▼ totorftnL
Leto LE ftev. 155
0 UDbllonl. v torek 10. Milo 19Z0,
Ceira Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravtnstvo: Knaflova ulica St 5, pritličje. » Telefon 2304.
Vse kaže, da dobimo nevtralno vlado
Režimovci so se ustrašili posledic nbnovp krvavega režima - Položaj se razvija tako, da bo najbrž sestavljena nevtralna vlada - Avdijenca dr Marinkovića generala Hadžića in poslanika Balugdžica
Beograd, 10. julija. Tudi današnji dan v razpletu krize ni prinesel odločitve. Kralj se je včeraj in danes dopoldne mudil v svoji vili na Dedinju, od koder se je vrnil šele danes dopoldne ob 11.
Kdo bo sestavil nevtralno vlado
V ospredju vseli kombinacij stoji še vedno kombinacija z nevtralno vlado, ki bi naj izvedla do prihodnje pomladi nove volitve. Tej kombinaciji se pripisuje vedno večja verjetnost. Danes je dospel v Beograd naš berlinski poslanik Balugdžić, ki se ga je že ponovno imenovalo v zvezi s sestavo nevtralne vlade. Po informacijah poučenih krogov se kljub temu. da zunaj ni vidnih dogodkov, intenzivno dela na sondiranju terena za nevtralno vlado ter išče predvsem osebo za ministrskega predsednika. V prvi vrsti se računa na to, da bi sestavil vlado vojvoda Stepan Stepanovič. Če bi on to nalogo odklonil, kar bi bilo glede na njegovo visoko starost razumljivo, pride v poštev berlinski poslanik Balugdžić. Govori pa se tudi o tem, da bi se poveirila sestava nevtralne vlade sedanjemu vojnemu ministru generalu Stevi Hadžiču.
Režimovci se že prepirajo
V dosedanjih vladnih skupinah povzroča ta preokret v razvoju politične situacije vedno večje razburjenje. Eni kakor drugi so v strahu, da izgube oblast in s tem tudi moč, napeli vse sile, da preprečijo tako rešitev sedanje vladne krize. Intrige proti KDK niso uspele. Zato so i radikali i demokrati spremenili svojo dosedanjo taktiko in iščejo vsak zase stikov s KDK. Demokrati se izgovarjajo na radikale, češ, da se hočejo za njihovim hrbtom pobotati s KDK ter stopiti z njimi v koalicijo, radikali pa očitajo ravno isto demokratom. V demokratskem klubu in v vladnem predsedstvu se vrše neprestano konference in posvetovanja.
Dr. Marinkcvić v avdijenci
Zunanji minister v ostavki dr. Ma-rinković je bil danes dopoldne na Dedinju sprejet v avdijenci. Novinarjem je odklonil vsako izjavo. Sodi pa se, da je ta avdijenca v neposredni zvezi z razpletom krize, ker se je kralj takoj nato vrnil v Beograd. Vendar pa za danes še ni pričakovati odločitve.
Stepan Radie molči
Beograjski tisk, v kolikor je v služibi hegemonistov, vodi še vedno ljuto kampanjo proti KDK in Svetozarju Pribiče-viću. V kolikor se je moglo doznati, hočejo hegemonisti z napadi izzvati Ste-pana Radića, da bi podal v Zagrebu kako izjavo, ki bi jo mogli potem izkoriščati proti KDK ter ji podtakniti prevratne namene. Na to intrigo stavljajo hegemonisti sedaj vse nade. Na njihovo največjo žalost pa Stepan Radić molči..
Po mnenju poučenih krogov bo kriza rešena šele koncem tega tedna. Odločitev bo padla bržkone jutri ali pojutrišnjem. Komu bo poverjen mandat za sestavo vlade, pa trenutno ni še nikomur znano.
Obnovitev hegemonističnega režima izključena
_ Beograd. 10. julija. Situacija se
nadalie razvija v pravcu nevtralne vlade, ki bi odgodila in pozneje razpustila Narodno skupščino. Naravno je, da se proti tej kombinaciji pojavljajo intrige onih. ki so doslej držali oblast v svojih rokah. Iz pisave njihovega tiska pa se iasno vidi, da so na umiku.
Danes lahko rečemo že z veliko sigurnostjo, da je izključen povratek sta-re vladne koalicije, četudi bi bile v vladi izmenjane vse osebe. Pri merodajnih krogih je po velikih naporih vendarle prevladalo mišljenje, da se mora iskati izhoda iz situacije brezpogojno v sporazumu s KDK, kakor tudi so njeni po-
goji na videz težki za one, ki jim taka rešitev ne gre v račun. Zahteva, da se Narodna skuščina ne sme več sestati ter da se morajo razpisati nove volitve pod nevtralno vlado, znači za ljudi, ki so doslej imeli v rokah oblast, katastrofo. Zato si tako uporno prizadevajo, da tako rešitev krize preprečijo. Poleg te zahteve pa je važen tudi drugi pogoj KDK, to je, da morajo biti volitve popolnoma svobodne.
Okrvavljena skupščina se ne sme več sestati
Kolikor se izve v merodainih kro* gih še ni končno razčiščeno vprašanje, ali se more Narodna skupščina razpu* stiti tako, da bi ne imela niti ene seje več. Izgleda, da se čaka na važne in* formacije iz inozemstva ter da bo šele nato padla končna odločitev. V mero« dajnih krogih namreč mislijo, da bi se mogel najti kompromis s KDK in da bi dopustila vsaj še eno sejo Narodne skupščine,. V vrstah KDK pa izključu* jejo vsako možnost takega kompromis
sa. V ostalem pa se doznava, da se na dvoru živahno nadaljuje akcija in išče nevtralno osebnost, ki bi mogla šesta* viti novo vlado. V soboto ponoči se je mislilo na generala Hadžiča. Zdi pa se, da je ta načrt že opuščen. Ni pa izklju* čena kombinacija z Balugdžičem, čigar prihod v Beograd se komentira v tej zvezi. Domneva se, da bi bil Balugdžić v vsej javnosti simpatično sprejet. — Omenjajo se tudi še nekateri drugi ge* nerali. V vladi bi bili zastopniki vseh krajev. Obstoja pa tudi kombinacija, da sestavi vlado Stepan Radič.
Avdijenca generala Hadžića in poslanika Balugdžica
—Beograd, 10. julija. Danes opoldne se je vršila dolga avdijenca vojnega ministra generala Hadžiča. Tudi ber* linski poslanik Balugdžič je pozvan v avdijenco.
Važna poročila za Radića
— Beograd, 10. julija. Danes dopol* dne je odpotoval poslanec dr. Sveti* slav Popovič v Zagreb. Kakor izve vaš dopisnik, je nesel važna poročila za Stepana Radiča.
Resen opomin Slovencem
a
Poslanec dr. Shvegel svari Slovence, naj ne drve za klerikalizmom, ki jih tira v pogubo. — Slovencem se utegne maščevati, da so pod klerikalno krivo palico prekinili idejne zveze s Hrvati
— Zagreb, 10. julija. »Jutarnji Ust* objavlja izjavo posl. dr. Ivana Shvegla, "ki naglasa, da ne bo nikdar pozabil triufal-nega potovanja St. Radića skozi Srem, Slavonijo in Hrvatsko, ko se je v nedeljo vračal iz Beograda v Zagreb.
Dolgo sem bival zunaj v svetu, pravi posl. dr. Shvegel, in bil priča raznim zgodovinskim dogodkom, toda nobeden ni napravil na me tako globokega vtisa, kakor manifestacija odlične slovanske duše Hrvatske. Sedaj odpotujem za en dan na Bled, kjer že mesece nisem bil, da poskrbim, da bo v moji hiši vse pripravljeno za sprejem St. Radića v slučaju, da bi se odzval mojemu vabilu in preživel dobo oddiha pod mojo streho. Med vožnjo po Sloveniji mi bo zelo mučna zavest, da so nekateri Slovenci prekinili idejne zveze s Hrvati, ki so jim najbližji po prirodi in zgodovini. Daj Bog, da bi se to nekoč ne maščevalo nad malim slov. narodom, ako bodo v bodoče zunanji neprijateji zopet napadli slovenske meje, ki so jih v preteklo-
sti tako pogosto branili hrvatski vojaki. Nato pojdem v svoj volilni okraj v Gorski Kotar, da poročam volilcem o političnem položaju.
Na vprašanje, kako si predstavlja na-daljni razvoj, je posl. dr. Shvegel izjavil:
— Bodočnost je zavita v temo. Nihče ne ve ničesar gotovega razen Boga, ki pa tega ne pove. V najboljšem slučaju moremo samo napovedovati, toda v take podrobnosti se nočem spuščati. Mogel bi pri tem prehiteti izjave voditeljev s kako opazko, za katero pa nisem pooblaščen. Naša dolžnost je delati, kakor nam nalagajo naši volilci in naša vest. V tem primeru se mi zdi bodočnost vedno lepa in naj prinaša karkoli. Postransko je, če nastopi takoj materijelni uspeh. Kdor se bori za pravično stvar in kdor zastopa pravico, zmaguje, Čeprav bi podlegel. Ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti pot pravice in resnice, najmanj pa politični umori, kakršne smo sedaj doživeli.
Protogerov žrtev italijanskih intrig
Ker ni hotel paktirati z Mussolinijem, je morala njegova glava pasti. — Vesti o bolgarski ponudbi prijateljskega  pakta pod pogojem avtonomije Makedonije.
— Beograd, <0. julija. V »Politiki« objavlja Kosta Todorov članek, v katerem piše, da je v zadnjem času general Protogerov igral v komiteju makedonstvujuščih samo dekorativno vlogo. Lisit objavlja tudi bnzojavke iz Sofije, po kateri je Panča Mi-hajlov, tajnik te»ga komiteja, izjavil, da je Protogerov padel kot žrtev italijanskega imperijalizma. Povodom njegovega zadnjega potovanja v Rim je Mussolini ponudil Protogerovu, da bi podpiral makedonski komite v akoiji za avtonomijo Makedonije in da bi Itaija skušala pri Društvu narodov isposlovati avtonomijo Makedonije. Protogerov pa je odbil Mussolinijevo ponudbo in ie zato padel, ker so se v Rimu prepričali, da se ž njim na tej podlagi ne more delati. Neznanec, ki je bi skupno s Proto-geroviim ubit, je identificiran ko: Atanas Cocev, pri katerem so našli revolver grškega sistema, nekoliko grškega tobaka in steklenico grškega konjaka. Pogreb umorjenega Protogerov a in njegova tovariša bo danes 10. t m. V Bolgariji se splošno smatra, da z umorom Protogerova ne bo nastal mir med člani glavnega odboTa notranje makedonske revolucijonarne organizacije in da se bodo obračunavanja nadaljevala.
— London, 10. julija. »Daily Telegraph« V2xlržuje kljub demamtijem svojo vest od 5. t. m., da ie bolgarska vlnda ponudila v Beogradu sklenitev prijateljskega pakta in da ie za protikon:csijo zahtevala avto-
nomijo Makedonije. V Beogradu pa niso hoteli na to zahtevo pristati, ker bi koncesija, priznana Makedoniji, dala povod Hrvatom, da bi zahtevali zase enake pravice. V Bolgariji so uvideli sedaj, da dela francoska diplomacija za bolgarsko - jugoslo-venski pakt samo zato, da bi onemogočila italijansko - turški dogovor. »Daily Telegraph« pravi, da je prišel boj med Francijo in Italijo za premoč na Balkanu sedaj na novo podlago, ker je bolgarska vlada opusitila načrt o avtonomiji Makedonije, ker se je prepričala, da bi komite makedonstvujuščih nanj nikdar ne pristal.
Nezadovoljni bosanski radikali
— Sarajevo, 10. julija. Tukajšnji radikali, ka se zbirajo okodi dr. Mrlana Srškiča in odobravajo njegovo politiko, so poslali glavnemu odboru radikalne stranke v Beogradu izjavo, da ne priznavajo dosedanjega ministra agrarne reforme Vlada Andrića kot zastopnika bosanski-h radikalov, ker so mu izrazili nezaupanje ter zahtevajo, naj v glavnem odboru zastotpa bosanske radikale v vseh vprašanjih samo dr. Srs-kić. Ti radikali praviao, da v sedanja* težki krizi, ki ni običajna vladna kriza, temveč kriza države, zahtevajo, da dosedanji minister agrarne reforme Andrič ped nobemim pogojem ne pride več v nobeno kombinacijo, ker ne zasitepa interesov radikalov in kmetskeKa nar-?d:i v Bosni in Hercegovini ter posluša v vsem dr. Spaha.
