stopnje rasti sredstev za osebne dohodke (v %) po prvem odstavku 6. člena s korekcijskimi faktorji člena 8. ter novega 8. a) člena dogovora.
1407.
Na podlagi tretjega odstavka 18. člena in v skladu z 19. členom zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje energetike Slovenije, Splošno združenje kemične in gumarske industrije Slovenije, Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije, Splošno združenje kovinske industrije Slovenije, Splošno združenje elektroindustrije Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije, Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije, Splošno združenje usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje lesarstva Slovenije, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Splošno združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, Splošno združenje grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije, Splošno združenje prometa in zvez Slovenije, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Splošno ^druženje trgovine Slovenije, Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje kinematografije Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Splošno združenje zavorovalstva Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Iniciativni odbor za samoupravno organiziranje potrošnikov na ravni republike pri RK SZDL (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o Republiški skupnosti za cene
L člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev Republiške skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotavljala pogoje, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih in organi teh organizacij in skupnosti ter organizirani potrošniki določajo politiko cen in sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, oblikujejo cene in opravljajo družbeno kontrolo cen ter izhajajoč iz delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev socialistične blagovne menjave usklajujejo razmerja in odnose na področju cen ter na ta način zagotavljajo stabilne odnose na trgu, pri čemer bo skupnost zagotovila:
— samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov jn storitev iz pristojnosti republike, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in politiko stabilizacije gospodarstva,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanja interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev tz pristojnosti republike,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanje stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen, in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerja cen ter obvešča udeležence o pojavih in ugotovitvah glede družbenoekonomskih odnosov na področju trga in cen ter s svojimi ukrepi vpliva na pozitiven razvoj družbenoekonomskih odnosov na tem področju.
—	daje strokovno pomoč temeljnim ih drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti republike,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev iz pristojnosti republike, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize In podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje razmere na trgu in razmerja cen,
— Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije predlaga izdajo ukrepov neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo Ribanja razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravlja analize gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanja cen,
—	na zahteve drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
4.	člen
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svojih nalog in opravil sodeluje z republiškimi organi in organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom ,skupnost zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	z dajanjem mnenj, predlogov in stališč v svetu ‘ skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta
skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti,
— z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike.
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti, v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev.
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno ekonomično' in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti
Način dela in odločanja sveta skupnosti sc natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.
8.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti.
9.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
10.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti uresničujejo s sodelovanjem pri upravljanju skupnosti prek delegatov v svetu skupnosti in s spremljanjem poročil o delu skupnosti, s proučevanjem problemov o delu skupnosti ter tudi na način določen s statutom skupnosti.
11.	člen
Udeleženci soglašajo, da se/ s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določi, da ima skupnost za organiziranje in usklajevanje dela v delovni skupnosti tajnika. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti se določijo dolžnosti oziroma pristojnosti tajnika skupnosti.
12.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del skupnosti se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije ter s plačili za storitve v skladu s statutom skupnosti.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del in sredstva za delo njene delovne skupnosti.
Udeleženci soglašajo, da se višina sredstev, ki se zagotavljajo v republiškem proračunu, določi na pod-'' lagi obsega nalog in opravil, določenega s programom dela skupnosti in pogojev za opravljanje teh nalog in opravil.
13.	člen
Delavci v delovni skupnosti imajo poleg pravic, ki jih uresničujejo v skladu z naravo nalog in opravil skupnosti:
—	pravico, da neposredno pridobivajo dohodek delovne skupnosti s svobodno menjavo dela na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo skupnost in delavci delovne skupnosti,
—	pravico do sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami delitve,
—	pravico do uporabljanja delovnih sredstev skupnosti, s katerimi delajo.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih se urejajo razmerja med delavci delovne skupnosti in skupnostjo glede pogojev svobodne menjave dela in pridobivanja dohodka kot tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo naloge in opravila delovne skupnosti.
14.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Gospodarska zbornica Slovenije najpozneje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora da pobudo za podpisovanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku petnajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
16.	člen
V letu 1980 se iz proračuna SR Slovenije zagotavljajo skupnosti sredstva, namenjena za delo Zavoda SR Slovenije za cene.
Poleg sredstev iz prejšnjega odstavka in prvega odstavka 12. člena tega dogovora zagotavlja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupnosti brezplačno uporabo prostorov v stavbi Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, v katerih delajo delavci Zavoda SR Slovenije za cene, ki jih bo prevzela skupnost. To uporabo omogoča izvršni svet za čas dokler bodo ti prostori zadostovali za delo delovne skupnosti. O uporabi skupnih naprav stavbe in njenega funkcionalnega zemljišča, o obsegu in načinu te uporabe ter o plačilu uporabe in vzdrževanja skupnih naprav sklene skupnost poseben dogovor z Republiškim komitejem za tržišče in splošne gospodarske zadeve kot upravljalcem in uporabnikom stavbe.
Skupnost prevzame z dnem svoje ustanovitve delavce Zavoda SR Slovenije za cene, ki ne bodo ostali na delu v Republiškem komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve kot organu, v katerega sestavi je ta zavod.
17.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 380-02/80-13
Ljubljana, dne 30. oktobra 1980.
1408.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakopa o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju dnužbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance
SPREMEBME IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. $7/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80, 17/80, 18/80, 25/80 in 26/80)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj se:
—	v stolpcu 6 stopnja 1,55 črta;
—	v stolpcu 13 stopnja 32,76 nadomesti s stopnjo 31,21;
—	v stolpcu 14 stopnja 11,68 nadomesti s stopnjo 10,13.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 7. novembra 1980.
Republiški sekretar za finance
Anton Slapernik 1. r.
1409.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vpla- . čevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 13/80, 16/80, 4/80, 17/80, 18/80, 25/80 in 26/80) se v tabeli točke 2:
— pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj stopnja 11;68 nadomesti s stopnjo 10,13.
St. 420-17/79
Ljubljana, dne 7. novembra 1980.
Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1410.
Na podlagi smiselno uporabe določil 5. člena uredbo o ukrepih za zmanjšanje porabe in za varčevanje tekočih in plinastih goriv za proizvodnjo električne in toplotne energije (Uradni list SFRJ, št. 29/79), ter 2. člena pravilnika o dopustnih toplotnih izgubah zgradb (Uradni list SRS, št. 12/79), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina mpsta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1980 in na 33. seji zbora občin dne 30. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
• ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije
1.	člen
Z namenom, da se zmanjša poraba energije za ogrevanje poslovnih prostorov in poslovnih zgradb, v času ko se več kot 24 ur ne uporabljajo, ge s tem odlokom določa omejitev porabe toplotne energije za ogrevanje upravnih poslovnih, šolskih, vzgojnovarstvenih in industrijskih poslovnih prostorov in poslovnih zgradb.
2.	člen
V poslovnih prostorih in poslovnih zgradbah navedenih v 1. členu tega odloka, ki niso v uporabi najmanj 24 ur, se mora znižati temperatura za 5* C od projekti-
rane temperature ali temperature določene s pogodbami ali s splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije ali predpisane temperature.
3.	člen
Za izvajanje določil tega odloka so dolžni skrbeti uporabniki poslovnih prostorov in poslovnih zgradb.
Organizacije združenega dela so dolžne seznaniti vse delavce v organizaciji združenega dela z določili tega odloka.
4.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določilom 2. člena tega odloka.
5.	člen
Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki ravna v nasprotju z določili 2. člena in 2. odstavka
3.	člena tega odloka.
Odgovorna oseba organizacije združenega dela pa se za isti prekršek kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev.
6.	člen
Inšpektorji Uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane nadzorujejo izvajanje določil tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja do 1§. maja 1981.
St. 352-6/80
Ljubljana, dne 30. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
1411.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter predhodnega mnenja Republiške geodetske uprave je Skupščina mesta Ljubljane na 32. seji zbora združenega dela dne 30. oktobra 1980 in na 33. seji zbora občin dne 30. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi imen katastrskih občin na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se:
1.	Katastrska občina Sv. Petra predmestje I. del preimenuje v katastrsko občino Tabor,
2.	Katastrska občina Sv. Petra predmestje II. del se preimenuje v katastrsko občino Sentpeter,
3.	Katastrska občina Kapučinsko predmestje se preimenuje v katastrsko občino Ajdovščina.
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se:
1.	Katastrska občina Sv. Križ preimenuje v katastrsko občino Križevska vas.
3.	člen
Na območju občine Ljubljana Vič-Rudnlk se.
1.	Katastrska občina St. Jošt preimenuje v katastrsko občino Šentjošt.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-1/80
Ljubljana, dne 30. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
'	CELJE
'	1412.
Skupščina občine Celje je po 3. in 119. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) in
9.	členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zimski službi na območju občine Celje
1.	člen
V odloku o zimski službi na območju občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 24-246/68) se 21. člen spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se - ne odzove odredbi o mobilizaciji delovnih sredstev ali delovne sile (1. in 2. točka 16. člena).
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
22.	člen se spremeni in še glasi:
Z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne odstrani snega s pločnikov do 7. ure zjutraj ali po potrebi ne očisti snega s pločnika večkrat dnevno (12. člen);
2.	če ne odstrani snega, ki je padal s streh na pločnike, ali je bil s streh odstranjen (11. člen) ;
3.	če ne odstrani ledenih sveč s streh ali žlebov ali pred odstranitvijo ne postavi znaka za nevarnost (11. in 13. člen);
4.	če ne posipa pločnikov ob poledici (11. člen) ;
5.	če meče sneg na vozišča in pločnike, s katerih je bil sneg že odpeljan, ali na cestne požiralnike ali na vodne hidrante (14. člen) ;
6.	če ne namesti snegolovov na cestni strani zgradb, s katerih se lahko vsuje snežni plaz na cesto ali pločnik (13. člen) ;
7.	če ne popravi sproti žlebov ali odtočnih cevi na cestni strani zgradbe (13. člen) ;
8.	če odvaža sneg na mesta, ki niso za to določena (9. člen).
Z denarno kaznijo od 100 doj 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena,
3.	člen
23.	člen se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se «nuje fizična oseba, če se ne odzove odredbi o mo-
billzaciji delovnih sredstev ali če se ne udeleži obveznega dela (1. in 3. točka 16. člena).
. 4. člen
24.	člen se spremeni in se glasi:
Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 6. do 8. točke 22. člena tega odloka.
Z denarnp kaznijo 500 dinarjev, se kaznuje za prekršek fizična oseba če*stori kakšno dejanje iz 1. do 5. točke 22. člena tega odloka.
Za prekršek iz drugega odstavka tega člena lahko izterja delavec občinske straže denarno kazen takoj na mestu.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-7/68
Celje, dne 4. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1413.
Skupščina občine Celje je po 3. in 119. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. novembra 1980 sprejela
ODLOK
• spremembah in dopolnitvah odloka o javni snagi in videau naselij v občini Celje
Odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni list SRS, št. 19/75) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
-o Javni snegi in videzu naselij v občini Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo način in ukrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje na območju občine Celje (javna snaga).
S tem odlokom se določajo tudi ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini (videz naselij).
2.	člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo:
1.	ulice s pločniki, hodniki za pešce, trgi in ceste, podvozi, nadvozi, mostovi obrežja vodotokov, ter javna kanalizacija;
2.	železniške in avtobusne postaje ter postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice in telefonske govorilnice;
S.	javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice in okrasni nasadi ter pokopališča;
4.	otroška igrišča, zemljišča za stalne ali občasne športne in druge javne prireditve;
5.	okolica javnih zaklonišč.
3.	člen
Za upravi j alce zgradb in drugih objektov se po tem odloku štejejo organizacije in občani,, ki imajo pravico uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb in drugih objektov.
Pooblaščena organizacija po tem odloku je komunalna organizacija združenega dela, ki ji je poverjeno čiščenje javnih površin.
4.	člen
Za varstvo in vzdrževanje javne snage ter za primeren videz mesta in drugih naselij so še zlasti dolžni skrbeti delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih.
Zato morajo krajevne skupnosti pri izvrševanju določb tega odloka sodelovati s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in državnimi organi.
Pristojni občinski upravni organi morajo pred odločitvami, za katere je s tem odlokom tako določeno, zahtevati mnenje krajevne skupnosti.
