Štev. 161. V Trstu, v soboto* dne 11. julija 1914 Letnfk XXXIY Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Franči&a AmfitegJ S- 20, I. nadstr. — V* dopisi nt) s« poJi!jajo uredništvu Ti«a. N«frank»rana pisma * n« sprejemajo in rokopisi 9* ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Strfan Grdina. Lastnik konsordj I sta .Edinosti". — Tisk ^»karoe .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim porodom v Trstu, ulica Sv. Franiiiki Asiškega It 2a Telefrn uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaia: Za ceio leto.......K 24'— za pol leta.........• •••••• za tri mesece ................ Za njedeljsko izdajo za celo leto....... za pol .................... 12*— 6'— 5 20 2*60 Glasilo politično*« druitva „Edinosti" za Primorsko V edinosti je moč!* Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. ?osMni p!. HM!. - Cesar odločno proti u Poslanika Hartsisa zadel na avstrijskem poslaništvu mrtvouđ. - Avstrija ne izvrfl v Belgradu nobene dipiomatične preslje. - Dosedanja preiskava ni dognalo ničesar cbtežllnesa proti oficijelni Srbiji. - Tudi muslimani zapleteni v zaroto. - Aretacije Jugoslovanskih visokoioicev na Dunaju. - 'ismši zauzeli Korito. - UisirsKa Kriza. BELGRAD 10. (Izv.) (Ob 1 ponoči). Danes, ob 9 zvečer, je posetil znani tukajšnji ruski poslanik, pl. H a r t w i g, avstrijskega poslanika barona Giessla. Sredi živahnega in popolnoma prijateljskega razgovora s poslanikom tiiesslom, je postalo Hartwigu nenadoma silno slabo. Zgrudil se je takoj nezavesten na tla in je kljub temu, da so bili v trenutku na licu mesta trije zdravniki, v par minutah nato izdihnil. Vsaka pomoć je bila zaman. Ob 10 z\ečer so prepeljali truplo ruskega poslanika v rusko poslaništvo. PL Hartwig je spadal med najznamenitejše ruske moderne državnike in je bil pravo diplomatično upanje velikega ruskega carstva. Pot na čelo ruskega zunanjega ministrstva mu je bila že zdavnaj odprta in splošna sodba v Evropi se je glasila, da bo f1art\vig bodoči voditelj ruskega zunanjega ministrstva. Hart\vig je bil že nekaj let ruski poslanik v Belgradu in je razvil tu nenavadno živahno, spretno in uspešno diplomatično delovanje. V najtežjih in najviharnejših časih, ki jih je preživela mlada Srbija, od aneksijske krize, poznejših priprav za balkansko zvezo in potem tekom velikih balkanskih vojn, je stal pokojnik odkrito na strani Srbije in je bil sploh do skrajnosti naklonjen prijatelj srbskega naroda. Sploh je slovel Hart-wig po vsem slovanskem jugu ne samo kot eden najbolj sposobnih in lokavih ruskih diplomatov, ampak tudi kot odkrit — Slovai.. Pl. Hartvvig v Belgradu. kjer je bil med vsem občinstvom silno priljubljen, ni razvijal samo živahne diplomatične delavnosti, temveč je bil tudi velik mecen vseh važnejših kulturnih podjetij mlade Srbiie in Jugoslovanov sploh. Tudi slovenski učenjak dr. Niko Zupanić. muzejski kustos v Belgradu, je dobil od Hart\viga za neko znanstveno knjigo, ki jo je pred kratkim izdal, veliko podporo. Hartwigova smrt pomeni za Srbijo naravnost nenadomestljivo izgubo. BELGRAD 10. (Kor.) Danes je prišel sem avstro-ogrski poslanik Oiesl. Avstrija - Srbija. DUNAJ 10. (Izv.) Vse kaže, da naša včerajšnja vest, da ne napravi avstrijska vlada v Belgradu nobenega energičnej-šega koraka in da ne pride do nobenih zapletljajev s Srbijo, popolnoma odgovarja dejstvom. Danes so bili namreč izdani uradni komunikeji, ki naznanjajo, da so vse vesti o rezultatih včerajšnje dolgotrajne avdijence grofa Berchtolda pri cesarju v išlu, brez vsake avtentične podlage. Oii-cijozni dunajski listi prinašajo zvečer note, da