Iz pestre policijske kronike
Ljubezniv sin in nečak. — Premetena goljufija dveh zidarjev. — Pretepi zaradi stanovanjskih odpovedi. Zabavna gostilniška zgodba« — Dve kolesarski nesreči*
L. Marija, posestnica in trgovka na Tržaški cesti, je prijavila policiji, da je njen nečak Leon, brezposelni tiskar, v nedeljo popoldne razbil vrata niene sobe in vlomil v zaklenjeno omaro, iz katere ie ukradel ženski jopič, vreden 150 Din. Razen tega je razbil šipo na zidu viseče slike in je njej sami pri tem, ko mu je zabranila nadaljnje razbijanje, grozil z ostrim kosom železa. Nečak Leon je zelo nasilne narave in brez vsakega srčnega čuta, kar je dokazal v nedeljo popoldne, ko ie brez vsakega povoda strnil svoio lastno mater z nogo v obraz in ji pri tem občutno poškodoval umetno zobovje. Vrhu tega je včeraj popoldne ukradel svoji materi iz odprte omare denarnico z 20 do 30 Din. Zdaj ga bo poučilo sodišče, kaj je prav in kaj ne.
Zelo kolegijalna sta se pokazala napram svojim stanovskim tovarišem iz južnih krajev države dva mlada zidana France Zupan, doma nekje od Domžal in niegov pajdaš, 241etni Jernej Armič. rodom nekje blizu Brezovice. Dne 5. tm. sta obiskala omenjena zidarja znana jim delavca Jakoba Miočiča in Nikolo Miletiča, stanujoča v novi hiši v Vodmatski ulici in ju nagovorila, da sta odšla takoj z njima na akordno delo na novo stavbo Antona Simončiča, stoječo na Poti na Rakovo jelšo. Obljubila sta jima po 4 Din na uro. Miočič in Miletič sta res takoj pričela delati in sta delala do nedelje popoldne. Delala sta vsak po 44 ur. Isti dan je prosil Zupan lastnika stavbe, naj jim izplača zaslužek, kar je ta tudi storil in izročil Zupanu znesek 1200 Din, katere naj bi Zupan razdelil med vse štiri. Zupan pa Mioviču in Miletiču ni ničesar izplačal češ, da nima drobiža in da bo plačal naslednji dan. Še isti dan sta pa Zupan in Armič pobrala svoje orodje in neznano kam izginila z vsem denarjem vred. Uboga delavca sta odškodovana vsak za 176 Din.
V Šiški stanuje v hiši posestnika Rožan-ca družina Kovač, kateri je hišni lastnik pred kratkim odpovedal stanovanje. To pa ie rodilo za Rožančev^ ženo Elizabeto in za Kovačevega sina Slavkota, krojaškega pomočnika, nerodne posledice, ki iih bo končnoveljavno uredilo sodišče. V nedeljo
Radić se počuti zelo dobro
— Zagreb, 10. julija. Danes dopoldne ob pol 12. sta pregledala Stepana Radiča zdravnika dr. Gottlieb in dr. Ivančevič. Dr. Gottlieb, ki je prevezal rano. je pozneje izjavil novinariem, da se rana normalno celi ter da je Stepan Radič na potu defi-nitivnega ozdravljenja. Subjektivno se počuti zelo dobro. Temperatura ie znašala danes opoldne 37.4, žila 110. Tekom dopoldneva so se v Radičevi vili vrstili obiski iz raznih krajev države. K Radiču so bili pripuščeni le najintimnejši prijatelji, da bi ga obiski preveč ne utrudili.
Originalna ideja ministra Grofa
— Beograd, 10. julija. Minister Grol je dal povsem svojevrstno pobudo za izhod iz sedanje situacije. Po njegovem mnenju bi bilo najumest-nejse, da bi vsi sedanji narodni poslanci podali ostavko, tako da bi prršlri v Narodno skupščino povsem novi ljudje. Morda bi bilo potem lahko najti sporazum in izhod iz vladne krize. Na opombo nekega novinarja, naj g. minister prvi odstopi, pa je s- Grol molčal . . .
Incident v francoskem parlamentu
— Pariz, 10. julrja. Po sprejetju Loucherjevega stanovanjskega zajkona, ki predvideva zgradbo 260.000 cenenih stanovanj, je bilo snoči zasedanje zbornice zaključeno in odgođeno do jeseni. Pred zaključkom je prišlo še do ostrega incidenta med ministrskim predsedaikoin Poin-carejem in radikalskim poslancem Bergervjem, ki je zahteval od vlade pojasnila glede rumun-skega stabilizacijskega posoiila. Ministrski pred-sedaiik Poincare je glede na to, da so pogajanja še v teku, odgovor na interpelacijo odklonil ter pripomnil, da poslanec Bergery postoipa po nalogu rumunske opozicije. Radi te izjave je prišlo do ostrega prerekanja med Poincarejem m Bergervjem, ki je zahtevaj, naj Poincare svojo izjavo takoj prekliče, sicer ga pozove na dvoboj.
Roparski napad na sovjetski vlak
— Moskva, 10. julija. Oborožena tolpa Tun-gusov je na ruski meji na mandžurskem ozemlju napadla osebni vlak, ki je vozil v smeri v Vladivostok - Harbin. 200 potnikov je bilo do jgolega izropanih, štirje ustreljeni, sedem težko ranjenih, 40 pa so jih roparji odvedli v gore. V Moskvi je razširjena govorica, da so se udeležili tega napada tudi ruski emigranti. Del moskovskih listov vidi v tem napadu politične vzroke. Povdarja se, da so ob istem času v Mandžuriji ojačili svojo aktiviteto beli gardisti in japonsko vojaštvo ter da se je isti čns v Mukdemi storil >klep, da se proglasi avtonomija Mandžurije, ki se mori smatrati kot prvi korak za popolno ujedinjenje Mandžurije s Kitajsko.
zvečer je srečal Slavko Kovač svojo hišno gospodinjov v veži in med njima se je razvil živahen prepir, v katerem Slavko ni štedil s krepkimi psovkami, kot »porka, svinja in vlačugac itd. Na opozorilo Ro-ženčeve, da naj jo pusti v miru, se je še bolj razburil in jo končno z vso silo udaril s palico po levi strani glave. Ko ie odha-ral iz veže, je še vrgel svojo palico v Rožan-čevo tako, da je ta zadobila poleg prejšnjih poškodb nad levim ušesom še lažjo poškodbo na desnem kolenu.
Branjevka Marija Mikuševa. stanujoča v Razpotni ulici, je naznanila stražniku, da je bila v soboto zvečer v neki gostilni v Trnovskem pristanu prav pošteno tepena. Ko je prišla zvečer okrog 20. ure v imenovano gostilno v družbi svoje hčerke, da bi poiskala hčerkinega zaročenca, jo ie brez vzroka napadla gostilničarka in jo po kratkem ruvanju pahnila pod mizo in obrcala z nogo. Obenem jo je zmerjala z raznimi surovimi priimki. Staričeva zanika, da bi jo pahnila pod mizo in jo brcala, še manie pa, da bi jo bila zmerjala. Pravi, da jo je le na prav lep način potisnila skozi vrata, ker hčerinega zaročenca ni bilo v lokalu.
★
Včerai popoldne sta se pripetili na križišču Celovške ceste in Gasilske ceste v Šiški dve kolesarski nesreči, ki pa sta še dovolj srečno končali, razen polomljenih koles seveda. Po kosilu je zavozil na ostrem ovinku v prihajajoči magistratov avtomobil, ki vzdržuje promet med Ljubljano in št. Vidom, trgovski sluga pri Gospodarski Zvezi Zahradnik Rudolf. Njemu se razen nekaj lažjih poškodb ni pripetilo nič hudega, kolo pa je bik> popolnoma strto. Krivdo na karambolu bo razsodilo sodišče. Nekako tri ure nato se je pripeljal v smeri proti Ljubljani na svojem motornem kolesu ljubljanski trgovec Stane Dnranc, v katerega se je na istem kraju zaletel s kolesom nadzornik mestnih delavcev Anton Ojsterc. Nezgodo je pripisati zgolj nesrečnemu slučaju.
SILNA VROČINA V AMJ
— Newyork, 10. julija. Vročinska val, ki se je pojavil v vzhodni in južni Ameriki, je zahteval že celo vrsto smrtnih žrtev. V Cbi-cagu je umrlo na solnčarici 50 oseb, v New-yorku pa 30. Ulice so podnevi skoraj izumrle, kajti vse se skriva v kleteh in zasenčenih stanovanjih. Kdor le more, hiti v vodo. Posledica tega so tudi Številne nesreče pri kopanju. V Ne\vyorku je samo tekom zadnjih dveh dni utonilo 124 ljudi.
GIOLITTI UMIRA
— Milano, 10. julija. Bivši ministrski predsednik Gioiittti je na smrtmi postelji. Po mnenju zdravnikov je njegovo stanje brezupno in je vsak čas pričakovati katastrofe.
Romunija ostane zvesta
— Bukarešta, 10. julija. Poduradni organ «Independence Romaine» objavlja članek o orijentaciji romunske zunanje politike. List izjavlja, da se ne more govoriti o kaki iz* premembi romunske zunanje politike, o kateri se je v zadnjem času mnogo govo* rilo. Odnošaji Romunije do inozemstva bodo ostali neizpremenjeni. Romunska zu* nanja politika bo slej ko prej vzdrževala zvesto prijateljstvo s Francijo in najtesneje še odnošaje z državama Male antante. Ro* munija bo še nadalje delovala za ohrani* tev miru in se bo udeleževala dela za ob* novo Evrope. To so kardinalne točke ro» munske zunanje politike, ki se ne bodo izpremenile.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.9125, Berlin 0—13.58, Bruselj 0—79341, Budimpešta 0—9.9163, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0014—8.00314 (8.0164), London 276.55—277.35 (276.35), Newyork 56.76 do 56.96 (56.86), Pariz 0 — 223.02, Praga 168.1—168.9 (168.5), Milan 297 25—299.25, (298.25).
Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 12S den., Kreditni zavod 170—175, Vevče^l05 den., Ruse 265—285, Stavbna 56 den., Šešir 105 den
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za deske, 12, 18, 24 in 48, 4 m dolžine in za hrastove plohe, od 60—100 m od 3 m na-prej.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize:   Dunaj 801.64, Berlin 13.5S, Milan 298.35. London 276.95, Pariz 228.02, Praga 168.56, Curih 1095.60, Newyork 56.86.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12, Dunaj 73.15, Berlin 123.85, Milan 27-22, London   25.26, Pariz 20.33, Praga 15.38, Newyork 518.85, Budimpešta 90.50.
42
Stran 2.
«SL O V F N S K 1   NAROD« dne 10. julija 1928.
Stev 155.
Delirij vodstva SLS
Iz strahu pred pristaši SLS, ki obsojajo okrvavljeni režim dr. Korošca, je začel »Slovenec« besno gonjo, ld naj odvrne pozornost volilcev od krvavih madežev.
Klerikalci so započeli podivjano gonjo proti naprednemu tisku. Sadi bi preprečili, da bi rerno slovansko ljudstvo no zvedolo prave resnice o sodelovanju dr. Korošca t krvavem hegemoni&thnem režimu, ki je privedel do prelivanja krvi v Narodni skupščini in pod katerim se je na odgovornost in po odredbah dr. Korošca prelivala kri tudi po beograjskih in zagrebških ulicah. Razen Pavla Badica in dr. Basarička, ki sta padla v Narodni skupščini od morilske roke prijatelja in zaveznika klerikalcev, so pokopali v Zagrebu tudi žrtve dr. Koroščevih žandarjev, tri mlade ljudi, ki so demonstrirali proti zločinu v Narodni skupščini, nad katerim se zgraža ves kulturni svet.
Nad klerikalci, ki so podpirali režim, pod katerim je tekla kri nedolžnih žrtev in nad policijskimi metodami notranjega ministra dr. Korošca je zavladalo povsem umevno silno ogorčenje zlasti na Hrvatskem, kjer dr. Korošca že ne imenujejo več drugače kakor prvega jugoslovenskega kardinala, ki si je 6 policijskim pendrekom in ne z božjim blagoslovom priboril rdeč talar.
>Slovenec< objavlja celo nekako obsodbo« oblastnega odbora. Javnosti pa je dobro znano, da ni bila izrečena obsodba nad i Ju trom : in drgimi naprednimi listi, pač pa je bila izrečena nad režimom, pod katerim je postalo mogoče prelivanje krvi narodnih poslancev v Narodni skupščini in nacijonal-nih manifestantov v Beogradu in Zagrebu. Obsodba nad vlado, v kateri je sedel dr. Korošec kot minister polieij«, je bila izrečena že s tem, ko je bila prisiljena k odstopu. Končno obsodbo bo izrekel še narod pri prihodnjih volitvah v Narodno skupščino.
Gonja proti naprednem tisku, ki so jo začeli klerikalci, ni nič drugega kakor znak bojazni pred to obsodbo, ker bi radi. da bi ljudje ne zvedeli resnice in da bi pozabili, kako se je pod kleroradikaJnim režimom prelivala nedolžna kri. Bojo se izpraševanja vesti, ker jih peče, čeprav zelo kosmata. Kako se klerikalci dobro zavedajo svoje krivde, je bilo že najboljši dokaz dejstvo, da so skušali zagovarjati delo svojega tovariša in prijatelja Pun i še Račića, češ da je bil prisiljen braniti svojo razža-
ljeno čast, ker je bil izzvan od opozicije. Zdi se, da so se klerikalci v dolgotrajni družbi Punise Račića mnoge navzeli njegove miselnosti, kajti sobotni »Slovenec« je grozil že z izrednimi ukrepi proti našim poslancem.