II.	JAVNA SNAGA
a)	Vzdrževanje javne snage
5.	člen
Na javne in druge površine je prepovedano;
1.	odmetavati papir jn druge odpadke,
2.	zlivati odpadne vode, fenolne odpadke in drugo tekočo nesnago,
3.	odlagati smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo, gospodinjske stroje, dotrajana vozila in podobno.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve lahko v izjemnih primerih potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti, dovoli, da se na javne in druge površine začasno odlaga gradbeni material in embalaža.
6.	člen
Odvajanje vode iz zgradb in zemljišč na javne površine je prepovedano.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za odvajanje vode v javno kanalizacijo.
7.	člen
V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati ali odmetavati snovi ali predmete, ki bi lahko poškodovali objekte in naprave oziroma ovirale dela pri vzdrževanju javne kanalizacije.
8.	člen
Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na javnih površinah, mora izvajalec odpadke takoj odstraniti.
9.	člen
Prepovedano je pisati ,all risati po predmetih, ki niso za tó namenjeni (zidovi, ograje, vrata, klopi, re-
klame, prometni znaki in podobno) ali jih kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati.
10.	člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1.	pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin,
2.	očistiti gradbišče nesnage, ki bi lahko povzročila onesnaženje javne površine,
3.	preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb;
4.	skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
5.	nalagati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah,
6.	očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
7.	uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine.
11.	člen
Odpadni gradbeni material se 'sme odlagati v soglasju z upravljalcem odlagališča samo na posebnih odlagališčih, ki jih potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
12.	člen
Upravljale! nezazidanih zemljišč na območjih, t katerih je obvezen odvoz sn\eti, so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati tako. da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
13.	člen
Organizacije in občani (prevozniki) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi preprečiti odlaganje takih snovi na javne površine.
Pri prevozu tudi ne smejo povzročati smradu in prahu.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki paziti, da se z vozil ne odceja voda na javne površine.
V primeru, ko prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage.
Nesnago, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju je dolžan odstraniti prevoznik
14.	člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad.
Po uporabi so uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti.
15.	člen
Ce zavezanec iz petega odstavka 13. člena oziroma iz drugega odstavka 14. člena tega odloka javne površine ne očisti oziroma razkuži v 6 urah po onesnaženju oziroma uporabi, mora to storiti pooblaščena organizacija po naročilu organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka, na stroške zavezanca.
16.	člen
Na območjih, s katerih je obvezen odvoz smeti in odpadkov, morajo uporabniki stanovanjskih in po-
slovnih prostorov smeti in odpadke odlagati v tipizirane smetnjake oziroma kontejnerje.
Mesta za postavitev kontejnerjev določi občinski upravni organ, pristojèn za komunalne zadeve, potem ko je dobil mnenje krajevne skupnosti.
17.	člen
Na javnih površinah, ki so na območju, s katerih je obvezen odvoz smeti, morajo biti nameščeni koši za smeti in odpadke. Koše namesti pooblaščena organizacija, njihovo obliko, barvo in mesto postavitve pa potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Koše za smeti izpraznuje in vzdržuje pooblaščena organizacija.
18.	člen
Na določenih območjih naselij ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine.
Krmljenje golobov je dovoljeno le ha posebej določenih mestih, ki morajo biti primerno urejena.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti, določi:
—	območja, na katerih ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine;
—	mesta, na katerih je dovoljeno krmljenje golobov.
19.	člen
Prepovedano je kopanje v vodotokih, jezerih in drugih stoječih vodah, za katere se ugotovi, da so higiensko oporečne ali sicer predstavljajo nevarnost za ljudi.
Vode iz prvega odstavka tega člena določi občinski upravni organ, ki je pristojen za zdravstveno varstvo, na predlog občinske sanitarne inšpekcije.
20.	člen
Na območjih, kjer je prepovedano kòpanje, morajo biti postavljeni opozorilni znaki.
Opozorilne znake mora ob vodotokih in jezerih postaviti vodnogospodarska organizacija, ob drugih stoječih vodah pa imetnik pravice uporabe ali lastnik zemljišča na katerem je stoječa vodp.
b) Čiščenje javnih površin
21.	člen
Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtovi gostinskih obratov, stadioni, kopališča, telefonske govorilnice in podobno), so dolžni redno čistiti upravljale! teh površin.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi, odprte garaže, vhodi In izhodi v javne prostore, prostori, ki se začasno uporabljajo za javne prireditve), skrbijo upravljale! površin oz. organizatorji prireditev.
Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino takoj, ko je prireditev končana.
Če upravljalec površine, navedene v tem členu, te ne očisti redno, jo mora očistiti pooblaščena organizacija, po naročilu organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka, na stroške zavezanca.
/
22.	člen
Pločnike in hodnike z pešče so dolžni redno čistiti upravljale! oziroma uporabniki zgradb in zemljišč, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin morajo odlagati v smetnjake pri zgradbah.
23.	člen
Cestne odtočne jaške v mestu mora čistiti komunalna organizacija, 10 vzdržuje mestno kanalizacijo.
24.	člen
Upravljale! zgradb morajo skrbeti za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za smeti in odpadke.
25.	člen
Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih je treba z javnih površin takoj odstraniti nesnago in oljne madeže. Krvave madeže je treba sprati z vodo in površino razkužiti.
Javno površino mora očistiti oziroma razkužiti povzročitelj prometne nezgode ali drugega podobnega primera. Ce zavezanec tega ne stori, mora to opraviti pooblaščena organizacija na stroške povzročitelja.
Organizacije in občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno organizacijo.
c) Odvoz smeti in odpadkov
26.	člen
Smeti in odpadke se sme odlagati samo na javnih odlagališčih.
Javna odlagališča za odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občansko sanitarno inšpekcijo, na predlog upravljalca javnega odlagališča, potem ko je dobil 'nnen j c krajevne skupnosti.
27.	člen
Upravljalec mora javno odlagališče za odpadke primerno vzdrževati. Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, razkuženje ter uničeva-vanje mrčesa in podgan.
23. člen
Z območij, kjer je obvezen odvoz smeti, sme smeti odvažati le pooblaščena organizacija.
Smeti se sme odvažati le v posebnih vozilih, ki so prirejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev.
Odpadke sme odvažati z ustreznimi vozili.
29.	člen
Na območju, ki jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti sme izpraznjevati greznice in odvažati fekalije le pooblaščena organizacija.
Fekalije se smejo prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, na pred-'og pooblaščene organizacije.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov, je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higicnsko-tchničnim zahtevam.
Okolica greznice mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena.
III.	VIDEZ NASELIJ
a)	Vzdrževanje zgradb
30.	člen
Zunanji del zgradb (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna in podobno) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolice.
31.	člen
Redno vzdrževanje zuanjih delov zgradb obsega zlasti :
1.	popravilo in obnovo pročelij,
2.	popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi preko pločnikov, popravilo snegobranov in prekritje strehe, ter podobno.
b)	Napisi in reklame
32.	člen
Ime, ki ga mora imeti organizacija združenega dela oziroma samostojni obrtnik (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) po predpisih na svojem poslovnem proštom (v nadaljnjem besedilu: napis) mora biti praviloma na pritličnem delu pročelja zgradbe, v kateri je poslovni prostor.
33.	člen
Napisi na poslovnih prostorih v ožjem mestnem območju morajo biti v svetlobni izvedbi (svetlobni napisi).
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za poslovne prostore v dvoriščnih zgradbah.
Za ožje mestno območje se po prvem odstavku šteje:
a)	območje, ki ga omejujejo naslednje javne prometne površine: Aškerčeva ulica, Titov trg, Ulica XIV. divizije, Savinjsko nabrežje, Savinjska ulica, Slomškov trg. Okopi, Muzejski trg, Trg svobode, Ljubljanska cesta do Gregorčičeve ulice, Gregorčičeva ulica, Levstikova ulica in Mariborska cesta do Aškerčeve ulice;
b)	Mariborska cesta do Aškerčeve ulice d0 Bežigrajske ceste.
34.	člen
Zaradi javnega ponujanja ali priporočanja dejavnosti, proizvodov ali storitev se lahko na zgradbah ali drugih primernih objektih ter površinah nameščajo oziroma postavljajo stalni ali občasni reklamni elementi (v nadaljnjem besedilu: reklame).
35.	člen
Besedilo reklame mora biti v slovenskem jeziku. Reklama sme za slovenskim besedilom vsebovati tudi besedilo v drugih jezikih, vendar mora biti tako besedilo napisano v najmanj dveh drugih jezikih.
Če reklama vsebuje besedilo tudi v drugih jezikih, mora zavezanec pri priglasitvi namestitve take reklame predložiti izjavo jezikovnega strokovnjaka, da je hcsi lo v drugih jezikih jezikovno pravilno.
36.	člen
Napisi in reklame morajo biti tehnično in estetsko dovršeni, urejeni pa morajo biti tako, da ne motijo varnosti prometa.
37.	člen
Zavezanec je dolžan napis oziroma reklamo redno vzdrževati, okvaro pa popraviti brž ko je mogoče.
38.	člen
Namestitev svetlobnega napisa oziroma reklame mora zavezanec priglasiti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za urbanizem.
c)	Osvetlitev izložb
39.	člen
Osvetlitev izložb mora biti usklajena z določili jugoslovanskega standarda JUS U.C. 9.100-1962.
V ožjem mestnem območju (32. člen) mora splošna osvetljenost izložb znašati 350 luksov oziroma pri fluorescentni razsvetljavi pa 700 luksov.
Odstopanje od predpisane osvetlitve je dovoljeno samo začasno, kadar se s tem želi doseči poseben aranžerski učinek.
Osvetljenost izložb se meri z luksometrom v višini 0,85 m od tal in na razsvetljenem predmetu.
40.	člen
Izložbe morajo biti razsvetljene v skladu s sodobno tehniko. Pfi ureditvi razsvetljave izložb je treba upoštevati zlasti naslednje:
—	osvetljenost izložb mora biti bistveno večja od osvetljenosti cestišča in okolice;
—	razsvetljava se ne sme bleščati, zato morajo biti svetlobni viri praviloma zaslonjeni (indirektna svetloba);
—	treba je uporabiti takšne vire svetlobe, ki ustrezajo razsvetljujejo razstavljeno blago, zlasti kar zadeva barvo.
č) Čas osvetlitve
41.	člen
Svetlobni napisi in svetlobne reklame ter izložbe morajo biti osvetljene od mraka do 23. ure, v zimskem času pa tudi od 5. do 7. ure.
d)	Plakatiranje
42.	člen
Izobešanje plakatov, oglasov, reklam in podobnih objav (v nadaljnjem besedilu: plakatiranje) je dovoljeno samo na mestih, ki jih za to določi občinski upravni organ potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti.
43.	člen
Mesta za plakatiranje (oglasne deske, vitrine in podobno) morajo biti urejeni tako, da ne motijo prometa in ne kvarijo videza okolja.
44.	člen
Organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitične organizacije lahko plakatirajo tudi na mestih, ki niso za to določena, vendar le v primerih, ko se obračajo na javnost v okviru izvrševanja svojih nalog.
45.	člen
Plakati, oglasi, reklame in druge objave, ki se
izobešajo, morajo biti napisani v slovenskem jeziku in slovnično pravilno.
e)	Ostalo
■ 46. člen
Javne površine, okolice zgradb in dvorišča ter druge objekte kot so vodometi (vodnjaki), ograje, žive meje, spomeniki in podobno, morajo upravljale! redno vzdrževati tako, da se doseže in ohrani primeren
videz naselij.
47.	člen
Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene.
IV.	NADZORSTVO
48.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi, opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistih organizacij, ki urejajo oziroma čistijo javne površine.
Način in obseg nadzorstva iz drugega odstavka tega člena se določi s pogodbo med občino in organizacijo.
Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
i
49.	člen
Ce delavec občinske straže ali sanitarni inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi Izdan akt ni bil uporabljen, ali ni bil pravilne uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
50.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti:
1.	če na javne površine zliva odpadne vode, fenolne odpadke ali drugo tekočo nesnago (2. točka prvega odstavka 5. člena) ;
2.	če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetuje snovi ali predmete, ki bi lahko poškodovale objekte in naprave oziroma ovirale dela in vzdrževanje javne kanalizacije (7. člen);
3.	če pri obnovi pročelij zgradb ne postavi lovilnih odrov (1. točka 10. člena);
4.	če odlaga odpadni gradbeni material izven določenega odlagališča (11. člen) ;
5.	če po uporabi javne površine temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (drugi odstavek 14. člena);
6.	če smeti ali odpadke odlaga izven smetnjakov ali kontejnerja;
7.	če na območju, kjer to ni dovoljeno, redi živi-
no, drobnico, kunce ali perutnino (prvi' odstavek 17. člena);	l
8.	če odlaga smeti ali odpadke izven določenega odlagališča (prvi odstavek 25. člena);
9.	če javnega odlagališča za odpadke primerno ne vzdržuje (26. člen);
10.	če odvaža odpadke z neustreznim vozilom (27. člen);
11.	če na določenem območju izpraznjuje greznice ali odvaža fekalije, pa za to ni pooblaščena (prvi odstavek 28. člen);
12.	če prevaža fekalije v neprimernem vozilu ali izpraznjuje izven določenih mest (drugi odstavek 28. člena) ;
13.	če okolice greznice po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma razkuži (četrti odstavek 28. člena);
14.	če na poslovni prostor v ožjem mestnem območju ne namesti svetlobnega napisa (32. člen);
15.	če namesti svetlobni napis ali reklamo brez priglasitve ali v nasprotju s podatki v priglasitvi (37. člfw);
16.	če plakatira na prostorih, ki niso za to določeni (41. člen);
17.	če izobesi plakate, oglase, reklame ali druge objave, ki niso napisane v slovenskem jeziku ali niso slovnično pravilne (44. člen).
Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravna osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
51. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če na javno ali drugo površino, kjer to ni dovoljeno, odlaga smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo, gospodinjske stroje, vozila in podobno (3. točka prvega odstavka 5. člena) ;
2.	če na javni površini pere ali čisti motorno ali drugo vozilo ali opravlja kakršnokoli obrtniško delo (drugi odstavek 5. člena) ;
3.	če odvaja na javno površino vodo iz zgradbe ali zemljišča (6. člen) ;
4.	če takoj ne odstrani odpadkov, ki so nastali z delom na javni površini (8. člen);
5.	če ne očisti gradbiščne nesnage (2. točka 10. člena) ;
6.	če ne skrbi, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni (4. točka 10. člena);
7.	če na gradbišču neprimerno uskladišči ali zavaruje gradbeni material (7. točka 10. člena);
8.	če ne očisti vozila pred odhodom iz gradbišča (6. točka 10. člena) ;
9.	če ne odstrani nesnage, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju (četrti odstavek 13. člena);
10.	če ne namesti košev za smeti in odpadke (16. člen) ;
11.	če ne čisti redno javne površine, ki jo uporablja (20. člen);
12.	če ne čisti cestnih odtočnih jaškov v mestu (22. člen).;»
13.	če ne skrbi za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za smeti in odpadke (23. člen) ;
14.	če ne očisti oziroma ne razkuži javne površine po prometni nezgodi ali podobnem primeru (drugi odstavek 24. člena);
15.	če ne vzdržuje redno zunanjih delov zgradb (29. in 30. člen);
16.	če svetlobnega napisa ali reklame redno ne vzdržuje ali ne popravi okvare brž ko je mogoče (36. člen) ;
17.	če svetlobnega napisa ali svetlobne reklame oziroma izložbe nima osvetljene v določenem času (40. člen) ;
18.	če ne vzdržuje redno javne površine, okolice zgradbe, dvorišča ali drugega objekta (45. člen).
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
- 52. člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev še kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 49. člena in 50. člena tega odloka.
53.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če na območju občine postavi vozilo, šotor ali podoben objekt z namenom, da bi v njem kdo stalno ali začasno prebival ali če prebiva v takem objektu (46. člen);
54.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne prepreči širjenja prahu ob rušenju zgradbe (3. točka 10. člena);
2.	če dopusti, da se pri prevozu z vozila stresa material ali odceja voda na javno površino ali če povzroča smrad ali prah (prvi in drugi odstavek 13. člena);
3.	če ne čisti redno pločnika ob zgradbi oziroma zemljišču', katerega upravljalen oziroma uporabnik je (21. člen).
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
55.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če stori kakšno dejanje iz 53. člena tega odloka ;
2.	če se kopa v vodi, kjer je to prepovedano (18. člen).
56.	člen
Z denarno kaznijo 200 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če na javno površino odmetuje papir ali druge odpadke (1. točka prvega odstavka 5. člena);
2.	če piše ali riše po predmetih, ki niso za to namenjeni ali jih kako drugače onesnaži ali poškoduje (9. člen);
3.	če krmi golobe izven določenih mest (drugi odstavek 17. člena).
57.	člen
Za prekršek iz 53., 54. in 55. člena tega odloka lahko delavci občinske straže in sanitarni inšpektorji , izterjajo denarne kazni takoj na mestu.
VI.	KONČNI DOLOČBI
58.	«en
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati določbe
1.,	2., 6., 7. in 11. člena odloka o plakatiranju v mestu Celju (Uradni vestnik Celje, št. 15-188/68 in Uradni list SRS, št. 5-272/79) in odlok o omejitvi glede kopanja in o prepovedi pranja avtomobilov na določenih odsekih rek v občini Celje (Uradni vestnik Celje. št. 23-396/65) in odlok o napisih in reklamah ter razsvetljavi izložb v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 23-239/68).
59.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-29/75-2
Celje, dne 4. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1414.
Na podlagi 54. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na seji dne 8. novembra in 26. decembra 1979 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje sklenjen
1
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje ugotavlja, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti * občine Celje sprejela večina podpisnikov — udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
Marjan Bele 1. r.
1415.
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je na seji dne 15. oktobra 1980 sprejela
SKLEP
1
Ugotavlja se, da je samoupravni sporazum o lastni udeležbi za pridobitev družbeno najemnega stanovanja podpisalo 56 % udeležencev in velja za sprejetega v celoti.
2
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
Srečko Pišorn L r.
1416.
Na podlagi predlogov, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 35/79) sklepa Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje ter delavci v TOZD in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu udeleženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o lastni udeležbi za pridobitev družbenega najemnega stanovanja
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da za pospešeno reševanje stanovanjskih vprašanj vsak občan prispeva svoj delež kot lastno udeležbo sredstev za pridobitev stanovanjskih pravic v družbenem stanovanju.
Lastna udeležba temelji na načelu solidarnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov in je odvisna od vrednosti stanovanja ter ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci določamo pogoje in merila za lastno udeležbo, ki jo morajo delovni ljudje in občani ob pridobitvi pravice do uporabe družbenega stanovanja vplačati v korist TOZD, druge delovne skupnosti, od katere so dobili dodeljfeno stanovanje oz. v korist samoupravne stanovanjske skupnosti, če so dobili stanovanje od le-te.
3.	člen
Sredstva, pridobljena z lastno udeležbo, vodijo TOZD ali delovne skupnosti v svojem skladu skupne porabe za stanovanjske namene oz. samoupravna stanovanjska skupnost ločeno po virih.
tl. OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČITEV LASTNE UDELEŽBE
4.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da znaša višina lastne udeležbe najmanj 10/o do največ 20 °/» od vrednosti standardnega stanovanja.
Za standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki mora biti po svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higienskotehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
5.	člen
Za lastno udeležbo občanov se štejejo lastno privarčevana sredstva in kredit ha privarčevana sredstva.
6.	člen	v
Udeleženci smo sporazumni, da je občan — prosilec za stanovanje dolžan že ob vložitvi prošnje predložiti varčevalno pogodbo, ki jo je sklenil z banko ali predložiti pismeno zagotovilo, da bo imel zagotovljena sredstva na znesek, ki ga bo v skladu s kriteriji tega sporazuma dolžan prispevati za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju.
Lastno udeležbo je občan dolžan plačati pred prevzemom ključev novega stanovanja ali drugega druž-benonajemnega stanovanja; kolikor občan ne plača lastne udeležbe, izgubi pravico do stanovanja.
Občan, katerega stanovanjski problem se rešuje v sodelovanju z drugo OZD, vplača lastno udeležbo v razmerju z deležem, ki ga je dala OZD.
Izjema od načela določenega v 1. odstavku tega člena so mlade družine, ki lastno udeležbo plačujejo po določilih 8. člena tega sporazuma.
8.	člen
Mlada družina pridobi stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju ob pogoju, da namensko varčuje za lastno udeležbo, ki jo mora prispevati najkasneje V petih letih, pri čemer bd z dovolitvijo administrativne prepovedi na osebne dohodke zagotovila vplačilo sredstev lastne udeležbe.
Po petih letih cfd pridobitve stanovanjske pravice, tj. pri nastanku obveznosti, se preveri višina udeležbe glede na dohodek na družinskega člana in glede na valorizirano vrednost stanovanja.
9.	člen
Višina lastne udeležbe za nova stanovanja se ugotavlja po vrednosti dodeljenega družbenega stanovanja.
Za stara oz. rabljena stanovanja se šteje kot nabavna vrednost stanovanja knjižna valorizirana vrednost.
Pri zamenjavi stanovanja plača občan lastno udeležbo v primeru, če se seli iz manjšega v večje stanovanje oz. iz cenejšega v dražje stanovanje (razlika v površini in kvaliteti).
V tem primeru vplača občan razliko odgovarjajoče udeležbe med valorizirano vrednostjo prejšnjega in nabavno vrednostjo bodočega stanovanja.
10.	člen
Osnova za lastno udeležbo občana je poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS r letu pred pridobitvijo stanovanja.
Pri tem se za člana gospodinjstva šteje prosilčev zakonec, otroci in starši, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu in osebe, ki jih je prosilec po zakonskih predpisih dolžan vzdrževati.
11.	člen
Ce znaša poprečni mesečni dohodek prosilca na člana gospodinjstva za leto pred pridobitvijo družbenega stanovanja v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja, znaša lastna udeležba:
* mesečnega ^dohodka % nabavne^vrednosti
do 25	1
od 26—30	2
od 31—40	3
od 41—50	4
od 51—60	5
od 61—70	6
od 71—80	7
od 81—90	8
od 91—100	9
od 101—110	10
od 111—120	12
od 121—130	14
od 131—140	16
od 141—150	18
od 151—160	19	•
nad 161	20
Za upravičence do pridobitve	stanovanj, zgraje-
nih s sredstvi za družbeno pomoč,	se uporabljajo za
določitev višine lastne udeležbe prve štiri postavke iz zgornje lestvice.	
12. člen	
Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člane gospodinjstva se dodeli stanovanje brez finančne udeležbe:
—	občanu, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega,
—	občanu, ki je po pravnomočni sodni odločitvi preseljen v najpotrebnejše prostore,
—	v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za enakovredno ali manjvredno,
—	za udeležence NOV, druge borce, vojaške vojne invalide in druge civilne invalide vojne,
—	v primerih, ko je občanu in njegovim družinskim članom družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje, oziroma ki prejemajo varstveni dodatek.
13.	člen
Vplačana udeležba ostane v sredstvih TOZD, delovne skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti za dobo 10 let.
Po preteku 10 let dobijo imetniki stanovanjske pravice ali njegovi pravni nasledniki vrnejo lastno udeležbo v enkratnem znesku s pribitkofn minimalne obrestne mere, ki velja za dolgoročne bančne kredite.
14.	člen
Kolikor se imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka iz prejšnjega člena tega sporazuma, se sredstva lastne udeležbe vrnejo v roku 1 meseca po izpraznitvi stanovanja, razen v primeru, ko se imet-
nik stanovanjske pravice in uporabniki vselijo v drugo družbeno stanovanje v isti občini in gre za istega stanodajalca.
V zadnjem primeru (tj. če gre za vselitev v drugo najemno stanovanje) se sredstva lastne udeležbe prenesejo kot udeležba pri dodelitvi drugega stanovanja ob upoštevanju določil 9. člena tega sporazuma.