dosedanja preiskava v Sarajevu še ni končana in da so zato vse vesti o predstojeći avstrijski demarši v Belgradu, popolnoma neresnične. Listi pristavljajo celo, da je grof Berchtold poročal cesarju le o onih sklepih skupne ministrske konference, ki so se tikali notranjih reform za Bosno in Hercegovino. Na podlagi izvrstne informacije lahko zatrjujemo, da je naša včerajšnja vest, da se je cesar Izjavil odločno proti vsaki politični aventurl in sploh proti vsakemu koraku, ki bi imel lahko za posledico politične zapletljaje, povsem točna. Istotako ie tudi točna naša vest, da se avstrijska demarša v Belgradu nikakor ne izvrši v oni obliki, kakor so jo napovedovali dunajski politični in tudi oficijoznl krogi. Nikakor pa ni izključeno, da napravi Avstrija prijateljske korake v Belgradu, a tudi ti bodo sledili šele potem, ko bo končana šarale v ska preiskava. Avstrija bo le naprosila Srbijo, naj v bodoče bolj pazi na naklepe radikalnih elementov v Belgradu oz. Srbi)! sploh, da bi ti naklepi ne rodili zopet tako nesrečnih posledic, kakor so bili sarajevski dogodki. Nedvomno je, da bo Srbija na ta korak Avstrije odgovorila z vso uljudnostjo in mu tudi ustregla. Srbska vlada že tako sama pripravlja zakon, naperjen proti anarhističnim elementom. Dalje se nam na podlagi povsem točnih in zanesljivih informacij zatrjuje, da so vesti, da bi dosedanja preiskava v Sarajevu dognala sokrivdo srbskih oficijoz-nih ali drugih resnih osebnosti v Belgradu in Srbiji sploh, popolnoma izmišljene. Narobe! Dosedanja preiskava ni dognala niti enega dejstva, ki bi zamoglo kompromitirati resne srbske kroge in dati povoda, da nastopi Avstrija energično tudi proti Srbiji sami. Pred par dnevi smo poročali, da so se mudili v Sarajevu ruski diplomatični funkcionarji. da se na !^>tne oči prepričajo o pravem položaVi. "5 .»'ti ti ruski funkci-jonarji so dobili vtS, da je šlo sicer res za zaroto prot! ''i dvo- jici, da pa je ta zarota le delo nezrelih radikalnih elementov, ki jih niso nikdar podpirali resni srbski krogi, še manj pa srbska uradna javnost Dunajsko časopisje se seveda še vedno ne more spametovati in nadaljuje s svojimi, obžalovanja vrednimi izpadi na srbski narod in Srbijo. Značilno za taktiko teh listov jc vest o neki dozdevni brzojavki na majorja Milana Pribičevića po atentatu. tO brzojavki sami poročamo na drugem mestu.) To brzojavko so si izmislili madžarski listi in dunajski listi so jo seveda hlastno ponatisnili. Prvotno pa je bila ta brzojavka skovana v frankovski »Hrvatski« v Zagrebu in sicer na naslov poslanca Svetozarja Pribičevića v Zagrebu, voditelja Srbov na Hrvatskem. Na potu iz Zagreba čez Pešto na Dunaj pa se je naslov kar samodsebe izpremenil na Milana Pribičevića. Dunajska borza je kazala dopoldne precej slabo razpoloženje, a zdi se, da je bila krivo informirana po tatarskih vesteh jutranjih listov. Pričakovati je, da bo jutrš-nje razpoloženje že čisto drugo. DUNAJ 10. (Kor.) Snoči sta se vrnila iz Išla zunanji minister grof Berchtold in njegov spremljevalec legacijski svetnik grof Hoyos. DUNAJ 10. (Kor.) C. kr. korespondenčni urad je izvedel, da so vsa poročila o poteku in o uspehih avdijence zunanjega ministra grofa Berchtolda pri cesarju brez vsake avtentične podlage. BUDIMPEŠTA 10. (Ogr. kor.