Kakšni naj bodo ti izredni ukrepi? Ali morda streli iz revolverja?! Ali 10 morda ti izredni ukrepi organizirana gonja proti naprednemu tisku s prižnic in v spovedni* cah, ki traja Že od nekdaj in ki se od časa do časa vedno na novo poživi? Ali naj bo> do ti izredni ukrepi izjave oblastnega od* bora ljubljanskega, ki mu načeluje človek, znan kot govornik na kandelabru ob pri« četku svetovne vojne 1. 1914? Radi bi ve* deli. kateri so ti izredni ukrepi, s katerimi grozi pod patronanco ljubljanskega škofa klerikalni «SJovenec»? Tudi beogr jski ra* dikalni list «Jedinstvo» je grozil na tak na* čin, ne da bi ga dr. Korošec konfiscira!, klerikalci so podpisovali predloge Puniše Račića, ki je zahteval ž njimi izredne ukrepe proti Stepanu Radiću in tovarišem, — in potem je tekla kri v Narodni skupščini?
Dejstev ni mogoče zbrisati s sveta in ta dejstva govore proti dr. Korošcu in nJega* vim tovarišem. Zato se mi nobenih groženj ne bojimo, tem bolj, ker vemo, da je doslej še vsaka gonja proti naprednemu tisku s a* mo pospešila njegov razvoj. Kaj so že vso počeli slovenski klerikalci proti svobodni besedi m misli, pa niso mogli zatreti na? prednega tiska. Sežigali so slovenske knji* ge, izdajali škofovske pastirske liste proti naprednim listom, odrekali verska tolažila ljudem, ki so jih čitali, pa uf£ skupaj ni nič pomagalo. Resnica je kljub temu zrna* govala in napredni listi so se razširjali bolj kakor klerikalni. Klerikalna kletev bo po* stala za napredni tisk samo blagoslov, ka* kor je bila še vedno, ker je bila brezplačna reklama zanje.
Mi se klerikalnim grožnjam in jezi, ki jo kuhajo v klerikalnih listih, sme jemo, ker vidimo, da so klerikalci smrtno zadeti. Če pa imajo klerikalci še kake druge izredne ukrepe pripravljene proti naprednemu tisku m zastopnikor KDK* naj vedo, da mi tudi ne bomo dolgo potrpežljivi in da bomo od* govorili na *Slovenčeve» lopovSčine po za* služen ju.
Polarna tragedija se bliža koncu
Rešen ostane najbrž samo šarlatan Nobile. — Ruski ledolomi-lec »Krasin« je močno poškodovan in se mora vrniti. — 21. t. m. bo iskanje nesrečnih Nobilovih žrtev ustavljeno.
— Oslo, 10. julija. Vse kaže, da bo ge* neral Nobile postal edini rešenec polarne tragedije. Dasi je bilo upati, da se bo po nadčloveških naporih in po tolikih žrtvah posrečilo rešiti vsaj oni del Nobilove po« sadke, ki jo je Nobile tako strahopetno prepustil tragični usodi, so se razmere zad* nje dni tako poslabšale, da so izgubili vsa* ko upanje. Ledena gora, na kateri je uta* borjena Viglierijeva skupina, se vedno bolj taja, tako da je vsak pristanek z letali nemogoč. Edina možnost je obstojala še v tem, da prodre ruski ledolomilec ^Krasin* do taborišča in vzame ponesrečence na krov. «rKrasin» je bil že zelo blizu. Včeraj pa so se nakopičite okrog njega tako veli* kanske ledene gore, da so skoraj popotno* ma zdrobile prednji del parnika, ki je po* stal vsled tega nesposoben za nadaljno pro* diranje in se mora vrniti v King&bav. S tem je padla zadnja nada na rešitev.
Četudi je Viglierijeva skupina dobro pre* skrbljena z živili, ne more več vzdržati. Moštvo je tako oslabelo, da ne more spre* jemati niti hrane, ki so jo iz letal metali v taborišče. Zadnja dva dni je utihnil tudi radio*aparat, iz česar sklepajo, da je tudi
radiotelegrafist tako onemogel, da ne more več opravljati aparata. Letalec Lundberg pripoveduje, da je bilo moštvo že takrat, ko je drugič pristal v taborišču, tako oslabljeno, da mu ni mogel nihče več pomagati pri razkopavanju ledu, da je pripravil teren za start. Po še nepotrjenih vesteh je nad* strojnik Ceccioni umrl, tako da sedaj v ta* borišču ni več nikogar, ki bi opravljal teh* nična dela.
O Malmgreenovi skupini, ki se je napotila peš proti Severnemu rtiču, še vedno ni duha ne sluha, Vsa dosedanja poizvedo-van j a so ostala brezuspešna M almgree nova skupina je imela živil samo za osem dni, rako da jo je bržkone doletela že davno strašna smrt v polarnem ledu. Prav tako rudi o Amundsenu ni nobenega sledu.
Poveljniki vseh parnikov, ki sodelujejo pri reševalni akciji ponesrečene Nobilove ekspedicije, so imeli včeraj konferenco, na kateri so sklenili, da bodo še do 21. t. m. nadaljevali poizvedovanja za pogrešanimi ter skušali rešiti ostanek Nobilove skupi« ne. Će do takrat o pogrešancih ne bo nobe-nega sledu, bodo nadaljna poizvedovanja ustavljena.
Električna cestna železnica ali avtobusi?
Kaj pravi o avtobusnem prometu prof. dr. Vidmar. — Avtobusni promet po mestu in okolici se ne bo obneseL — Okoli
ca mesta mora dobiti tramvaj.
V naši javnosti se že nekaj časa obravnava vprašanje uvedbe modernega avtobusnega prometa v Ljubljani in okolici. Pri tem so mnenja zelo deljena. V glavnem pa obstojata dve skupini, prva je zato da se razširi omrežje že obstoječe mestne cestne železnice po mestu in okolici, druga pa, da se uvede avtobusni promet.
Našemu poročevalcu je podal univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar, ki je priznan strokovnjak v elektrotehniki, sledečo izjavo gede gorenjega vprašanja:
— Prepričan sem, da avtobusni promet v večjem obsegu za Ljubljano ne pride v poštev. Izplačal bi se le na progah, kjer nastane začasna potreba prometa, kakor v kopalni sezoni na Jezico ali na pokopališče ali ob tekmah na športne prostore itd. Prvo vprašanje, ki se ga mora pri tem upoštevati je vprašanje prometnih stroškov. Vzemimo na pr. progo na Vič in v Šiško iz Ljubljane (Šelenburgove ulice). Za avtobusni promet in za cestno železnico je potrebna v tem primeru neka centralna uprava in osobje. Za avtobusni promet so pa potrebni izučeni mehaniki-šoferji, dočim za tramvaj tega ni treba.
Nadalje pravijo nekateri, da so za uvedbo cestne železnice potrebne velike vsote denarja, avtobusi bi pa bili cenejši. V Šiško in Vič bi napeljava cestne železnice stala okoli 15 milijonov Din (za 10 voz); za isto število avtobusov bi bilo pa potrebno samo 3 milijone Din. Pri tem moramo pa pomisliti, da se bo avtobusni voz izrabil v 5 letih in ga bo treba odpisati^ dočim je življen-ska doba voza cestne železnice 5 krat dalj-
ša, čeprav stane okrat več. Z uvedbo avtobusov s tega stališča torej ne pridobimo ničesar.
Kar se tiče direktnih obratnih stroškov, je treba suponirati enako velike in močne vozove pri cestni železnici in avto taks ih. Ce to upoštevamo, vidimo, da so trditve o majhni uporabi bencina humbug.
Popolnoma izključeno je, da bi avtobus na 100 km porabil samo 25 litrov bencina. To velja za lažji voz in samo na ravni lepi cesti, ne pa za težak avtobus, ki se mora vsaki dve minuti ustaviti. Po statistikah v Berlinu, kjer imajo lepe asfaltirane ceste, porabi avtobus 45 kg bencina na 100 km.
Voz cestne železnice porabi na 1 km nekaj manj nego 1 kilovatno uro. Statistične tabele pa kažejo, da porabi avtobus 40 kg bencina na 100 km. 1 kv. ura cestne železnice stane 1.50 Din, avtobus pa porabi ca 1 km 40 dkg bencina, kar stane 4 Din.
Nadalje moramo upoštevati^ da je treba vsakih 30.000 km zmenjati pnevmatično garnituro. Zato moramo računati še za vsak prevoženi kilometer 1 Din za pnevmatično garnituro.
Velikanski so tudi stroški za vzdrževanje cest pri avtotaksnem prometu. Avto namreč najbolj razdere ceste. Celo v Berlinu, kjer imajo asfaltirane ceste, računajo za popravo cest 8 zlatih pfenigov za vsak km. Za vzdrževanje cest moramo računati torej 1 Din za prevoženi km.
Stroški cestne želeosnice za prevoženi km znašajo 1.50 Din, stroški avtobusa pa 6 Din. Razen tega obrestujemo pri cestni železnici 15 milijonov dinarjev, pri avtobusih pa samo 3 milijone dinarjev. Razlika je 12 mi-
lijonov. Pri obrestovanju te vsote se da zaslužiti zopet 1 milijon dinarjev.
Vse to velja s stališča akcijske družbe, ki bi hotela uvesti avtobuse ali cestno železnico, če še upoštevamo, da ima mesto svojo elektrarno, nima nič od tega. Če avtobusi rabijo bencin. Od uporabe električnega toka pa ima občinska blagajna stalne dohodke. Na to mestni gospodje veliko premalo mislijo. Tudi takse, mestne in državne, na karte vržejo lepe dohodke. Nekateri poudarjajo mobilnost avtobusa. Ta je samo v škodo razvoju mesta. Tračnice cestne železnice, ki so trdne in se ne dado kar čez neč prestaviti, povečajo vrednost zemljišča, kjer tečejo. Kaj pst smrad in prah, ki ga delajo avtobusi?
Moj predlog je, da se zgradi cestna železnica na progah, ki imajo veliko frekvence (Vič, Šiška). Na progah, ki pa še niso sigurne, naj se uvede avtobus, ki bo sondiral teren za bodočnost Kakor hitro bo tudi na teh progah frekvenca dovolj velika, naj se tudi tu zgradi cestna železnica. V inozemstvu pride v poštev avtobus, to pa zato, ker je bencin poceni. Pri nas je bencin drag,
zaradi visoke carine. Inž. Giese iz Char-lottenburga je izračunal, da je avtobusni promet v Berlinu za 60% dražji nego promet z električno cestno želesnico. V Zagrebu so že odstranili avtobusni promet; tudi v Mariboru bo prišel kmalu v težkoče. V Beogradu se je obdržal, ker imajo popolnoma nezadostno elektrarno. Na Dunaju vozijo avtobusi le tam, kamor cestna železnica ne more prodreti (sredina mesta).
To je torej moj s mnenje k temu vprašanju. Prometno sredstvo mora biti ceneno. Vožnja ne sme presegati 2 Din; te cene pa avtobusi trajno ne bodo mogli vzdržati. Promet s cestno železnico je torej izdatno cenejši in bolj higijeničen. Za konzervativne Ljubljančane bo cestna železnica tudi bolj vzpodbudna. Tudi kontrola bencina in pnevmatike je pri avtobusnem prometu težka, dočim se uporaba električnega toka lahko natančno kontrolira. V slučaju vojne ne bomo dobili bencina U inozemstva in ves promet bo ustavljen. Za električen tok imamo pa svoj premog. Stroški reperature so pa pri avtobusu in cestni železnici iste.
Krami janje v pas jih dneh
Zasavje se je preselilo navzgor nje, drugi se kopljejo in solnčij
Litija, 10. julija.
Ves svet živi v znamenju pasjih dni in kislih kumaric — naše Zasavje pa se je celo umaknilo iz vročih zemeljskih tal in se je preselilo: navzgor in navzdol. Navzgor na češnje, ki so letos bogato obrodile, posebno se ponaša ž njimi vsa kresniška okolica. Le popelji se tjakaj, pa boš težko srečal koga med potjo, zato pa le glej kvišku, kjer boš opazoval živahne plezalce in ljubke plezaeice, ki zobljejo sladke češnje ali jih pa nabirajo v posebne koške, ki so s kavlji pripeti na veje.
Ampak se ne smeš predolgo ustavljati pod češnjami, da se ti ne zgodi kot onemu ljubljanskemu škricu, ki je pred dnevi stal pod drevesom, na katerem je kar mrgolelo fletkani hkebrčkov - ljubljanskih letoviščar-jev. Kdo ve, kam se je zagledal resni mo-žicelj- Pa za češnjev sad že ni menda dosti maral, gotovo pa mu je dišal bolj prepovedan sad — lepe nožice navihanih tičic, ki so ta Čas živahno čebljale po vejah.