Udeležba se ob izselitvi lahko uporablja tudi za potrebna popravila, ki presegajo normalno rabo.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpišemo enotna merila lastne udeležbe v skladu z določili tega sporazuma, in sicer najpozneje v roku 60 dni po njegovi uveljavitvi.
16.	člen
Za .reševanje sporov, ki bi nastali iz sporazuma, je do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela, pristojno sodišče v Celju.
17.	člen
Ta sporazum velja za sklenjenega, ko ga podpiše več kot polovica udeležencev, veljati pa začne po objavil v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Z dnem uveljavitve tega sporazuma prenehajo veljati določbe o finančni soudeležbi, ki jo določa samoupravni sporazum o merilih za oblikovanje splošnega akta stanodajalcev o oddajanju stanovanj v občini Celje, ki je bil sprejet v letu 1976.
1417.
Na podlagi 557. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje ter 54. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje dne
8.	novembra in 26. decembra 1979 sprejela
,	PRAVILNIK
o delovanju samoupravne'delavske kontrole v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Uresničevanje In varstvo svojih samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, uveljavljajo ustanovitelji stanovanjske skupnosti prek svojih delegatov v skupščini in vseh drugih organov stanovanjske skupnosti ter prek komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
2.	člen
S tem pravilnikom se opredeljujejo zlasti smotri in cilji samoupravne delavske kontrole, naloge samoupravne delavske kontrole, sestav komisije za samoupravno delavsko kontrolo, način volitev in odpoklic
članov ter namestnikov članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo, razmerje komisije do ustanoviteljev stanovanjske skupnosti in stanovanjske skupnosti, kakor tudi druga najpomembnejša vprašanja, pomembna za učinkovito uveljavljanje varstva samoupravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
II. SMOTRI IN CILJI SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
3.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti vgrajujejo v vse svoje delo v okviru stanovanjske skupnosti tudi funkcijo samoupravne delavske kontrole za uresničevanje zlasti naslednjih smotrov in ciljev:
—	skrbeti za Izvajanje družbeno odgovornih stališč in smernic pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva ;
—	okrepiti samoupravno odgovornost in skrb za zakonitost dela delegatov pri njihovem delu in odločanju v organih stanovanjske skupnosti;
—	spremljati uresničevanje oziroma izvajanje vseh sprejetih samoupravnih odločitev;
—	skrbeti za odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti.
Načela delovanja iz prvega odstavka tega člena so temeljna načela delovanja komisije za samoupravno delavsko kontrolo, ki vgrajuje v svoje delo zlasti še naslednja načela:
—	načelo univerzalnosti,
—	načelo javnosti dela,
—	načelo parmanentnosti,
—	načelo materialne resnice.
III.	NALOGE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
4.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti ter drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov ter pogodb, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora skupščine ter organov stanovanjske skupnosti,
—	ugotavlja skladnost stališč in sklepov ter samoupravnih Splošnih aktov stanovanjske skupnosti s planom, s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi, ki jih ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujejo v stanovanjski skupnosti ter s širšimi družbenimi interesi,
—	nadzira družbeno in ekonomsko smotrnost uporabe sredstev, ki jih ustanovitelji stanovanjske skupnosti zagotavljajo za izvajanje stanovanjske graditve, družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter za uresničevanje drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	nadzira uresničevanje javnosti dela stanovanjskih skupnosti,
—	nadzira izvajajnje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	skrbi za obveščanje ustanoviteljev stanovanjske skupnosti ter skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti o svojem delu in problematiki, ki izhaja iz' njenega dela,
—	oblikuje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ter prouči ustrezne ukrepe organov stanovanjske skupnosti,
—	po potrebi sodeluje z organi, ki so pristopni za nadzor nad zakonitostjo dela, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, s službo družbenega knjigovodstva ter z organi sindikata.
1
IV.	SESTAV KOMISIJE ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
5.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je oblikovana na delegatskih osnovah.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov, ki imajo svoje namestnike. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo izvoli na prvi seji izmed članov komisije predsednika komisije in njegovega namestnika.
V.	NAČIN VOLITEV IN ODPOKLICA
6.	člen
Clane komisije za samoupravno delavsko kontrolo izvolijo in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti prek delegacij (konferenc), po enakem postopku, ki se uporablja pri kandidiranju in volitvah Idrugih samoupravnih organov stanovanjske skupnosti. Enaka določila veljajo za izvolitev in odpoklic namestnikov članov komisije.
7.	člen
Za člane in namestnike članov komisije za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti izvoljeni delavci, delegati v stanovanjski skupnosti in v njenih organih, M so za svoje delo odgovorni neposredno skupščini stanovanjske skupnosti.
8.	člen
Mandatna doba komisije za samoupravno delavsko kontrolo je enaka mandatni dobi skupščine stanovanjske skupnosti in traja 4 leta.
Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
9.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo je neposredno odgovorna delegacijam oziroma konferencam delegacij, M so jo izvolile.
10.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti razglasi sestav komisije za samoupravno delavsko kontrolo na 1. seji skupščine stanovanjske skupnosti.
11.	člen
Konferenca delegacij lahko po postopkih, ki opredeljujejo odpoklic delegatov, odpokliče posameznega člana oziroma namestnika člana komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
Člani komisije za samoupravno delavsko kontrolo se odpokličejo, če pri opravljanju svoje funkcije ne ravnajo v skladu 'z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti ter po načelih socialistične morale in materialne resnice.
O odpoklicu ter o vzrokih zanj je potrebno obvestiti skupščino stanovanjske skupnosti.
V primeru predčasnega odpoklica se nadomestne volitve v komisijo opravijo v roku 30 dni.
VI.	DELO KOMISIJE ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO
12.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo trajno opravlja funkcijo nadzora, nadzor pa opravlja tudi o zadevah, glede katerih je bila sprožena ustrezna pobuda ustanovitve stanovanjske skupnosti, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov na predlog družbenopolitičnih organizacij, družbenega pravobranilca samoupravljanja ter družbenopolitične skupnosti.
13.	člen
Vsak ustanovitelj samoupravne stanovanjske skupnosti, delavec delovne skupnosti ali delegat v skupščini stanovanjske skupnosti lahko da komisiji samoupravne delavske kontrole pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti s področja nadzora samoupravne delavske kontrole. Komisija je dolžna pobudo obravnavati in o svojem stališču obvestiti pobudnika.
Nihče ne sme biti klican na odgovor ali postavljen v manj ugoden položaj, ker je dal pobudo iz prejšnjega odstavka ali ker je dal kot član komisije pripombo ali predlog, izrazil mnenje ali zahteval podatke ali poročila.
14.	člen
Člani komisije za samoupravno delavsko kontrolo so dolžni varovati tajnost podatkov, ki imajo Značaj v zakonu, drugem predpisu ali samoupravnem splošnem aktu določene poslovne ali druge tajnosti.
15.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije ali posamezne strokovnjake.
18.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati na vpogled od skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti ali pogodbene organizacije.združenega dela vse podatke ter druga gradiva, ki so jim potrebna pri delu in odločanju.
17. člen
Skupščina in drugi organi iz prejšnjega člena so komisiji samoupravne delavske kontrole dolžni v okviru svojega delovnega področja dati podatke in poročila.
ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole in komisiji s tem v zvezi omogočiti vpogled v vse listine, spise in poročila.
18.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije.
19.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje mora biti poslano članom komisije najmanj 5 dni pred sejo komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
20.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zadolži posamezne člane komisije za podrobnejšo proučitev vprašanj, ki so na dnevnem redu komisije.
i	21. člen
Administrativno tehnične posle za komisijo za samoupravno delavsko kontrolo opravlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti oz. strokovna služba stanovanjske skupnosti.
22.	člen
Glede poslovnega reda na seji komisije za samoupravno delavsko kontrolo se smiselno uporabljajo določila poslovnika o delu skupščine Stanovanjske skupnosti občine Celje.
23.	člen
Komisija za somoupravno delavsko kontrolo sprejema ugotovitve, predloge in mnenja na sejah, kjer so prisotni vsaj 4 člani in z večino glasov navzočih članov.
24.	člen
»
O poteku seje se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik komisije in zapisnikar.
Komisija odloči ot možnem snemanju seje z magnetofonom.
V primeru iz prejšnjega odstavka je magnetofonski trak treba priložiti k izvirnemu zapisniku, ki je v hrambi pri delovni skupnosti oz. strokovni službi stanovanjske skupnosti.
VII.	RAZMERJA DO USTANOVITELJEV STANOVANJSKE SKUPNOSTI
25.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti in njene organe, delovne skupnosti oz. strokovno službo stanovanjske skupnosti, kakor tudi ustanovitelje stanovanjske skupnosti, ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanj kij ivosti.
26.	člen
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, obvesti komisija za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja ter ustanovitelje stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo se obvezno sestane na seji in pripravi poročilo o svojem delu in o svojih ugotovitvah najmanj dvakrat letno, tj.
ob sprejemanju polletnega in zaključnega računa stanovanjske skupnosti.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti, ki daje tudi tolmačenje tega pravilnika.
29.	člen
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
Marjan Bde 1. r.
CERKNICA
1418.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/30) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Cerknica
ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 v občini Cerknica
1.	člen
V odredbi o programiranih preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 8/80) se doda nov 14. člen, ki se glasi:
»Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno preiskati vse plemenske žrebce in kobile in sicer s preiskavo krvi s preiskusom v agarskem gelu.
Kri plemenskih živali odvzame Veterinarski zavod »KRIM« Grosuplje Delovna enota Cerknica, preiskavo pa opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.«
2.	člen
Dosedanji 14. člen postane 15. člen.
/	3. člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/80
Cerknica, dne 4. novembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
GROSUPLJE
1419.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191.1 člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. oktobra 1980 sprejela
i	ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1980
1.	člen
V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 9/80) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 19C0 znašajo in se razporedijo:
—	za tekoče občinske potrebe v posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo v posebnem delu proračuna
—	za odvod na izločeni račun po družbenem dogovoru o omejitvi splošne porabe v letu 1980
2.	člen
Ta odlok ? :ne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1980.
St. 400-9/79
Grosuplje, dne 22. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r.
1420.
Na podlagi 12. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
O D L O It
o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Trgovskega centra« Grosuplje
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje »Trgovskega centra« Grosuplje, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9, pod št 2667 v septembru 1980.
2.	člen
Zazidalno območje obsega površino v centru naselja Grosuplje, ki jo na severozahodu omejuje Kolodvorska ulica, na severovzhodu Levstikova cesta, na jugovzhodu
cesta ob vzgojnovarstvenem zavodu — center in na jugozahodu Taborska cesta.
3.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični deL po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov: blagovnice, poštnega objekta in trgovskega paviljona skladno z zazidalnim načrtom izdaja oddelek za urbanizem in gradbene zadeve občinske skupščine.
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet skupščine občine.
5.	člen
Zazidalni načrt je redno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri oddelku za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/80
Grosuplje, dne 24. septembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L r.
1421.
Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
ODLOK
o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Šentvid, za katerega se izdeluje zazidalni načrt
1.	člen
Z namenom, da se izdela zazidalni načrt in zagotovi možnost smotrne in urejene gradnje stanovanjskih in komunalnih objektov in uvedbe razlastitve zemljišč za območje Šentvid pri Stični, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč v k. o.'Šentvid1 naslednjih parcelnih številk: 681, 682, 677, 678, 679, 40/2, 40/3, 26, 25, 24, 34/1, 35/1, 35/3, 40/4, 40/7, 40/6, 40/5, 42/1, 42/2, 40/1, 678/1, 675, 460/1, 461/1, 27/1, 27/2, 1007, 40/10, 462, 941.	1
2.	člen
Na zemljiščih navedenih v 1. točki odloka se smejo izjemoma graditi primarni infrastrukturni objekti in regionalni objekti ter komunalne naprave, za katere bo v času splošne prepovedi izvršen predpisan postopek.
din
63,890.000
60,782.990
620.010
' 2,487.000
3.	člen
Splošna prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta od dneva, ko začne veljati ta odlok.
4.	člen
Občinska urbanistična inšpekcija izvaja nadzorstvo
nad tem odlokom.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-9/80
Grosuplje, dne 24. septembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1.' r.
1422.