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Listi prinašajo najrazličnejša poročila o zadnji skupni ministrski konferenci na Dunaju in o uspehih Berchtoldove avdijence pri cesarju v lšlu. Na merodajnem mestu se polaga velika važnost na to, da se ugotovi, da so vsa ta poročila samo kombinacije, katerim ne moremo absolutno verjeti. DUNAJ 10. (Izv.) Dunajski in budimpeštanski listi nadaljujejo s sumničenjein in sramotenjem Srbov. Današnji listi prinašajo po »Az Estu« sledečo brzojavko, ki je bila baje oddana takoj po atentatu ua naslov majorja Milana Pribičevića in se glasi: »Prodal oba konja jako dobro«. Brzojavka je bila baje brez podpisa in se policija silno trudi, da dožene, kdo jo je oddal. Preiskave pri jugoslovanskem dljaftou na Dunaju. 3 aretacije, med njimi filozof Josip Kozak. DUNAJ 10. (Izv.) Snoči in danes je dunajska policija obnovila preiskave pri tukajšnjih jugoslovanskih visokošolclh. Izvršila je zopet več hišnih preiskav, ki pa so bile vse brezuspešne. Kljub temu so bili aretirani trije visokošolci. Včeraj srbska dijaka Vukičević iz Kraljevine in Vranje-šević iz Bosne, danes pa eden voditeljev jugoslovanske nacijonalistične mladine, filozof Josip Kozak iz Ljubljane. Kakor se zatrjuje, je dobila dunajska policija od berolinske, ki je istotako izvršila hišne preiskave pri tamošnjih jugoslovanskih visokošoicih, obvestilo, da so bili imenovani trije dijaki v zvezi tudi z berlinskimi jugoslovanskimi nacijonalisti. Proti Slovencu Kozaku pa je postopala dunajska policija tudi na poziv ljubljanske policije, ki ga dolžl, da je v prvi vrsti on organiziral tajne srednješolske jugoslovanske nacijonalistične organizacije, kojih člane ljubljanska policija že dalj časa zasleduje. Kakor smo že včeraj poročali, je bil iz istih .vzrokov aretiran v Mokronogu na Dolenjskem tudi jurist 2ganjar. Preiskave v Ljubljani, na Dunaju in v Budimpešti se bodo seveda še nadalje- v a le DUNAJ 10. (Kor.) Poročilo neke tukajšnje korespondence, da je bil aretiran na Dunaju vodja slovenskih dijakov Kozak, in sicer v zvezi s preganjanjem in s hišnimi preiskavami proti slovenskim dijakom v Berlinu, po zatrdilu korespondence VVil-helm ni resnično. Kozaka so pač ustavili na Dunaju in sicer edino le zaradi rekvizicije ljubljanskih oblasti, ki vodijo neko preiskavo proti ljubljanski srednješolski organizaciji. Ta zadeva pa ni v nikaki zvezi s sarajevskim atentatom. Muslimanski sokrivd na atentatu. SARAJEVO 10. (Izv.) Listi poročajo, da je bil snoči aretiran v Mostarju mizarski pomočnik, musliman Mehmed Bagić, ki je osumljen soudeležbe pri atentatu na prestolonasledniško dvojico. Istočasno je bil aretiran v Mostarju tudi dvorni fotograf Marjanović, istotako musliman, ki je obdolžen, da je skušal Bagiću omogočiti beg v Crnogoro. Skupno so bili dosedaj aretirani radi sokrivde na sarajevskem atentatu že trije muslimani. Varnostna služba v Sarajevu. Čabrino-vić. Prinćip. SARAJEVO 10. (Kor.) Neki dunajski list je priobčil poročilo neke budimpeštan-ke korespondence, v kateri se očita vodstvu politične službe, da je bila varnostna služba za časa obiska nadvojvode v Sarajevu jako pomanjkljiva, kar je omogočilo izvršitev atentata. To kaže posebno dejstvo, da celo po prvem atentatu, ki se je ponesrečil, ni bilo zadostno poskrbljeno za varnost prestolonasledniške dvojice. Z ozirom na to trditev se poroča iz kompetentnega mesta, da to poročilo ne odgovarja resnici. Kot glavni krivec se imenuje v tem poročilu sekcijski šef dr. Curmić. Dr. Curmić, ki se je posebno zanimal za razvoj in ojačenje bosenske žen-darmerije, je dosegel, odkar je vodil administrativni oddelek prav lepe uspehe. Značilno je, da so ga zaradi njegovih tozadevnih odredb najbolj napadali ravno srbski opozicijonalni listi. Tudi trditev, da je bila ponudba poveljnika žendarmerij-skega zbora generalnega majorja Sujari-ca, da bi se pritegnili k varstveni službi tudi orožniki, zavrnjena, ni resnična, ker so bili poklicani