«Vse dobro pride od zgoraj» si je mislil stari gospod in neprestano je buljil z glavo navzgor; dokler se m pripetila huda nesreča.
Mladi navihanki je ta čas nekaj — no, saj veste, kaj hočemo reči — in se je še le ustavilo na časiritljivi pleši zamaknjenega strica iz Ljubljane, da jo je ta med smehom in osramočen popihal na prvi vlak.
Zatorej ne pozabi važnega nauka v dobi kislih kumaric in sladkih češenj: Ne stoj pod drevesi in si ne želi prepovedanega sadu, da ne dobiš — košarice... kar na glavo. Kaj drugega naj bi dobil radovedni popotnik! Polno košaro češenj.
*
Zasavje pa se je preselilo tudi navzdol v prijetne savske valove, kjer se hladi vse kar leze ino gre, pa naj bo to na enem ali na dveh parih nog. Živalstvo in človek, krona stvarstva. Savski bregovi sličijo kakemu svetovnemu kopališču: Udu ali pa Miami In koliko življenja je na plaži za topilnico. Zivživ od jutra do večera. Pa nižje ob toku je tudi vedno prijetno. Še v našem predmestju v vasi Savi pri Litiji, kjer je tako prijeten Berdajsov tolmun ni nikoli dolgočasno.
SoLnČne praznike pa ima zdaj naša studentarija, ki si je postavila lastno mornarico, okrog 20 čolnov, «Seelentrankerjev» imenovanih in ž njimi križari po litijskem predelu Save. In ko se kaka neroda zavali v vodo, pa je smeha zopet na kupe. Ozki čolnički ^dusetopniki* zahtevajo izredne vaje  in natančnega balanciranja, drugače
in navzdol. — Eni zobljejo češ-o. — Iz Save rešena dijakinja.
si koj deloiiran. Ce si pa ravno med vrtinci ,pa je stvar jako opasna, kar ve povedati mlada ljubljanska dijakinja gdč. 01-gačka Bizjakova, ki se ii je primerilo to-le:
Ko se je mlada družba dijakov in dijakinj na Jerinovem ovinku prav prijetno za-nom zajela vodo. Čoln se je prevrnil, 01-gačka neopaženo enega izmed malih čolnov in ga je olvlaala po rečnem toku navzgor. Ko je prišla 2e precej daleč, je ko-rajžno zaveslala po vodi.
Gdč. Bizjakova pa se dosedaj še ni vozila v takem čolnu nikoli. Niti sama ni vedela kdaj jo je od brega zanesel val v sredino Save. Kot bi trenil, je prišla do nevarnih vrtincev med skale, kamor se tudi spretni kopalci in plavači ne upajo.
V tistem trenotku pa se je že bližala kazen za njeno mladostno predrznost. Nespretna veslačica je izgubila ravnotežje. Za trenutek, a že je bilo dovolj, da je s čolnom zajela vodo. Com se je prevrnil, 01-gačka je padla v vodo. V srrahu je zakričala na pomoč, da je s krikom opozorila nič hudega slutečo družbo na svojo nezgodo. In že je ziginila v vodo...
Na bregu ležeča družba je stala v trenotku po usodnem klicu kot vkopana, nihče se v prvem hipu ni upal v vrtince pri skalah. Še le na vzpodbudo Olgačkine sestre, ki je sedela med kopalci, sta se vrgla v vodo dva mlada gospoda: Riko, sin predilniškega ravnatelja g. Preissa in Fric, sin tehničnega vodje v predilnici g. Sftros-sa.
Obema mladeničema, ki sta izurjena in priznana športnika se je posrečilo, da sta potapljajoče deklico izvlekla iz nevarnih objemov zapeljive Save, ter sta jo odnesla na breg.
Ko je dekle prišla k sebi, je izpovedala, da je imela občutek, v katerem se med potapjanjem sploh ni več zavedala, da se nahaja pod vodo... Sploh ni več vedela, kje je....
Kopalcem naj bo navedeni primer v resno svarilo ,da v voda ni nikoli dovolj previdnosti in da je vsaka pretirana korajža prej ali slej bridko izplačana. Možatemu nastopu nin junaškemu reševanju g. Rika Preissa in Frica Strossa pa naše priznanje.
Gdč. Olgačka Biziakova je hčerka predilniškega uradnika g. Luke Bizjaka, priljubljenega voditelja naprednega delavstva. Pri zadnji zimski tekmi za litijsko lepotico je dobila I. nagrado in s tem Čarobni naslov «Miss Litija 1928».
Kako malo je manjkalo, pa bi izgubila gdč. Olgačka svoje mlado žavjenje, Litija Pa svojo priljubi eno rross!
Pisane zgodbe iz naših krajev
Priznanja Prpićeve tolpe. — Atentat na velikega župana. — Pobesneli mož. — Motociklistova nesreča. — Ljubavna tragedija.
Poročali smo že, da so orožniki aretirali nedavno še enega člana zloglasne Prpićeve tolpe Arrte Jeliniča. Preiskava proti njemu je v polnem teku. Ta razbojnik je bil obdolžen, da je sodeloval pri roparskem napadu v Novo-selcah Križi. Razen tega ima na vesti tudi več drugih roparskih napadov. Preiskava poteka na vse začudenje gladko, ropar ne taji svojih zločinov. Jeliničeva priznanja pa seveda ne bodo vplivala na že iz-rečeno obsodbo v Pr-pićevem procesu. Jeliničeve izjave bodo kvečjemu razbremenile Nikolo Budaka, ki je bil obdolžen razbojniških napadov, katere je v resnici izvršil sam Jelinić. Splošno sočutje je ob koncu procesa vzbudil zlasti Smojver, ki je dober govornik in je skušal z zavijanjem resnice in vplivanjem na porotnike doseči oprostitev ali vsaj milo kazen. Njegovi tovariši so pa šele sedaj priznali, da je ravno Smojver bil vedno moralni krivec veČine umorov. Smojver je tudi prvi ustrelil na Bohinca, ko sa je niegova tolpa napadla v gozdu, vračaiočega se s sejma. Sedaj, ko je usoda Prpičeve tolpe zapečatena in se na obsodbi najbrž ne bo dosti spremenilo, čeprav je bila vložena ničnostna pritožba, so postali roparji od-kritejši. Priznali so že veČino umorov, katerih jih je dolžila obtožnica državnega pravdnika. Umor malega Soša in pa roparski napad na Rustanbergu so roparji med procesom odločno tajili, sedaj so pa priznali oba zločina.
Iz Sombora poročajo, da je neznani atentator napadel predsnoenjim avto
velikega župana Vidovića. V Somboru se mudi že več dni komisija, ki proučuje položaj dvolasrnrkov na madžar-sko-jugoslovenski meji.. Komisija je končala svoje delo in nekateri člani so odšli na lov v družbi velikega župana Vidovića na državno imetje Belje. Na povratku z lova sta se vozila domov v avtu velikega župana inšpektor notranjega ministrstva Erhartić m somborski trgovec Karakašević. Ko je avto vozil na cesti, ki vodi v Bezdan blizu državnega skladišča sena, so potniki čuli oster pok iz samokresa in krogla je prebila zadnjo steno avta in razbila sprednje zaščitno steklo. Ranjen k sreči ni bil v avtu nihče. Šofer je ustavil avto, da bi zasledoval atentatorja, ki je izginil v temi. Nekateri sosedje so izpovedali, da je tik pred prihodom avta velikega župana šla mimo skladišča, kjer je bil izvršen napad, vojaška patrulja. Poveljnik je dal pregledati puške in municijo in ugotovil, da vojaki niso streljali. Misli se, da je bila krogla namenjena velikemu županu Vi-doviću, ki se pa ni vozil v avtu. Atentator je streljal iz francoske puške. Civilne in vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo.
*
Nekega večera se je raztogoril Av-do Dizdarić iz Bakšauša pri Bihaču in je pretepel svojo mlado ženo. Šlo je za neko malenkost. To je ženo Džehvo silno užalostilo. tem bolj. ker je bilo prvič, da ie dobila po grbi, odkar sta živela pod skupno streho kot zakonca. Džehva ie pobegnila k svoji
sestri Gjuli, ki je bila omožena z Mehom Spahićem. Avdo je kmalu opazil, da žene ni v hiši in je takoj vedel, da je pobegnila, ker jo Je pretepel. Sram ga je bilo. da bodo sosedje zvedeli, da pretepa ženo, a brez žene si ni mogel več misliti življenja. Odločil se je. da poišče pobeglo ženo. Zdelo se mu je, da je pobegnila k svoji sestri Gjuli. Napotil se je tja oborožen s sekiro. Pozval je ženo, naj se takoj vrne. Ker pa žena ni hotela o nasilnežu ničesar več slišati, je Avdo vlomil v hišo, da bi ženo odvedel domov s silo. V bran sta se mu postavila Gjula in njen mož Me-ho. Avdo, videč, da je naletel na odpor, je še bolj pobesnel in ranil svojo ženo, njeno sestro in moža s sekiro. Žena mu je pa le ušla in zato je moral sam domov, kjer so ga poiskali orožniki in ga odvedli v zapor.
Kakor vsako leto, so se tudi letos vršile na dirkališču v Cernomercu pri Zagrebu motociklistične dirke. Vsako leto se kdo od dirkačev ponesreči in tudi letošnje dirke niso bile brez nesreče. Včeraj se je na dirki težko ponesrečil motociklist Viktor Gorup, mehanik in znani športnik. Dirki je prisostvovala velika množica gledalcev, ki je opazovala in občudovala spretnost dirkačev. Med njimi je bil tudi Gorup, ki je na ovinku pri drugem kolu padel in dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Padel je na obraz in si ga je popolnoma razbil. Odgriznil si je pri padcu tudi jezik in mu je kri curkoma tekla iz ust. Prisotni so mu takoj prihiteli na pomoč in rešilni voz ga je odpeljal v bolnico. Njegovo stanje je težko in ni upanja,   da bi okreval.
Iz Bačkega Gradišča poročajo, da so našli v soboto popoldne mrtvo Ilono Večernjak. Večernjakova je stanovaia v svojem velikem stanovanju in je bila vdova. Mož ji je zapustil mnogo denarja in je živela kot zasebnica. !mela je pa ljubavno razmerje z nekim Jo-com Jojkičem. Nekega dne se ga je naveličala vedoč, da bo s svojim denarjem in svojo lepoto lahko dobila drugega. V soboto je prišel Jojkić k nezvesti ljubici in jo pregovarjal, naj ga zopet ljubi. Ilona ga je pa odločno zavrnila. Ljubimec je tedaj potegnil samokres in Ilono ustrelil ter pobegnil. Policija je za njim izdala tiralico.
ica
KOLEDAR. Torek, 10. julija 1938: katoličani: Amalija; pravoslavni: 27. junija: Ljubica, Samson.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Ljudskf kino (Matica): Potopljena mornarica.
Kino Ideal: Florentinski goslač.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli. Dunajska cesta in Ba-karčič, Sv. Jakoba trg.
Decva!
Poslužujte se naše narodne mod* in zahtevajte v vseli trgovinah nagelnovo dečv no blago
Vozne olajšave za posetnike letovišč in zdravilišč
Posetniki kopališč, letovišč in drugih krajev na naši jadranski obali in njenih otokih, kakor tudi posetniki vseh zdravilišč imajo pri povratu polovično vožnjo. Cc se pa mude v kopališčih od 1. maja do 31. oktobra, odnosno če v tem času potujejo, imajo pri povratku 75odstoten popust. Popust velja samo, če plača potnik pri od* hodu normalno voznmo ne glede na razred in vrsto vlaka.
Poniki, ki žele potovati po znižani vož-nji, morajo imeti pri povratku z Jadranske obale ali iz zdravilišča potrdilo o prebivanju, ki ga potrdi občinska ali kopališka uprava in iz katerega jo razvidno, da so se mudili v dotičnem kraju najmanj deset dni. Na potrdilu morajo občmske ali kopališke oblasti označiti postajo, s katere je dotični prispel. Formularji za potrdila se prodajajo na postajah po dva dinarja Znižana vožnja za posetnike jadranske obale velja v sluSaju krajšega bivanja v raznih primorskih krajih, če je znašalo celokupno bivanje najmanj 10 dni. Vožnja po morju se ne računa v bivanje. Posetniki jadranske obale se lahko vrnejo s poljubne postaje. Vrniti se pa morajo najkasneje o polnoči 90. dne po prihodu v kopališče, odnosno letovišče.
Pri povratku dobe letoviščarji pri potniških blagajnah odhodne postaje na pod' lagi potrdila vozni listek za povratek najkrajšim potom do domače postaje za polo» vično, odnosno četrtrnsko ceno. Inozemski letoviščarji lahko kupijo pri povratku vozni listek ne samo do naše, marveč tudi do njihove obmejne postaje. Ce pa dolžina proge pri povratku presega dolžino proge pri prihodu za nad 100 odstotkov, se izda vozni listek za povratek po polovični, odnosno Četrtinski ceni samo za dvojno doL* žino proge pri prihodu, za nadaljno razdaljo se pa plača normalna vozna cena.