Na podlagi četrtega odstavka 11. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78 in 16/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
SKLEP
o soglasju k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini
I
Daje se soglasje k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini v letu 1979 in 1980, ki jo je določila Sàmoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje.
Za leto 1979 znaša stopnja amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj 0,32 •/«, za leto 1980 pa 0,50 °/«
revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
П
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, stopnja 0,32 "/o se uporablja od 1. januarja 1979, stopica 0,50*/» pa od 1. januarja 1980.
St. 36-1/80
Grosuplje, dne 24. septembra 1980.
z Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
im. '
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi komunalne skupnosti občine Grosuplje — Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem za opravljanje storitev s področja geodetskih
del
I
Komunalna skupnost občine Grosuplje — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem se
pooblašča za opravljanje zadev geodetske službe iz 7. člena zakona o geodetski službi za storitve:
‘ 1. zakoličbe
2.	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
3.	izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda.
П
Komunalna skupnost občine Grosuplje — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem opravlja storitve iz I. točke sklepa po cenah, ki jih določi v soglasju s Skupščino občine Grosuplje.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o pooblastitvi Stanovanjsko-komu-nalnega podjetja Grosuplje za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe (Uradni list SRS, št. 8/73).
Št. 031-1/80
Grosuplje, dne 24. septembra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1424.
Na podlagi 180. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) v zvezi s 57. členom zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. oktobra 1980 sprejela
SKLEP
o poimenovanju Vzgojnovarstvene organizacije
Grosuplje
I
Vzgojnovarstvena organizacija Grosuplje se poimenuje po sekretarju SKOJ Stojanu Šuligoju in je njen uradni naziv: Vzgojnovarstvena organizacija »Stojan Šuligoj« Grosuplje.
II
' Sklep o poimenovanju Vzgojnovarstvene organizacije Grosuplje začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 022-7/80
Grosuplje, dne 22. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
IDRIJA
1425.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 30. oktobra 1980 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za območje Cegovnica v Idriji
1.	člen
Dovoli se manjši odmik od sprejetega zazidalnega načrta za območje Cegovnica v Idriji (Uradni list SRS, št. 18/77) in sicer tako, da je dovozna ulica po novem r»'edIoSu. ki ga je izdelal RFC TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št, proj. 518/80, speljana namesto po obodu po sredini zazidalnega območja zaradi lažje Izvedbe.
2.	'člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/76
Idrija, dne 30. oktobra 1980.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Idrija
mag. Marijan Grofi 1. r.
KAMNIK
1426.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in -o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/79), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programov gradnje šol in otroških varstvenih ustanov
1.	člen
V odloku o uvedbi krajevnega ‘samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programov gradnje šol in otroških varstvenih ustanov (Uradni list SRS, št. 11-477/76) se spremeni L točka 2. odstavka 9. člena in se glasi:
— občani, katerih pokojnina mesečno ne presega zneska 4.500 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1980 dalje.
St. 020-34/80
Kamnik, dne 29, oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1427.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja In o družbenem pianu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) ln 1. člena odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od
leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 70. In 175 člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985
L člen
Drugi odstavek 4. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 12-645/79) se črta.
2.	člen	,
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-9/79
Kamnik, dne 29. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1428.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80),
1.	in 2. člena odloka b spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 20/80) ter 70. in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik
1.	člen
Za 1 členom odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 12-644/79) se doda nov, 1 a) člen, ki se glasi:
1.	a člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik pripravi in predloži Skupščini občine Kamnik do 31. 12. 1982 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Kamnik.
2.	člen
Drugi odstavek 3. člena odloka se črta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-8/79
Kamnik, dne 29. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1429.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72),' 4. člena odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika
1.	člen
V	območja zazidalnih otokov z oznako SS-1, SS-2, ŠS-3 in SM-1 noveliranega urbanističnega načrta Kamnika (Uradni list SRS, št. 5-347/78 se vključijo in opredelijo kot zazidljive površine naslednja zemljišča parcelnih številk: južni del pare. št. 2 in 4, pare. št. 6/1, 6/2, 6/3, 7/1, 7/4, 7/6, 7/9, 32, 33, 34, 38/1, 38/2, 38/4, 38/5, 38/6, 38/7, 70/1, 70/2, 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, del pare. št. 238/2, pare. št. 246/1, 246/17, 276/2, 276/3, 276/4, severni del pare. št. 277/1, pare. št. 277/2, 277/3, vse k. o. Smarca, južni del pare. št. 1482/4 in 1483, pare. št. 1482/5 in 1482/6 vse k. o. Podgorje ter del pare. št. 947/1 k. o. Stranje.
2.	člen
V	1. točki 6. člena se črtajo naslednji zazidalni
otoki: KM-1, KM-2, KS-1, KS-2, KS-3, KS-5, NS-3, KP-1, KP-2, KP-3 in MS-1.	»
V	2. točki 6. člena se dodajo zazidalni otoki, ki so navedeni v prejšnjem odstavku.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-36/80
Kamnik, dne 29. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1430.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 4. člena odloka o novelaciji urbanističnega programa na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5/78) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29.-oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Komenda-Moste (Uradni list SRS, št. 5-348/78)
1.	člen
Jugovzhodni nezazidalni del zazidalnega otoka NM-l in obstoječe površine v okolici šole Moste se namensko opredelijo kot rezervat za nadaljnji razvoj šolske dejavnosti.
2.	člen
Površine ob vzhodni in severni strani obstoječe trgovine v Mostah se opredelijo kot rezervat za nadaljnjo razširitev trgovske dejavnosti.
3.	člen
V območje zazidalnega otoka z oznako KS-6 noveliranega urbanističnega načrta Komenda-Moste se vključijo in opredelijo kot zazidljive površine naslednja zemljišča parcelnih številk: 70/1, 70/2, 71, 72 in 73 vse k. o. Mlaka.
V	1. točki 6. člena sc črta zazidalni otok KS-7.
V	2. točki 6. člena se doda zazidalni otok, ki je naveden v prejšnjem odstavku.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-37/80
Kamnik, dne 29. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1431.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SRS (Uradni list SRS, št. 23/76), 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, Št. 19/76) ter 175. in 234. člena statuta občine Kàmnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo občanov in delovnih ljudi na območju občine Kamnik v primeru izrednih razmer.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se smatrajo osnovna živila in osnovni neživilski proizvódi, ki so nujno potrebni za življenje občanov in delovnih ljudi v občini Kamnik.
3.	člen
Za izredne razmere se s tem odlokom štejejo vojne in naravne nesreče večjega obsega ter večje motnje na tržišču pri blagu osnovne preskrbe.
П. PROGRAMIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	čin
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa: vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinske blagovne rezerve, sredstva potrebna za oblikovanje teh rezerv, teritorialne razmestitve, način in roki njihovega obnavljanja in načrt gradnje skladišč
za občinske blagovne rezerve, v katerem so tudi predvidena sredstva za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
Teritorialna razdelitev občinskih blagovnih rezerv mora biti v skladu s potrebami ljudske obrambe.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejema za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana z resolucijo o letnem izvajanju družbenega plana razvoja občine Kamnik.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi pristojni občinski upravni organ oziroma organ, ki ga določi izvršni svet.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: občinski izvršni svet) s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito oziroma komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito najkasneje v 30. dneh po sprejemu resolucije za leto, za katerega se program in resolucija sprejemata.
Ul. UPORABA IN POSLOVANJE
Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe občinski izvršni svet v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito oziroma komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izda odredbo o uporabi občinskih blagovnih rezerv, razen v primeru večjih motenj na tržišču pri blagu osnovne preskrbe, ko lahko odloča izvršni svet sam.
9.	člen
Z odredbo občinskega izvršnega sveta o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Zadeve v zvezi z uporabo in poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami ter izgradnjo skladišč za spravljanje in hrambo teh rezerv opravljata po določbah tega odloka in drugih predpisih pristojni občinski upravni organ in organizacija združenega dela, ki jo je izvršni svet občinske skupščine pooblastil v ta namen (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena OZD).
Pooblaščena OZD je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja s finančnimi sredstvi in blagom, ki sestavlja občinske blagovne rezerve, s skladišči in skladiščno opremo za te namene.
11.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela opravlja naslednje naloge:
—	nabavlja blago za občinske blagovne rezerve,
—	razmešča in hrani občinske blagovne rezerve ter skrbi za njihovo obnavljanje,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih
blagovnih rezerv,
—	organizira in vodi izgradnjo skladišč ha podlagi sprejetega programa občinskih blagovnih rezerv ter skrbi za vzdrževanje obstoječih skladišč,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami, za katere je pristojna po tem odloku in drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
Pooblaščena organizacija združenega dela je dolžna pri opravljanju nalog, načrtih v prvem odstavku tega člena, in drugih nalog, ki izhajajo iz tega odloka, skrbeti za racionalno in ekonomično poslovanje, zlasti za pravilno skladiščenje in pravočasno obnavljanje blaga.
12.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se občasno obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter roka uporabnosti.
Če se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina ali drugo blago, ki kakovostno ustreza porabljenemu.
13.	člen
Če se prodaja blago iz občinskih rezerv, dajejo organizacije združenega dela pri nabavi takšnega blaga prednost nakupom iz občinskih stalnih blagovnih rezerv.
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga, so dolžne blago iz blagovnih rezerv prodajati pod enakimi pogoji kot istovrstno blago iz drugih virov.
14.	člen
Pristojni občinski upravni organ in pooblaščena organizacija združenega dela sodelujeta z Republiškim komitejem na tržišče in cene ter republiškim organom, pristojnim za blagovne rezerve zaradi usklajevanja, programiranja, oblikovanja, uporabe in teritorialne razmestitve občinskih stalnih blagovnih rezerv ter izgradnje skladišč za hrambo teh rezerv.
15.	člen
Pooblaščena organizacija združenega dela nabavlja blago za občinske blagovne rezerve po programu občinskih blagovnih rezerv ali po sklepu občinskega izvršnega sveta v skladu s 16. členom zakona o republiških blagovnih rezervah.
Blago za občinske blagovne rezerve kupuje pooblaščena organizacija združenega dela s sredstvi, ki so za to namenjena.
16.	člen
Nadzor nad občinskimi blagovnimi rezervami opravlja pristojen občinski upravni organ — poverjeništvo za preskrbo, in organi, ki jih določi izvršni svet občinske skupščine.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH
REZERV
17.	člen
Viri sredstev za nabavljanje in uskladiščenje ter hramba blaga za občinske blagovne rezerve so:
1. sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo v ta namen iz sredstev svojih poslovnih
skladov;
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke;
3.	sredstva, ki se za ta namen zagotavljajo v proračunu občine;
4.	sredstva pridobljena z bančnimi krediti;
5.	sredstva amortizacije osnovnih sredstev pooblaščene OZD.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine;
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti;
3.	sredstva organizacij združenega dela.
18.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
19.	člen
Zaključni račun o občinskih blagovnih rezervah pooblaščene organizacije združenega dela potrdi na predlog pristojnega občinskega upravnega organa občinski izvršni svet deset dni pred rokom za oddajo zaključnih računov, določenim z zakonom o knjigovodstvu.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
20.	Člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 din se kaznuje za prekrške organizacija združenega dela:
1.	če brez dovoljenja občinskega izvršnega sveta blago iz blagovnih rezerv odtuji, uporabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali kakovosti ali kako drugače razpolaga z njim v nasprotju s tem odlokom,
2.	če noče prodati ali če pri gradnji zapostavlja proizvode iz občinskih blagovnih rezerv.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovora oseba pooblaščene organizacije združenega dela, če nastane večja škoda zaradi nepravilnega skladiščenja ali nepravilnega obnavljanja blaga v smislu 11. člena tega odloka
VI.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlpk, preneha veljati odlok o občinskih blagovnih rezervah, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 24/77.
St. 020-41/80
Kamnik, dne 29, oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. Inž. 1. r.
1432.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 6. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SRS (Uradni list SRS, št. 23/76) in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovanju civilne zaščite L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja ustanavljanje, organiziranje in delovanje občinskega štaba civilne zaščite in enot občinskega štaba civilne zaščite, štabov in enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih ter organih družbenopolitične skupnosti.