Potniki, ki so prispeli na podlagi kakršnekoli vozne olajšave, na povratku nimajo pravice do omenjenih olajšav. Izvzeti so samo otroci od 4. do 10. leta, za katere se plača pri povratku četrtinska vožnja. Pri povratku je treba na od hodni postaji aH agenciji za izdajanje voznih listkov potrdilo žigosati. Pri povratku se lahko kupi vozni listek za polovično ali četrtinsko ceno tudi za vijji razred, odnosno za brzo-vlak, če je potnik prispel z osebnim vla* kom. Vožnjo je dovoljeno prekiniti na obi* čajen način.
Stev 155
•SLOVENSKI  NAROD* dne 10. julija 1928.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Srcz Kastav — izločen iz ljubljanske oblasti. Zadnji petek, 6. t m., sta prešla srez in občina Kastav iz področja ljubljanske oblasti v področje primorsko - krajiške oblasti. Izločitev iz ljubljanske oblasti in prevzem v primorsko - krajiško oblast se je izvršil v prisotnosti velikega župana ljubljanske oblasti dr. Frana Vodopivca ter velikega župana primorsko - krajiške oblasti Juraja Kućica v Kastvu.
— Razdelitev pošt po inspekcijskih okrajih. Pošte ljubljanskega direkcijskega okrožja so na novo razdeljene v štiri inspekcijske okraje. V 1. okraju so pošte: Ljubljana 1, dalje vse pošte na Gorenjskem in na Notranjskem. V 2. okraju: vse pošte ob dolenjskih železniških progah ter vsi poštni uradi, ki so s temi železnicami ali poštami v pocestni zvezi. V 3. okraju: Maribor 1 ter pošta na Spodnjem Štajerskem (Savinjske doline) in Koroškem. V 4. okraju: Maribor 2 in 3 dalje pošte, katerih pocestne zveze izhajajo iz Maribora, pošte v Slovenskih goricah, v Prekmurju in Me-djimurju. Posamezni okraji so med direk-cijske inšpektorje razdeljeni takole: 1. okraj inspicira dr. A. Vagaja, 2. okraj: O. Suhač, 3. okraj: M. Matjašič, 4. okraj. dr. JoŠko Libar.
— Pratktični učiteljski izpiti. Prosvetno ministrstvo dobiva dan za dnem prošnje učiteljev in učiteljic osnovnih šol, ki prosijo, da bi smeli polagati praktične učiteljske izpite. Ministrstvo ie vsem prosilcem ustreglo. Izpiti se bodo vršili v septembru.
— Naša zračna proga se priključi mednarodni. Poročali smo že. da se je mudil te dni v Mariboru ravnatelj zrakoplovne družbe Tadije Sondermaver. ki se je posvetoval z merodainimi krogi o podaljšanju zračne proge ZagTeb - Beograd - Maribor. Na Teznu nameravajo zgraditi aerodrom, ki bi služil tudi zračni progi Dunaj - Rim, da bi imela tam naša zračna proga mednarodno zvezo.
— Prof. Gigon v Zagrebu. V nedeljo je prispel v Zagreb znani učenjak profesor Alfred Gigon. Prvi dan je po-setil fizikalno - kemični zavod prof. Plot-nikova na tehnični fakulteti zagrebške univerze. Odlični gost se je mudil ves dan v zavodu, ki si ga je temeljito odledal. Najbolj se je zanimal za fotokemijo v medicini. Povod za poset Zagreba mu je dala knjiga prof. Plotnikova »Fotochemie ftir Mediziner<, ki je vzbudila med inozemskimi strokovnjaki splošno pozornost.
— Turški trgovci in industrijalci v naši državi. Naša trgovska agencija v Carigradu namerava organizirati ekskurzijo turških trgovcev in industrijalcev v Jugoslavijo. Namen ekskurzije bi bi! seznaniti turške gospodarske kroge z onim delom naše trgovine, ki reflektira na turško tržišče. V po-štev prihaja v prvi vrsti trgovina s cementom, lesom, papirjem, omajlirano posodo, sladkorjem itd.
— Druga največja zvezdama v Evropi. Naša vlada je sklenila zgraditi zvezdarno, ki bo po velikosti druga največja, po notranji ureditvi in po opremi z najmodernejšimi instrumenti pa ena najmodernejših zvezdam sploh. Prvotno so hoteli zgraditi zvezdarno na Avali nad Beogradom, ko so pa preiskali okolico, so uvideli, da bi ta kraj ne bil pripraven. Zato so se odločili za Fruško goro, ki je za zvezdarno zelo prikladna. Naša zvezdama bo zgrajena na račun nemških reparacij. Vse instrumente in daljnoglede bo dobavila znana tvrdka Zeiss v Jeni. Samo daljnogledi in instrumenti bodo stali nad 20 milijonov Din. Zeis-sova tvrdka že izdeluje naročene instrumente. Temeljni kamen velike zvezdarne bo položen najbrž že letos.
— Železniškim invalidom in vpokojen-cem. Društvo železniških vpokojencev je ponovno osebno posredovalo pri direkciji državne železnice v Zagrebu v zadevi še nenakazanih nezgodnih rent in draginjskih doklad. Dobilo je zagotovilo da se nakazilo za mesec junij in julij v najkrajšem času izvrši. Tudi glede vpokojencev južne železnice je društvo v zadnjem času prejelo ugodna obvestila, na podlagi katerih upa, da se vendar tudi to peTeče vprašanje po dolgem neumornem delu in trudu uredi. Toliko v pojasnilo prizadetim in zvestim članom kakor tudi tistim, ki društvu mečejo polena pod noge in ga v tem težkem boju ovirajo. Ne pomislijo pa, da škodujejo s tem sebi in skupnosti.
— Skavtom v pozdrav. Včeraj so navsezgodaj zadoneli lov. rogovi in v skavt-skem taboru ob Savi pod Šmarno goro je mahoma vse oživelo in mrgolelo kakor v gozdnem mravljišču. Podirali so šotore in jambore, kuhali zadnji ondotui zajtrk, se poslovili od idilličnega obrežja pa strumno odkorakali proti slovenski prestolici. Vsak dan so imeli obiskovalcev, v nedeljo pa je prispelo v to skavtsko selo nešteto ljudi iz Ljubljane in iz bližnjih vasi. Vsem je jako ugajal red, ki je vladal v taboru. Naše vrle skavte so obiskali splitski izvidniki ter dva nemška skavta iz Hamburga. Tabor en je se bo nadaljevalo v Bohinju ob jezeru, kamor so se odpeljali mariborski in celjski skavti. Večina ljubljanskih skavtov je odrinila v Omišalj, manjša skupina se je odpeljala v Krško, kjer ostane do 14 dni, nakar bo tudi pohitela na lepo našo Adrijo. Vsem skupaj želimo srečno pot ter veliko razvedrila ki užitka v prelepi naravi. Zdravo!
— Društvo jug. akademikov v Ptuju. Društvo jug. akademikov v Ptuju sklicuje za četrtek, 12. julija t. 1. ob 5. popoldne redni občni zbor v Narodnem domu. Na dnevnem Tedu so važne društvene zadeve. Udeležba obvezna. Vabljeni gg. starešine. — Odbor. 549-n
— Sv. Križ pri Litiji. Spomladi je bilo preveč dežja, zdaj ga pa celo pogrešamo. Jako prav bi nam prišel za polje in otavo. Košnja je bila lepa in smo spravili obilen senen pridelek pod streho. Trta v Moravski gori, Gobjeku in v Kamnem vrhu Je lepa, a!i jesen je še daleč. Obeta se tudi dobra sadna letina. Posušeno sadje je do-
bra hrana, iz tepk, ki se plačujejo jeseni mernik Po 25 Din, naprešano veHke sode okusnega mošta za dom in prodajo. živi nas po večini gozd In živinoreja. V gozdu rase jelka, bukev in hrast. Les vozimo na Mirno, kamor je krajša in lepša cesta kakor v Litijo. Vozniki služijo na dan po 100 Din ali kaj malega več. Ker kmetu primanjkuje denarja, opravi vse delo po večini z domačimi močmi in najemnike slabo plačuje. Kosci so imeli po 15 do 20 Din na dan. Danes je trdo življenje, ni dela ne zaslužka, kar občuti posebno delavski Človek.
— 450-letnica Višnje gore. Dne 5. avgusta praznuje starodavno mesto Višnja gora 450 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi gasilno društvo na starem gradu pod košatim drevjem veliko vrtno veselico s prosto zabavo ter najbolj pestrim spo« redom: Svirali bosta dve društveni godbi na pihala. Veselica se vrši ob vsakem vre# menu. Od 8. do pol 9. ure sprejem bratskih društev na kolodvoru, nato sprevod pred mestno hišo. Ob 10. uri slovesna sveta ma» ša ob udeležbi vseh javnih korporacij. Po maši pozdravni nagovor vsem gostom in predavanje zgodovine mesta Višnje gore od njenega začetka do današnjega dne, nato se vrši skupno kosilo. Ob 14. pričetek ve* selice na starem gradu, kjer bo v lastni re* žiji preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo. Pekli se bodo tudi janjci na ražnju. Prija« telji proste narave se vljudno vabijo, da se udeleže izleta na stari grad, kjer je razgled po vsej Dolenjski in kjer se vidijo zelo zanimivi ostanki razvalin izza turških ča» sov ,kjer se je odigrala krvava drama Roze Jelodvorske. Zanimiv je tudi podzemski rov, ki pelje izpod starega gradu v višnje' gorsko mesto, v katerem še danes kraljuje priklenjen polž. Stari grad se nahaja 480 m nad morjem. Za vse udeležence iz Slove* nije je dovoljena polovična vožnaj za 4„ 5. in 6. avgust. Vsakdo naj pri nakupu listka da žigosati vozni listek z mokro Štam* piljko. K obilni udeležbi vabi odbor. 551/2
— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani ključavničar in posestnik g. Franc Breme. Pogreb simpatičnega in agilnega moža bo jutri ob 15. iz Cegnarjeve ulice št. 12. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Vreme. Zavladalo je tipično poletno vreme, ko se ne more pripraviti k dežju, dasi se skoTo vsak dan nebo zvečer pooblači. V nekaterih krajih imajo že občutno sušo, ki se pozna zlasti na krompirju, fižolu in zelenjavi. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Ljubljani in v Skopi ju, po. vsod drugod pa jasno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu In sicer 33 stopinj. V Skoplju je bilo 32, v Dubrovniku 31, v Zagrebu in Beogradu 26, v Sarajevu 25, v Ljubljani 24, v Mariboru 23 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 767 mm, kar priča, da bo ostalo VTeme lepo. Temperatura je znašala 16 stopinj. G!e-de vročine se torej pri nas še ne moremo pritoževati. Zlasti zvečer je tako hladno, da je zelo prijetno sedeti zunaj.
— Sreča v nesreči. V nedeljo popoldne sta drvela z motociklom po lepi dolenjski pckrajini dva znana ljubljanska nimroda, ki imata tam doli na Dolenjskem v zakupu lovišče. Blizu Stične se Je pa drveči železni konj nenodoma splašil in junaška jahača sta odletela na njivo, kjer ju je sprejelo pšenično klasje. Bila sta baje v tako prijetnem razpoloženju, da se niti zavedla nista, kaj se je zgodilo. Sele ko sta začutila občutne bolečine, sta spoznala, da nista več na motociklu, marveč sredi niive. Motorno kolo se je nekoliko polomilo, jahača sta ostala k sreči nepoškodovana. Za puške pa baje še sedaj ne vesta, kje so, ali na njivi ali v gostilni.
— Nesreča med vožnjo. V ljubljansko bolnico so danes pripeljali 15-letnega posest nikovega sina Jožeta Lipovca iz Šmara-te, občina Stari trg pri Ložu. Včeraj popoldne, ko se je peljal z vozom po cesti, se mu je konj nenadoma splašil in skočil vstran ceste. Voz se Je prevrnil in le Lipovec padel precej trdo na cesto, pri čemur se je občutno pretresel. Vendar je upati, da bo že v kratkem zapustil bolnico.
— 15. Juli] |e pred durmi. Rodoljubi! Pripravite se, da dostojno proslavimo 170 letnico rojstva prvega slovenskega pesnika Val. Vodnika, ki bode v nedeljo 15. julija na njegovem rojstnem domu v Zg. SiŠki pri »Kamniti mizi.<
Iz Ljubljane
—Ij Ljubljana se prazni. Po mestu se pozna, da je konec šolskega leta in da so odšli mnogi Ljubljančani na počitnice. Pozna se to zlasti na promenadi in v Tivoliju, kler je bilo doslej ob lepem vremenu zelo živahno, zdaj je pa skoraj prazno. V mestu so ostali pač samo oni, ki imajo nujne opravke ali pa premalo denarja, da bi šli na počitnice. Tem nadoroestujejo letovišče Ljubljanica, Sava in Sora, kamor se hodijo mnogi popoldne kopat in solnčit. Kakor vsa večja mesta, tako preživlja tudi Ljubljana zdaj dolgočasne pasje dneve.