2.	člen
V	občini Kamnik se kot posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite ustanovijo: specializirane in splošne enote civilne zaščite, namenjene zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin, povzročenih od vojnih akcij, ob naravnih in drugih nesrečah.
3.	člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za določanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov se ustanovijo štabi za civilno zaščito.
II. PRISTOJNOSTI IN OBVEZNOSTI OBČINE KAMNIK
4.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo ima na področju civilne zaščite pravice in obveznosti, ki mu jih določajo zakon o splošni ljudski obrambi, statut občine ter drugi predpisi s področja civilne zaščite.
5.	člen
V	dejavnost civilne zaščite sé za odpravljanje posledic povzročenih od vojnih akcij, ob naravnih in drugih hudih nesrečah vključujejo Komunalno podjetje Kamnik. SGP Graditelj, SGP Gradbinec Kranj — enota Kamnik' zdravstvena služba Zdravstvenega doma Kamnik, Veterinarski zavod Kamnik in druge organizacije, ki lahko pomagajo pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja. Katere organizacije bodo v posameznih akcijah sodelovale pod vodstvom občinskega štaba, določi štab sam po poprejšnjem soglasju komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
III.	OBČINSKE ENOTE IN STAB CIVILNE V	ZAŠČITE
6.	člen
Zahtevnejše naloge in. ukrepe prt zaščiti ter reševanje prebivalstva in materialnih dobrin izvajajo občinske specializirane enote civilne zaščite in delovne
organizacije, usposobljene za izvajanje določenih nalog. Te enote ustanovi izvršni svet občinske skupščine, naloge pa izvajajo pod vodstvom občinskega štaba civilne zaščite.
7.	člen
Občinske specializirane enote civilne zaščite sestavljajo naslednje enote: enota za prvo medicinsko pomoč, inženirsko-tehnično reševalna enota, enota za radio-loško-kemično-biološko zaščitp, enota za uničevanje eksplozivnih teles, enota za identifikacijo mrtvih, enota za zveze, enota geofonistov in enota za preskrbo.
Osebno in materialno formacijo navedenih enot določi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba civilne zaščite. Občinske specializirane enote sestavljajo vojaški obvezniki in delovni ljudje in občani, sposobni za izvajanje določenih nalog.
8.	člen
Specializirane enote iz prejšnjega člena ustanovijo tudi delovne organizacije združenega dela, ki jih določi izvršni svet občinske skupščine na predlog občinskega štaba civilne zaščite.
i	9. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in xaeebrü lastniki morajo, kadar je to potrebno, dati občinskem štabu oziroma njihovim specializiranim enotam civilne zaščite na voljo strokovne kadre, prostore in materialno-tehnična sredstva za reševanje in odpravljanje posledic vojnih akcij in drugih hudih nesreč.
10.	člen
Za opravljanje nalog iz 3. člena tega odloka se ustanovi občinski štab za civilno zaščito. Občinski štab civilne zaščite imenuje izvršni svet občinske skupščine. Občinski štab je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje civilne zaščite. Za svoje delo je občinski štab civilne zaščite odgovoren izvršnemu svetu občinske skupščine. Strokovne zadeve za delo in potrebe občinskega štaba civilne zaščite opravlja oddelek za ljudsko obrambo.
Občinski štab ima poveljnika, načelnika )xi ustrezno število članov štaba, ki so odgovorni, da dajejo strokovna navodila za delo in vodenje specializiranih enot pri občinskem štabu civilne zaščite in da dajejo strokovna navodila štabom civilne zaščite krajevnih skupnosti, delovnim in drugim organizacijam združenega dela.
Občinski štab civilne zaščite opravlja svoje naloge po načrtu občinskega štaba civilne zaščite, zakonu o splošni ljudski obrambi, navodilih izvršnega sveta občinske skupščine in navodilih širše družbenopolitične
skupnosti.
11.	člen
Občinski štab civilne zaščite predlaga oddelku za ljudsko obrambo kadrovsko razporeditev občinskega štaba civilne zaščite, specializiranih enot, štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
IV.	ENOTE IN STABI CIVILNE ZAŠČITE V KRAJEVNI SKUPNOSTI
12.	člen
V krajevni skupnosti ustanovi štab in enote civilne zaščite svet krajevne skupnosti. Za svoje potrebe ustanovi svet krajevne skupnosti štab in specializirane enote civilne zaščite, enoto za prvo medicinsko pomoč.
gasilsko enoto, inženirsko-tehnično reševalno enoto, enoto za radiološko-kemično-biološko zaščito, enoto za veterinarsko pomoč, enoto za socialno delo, enoto za vzdrževanje reda, enoto za zveze in. enoto za preskrbo.
13.	člen
V krajevnih skupnostih, ki nimajo pogojev za ustanovitev specializiranih enot, ustanovi svet krajevne skupnosti splošne enote civilne zaščite.
14.	člen
Svet krajevne skupnosti ustanovi na predlog štaba civilne zaščite' splošne enote civilne zaščite v posameznih stanovanjskih soseskah, ulicah, vaseh in zaselkih. Za vodenje teh enot se določi tudi vodstvo.
15.	člen
Število in opremljenost specializiranih in splošnih enot civilne zaščite v krajevni skupnosti se določi z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti na podlagi ocene ogroženosti. Soglasje za ustanovitev specializiranih, splošnih in drugih enot civilne zaščite daje občinski štab civilne zaščite.
16.	člen
Stab civilne zaščite krajevne skupnosti vodi enote in dela civilne zaščite na območju svoje krajevne skupnosti, skrbi za usposabljanje in urjenje 'svojih enot in usposabljanje prebivalstva za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov.
Stab civilne zaščite krajevne skupnosti usklajuje delo ob reševalnih akcijah ter vodi dela vseh štabov in enot pri reševanju. Sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih krajevnih skupnosti in službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
17.	člen
Stab civilne zaščite v krajevni skupnosti ima poveljnika, načelnika in določeno število članov.
Število članov štaba se določi ob imenovanju glede na potrebe in obseg nalog štaba civilne zaščite ter vrste in število enot civilne zaščite.
Stab civilne zaščite je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, v strokovnem pogledu pe tudi občinskemu štabu civilne zaščite.
V.	ENOTE IN STABI CIVILNE ZAŠČITE V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA, DRUGIH ORGANIZACIJAH IN DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTIH
'	18. Sen
V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih ustanovi delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja štabe in enote za civilno zaščito na osnovi ocene ogroženosti.
19.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, M se povezujejo v organizacijo združenega dela, praviloma ustanovijo specializirane enote za skupne potrebe, v vsaki temeljni organizaciji pa še na vsakih 50 zaposlenih najmanj po eno ekipo splošne enote civilne zaščite.
20.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge organizacije lahko ustanove specializirane enote civilne zaščite: enoto za prvo medicinsko pomoč, gasilsko enoto, inžemrsko-tehnično reševalno enoto, enoto za r^diološko-kemično-biološko zaščito, enoto za vzdrževanje reda, enoto za zveze in druge enote, ki so potrebne TOZD.
21.	člen
Specializirane enote civilne zaščite morajo ustanoviti delovne organizacije združenega dela, če je tako določeno v občinskem načrtu civilne zaščite oziroma v načrtu civilne zaščite krajevne skupnosti, v skladu z
8.	členom tega odloka.
22.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, poslovne enote, društva, zasebni obrtniki in drugi uporabniki ter hišni sveti se samoupravno dogovore o ustanovitvi skupne enote organizacije civilne zaščite v okviru objekta, kjer poslujejo. Način vodenja in organizacija enot civilne zaščite se določi na podlagi ocene ogroženosti objekta.
Samoupravni sporazum določi nosilca organizacije civilne zaščite v objektu ter način financiranja potreb civilne zaščite. Nosilec organizacije civilne zaščite je upra vij alee objekta oziroma organizacija z naj večjim številom zaposlenih.
23.	člen
Delavski ‘ svet oziroma drugi organ upravljanja ustanovi štab civilne zaščite. Štab je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je imenoval, in komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi občinskemu štabu civilne zaščite in štabu civilne zaščite krajevne skupnosti.
24.	člen
Štab civilne zaščite temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti ima: poveljnika, načelnika in določeno število članov štaba. Število se določi ob imenovanju glede na potrebe usmerjanja in izvajanja ukrepov civilne zaščite ter vrste in število enot civilne zaščite.
V organizacijah, kjer ustanovijo samo splošne enote civilne zaščite, opravlja naloge štaba poveljnik enote.
25.	člen
Štab za civilno zaščito v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih in drugih skupnostih vodi dela civilne zaščite, skrbi za opremljanje, usposabljanje enot civilne zaščite in za usposabljanje delavcev za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ter skrbi za druge naloge, določene s predpisi.
Štab sodeluje s štabi civilne zaščite sosednjih organizacij, s štabi civilne zaščite krajevnih skupnosti in občinskim štabom civilne zaščite.
Štab civilne zaščite izdela načrt za delo štaba in njenih enot
26.	člen
Izvršni svet občinske skupščine izda na predlog občinskega štaba civilne zaščite potrebna navodila in akte za izvajanje določb tega odloka.
Oddelek za ljudsko obrambo skrbi za izvajanje tega odloka in drugih predpisov in v ta namen izdaja strokovna navodila, ki sodijo v njegovo pristojnost.
27.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o splošni ljudski obrambi SFRJ in
zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SRS.
•	28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
29. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite v občini Kamnik, objavljen v Uradnem listu SRS (Uradni list SRS, št. 5/77).
St. 020-40/80
Kamnik, dne 29. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
1433.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 1. točke 107. člena zakona o ljudski obrambi SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 52. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SRS (Uradni list SRS, št. 23/76) in 175. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1980 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra zvez in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje
1.	člen
Za potrebe izrednih razmer, elementarnih in drugih hudih nesreč, za primer neposredne vojne nevarnosti in vojne se za potrebe družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in skupnosti ustanovita občinski center za zveze in služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
2.	člen
Občinski center za zveze in služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje imata predvsem nalogo:
1.	naloga enote za zveze je vzdrževanje vseh vrst zvez:
—	radijskih zvez,
—	kriptozaščite,
—	žične zveze,
—	kurirske zveze,
—	teleprinterske zveze;
2.	naloga službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje je predvsem:
—	opazovanje, javljanje in obveščanje,
—	alarmiranje.
Znotraj službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje so organizirane še druge ustrezne enote oziroma službe.
„	3. člen
Naloge občinskega centra za zveze in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje se določijo v načrtih za delo enot za zveze in enot službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
4.	člen
Občinski center za zveze in službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje sestavljajo vojaški obvezniki z vojaško razvrstitvijo ter drugi državljani SFRJ z ustrezno strokovno usposobljenostjo, oziroma sposobnostjo opravljati določeno dolžnost.
i
5.	člen
Vojaški obvezniki in druge osebe, razvrščene v enote občinskega centra zvez, enote službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, nosijo vojaško uniformo oziroma uniforme, ki jih določi Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo oziroma Republiški skreta-riat za ljudsko obrambo.
6.	člen
Občinski center zvez, služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje in osebe, razvrščene v navedene "enote in službe, so opremljene z materialno-tehničnimi sredstvi, oborožitvijo in drugo opremo po predpisih in navodilih Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo iic Republiškega sekretariata za ljudsko obramb,9.
7.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo opravlja za občinski center zvez kriptozaščito in službo za opazovanje, javljanje, obveščanje m alarmiranje, upravne, strokovne in druge zadeve.
8.	člen
Občinski center zvez, služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje izvajata ob izrednih razmerah, elementarnih in drugih hudih nesrečah, neposredni vojni nevarnosti in vojni svoje naloge po načrtu in v skladu z nastalimi razmerami.
9.	člen
Osebe, razvrščene v enote občinskega centra za zveze, službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, se v miru urijo in usposabljajo po letnem programu urjenja in usposabljanja.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra za zveze (Uradni list SRS, št. 5/77).
St. 020-39/80
Kamnik, dne 29. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
'	I
LAŠKO
1434.
Skupščina občine Laško je na podlagi 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19. septembra 1980 ter na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o pripravah za izdelavo prostorskega plana občine Laško
1.	člen
Odlok o pripravah za izdelavo prostorskega plana občine Laško (Uradni list SRS, št. 6/79) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-8/80
Laško, dne 27. oktobra 1980.