—Ij Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 1. do 7. julija 1928 iskalo dela 650 moških in 208 žensk, skupaj 856 brezposelnih. Prostih mest je bilo 173 moških in 6 ženskih, skupaj 179. Posredovanj se je izvršilo °8 moških in 8 Ženskih, skupaj 106. Odpotovalo 70 moških in 7 žensk, skupaj 65 brezposlenih. Delo Išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 1 gozdni čuvaj, 1 ekonom, 2 rudarja, 1 vrtnar, 1 kamnosek,
2 zlatarja, 4 kovači, 4 stavb, ključavničarji, 1 klepar, 4 železoliverjl, 8 železostrugar-jev, 21 stroj, ključavničarjev, 2 stroj, risarja, 7 elektromonterjev, l bandažist, 22 mizarjev, 1 kolar, 5 sodarjev, 5 Žagarjev,
3 usnjarji, 4 sedlarji, Jermenarjl, 1 tkalec, 1 predilec, 1 tapetnik, 7 krojačev, 16 čevljarjev, 3 slamnikarji, 2 knjigoveza, 5 mesarjev 17 pekov, 1 kuhar, 2 inž. kemije, 1
laborant kemije, 5 zidarjev, 2 pleskarja in sobosliktrja, 1 dimnikar, 4 tesarji 1 gradbeni delovodja, 1 stavb, tehnik, 1 tiskarski strojnik, 12 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 8 pisar, slug, 23 trgov pomočnikov, 8 knjigovodij 2 fakturista, 1 korespondent, 2 trgov, skladiščnika, 2 trgov, potnika, 1 trg poslovodja, 25 zaseb. uradnikov, 1 pisar, praktikant, 1 gledališki igralec, 1 godbenik, 1 bolniški strežnik, 1 kinooperateur, 37 hlapcev, 6 tovarniških delavcev, 36 navadnih delavcev, 1 mlinar, 6 vajencev, ženske: 15 pisar, moči, 2 kontoristinji, 8 prodajalk, 5 natakaric, 7 šivilj, 2 šivilji perila, 11 šivilj slamnikov, 1 šteparica, 1 črkoslikarica, 8 pletilk, 3 tkalke, 13 tovar, delavk, 42 dninaric, 58 kuharic, služkinj, postrežnic, 5 vajenk.Delo Je na razpolago: moškim: 2 pečarjema, 19 rudarjem, 1 ključavničarju - avtogen. varilcu, 1 kleparju, 1 kovaču, 5 kovinostrugarjem, 1 ključavničarju, 3 str. risarjem, 5 mizarjem, 2 kolar-jema, lesostrugarju, 1 Žagarju, 3 strojnikom, 1 vulkanizerju, 2 kožarjema, 1 usnjarju za kovčeke in aktovke, 1 tapetniku, 3 čevljarjem, 1 dežnikarju, 12 tesarjem, 1 hlapcu, 10 stukaterjem, 1 vodoinštalaterju, 15 pleskarjem - črkoslikarjem, 3 kotlarjem, 14 minerjem, 15 navad, delavcem. 6 zidarjem, 2 zav. organiz., 1 slaščičarju, 19 vajencem; ženskam: 1 spulerici, 3 pletilkam nogavic, 2 kmečkima deklama, 2 služkinjama, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkama slaščic.
—Ij V proslavo godu sv. Cirila in Metoda je izročila C. M. družbi moška šentjakobsko - trnovska podružnica Din 180.— katere je zbral »Drčarjev krožek na svojem sestanku v gosrilni pri Mačku« na pre-večer sv. Cirila in Metoda. V isti namen je poslala moška podružnica v Slovenj gradcu Din 110.—. Vsem iskrena hvala
552-n
—Ij Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Danes toTek, 10. tm. se vrši dogovorjeni sestanek celokupnega pevskega zbora ob 20. uri v pevski dvorani. Udeležba obvezna za vsakega! — Odbor.
—I) Ljudski kino (Matica) predvaja danes izvrstni film »Potopljena mornarica«, ki nam prikazuje v veličastnih slikah junaško borbo dveh sovražnih velesil za slavo in zmago domovine. Ta film nam nudi zgodovinsko sliko ogromne pomorske bitke pri Skageraku in slednjič potopitev nemške mornarice po sklenitvi miru. Izvrstni spored naj si vsakdo ogleda. Predstave ob 16.30 in 21. uri.
—Ij Pazite na otroke. Danes dopoldne so pripeljali v bolnico z rešilnim avtomobilom triletno Marijo Dolničar, hčerko voznika mestne električne železnice, stanujo-čega in Križevniški ulici. Deklica je iztak-nila na precej visoki polici steklenico sal-mijaka, ki so ga Dolničarjevj rabili za odstranjevanje madežev z obleke. Kakor pač vsak radoveden otrok, tako je tudi mala Marija steklenico odmašila in pokusila pijačo. Toda kmalu se je razlegel po stanovanju njen obupni jok, ki le privabil v sobo očeta. Ko je spoznal nevaren hčerkin položaj, je takoj obvestil o nezgodi mestno reševalno postajo, ki je že po par minutah prepeljala malo ponesrečenko v bolnico. Poškodba ni nevarna.
_1| Policijske prijave In aretacije. Policijsko ravnateljstvo je tekom zadnjih 24 ur prejelo sledeče ovadbe: 1 tatvina ki nevarna grožnja, 1 prestopek goljufije, 2 lahki telesni poškodbi, več slučajev kaljenja nočnega miru, 1 izgred v javnem lokalu, 2 prijavi radi pijanosti, 1 prekoračenje policijske ure, 1 nedostojno vedenje na javnem prostoru, 1 prestopek obrtnega reda, 2 nezgodi pri vožnji, 1 puskus samomora, 5 prestopkov avt©predpisov in 6 prestopkov cestnopoftcijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni dve In sicer radi prodaje cinka sumljivega izvora in izsleditev nekega za-sledovanca.
KIJ U C
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše!
Sport
— Lahko* ti etsko državno prvenstvo v Ljub UaeL V soboto in nedeljo dne 14. in 15. t. m. se vrši na igrišču Primerja državno prvenstvo v lahki atletiki. To prvenstvo bo najbolj zanimivo od vseh prvenstev, katera so se vršila v
tifcadeiih letin. — ls Zagreba ki cele naše države bo startala elite in je do sedaj prijavljeno okrog 100 do 120 atletov. V sproit>erskih progah startamo dr. PerpaT, StepiŠrak, Rezek, Helebrant, Podatoskv, Poc. Perovdč, Jammoky, Krajačič in drugi, ter se obeta zelo lep boj. — V srednjih progah bo,mo videli na startu Rittaga, Kum era, Pređantća, 2orzo, Korena, F ur fama, KrajačJfia in nebroj drugih še manj rnanfh atletov. — V skok* nastopijo Zgaga, Jak upi ć, KaiLay, Medica, Rezek. StepaSnrifc, Favšic, Grogorka. — Tudi v cfrsciptrna-h metanja se bo bil zelo ojster boj posebno v kopju. V tej disciplini staritajo Mess-ner. Helebrand, Gašpar, Petkovšek, Orehek. — V diska Manoilovšč, Slnmoč, Gašpai, Messner, Banko. — V Joladivu Zupane, GaSpar, Slacnjč, Messner hi drugi — Vstopnina bo mhtknalna, da se omogoči vsem obisk tega zanimivega tekmovanja.
— Koturaški Savez SNS. Olimpijsko kolesarsko moštvo: Bane k, Škrob) (Gradjansko, Zagreb). Šolar (Ilirija. Ljubljana), Ljubic (Sokol. Bjelo-vnr). Sorto (Sobot Wd SK) in Kraojc (Ome, Za-***b) odkfc na us»mHnilii v Amsterdam v soboto dne 14. t. m. s MonsItovsUm večernim braovtefcom. Moštvo spremlja Savezni tajnik g. N. Baškovič.
Iz Celja
-—c Privatni   nameščenci v Celju so
imeli v nedeljo zvečer protestni shod v Narodnem domu. Shod ie bil zelo dobro obiskan. Na shodu se je protestiralo proti ukinitvi nedeljskega počitka v trgovinah v Celju in se je sprejela tudi tozadevna resolucija.
—c Skladišče smodnika nad okoliškim pokopališčem je sklenila vojaška oblast prestaviti na kak drug primeren prostor. Tozadevno posvetovanje zastopnikov mestne in okoliške občine ter vojaštva se je vršilo včeraj dopoldne v Aleksandrovi vojašnici.
—c Z avtomobilom se je zapeljal v izložbeno okno tvrdke Krick v Aleksandrovi ulici v ponedeljek zjutraj lgletni strojni ključavničar Josip Gril iz Slovenjgradca. Veliko izložbeno okno se je razbilo. Škode na oknu in avtomobilu je Din 22.95Q. — Gril je bil prenočen in menda tudi vinjen.
— Umrla je v celjski bolnici 411etna po-sestnica Lucija Poljšak iz Loke pri Zidanem mostu.
—c Olepševalno društvo bo zopet prirejalo koncerte v mestnem parku in iicer ob nedeljah od 11. do 12. in ob četrtkih od 8. ao 9. ure zvečer.
—c Pobegnil je iz celjske jetnišnice kaznjenec Svetko Avgust. Trije orož liki v okolici so ga izsledili in ker se kaznj ir.ee ni hotel takoj udati, je dobil devet vbod'ia-jev z bajonetom. Težko ranjenega so spravni v celisko bolnico.
1
sije na nočnem nebu in tako tvori celota
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
diicfi
m
Poskusen samomor v Kolizeju
Kam spravi rodbino oče-pijanec. — Danes zjutraj se je zastrupila žena delavca Jazbinška, ki so jo pa pravočasno rešili. — Demon alkohol vzrok obupnega dejanja«
Nesrečne družinske razmere, brezposel* nost, glad in beda so glavni vzrok vseh zločinov in samomorov v zadnjem času. Le tu in tam so še pripeti posamezen nesrečen slučaj, katerega povod bi bilo najti v ne* srečni ljubezni ali bolni ljubosumnosti. Največkrat pa nosi Še poleg navedenih vzrokov glavno krivdo, da pride do usod* oih dejanj, demon alkohol, ki neprestano in nenasitno zahteva svoje žrtve predvsem med našim podeželskim in delavskim ljud* stvom- In kot neposredna žrtev po alkoholu povzročenih družinskih razmer se je danes okrog 5. ure zjutraj z lizolom zastrupila v ogromni hiši Kohzeja na Gosposvetski ce* sti delavčeva žena Antonija Jazbinšek.
V Koleziju stanuje že dalj časa s svojo družino, obstoječo iz žene in štirih otrok, med katerimi je najstarejši hčerki jedva de* set let, najmlajšemu otroku, sinčku, pa niti pet mesecev, delavec Ivan Jazbinšek. Ker Jazbinšek nima stalne službe, nego le od časa do časa najde zaposlenje pri tej ali oni tvrdki, je družina že delj časa živela v težkih materijelnih razmerah in bi bila mo» rala stradati, kakor se to godi marsikje, da ni Jazbinškova žena Antonija poprijela za delo in s svojim skromnim zaslužkom vzdr* zevala družine. Delo je dobila pri tvrdki Hlade v Šiški, za katero je šivala volnene jopice in drugo tako robo.
Zadnje mesece je postajalo življenje pri Jazbinškovih od dneva do dneva neznos* nejše, ker je pričel Jazbinšek prihajati do* mov v pijanem stanju in je neprestano gro» zil ženi in otrokom. Po pripovedovanju so* sednih strank je morala Jazbinškova žena, kadar je prišel mož domov pijan, prenočevati pTi drugih strankah, opetovano pa je morala s parmesečnim dojenčkom prenočiti celo na stranišču, ker je bala za svoje in otrokovo življenje.
Jazbinšek je bil zadnje dni delno zapo* slen pri tvrdki Slovenia^transport. Sinoči je prišel, kakor že običajno, precej nadelan okrog pol 9. ure zvečer domov. Toda ni odšel takoj v svoje stanovanje, ki se naha* ja v zgornjem nadstropju Kolizeja, marveč je ostal na dvorišču pred hišo, kjer se je delj časa prepiral s strankami iz hiše. Tudi
Ženska država
Herodot pripoveduje, da so živeli v starih časih narodi, pri katerih to imele glavno besedo ženske. O ženski nadvladi čitamo tudi v Taci tovili doiili in v Cezarjevi zgodovini ga.s\e vojne. Toda to so le noedini primeri, katerim zgodovina ne pripisuje posebne važnosti. Šele Švicarski zgodovinar Bacho-ven je zbral vse ic- orimere ir postav"! teorijo o tako zvanem matnarham.
Učenjaki so to teorik) deloma priznali, deloma pa zavrgli, češ, da o popolni nadvladi žensk nad moškimi ne more biti govora. Toda šč dandanašnji živi narod, ki priznava ženskam p; d vlado. To so tako zvani lasaltu ki prebivajo v samotnih dolinah Kavkaza. Ta narod ima svoj izvor pri Avarih ki so se borili s F-anki in Longobardi. V kavkaskih planinah prebiva kakih 300 potomcev tega naroda, ki se preživljajo z živinorejo. Poles živinoreje se pečajo Jasaiti s orodajo oglja, ki e:a rosijo v bližnje kraje, kj*r ffa zamenjavajo za razne življenske potrebščine.
Zanimivo ie pri Jasaitih razmerje med moškim in ženskami. Ženske preživljajo rodbino, one skrbe za ovce, hodijo v gore sekat drva, žgo oglje in ga nosijo v bližnje kraie. Moški pa pasejo lenobo. Po cele drevc leže doma v senci, pušijo pipe in si pripovedujejo pravljice. Ker morajo ženske delati, nimajo časa, da bi se ukvarjale z deco. Zato morajo skrbeti za otroke moški. In res ziblje jo moški otroke in jim kuhajo mleko. Ženske so s svojim položajem zadovoljne. Ko je hotela sovjetska vlada prisiHti moške k delu, je naletela na energičen odpor žensk. Ženske so zelo ponosne, da opravljajo najtežja dela. Največja sramota za žensko
tuji otroci so mu bili na poti in je na razne načine iskal prepira z njimi. Ker pa so bile druge stranke toliko pametnejše, da se niso hotele spuščati v prepir, ker so poznale Jazbinška kot zelo nasilnega človeka in so se ga bale radi njegovih nevarnih groženj, so odšle v svoja stanovanja. Jazbinšek je ostal sam na dvorišču. Ker ni imel nikogar, s komur bi se prepiral, je okrog II. ure odšel v svoje stanovanje.
V stanovanju so bili otroci sami, mati pa je odšla že zvečer ob šestih od doma, sluteč, da se bo mož zopet pijan vrnil do* mov. Jazbinšek je nekaj časa robantil radi odsotnosti žene, nato pa je legel v posteljo in kmalu zaspal, poprej pa je še položil najmlajšega otroka kraj sebe. Zgodaj zju* traj se je Jazbinškova žena vrnila in po kratkem prepiru z možem vzela s police precejšnjo steklenico z lizolom in izpila nekaj nad polovico tekočine. Kmalu ji je postalo slabo in je zvijajoča se v silnih bo# lečinah, legla na svojo posteljo. Pričela je stokati, kar so zaslišale sosedne stranke, ki so se pričele zanimati za vzrok bolest* nega vzdihovanja. Medtem je pa že poslal Jazbinšek najstarejšo hčerko na ulico po stražnika, ki ga pa deklica ni mogla najti. Nato sta odšla oba, oče in hčerka, na policijsko stražnico pri železniškem prehodu na Dunajski cesti in zaprosila, da bi te te-lefonično poklicalo rešilno postajo na po* moč, kar je seveda dežurni stražnik takoj storil.
Nekaj minut po obvestilu je že prispel na lice mesta rešilni avtomobil, ki je na* ložil JazbinŠkovo in oddrvel v bolnico. V bolnici cO Jazbinškovi takoj izprali želo* dec, vendar pa je bilo njeno stanje še v zgodnjih dopoldanskih urah zelo kritično.
Po porodu zadnjega otroka je Jazbin« škova žena trdno upala, da sc bo mož po* boljšal in opustil pogubno pijačo, ki je pričela rušiti njuno rodbinsko srečo, zlasti še, ker mu je zdaj povila sinčka, ki si ga je po prejšnjih treh otrocih, samih deklicah, iskreno zaželel. Toda bilo je vse zaman. Neznani so ji vzroki, ki so moža tako trdno privezali na pijačo, ki je zdaj tudi njo pri* silila k obupnemu dejanju.
pri Jasaitih je, če ne more preživljati svoje rodbine.
Letalska nesreča v Olomucu
V soboto zjutraj je startal z olomn-škega letališča 231etni vojaški pilot Jo-sel Vojaček, ki se je hotel v zraku vež-bati za napade z letalom. V višini 150 metrov je pa rnotor naenkrat odpovedal, letalo se je nagnilo in strmoglavilo na tla. Pri padcu se je aeroplan popolnoma razbil. Pilot Vojaček je obležal na mestu mrtev, mehanika Vajda-ka so pa prepeljali v bolnico, toda že med prevozom je podlegel težkim poškodbam.
Na krai nesreče je prispela takoj vojaška komisija, da ugotovi vzrok katar strofe. Očividci pripovedujejo, da je delalo letalo nad letališčem velik krog in da je brnenje motorja naenkrat utihnilo. Letalo se je nagnilo in padlo na njivo. Sprednji del letala se je zapičil globoko v zemljo, kolesa je pa porinilo v ogrodje. Krila so bila močno poškodovana. Pilot je imel razbito lobanjo in zlomljene ude. Mehanik Vajdak je zado-bil smrtne rane na glavi in težke notranje poškodbe. Letalo je bilo po zatrdilu mehanikov v dobrem stanju tako, da se prvotno ni vedelo, je-li nesreča posledica naključja ali pa neprevidnosti letalcev samih.
Preiskava je dognala, da je prišel pilot Vojaček na letališče zgodaj zjutraj po prečuti noči. Poveljniku je to zamolčal, dasi morajo vsi letalci pred startom povedati, če so dobro razpoloženi ali ne. V zraku je napravil dva kroga tik nad zemljo, kar je strogo prepovedano. Če bi bil dosegel predpisano višino, bi bil lahko manevriral in pristal, dasi Je motor odpovedal. Vzrok katastrofe je torej delno slabo razpoloženje pilota in prenizko letanje.
Stran 4.
• S L O V F N S K 1   NAROD« dne 10. julija 1928.
Stev 155
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN
»Vse je v redu, Miss . .     je začel.
»Glejte, da izginite!« je mrzlo za-povedala Mirabela.
»Moram govoriti z vami, zelo važno je . . .«
Beng!
Mirabela je sprožila; merila je na stari topol, malo nad njegovo glavo. Možak se je sklonil in zbežal. Ko je imel vrata za seboj, se je za sečjo spustil na tla, kjer so že čakali njegovi ljudje; razločno je čula mrmranje glasov, zakaj zrak je bil zelo miren. Tudi sopihanje stroja tovornega avtomobila se je dobro slišalo, kakor da bi bil čisto v bližini.
Tedajci se je izza seči previdno prikazala glava.
»Ali bi lahko pet minut govoril z vami?« je glasno vprašal vodja tolpe.
Bil je čokat možak temne polti z obližem na obrazu; docela podzavestno je opazila, da ima v ušesih zlate uhane.
»Ni se vam treba bati,« je rekel ter je odprl vrata. »Tudi streljati vam ni bilo treba! Nihče vam ne bo storil ničesar zalega.«
Beng! Beng!
V naglici je bila trenutek predolgo držala kazalec na petelinu. V strahu, da bi ji ne ušel še drugi strel, je roko krčevito umaknila in drugi strel je za drobec palca zgrešil njegovo glavo. Možak je po bliskovo izginil in sekundo kasneje ie opazila, kako so njihovi klobuki naglo hiteli za zelenikovo sečjo. Napadalci so tekli proti čakajočemu jih avtomobilu.
»Alma, ostani tu!«
Alma je srdito prikimala; deklica je hitro stekla po stopnicah v svojo sobo. Tam je imela boljši razgled. Videla je, da so napadalci jadrno splezali v voz. naslednji trenutek pa je stražarjevo telo zletelo v seč. Potem, po kratkem premoru, se je avto jel pomikati in je kmalu izginil v oblakih prahu.
Mirabela je zletela po stopnicah nizdol in je stekla po poti proti negibno ležečemu detektivu. Ležal je ob cestnem jarku, njegova glava je bila vsa oblita s krvjo, ki se je že jela strjevati; videla je, da še diha. Poskusila ga je vzdigniti, toda bil ie pretežek za njo. Stekla je nazaj v hišo. Telefon je bil v veži; star model z ročico. Jedva je dvakrat zavrtila ročico, ko je začutila, da je vod prerezan.
Alma je bila še v sobi, z roko je krčevito oklepala puško in z obraza ji je odsevalo srdito sovraštvo.
»Moraš mi pomagati, da preneseva Digbyja v hišo!« je rekla Mirabela.
»Kje je?«
Mirabela ie pokazala z roko. Obe ženski sta odšli dol in ga na pol nesli na pol vlekli v vežo.
Položili sta ga na opečna tla, deklica je pa šla iskat svežega platna. V kuhinji, kjer se je sušilo perilo tete Alrne, je bilo vsega, kar je Mirabela potrebovala. Medtem ko je Alma pokojno gledala kako se trga njeno perilo, je deklica izpirala rano, prestrašena usmi-Ijenka, ki je bila že pri prvem strelu izginila, jo je pa za silo obvezala. Bila je ostudna rana in možak ni kazal ni-kakih znakov življenja.
»Poslati bova morala Marijo v Glou-cester po bolniški voz,« je menila Mirabela. »Usmiljenke ne moreva poslati, ker ne pozna poti.«
»Marija preboleva ta trenutek v jedilni shrambi živčni napad,« je odgovorila teta Alma. »Vzela bom voz in se bom sama odpeljala. Toda kje je drugi stražar? «
»Ne maram pomisliti na to, kaj se mu je utegnilo primeriti.« Mirabela je zmajala z glavo. »Kako i diš, Alma, ali bi ga sedaj lahko spravili v sobo?«
Vzdignili sta težko truplo, ga odnesli v ljubko malo sobico in ga položili pri oknu na divan.
»Tu naj ostane dotlej, dokler ne pride bolniški voz,« je začela Mirabela, ko je zdajci začula za seboj hehetanje, da se je nehote okrenila.
Pred njo je stal krošnjar in v roki je imel brovvning. ki ga je bila ona odložila.
»Meni je samo do tebe!« — Prijazno ji je pokimal. »Ve dve lahko gresta.« Pokazal je z glavo na hodnik. Pod stopnicami je bila velika omara, uslužno je odprl njena vrata. »Stopita semkaj! če izustita le en glas, vama bo žal.«
Alma so je željno ozrla proti puški, ki jo je bila položila v kot. Toda še preden se je utegnila zganiti, je bil že stopil med njo in orožje.
»Le noter!« je ukazal krošnjar in Mirabela niti ni bila kaj presenečena, ko je Alma poslušno storila po ukazu.
Nato je zaklenil vrata za obema ženskama.
»Nu, gospodična, sedaj pa le brž klobuk na glavo!«
Šel je za njo po stopnicah do njene sobe in je počakal, da je vzela klobuk in plašč. Mirabela je le predobro vedela, da bi bil sleherni ugovor zaman. Krošnjarja je uspeh tako zadovoljil, da je postal zgovoren.
»Sodim, da se vam je kamen odvalil s srca, ko ste videli, da je avto izginil. Niste pa pomislili, da utegnem biti tudi jaz še nekje v bližini. Ali ste vi streljali?«
Mirabela ni odgovorila.
»Ce bi bil Lew na mojem mestu, bi bili že mrtvi!« je rekel.
Pregledal je cev browninga. »Da, vi ste streljali.« Zagrohotal se je. »Imponirate mi! Zakaj ne pristopite k nam? Bili bi zek> porabna »sestra«!«
Tedajci se je prekinil in se je zazrl skozi okno. Pogled na teto Alrno, ki je gologlava tekla po cesti proti Glou-cestru, ga je osupil. Zaklel je in se je obrnil k deklici.
Kako je bil Rasputin umorjen
Knez Jusupov pripoveduje, kako se je seznanil z Rasputinom in kako je bilo težko spraviti tega robustnega muzika  na oni
svet.
Poročali smo že, da hčerka zloglasnega ruskega rnužika-meniha Rasputina toži kneza Josupova, ki e u no ni njenega očeta, da ji mora pia»atr visoko odškodnino. Zadeva pride Dred pariško sodišče in ker vlada za ta proci s v Franciji, pa tudi drugod, <:sliko zanimanje, bo zanimivo slišati, kaj pripoveduje o umoru knez Jusupov sam. V pogovoru z nekim francoskim novinarjem je knez Jusupov pripov*dova>:
— Ko se je Rasputin prvič pojavil na carskem dvoru, so vsi iskreni in patrijo-tični Rusi začutili, da je zasiha! hladen veter, ki napoveduje vihar. Mnogi so se seznanili s tem čudnim prišlecem iz Sibirije v Petrogradu in na vse je napravil globok vtis. Rasputin je bil mož, ki se mu je že na prvi pogled poznalo, da mu je naslada vse. Eni so mu zaupali, drugi so ga gledali postrani, a nekateri so se ga celo bali. Nekaj nerazumljivega je bilo v tem robatem, omejenem in nepismenem mužiku. Carica in njena najbližja okolica je že poprej živela v misticizmu in fatalizmu. Rasputin je fasciniral dvorne kroge kot neka neposredna, tajna nevarnost. Mnogim se ie naravnost gnusil. Na nekatere ie pa napravil globok vtis in oboževali so ga kot neko mistično, nadnaravno bitje.