Predsednik Skupščine občine Laškb
Jože Rajh 1. r.
1435.
Skupščina občine Laško je na podlagi in - 20. čl-, a zakona o družbenih sveiil (Uradni 5/80) in 306. člena statuta občine Laško (Uradni u t SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 19, septembra 1980 ter na seji družbenopoli ;enega zbot' ćr.e oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi družbenih svetov v občini Laško
1.	člen
S tem odlokom se ustanovijo družbeni sveti v občini Laško (nadaljnje besedilo: družbeni sveti), dalje se določa namen ustanovitve, področje delovanja posameznega sveta, njegova sestava, način delovanja, zagotavljanje sredstev za delo in druga vprašanja v zvezi z njihovo dejavnostjo.
2.	člen
Zaradi organiziranja družbenega vpliva na razvijanje in zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema in nadaljnjega razvijanja organiziranih oblik demokratičnega sodelovanja in izmenjave mnenj med Skupščino občine Laško in njenimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, se v občini Laško ustanovijo družbeni sveti.
3.	člen
Družbeni sveti v občini Laško dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike in razvoja socialnih samoupravnih odnosov, priprave odlokov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter drugih aktov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in Izvrševanjem zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov.
Družbeni sveti obravnavajo določena vprašanja, ki jih predlagajo udeleženci pri delu družbenega sveta, organi, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter dajejo pobude in predloge za reševanje teh vprašanj.
4.	«en
V občini Laško se na podlagi dogovorov o ustanovitvi družbenih svetov v občini Laško, z dne 2. julija 1980 ustanovijo:
—	družbeni svet za vprašanja političnega sistema in samoupravnih odnosov,
—	družbeni svet za družbenoekonomske odnose, družbeno planiranje in razvoj,
—	družbeni svet za upravno področje usklajevanja in uresničevanja davčne poUtike.
5.	«en
Družbeni svet za vprašanja političnega sistema in samoupravnih odnosov obravnava vprašanja, ki se nanašajo zlasti na:
—	uresničevanje ustavne vloge in funkcije občine,
—	ravoj samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih,
—	delovanje delegatskega in skupščinskega sistema,
—	izvajanje predpisov, splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter
—	druga vprašanja, ki so pomembna za razvoj samoupravnega političnega sistema v občini.
Udeleženci pri delu družbenega sveta za vprašanja političnega sistema in samoupravnih odnosov so: -j- Skupščina občine Laško,
— Izvršni svet Skupščine občine Laško,
— Občinska konferenca ZKS Laško,
— Občinska konferenca SZDL Laško,
— Občinska konferenca ZSMS Laško,
— Občinski svet ZSS' Laško,
— Občinski odbor ZZB NOV Laško.
6.	člen
Družbeni svet za družbenoekonomske odnose, družbeno planiranje in ravoj obravnava:
—	vprašanja družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega ravoj a v občini 'in druga vprašanja pomembna za določanje in izvajanje politike na navedenih področjih,
—	skupne planske cilje razvoja gospodarstva, negospodarstva in družbenih dejavnosti,
—	vprašanja načrtovanja izrabe prostora ter varstva okolja v' občini in druga vprašanja pomembna za izvajanje prostorske politike,
—	vprašanja in problematiko poslovanja organizacij združenega dela in usklajenosti doseženega gospodarskega razvoja s prostorskim in socialnim vidikom razvoja,
—	predloge predpisov In splošnih aktov s katerimi se urejajo razmerja, ki so pomembna za družbenoekonomski, socialni in prostorski razvoj in izvajanje sprejete politike teh področij,
—	vprašanja v zvezi s srednjeročnimi in dolgoročnimi plani razvoja,
—	druga pomembnejša vprašanja na teh področ-j jih.
Udeleženci pri delu družbenega sveta za družbenoekonomske odnose, družbeno planiranje in razvoj v občini Laško so:	/
— Skupščina občine Laško,
— Izvršni svet Skupščine občine Laško,
— Občinska konferenca ZKS Laško,
— Občinska konferenca SZDL Laško,
— Občinski svet ZSS Laško,
— Občinski odbor ZZB NOV Laško,
— Občinska konferenca ZSMS Laško,
— Ljubljanska banka — Splošna banka Celje,
— Medobčinska gospodarska zbornica Celje,
— Razvojni center Celje.
7.	člen
Družbeni svet za upravno področje usklajevanja in uresničevanja davčne politike:
—	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje davčne politike, izvrševanje zakonov in drugih predpisov,
—	obravnava predloge predpisov in splošnih aktov, ki se nanašajo na to področje,
—	obravnava pogoje in način uresničevanja pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se uresničujejo pri delu tega upravnega organa,
—	spremlja delovanje davčne uprave v zvezi z odmero in izterjavo davkov,
—	ter obravnava še druga vprašanja s tega področja. •
Udeleženci v delu družbenega sveta za upravno področje usklajevanja in uresničevanja davčne politike v občini Laško so:
— Skupščina občine Laško,
— Izvršni svet Skupščine občine Laško,
— Občinska konferenca ZKS Laško,
— Občinski svet ZSS Laško,
— Občinska konferenca SZDL Laško,
— Občinska konferenca ZSMS Laško,
— Občinski odbor ZZB NOV Laško,
— Kmetijska zadruga Laško — Temeljna zadružna organizacija,
— Združenje obrtnikov občine Laško.
8.	člen
Vsak udeleženec v delu družbenih svetov ima v posameznem družbenem svetu dve delégatski mesti v katerega delegira enega stalnega delegata in enega zamenljivega delegata. Zamenljivega delegata delegira udeleženec za vsako sejo družbenega sveta posebej glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta.
Udeleženci v delu družbenega sveta določijo v splošnih aktih organe iz katerih delegirajo stalnega delegata in zamenljivega delegata za posamezno sejo družbenega sveta,
Delegati v družbenih svetih delujejo na podlagi smernic organov, ki so jih delegirali ter so za svoje delo tem organom odgovorni in so jih dolžni o delu tudi obveščati.
9.	člen
V delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter organi in posamezniki, ki niso udeleženci v de-
lu sveta, pa bi bilo njihovo sodelovanje koristno za delo sveta.
Temeljne samoupravne organizacije, skupnosti in organi, ki niso udeleženci pri delu sveta, strokovne in družbenopolitične delavce, vabi na sejo sveta njegov koordinacijski odbor, glede na obravnavana vprašanja.
10.	člen
Družbeni sVet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na predlog udeležencev v delu sveta.
Z aktom o izvolitvi predsednika družbenega sveta se določi tudi čas trajanja njegove funkcije.
Predsednik družbenega sveta ima lahko tudi namestnika, ki ga določijo udeleženci v delu sveta.
Predsednik družbenega sveta vodi delo sveta, sklicuje in predseduje sejam sveta, predlaga dnevne ràde sej, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov in opravlja še druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci v delu družbenega sveta.
Prvo sejo družbenega sveta skliče in vodi do izvolitve predsednik družbenega sveta predsednih občinske skupščine.
11.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor, ki deluje v stalni sestavi. Clane koordinacijskega odbofa, ki šteje pet delegatov* imenujejo udeleženci pri delu družbenega sveta na podlagi medsebojnega dogovora.
Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta oziroma njegov namestnik.
Koordinacijski odbor skrbi za pripravo delovnega programa družbenega sveta, skrbi za pripravo sej sveta in izvajanje sklepov sej sveta, odloča o sodelovanju delavcev strokovnih in drugih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter znanstvenih in j-vnih delavcev pri delu sveta in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti družbeni svet.
Udeleženci pri delu družbenega sveta so dolžni posredovati koordinacijskemu odboru program svojega dela, na podlagi katerih oblikuje koordinacijski odbor programa dela družbenega sveta.
12.	člen
Družbeni svet dela na sejah.
Družbeni svet lahko oblikuje delovne skupine ali kbmisije za obravnavo posameznih vprašanj, pripravo stališč in predlogov o vprašanjih, ki'jih obravnava družbeni svet.
13.	člen
Družbeni sveti v občini lahko sodelujejo med seboj, ko gre za posamezna vprašanja skupnega pomena ter taka vprašanja obravnavajo na skupnih sejah.
14.	člen
Družbeni svet pošilja svoja mnenja, stališča in predloge udeležencem pri delu sveta in drugim organizacijam in skupnostim ter organom, ki so odgovorni za pripravo sklepov oziroma odločitev o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo.
Če udeleženci pri delu družbenega sveta oziroma organi in organizacije iz prejšnjega odstavka ne sprejmejo mnenj, predlogov in stališč družbenega sveta, so dolžni o tem obvestiti družbeni svet.
15.	člen
Strokovne službe udeležencev v delu družbenega sveta in občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenega sveta ter ipu preskrbeti oziroma zagotoviti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo.
Podatke, dokumentacijo, gradiva in poročila so dolžne pripraviti tudi temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki predlagajo obravnavo določenih vprašanj iz svojega področja dela.
16.	člen
Družbeni svet sprejme poslovnik o svojem delu.
S poslovnikom se natačneje določi organizacija in način dela, uresničevanje javnosti dela družbenega sveta, način rednega dogovarjanja med udeleženci v delu sveta in druga vprašanja, ki so pomembna za delo sveta.
17.	člen
Administrativna in druga opravila: .
—	v zvezi z delom družbenega sveta za vprašanja političnega sistema in samoupravnih odnosov se opravljajo na Občinski konferenci SZDL Laško,
—	v zvezi z delom družbenega sveta za družbenoekonomske odnose, družbeno planiranje in razvoj opravljajo strokovne službe Izvršnega sveta občine Laško,
—	v zvezi z delom družbenega sveta za upravno področje usklajevanja in uresničevanja davčne politike opravlja davčna uprava občine Laško.
18.	člen
Sredstva za delovanje družbenih svetov v občini Laško se zagotavljajo vsako leto v proračunu občine Laško.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-2/80	i
Laško, dne 27. oktobra 1980.
Predsednik Skupščine občine Laško
Jože Rajh 1. r.
LENART
1436.
Na podlagi 162. in 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, Št. 19-545/74, 3-149/78), 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24-1183/75), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1980 sprejela
O t) L O K
b spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Lenart
1.	člen
V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Lenart (Uradni list SRS, št. 13-844/80) se spremeni 9. člen tako, dk glasi:
Avto šole morajo opravljati začetni pouk kandidatov za voznike motornih vozil na površinah, ki niso namenjene javnemu cestnemu prometu. Začetni pouk traja najmanj 5 ur.	»
2.	člen
Spremeni se besedilo 20. člena, ki glasi:
Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 19. člena odloka.
3.	člen
Besedilo 21. člena odloka glasi:
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje takoj na mestu za prekršek:
— inštruktor, ki poučuje kandidata v nasprotju z 9. členom.
Denarno kazen po tem členu odloka izterjajo takoj na mestu delavci službe javne varnosti.
4.	člen	,
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-2/79-10
Lenart, dne 15. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
1437.
Na podlagi 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78), 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) in po predhodnem mnenju republiške geodetske uprave, št. 015-3/4-80 z dne 18. julija 1980 je Skupščina občine Lenart na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1980 sprejela
ODLOK
o spremembi imen katastrskih občin na območju občine Lenart
1.	člen
Ime katastrske občine Sv. Benedikt se spremeni in sc glasi katastrska občina Benedikt.
2.	člen
Ime katastrske občine Sv. Lenart se spremeni in se ■'glasi katastrska občina Lenart v Slovenskih goricah.
3.	člen
Ime katastrske občine Sv. Trije kralji se spremeni in se glasi katastrska občina Trije kralji.
4.	člen
Katastrska občina Sv. Trojica se preimenuje v katastrsko občino Gradišče v Slovenskih goricah.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-2/80-5
Lenart, dne 15. oktobra 1980.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r.
LITIJA
1438.