Name je napravil takoj neprijeten vtis. Seznanil sem se z njim pri prijateljih, ki so bili zelo pobožni in ki so ga sprejemali kot čudodelnega meniha. Njegova samozavest in objestnost je bila v popolnem nasprotju z lokavim, ciničnim pogledom, ki ga ni mogel nikoli skriti. Imel je zelo majhne, srepe in lokave oči. Instinktivno sem čutil, da temu robustnemu mužiku ni mogoče zaupati. V njem sem videl sovražnika Rusije, ki uniči njeno srce. Takoj spočetka se je vnel med nama boj. čigar tragični konec je tudi evropski javnosti več ali manj znan. To je bilo v času, ko je ruska vojska brez orožja in streliva zadrževala na bojišču do zob oboroženo in disciplinirano nemško armado. Edino orožje ruskega vojaka je bil njegov pogum. Ruski vojaki so junaško branili svojo zemljo in so celo napadali Nemce, dasi niso imeli orožja. Rasputin je ta čas na vse pretege intrigiral in posrečilo se mu je ujeti v svoje mreže carja in carico.
Carica je bila ena najnesrečnejših žena v Rusiji. Z ljudmi sploh ni občevala, za ljudske potrebe in želje ni imela nobenega razumevanja. Živela je samo za svoje bolno dete, za prestolonaslednika Alekseja. Od te fanatične materinske ljubezni je bila odvisna vsa tragedija. Carica je živela pod dojmom carjevičeve neozdravljive bolezni in ko je spoznala, da vsa lekarstva nič ne pomagajo, je našla edino uteho v Ras-
putinovi nadnaravni moči. Carja in prestolonaslednika sta iečila Rasputin in bivši kojski meeštar Badmajev, o katerem se je govorilo, da je ubetsk, iu-ma. Njuna lekarstva so imela katastro-Talne posledice. Car je vedno boij podlegal vplivu svoje okolice. Lekarstva, ki sta jih dajala oba šušmaria prestolonasledniku, so na videz pomagala. Morda je bil vpliv lekarstev naraven, morda pa je delovala na carjeviča tudi hipnotična ali sugestivna Rasputinova moč. Carjevič se je najbolje počutil, če ga je Rasputin osebno Iečil. In to je Rasputin izrabil, da je dokazal carici svojo nadnaravno moč.
Da si pridobim zaupanje Rasputina, ki sem ga hotel umoriti, sem hlinii bolezen in pristal na njegov predlog, da me bo lečil. Ob tem času se je pričel med nama boj na življenje in smrt. Drugič sem posetil čudodelnega starca in pila sva najprej čaj. potem sva pa odšla v njegov kabinet. Tu sem spoznal njegovo hipnotično moč. Bila je res ogromna. Ležal sem na divanu, on me je pa srepo gledal.
Obšla me je neka tajna moč. Udje so mi opešali, jezik mi je odpovedal, v očeh se mi je stemnilo. Napel sem vse sile, da se iztrgam iz objema Rasputi-novega hipnotizma. Če bi bit oodlege"., bi Rasputin takoj spoznal moje namere. Zato sem se potuhnil in Rasputin je mislil, da me je hipnotiziral. Nasmehnil se je rekoč: »Dobro, dragi moj, to je za prvi poskus dovolj.« Iz tega sem sklepal, da niti ne sluti, kaj nameravam. Mož mi je zaupal in to se je ujemalo z mojimi naklepi.
Rasputin je mislil, da ima tudi mene v oblasti, kakor je imel carja, carico in dvorne kroge. In ko sem mu zatrdil, da sem res podlegel njegovi nadnaravni moči mi je odkril svojo bestijalno dušo. Pripovedoval mi je o svojih orgijah s cigankami, o svoji verski praksi in o ljudeh, ki žive na Švedskem in ga podpirajo z denarjem. Pripovedoval mi ie tudi. kako izrablja svojo moč nad carico, da izposluje svojim prijateljem visoka mesta v državni službi. Tudi meni je ponudil ministrski portfelj. Tako sem spoznal, da vodi Rusijo faktično robustni sibirski mužik. Moj sklep, da rešim Rusijo pogubnega Rasputinovega vpliva, se je po tem spoznanju še boli utrdil. Določil sem tudi dan atentata.
16. decembra 1916 sem prišel po skrbnih pripravah po starca in ga odpeljal k sebi na dom, da ga zastrupim. V pecivo sem pomešal toliko strupa, da bi zadostovalo za več ljudi. Toda Rasputin veliki dozi strupa ni podlegel. Postalo mu je samo slabo. Dejal sem mu, da bi bilo najbolje, če se ozre na križ in začne moliti. Stopil je k meni in
me srepo pogledal. Takoj nato ga je pa obšel strah in ozrl se je na križ. Ta čas sem potegnil revolver in pomeril v njegova prsa. Sprožil sem, Rasputin je divje zatulil m padel. Bil sem prepričan, da je mrtev. Toda njegova čudovita fizična sila še ni podlegla. Ko sem se vrnil, sem opazil, da še ni mrtev. Naglo je planil pokonci in me zgrabil za vrat. Posrečilo se mi je otresti se ga, toda Rasputin je pobegnil na dvorišče. Poči.i so štirje streli, ki jih je oddal nanj PuškieviČ. Šele ti streli so končali Ras-putinovo življenje.
Gospodarstvo
Osiguranje vagonov za izvozno sezono in jesensko kampanjo
Po dosedanjih poročilih o stanju letošnje žetve je pričakovati, da bo od druge polovice avgusta naprej zavladal na vse-h progah v naši dr-žaivi živahen jesenski izvozni promet. Količine blaga, posebno poljskih pridelkov, lesa in premoga, ki se jih bo v tej dobi moralo prevoziti z železnico, presegajo kapadtet-o voznega parka naših železnic za prevoz tovornega blaga. Zaradi tega je potrebno, da si vse večie tvrd-ke, ki imajo naročilo za inozemstvo, posebno na ladijskih tovorih, pravočasno zasigurajo potrebno število vagonov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je pričela v to svrho sprejemati prijave večjih transportov, ki jih bodo morali interesenti na njenem področju v toku letošnje jeseni eiektuirati. Nabrane podatke bo zbornica v zmislu sporazuma z vozovn-im vodstvom prijavila železniški upravi, da se interesentom osigura potrebno Število, kakor tudi po možnosti zahtevane vrste vagonov v posameznih postajah.
Zato pozi-vlja Zlvornica za trgovino, obrt in industrijo vse interesente, da ji nemudoma prijavijo 1.) podatke o količini blaga, ki ga nameravajo v toku letošnje jeseni do konca leta izvoziti v posamezne inozemske države z navedbo vrste In števila vagonov. 2.) imena nakladalnih postaj in 3.) namembne države, v katere ga nameravajo izvažati S'ične podatke naj dostavijo interesent} tudi glede blaga, ki se Ima prevažati v notranjem prometu v večjih količinah, da bi se na ta način in pravočasna ukrenilo vse potrebno, da se razpoložljivo število vagonov čim bolj porazdeli, obtok pospeši in interesentom pravočasno omogoči prevoz blaga in izvršitev   naročil   brez   nepotrebnih   zaprek m
nepr:.!;'\
—g Dobave. Strojni oddelki direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23 julija ponudbe glede dvbave steklenega papirja, steklarskega kita in mizarskega kleia rer glede oddaje 14 raznih d-viga'Ini.h v in t v popravilo; do 27 julija glede dobave 2 preciznih tehtnic za meroiz-kušanje utežev ter glede dobave 300 m konop-nih cevi Dne 24 julija pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljublian glede dobave 6650 kg svinjske masti: dne 25 iulija prt prometno-ko-mercijelnem oddelku direkciie državnih železnic v Ljubliani glede dobave raznega elektromateTJ-j-ala. (Pogoji SO nu vpogled pn depozit-ni blagajni železniške direkciie v Liubliani) Dne 27. julija pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic V Ljubljani glede dobave borovih plohov i-n mehkih desk. (Pogoj so na vpogled pri istem oddelku.)
Brezplačno
sprejmem na stanovanje gospodično. Hrenova ulica 19, pritličje.
1290
Šofer
vešč mehanike in električne stroke, 26 let star, vojaščine prost, oženjen, išče stalne službe. Naslov v uprava »Slov. Naroda« pod »Šofer«. 1291
Gostilno
na prometnem kraju na deželi iščem v najem event. kupim z vsem inventarjem. Dopise na upr. »SI. Naroda« pod »Gostilna 1293«.
Otroško posteljico
z zimnico, dobro ohranjeno, čisto, takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »si. Naroda« pod »Posteljica 1294«.
Ključav. pomočnik
išče službo, gre tudi za slugo ali vratarja. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Trezen 1295«.
Starine
n. pr. tabernakLje, garniture, vetrne, komode, ure, lesene lestence, srebrnino, fotelje, stole, okrogle mize kupujem pa ljubiteljskih cenah. Ponudbe na Julii Huebmers-hofen - Sllbernagl, Zagreb, IHca 131 a. 1289
Malinov sok
izvrsten, pristen, dobite pri Lovto Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
1297
Psička
(pritlikavca) takoj prodam. Ogleda se Rožna do&ina c VI št- 4. I stota m prodam dve dobro ohranjeni omari. 1280
Vilo ali hišo na Bledu
KUPIM. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Z vrtom«. 1287
Prodam izboren salonski gramofon
angleški fabrikat (Columbia) na elektr. pogon. Ogleda se od 10 do pol 14 na Ahacljevi cesti 10, Fl. stop., 2. nadst.. vrata 46 1277
Žimnice
predelujem po 35 Din. Izdelujem vsa tapetniška dela po najnižjih cenah Pridem delat tudi oa dom. Slavlč Frane, tapetnik, delavnica: Žabja k   14 128S
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, solnčnu lego. takoj oddam solidnemu gospodu. Mesečna najemnina z zajčkom Din 400 Ogleda se Tabor št. 6. levo. 1286
t
Zadruga ključavničarjev za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani javlja vsem članom tužno vest, da je dne 9. t. m. preminil njen dolgoletni član, gospod
Franc Breme
ključavn. mojster in posestnik v Ljubljani
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne iz Ceg-narjeve ul. 12 na pokopališče k Sv. Križu
Vabijo se vsi člani, da se pogreba udeležijo polnoštevilno.
Ljubljana, dne 10. julija 1928.
Načels'v ,
KNJ.GE. BftOšUCE ČASOPiSE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DPUŠTVA. POSETNICE. OSMRTNICE I.T.D. I.T.D. IZOELU3E LIČNO. HITRO IN POCENI
NARODNA TISKARNA
V LJUBLJANI. K N A FLOVA ULICA ŠTEV. 5,
urei   posebnega naznanila.
Mestni pogrebu car o a
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da ie naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, tast. brat in stric, gospod
Franc Breme
ključavničar in posestnik
dne 9. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 11. juliui 1928 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Cegnarieva ul. 12 na poke pališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. julija 1928.
Marija Breme r. Trcek. soproga; Marija Pire, roj. Breme, hčerKi-Josjp Pire, rač. svetnik oblast, odbora, zet; Marija Pire, vnukir in vsi ostali sorodniku 1292
iz lekarne
dr. G. Piccoii v Liubi ani, Dunajska c.
e staro/.n a n kot pristne, naravni rzdelek z najfinejšim sladkor em vkutian, brez ume' tne barve in ne vsebuje nikakih kemičnib
pridatko ; za konzervuanie r9 T
Oddala na tlrobno m velijo Cena nizka.
HM
Mali oglasi v »Slovenskem Narodu« so popoldne najbolj čitana, najcenejša in najuspešnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, nepremičnine, lokale, stanovanja, priporočila,  kapital Itd. itd.
V SVOJO LASTNO  KORIST NAJ SE   JIH   VSAKDO POSLUŽUJE. KER  MORAJO IMETI NAJBOLJŠI USPEH!
Za dom!
ta šivilje,  krojače   čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja ent!a (obšiva). veze (Stika). krpa perilo in nogavice Brez vsakega prem m Janja plošč in drago Je stro] v minuti pripravljen a!-za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno Šivanje — Poleg vseb prednosti, ki Jih za vzena   šivalni   stroj STOEVVER.
le tudi najcenejši Ne zamudite agodoe priMke ta oglejte  ti  to  tx red nosi pri
Lud. Baraga,
LJubljana, Selenburgova i, I.
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd   —    Ugoda* plačilni pogoji   — 15letne jamstvo.
li» M* mVWmsyr*
& • i
Urejuje; iuenp Z,urmu&čć  — Za cN a rodnu tLJUroua: Fran Jascrftcfc. — Za uprave Id m*eratnl del Usta; Otoo Chnstot   - V« t Ljubljani.
37
15
48^3