Na podlagi 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen občine Litija (Uradni list SRS, št. 25/73 in 19/75) in 330. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na predlog TOZD »Komunala« Litija in izvršilnega odbora skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, na seji dne 27. oktobra 1980 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam za vodo iz mestnega vodovoda Litija—Šmartno—Bogenšperk
I
Daje se soglasje k ceni vode in sicer:
dln/m*
vode
—	gospodinjstva	3,70
—	ustanove s področja šolstva, zdravstva
m otroškega varstva in drugih družbenih dejavnosti	5,60
—	gospodarske organizacije in občani, ki
samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (obrtna dejavnost)	7,2*
II
K ceni za vodo se prišteje še vodnogospodarski prispevek in prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov.
III
Ta sklep začne veljati 1. novembra 1980.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep št. 38-1/79 z dne 17. maja 1979 (Uradni Ust SRS, št. 17-888/79) v tistih določilih, ki se nanašajo na ceno vode.
St. 38-1/79
Litija, dne 27. oktobra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
LOGATEC
1439.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 37. ter 38. člena zakona o varstvu pred kužnim boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 6. novembra 1980 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec
3.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz prvega odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja.
4.	člen
1. člen
Območje občine Logatec se proglaša za ogroženo s steklino.
2. člen
Da bi se preprečila steklina, se na ogroženem območju izvajajo tile ukrepi:
1.	zapiranje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino,
2.	zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece,
3.	nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezani ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom na jermenu,
4.	prepoved prometa psov in mačk,
5.	preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali in ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina ali v stik z ljudmi,
6.	zaščitno cepljenje psov in če je treba tudi drugih za steklino dovzetnih živali,
7.	pobijanje necepljenih psov in mačk, kakor tudi potepuških psov in mačk,
8.	ubijanje lisic, glodalcev in druge škodljive divjadi,
9.	ubijanje živili, ki so zbolele za steklino in živali, Iti jih je ogrizla obolela žival,
10.	ubijanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oz. živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino ali cepljenje teh živali in njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno,
11.	ubijanje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je značil-no za njihovo vrsto,
12.	prepoved odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod,
13.	prepoved odpiranja trupel psov, mačk, lisic in drugih dlakastih živali,
14.	zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda KRIM Grosuplje, DE Vrhnika.
15.	Pobijanje neregistriranih, necepljenih, poter puških psov in mačk ter pobijanje psov in mačk, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca, mora opraviti veterinarsko-higienska služba Veterinarskega zavoda KRIM Grosuplje, DE Vrhnika na stroške lastnika živali.
16.	Pobijanje zveri, pižmovk, potepuških psov in mačk so dolžne vršiti veterinarsko-higienska služba občine Logatec in lovske organizacije.
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini
5.	člen
Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi.
6.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
8.	člen
Po 62. in 64. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznujejo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo 10.000 ali 200.000 din.
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 65. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz členov 62. in 64. citiranega zakona.
9.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-2/80
Logatec, dne 7. novembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Peter Petkovšek, inž. 1. r.
VRHNIKA
1440.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 37. in 38. člena zakona o varstvu pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 7/78), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni hat
SFRJ, št. 34/80) in 21. člena odloka o izvršnem svetu	se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe.
(Uradni list SRS, št. 4/75), je Izvršni svet Skupščine	Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z naj-
občine Vrhnika na seji dne 3. novembra 1980 sprejel manj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja.
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini vrhnika
1.	člen
Območje občine Vrhnika se proglaša za ogroženo s steklino.
2.	člen
Da bi se preprečila steklina, se na ogroženem območju izvajajo naslednji ukrepi:
1.	zapiranje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino,
2.	zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece,
3.	nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami in privezami ali pa jih je treba voditi z nagobčnikom na jermenu,
4.	prepoved prometa psov in mačk,
5.	preverjanje, kaj je ukrenil imetnik živali ali okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina ali v stik z ljudmi,
6.	zaščitno cepljenje psov in če je treba tudi drugih za steklino dovzetnih živali,
7.	pobijanje necepljenih psov in mačk, kakor tudi potepuških psov in mačk,
8.	ubijanje lisic, glodalcev in druge škodljive divjadi,
9.	ubijanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, ki jih je ugrizla obolela žival,
10.	ubijanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za steklino oz. živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za steklino ali cepljenje teh živali in njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno,
11.	ubijanje živali, za katere se sumi, da so zbolele za steklino, če se obnašajo drugače, kot je značilno za njihovo vrsto,
12.	prepoved ' odnašanja živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov, s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod,
13.	prepoved odpiranja trupel psov, mačk, lisic in drugih dlakastih živali,
14.	zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika,
15.	Pobijanje neregistriranih, necepljenih, potepuških psov in mačk ter pobijanje psov in mačk, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca, mora opraviti Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika na stroške lastnika živali,
16.	pobijanje zveri, pižmovk, potepuških psov in mačk so dolžne vršiti krajevno pristojne lovske organizacije.
3.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati naj bližji veterinarski organizaciji. ' Veterinarska organizacija preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega Člena težaven,
4.	člen
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
5.	člen
Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi.
6.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe.
7.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
8.	člen
Po 62. in 64. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznujejo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo 10.000 ali 200.000 din.
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 65, členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz členov 62. in 64. citiranega zakona.
0. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/7-320-03/80
Vrhnika, dne 3. novembra 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Frano Krašovec L r.
POPRAVEK
V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Soseske S 9 — »Za Ar jem« (Uradni list SRS, št. 20/80) se vpišejo v 3. člen naslednje spremembe:
—	pod zap. št. 2. se pare. št. 18/3 nadomesti s pare. St. 18/8,
—	pod zap. St. 21 se doda vlož. št. 1415,
—	pod zap. št. 33. se pare. št. 1/3 nadomesti s pare. št- 1/13,
—	pod zap. št. 43. se v 4. vrsti številka 48 nadomesti s št. 18,
—	pod zap. št. 52. se:	'
—	v 3- vrsti številka 789 nadomesti s številko 957,
—	v 4. vrsti se številka 957 nadomesti s številko
789,
—	doda se 5. vrsta z besedilom: travnik 700,
—	pod zap. št. 56. se vlož. št, 819 nadomesti s številko 380.
Sekretariat SO in IS Logatec
POJASNILO
Sklep o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenega varstva otrok, za obdobje 1981 do 1985, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23-1123/79, je bil objavljen v enakem besedilu tudi v Uradnem listu SRS, št. 20-1160/80.
Uredništvo
Stran
V družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980	1453
1409.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1453
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI

VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1391.	Zakon o	notranjih zadevah	1411
1392.	Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin 1433
1393.	Zakon o izvajanju varstva pred ionizirajočimi seva-
nji in o ukrepih za varnost Jedrskih objektov in naprav	I440
1394.	Zakon o	vpisu v sodni register	1443
1393. Zakon o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta
za vprašanja družbene ureditve	1444
1396.	Zakon o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta
za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko	1445
1397.	Zakon o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta
za vzgojo in Izobraževanje	1446
1395.	Zakona o ustanovitvi Republiškega družbenega sveta
za mednarodne odnose	1446
1410.	Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne
energije (Ljubljana)	1453
1411.	Odlok o spremembi imen katastrskih občin na območju mesta Ljubljane	1454
1412.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zimski službi na območju občine Celje	1454
1413.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javni
snagi in videzu naselij v občini Celje	1455
1414.	Sklep o ugotovitvi, da Je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti ob-
( čine Celje sklenjen	1460
1415.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum
o lastni udeležbi za pridobitev družbeno najemnega stanovanja sprejet (Celje)	1460
1416.	Samoupravni sporazum o lastni udeležbi za pridobitev družbenega najemnega stanovanja (Celje)	1460
1417.	Pravilnik o delovanju samoupravne delavske kontro-
le v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje	1462
1399. Odlok O soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim Izvršnim svetom S FR Jugoslavije In vlado IJt Kitajske o vzajemni davčni oprostitvi dohodka od mednarodnega potniškega m blagovnega oziroma potniškega ali blagovnega pomorskega prometa	1447
149«. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konvenciji • migracijah v pogojih zlorabljanja to o zboljšanju motnosti vseh delavcev migrantov ter njihovega tretmaja, sprejete na 60. zasedanju konference 24. 6. 1975	1447
- I
UM. Odlok e pristopu k družbenemu dogovoru o Izdaji to plačilu doptoTOne poštne znamke »XXXVI. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Novi Sad, 1981. leta«	1448
146*. Odlok e izvolitvi	Hana Kvota republike	1468
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1403. Odlok o spremembi odloka o namenih za dajanje kreditov poelovnlm bankam iz sredstev hranilnih Vlog pri Poštni hranilnici za leto 1975	1448
M84. Odlok o spnmomM to dopolnitvi odloka o kompenzaciji za »eoe	1448
1405. Navodilo o spremembi navodila v načinu uveljavljanja konfpenzaclje proizvajalcem kruha	1449
Dogovor o spremembah In dopolnitvah dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja __dohodka v letu 1980	1449
Mta. Družbeni dogovor o Republiški skupnosti za cene 1460.

REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1408. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb
1418.	Odredba o dopolnitvi odredbe o programiranih pre-
ventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 v občini Cerknica	1464
1419.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1980	1465
1420.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
»Trgovskega centra« Grosnplj«	1465
1461. Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prépovedl graditve in spremembe kulture zemljišč na območju k. o. Šentvid, za katerega se Izdeluj« zazidalni načrt (Grosuplje)	,	14«
1422. Sklep o soglasju k stopnji amortizacije ' stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Grosup-
U«)	,	1466
140. Sklep o pooblastitvi komunalne skupnosti občine Grosuplje — Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem za opravljanje storitev s področja geodetskih del (Grosuplje)	14«
1424.	Sklep o poimenovanju Vzgojnovarstvene organizacije Grosuplje	1466
1425.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za
območje Cegovnlca v Idriji	14«
1426.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi krajevnega sa-
moprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programov gradnje šol to otroških varstvenih ustanov (Kamnik)	146T
1427.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju
družbenega plana občine Kamnik za obdobje od leta 1981 de 1985	1467
1428.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o pripravi
in sprejetju dolgoročnega plana občine Kamnik 1467
1429.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o novela-
ciji urbanističnega načrta za območje Kamnika 146$
/
Stran
1430.	Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o novela-clji urbanističnega načrta za območje Komenda-Mo-
ste (Kamnik)	1468
1431.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah	(Kamnik)	1468
1433.	Odlok o organizaciji in delovanju civilne zaščite
(Kamnik)	1470
1433.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji občinskega cen-
tra zvez In službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje (Kamnik)	1472
1434.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o pripravah
za izdelavo prostorskega plana občine	Laško	1473
1435.	Odlok o ustanovitvi družbenih svetov v občini Laško	1473
Stran
1436. Odlok o spremembi odloka o ureditvi cestnega pro-
meta v naseljih občine Lenart	1475
1437.	Odlok o spremembi Imen katastrskih občin na območju občine Lenart	1476
1438.	Sklep o soglasju k cenam za vodo iz mestnega vodovoda Litija—Šmartno—Bogenšpcrk	1476
1439.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Logatec	1477
1440.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Vrhnika	1477
— Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Soseska S » — »Za	Arjcm« (Logatec) 1478

NOVO!
Časopisni zavod »Uradni list SRS« je v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo izdal publikacijo
Osnovno šolstvo — Družbeno varstvo otrok
V publikaciji je zakon o osnovni šoli in zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok s komentarjem ter zakon o družbenem varstvu otrok. Objavljeni so tudi pravilniki: o pedagoški dokumentaciji v osnovni šoli; o šolskem koledarju za osnovne šole; o ocenjevanju in o napredovanju učencev v osnovni šoli; o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in "izobraževanja; o pedagoški dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah; o naj večjem dopustnem številu otrok v oddelkih vzgoj novarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok; o stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgoj novarstvenih organizacijah in osnovnih šolah.
Na to publikacijo opozarjamo zlasti vse šole in vzgojnovarstvene organi- » zacije ter njihove delavce, ker jim bo publikacija v pomoč pri strokovnih izpitih, pa tudi skupnosti otroškega varstva.
Sprejemamo naročila CZ Uradni list SRS Ljubljana, Gregorčičeva 27a
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tlaka tlakama Tone Tomšič, val e Ljubljani — Naročnina za leto 1876 340 din. inozemstvo 800 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičeva 27n poštni predai 379/V1I - Telefon direktor uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 578 — Ziro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje, št 121-1/72