k varnostni službi v kritičnem Času vsi orožniki, ki so bili prosti. Tudi ni res, da bi bili označili budimpeštanski detektivi, ki so bili takrat dodeljeni varnostni službi v Sarajevu, atentatorja Cabrinovića in Principa kot nevarna in težko osumljena človeka. Atentator Ćabrinović je bil izgnan pred leti iz Sarajeva, kot nevaren hujskač k stavki. To dejstvo pa v očigled njegovemu poznejšemu obnašanju vendar ni zadostovalo, da bi ga bili za čas visokega obiska zaprli, ali da bi ga bili ponovno izgnali. Policija ni imela za to nobenega povoda. Atentator Prinćip pa še sploh ni bil nikdar aretiran, še menj izgnan. Znan je bil policiji kot eden onih mladeničev, ki so večkrat pokazali tudi javno svoje srbsko narodnostno mišljenje. Ponesrečeni prolisrbski pogrom o Sremskih Karlovem. OSJEK 10. (Izv.) Po vzgledu svojih zagrebških tovarišev, so poskušali prirediti tudi frankovci v Sremskih Karlovcih pogrom na Srbe. Srbi, ki so v veliki večini v mestu, so pravočasno izvedeli za nameravani napad frankovce v na srbsko last. Zato so organizirali v največji naglici svojo lastno varstveno stražo in jo oborožili z močnimi gorjačami. Nič hudega sluteč, so se frankovci danes res začeli zbirati v neki ulici v izprevod, da prično potem s svojim »patrijotičnim« razbijanjem in uničevanjem srbskih trgovin in drugih lokalov. Srbi so jih mirno pričakovali. Frankovci so se ravno uvrstili v izprevod, ko r idrvi ves zasoplien k njim neki njihov pristaš in jim naznani, da nameravajo Srbi vsak napad krvavo odbiti. V trenutku je nastala med trankovci strahovita zmešnjava. Sledili so kratki prepiri, nato pa so se takoj vsi razpršili. V par minutah ni bilo o frankovcih nikjer ne duha ne sluha. Pichon o protisrbskih izgredih. PARIZ 10. (Izv.) Veliko pozornost vzbuja tu razprava bivšega zunanjega ministra Pichona v »Monde llustre« o položaju v Avstriji po sarajevskem atentatu. Pichon strogo obsoja protisrbske pogrome po atentatu in dolži sarajevsko policijo in vojaštvo, da nista samo mirno-gledala pogro-inov, ampak razburjene ljudi še hujskala k napadom in ropu na srbsko posest. Pichon izjavlja, da posledice prorisrbskih po-gromov nikakor ne bodo izostale: sledili da bodo dogodki, ki bodo še dalekosež-nejšega pomena, kakor ie bil sarajevski atenta. Končno Pichon odločno protestira proti temu, da se odgovornost za sarajevski atentat vali na ves srbski narod. Odanostne Izjave cšrsklli Srbou. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) V generalni skupščini komitata Torontal, v katerem imajo Srbi relativno večino je izjavil vodja Srbov Giorgijević, da izraža v imenu vseh Srbov globoko sožalje r.ad atentatom. V imenu Srbov je izjavil, da so Srbi udani in zvesti svoji vladarski rodbini in da ne zaostajajo v tem za nobenim av-stro-ogrskim narodom. Srbi odklanjajo odločno misel, da bi gravitirali na zunaj z željo, da bi pripadli drugi državi. Generalna skupščina je sprejela tudi tozadevno resolucijo in sicer soglasno ter z do-stavkom da prosijo vlado, da naj nastavlja kot katehete in učitelje na srbskih šolah samo na Ogrskem in v patrijotičnem duhu vzgojene Srbe in da naj posveča vso pozornost kontroli potnih listov. — Tudi v vseh drugih mestih in komitatih, v katerih prebivajo Srbi so se vršile manifestacije na katerih so izražali Srbi svojo privrženost dinastiji in ogorčenje nad a-tentatoin, katerega sta izvršila dva srbska rojaka. Muslimanska dova. SARAJEVO 10. (Kor.) Povodom žalostnega dogodka v cesarski hiši se je vršila v tukajšnji muslimanski mošeji dova (molitev) katero je vodil tukajšnji Reis ul Ulema. Dovi so prisostvovali predsednik deželnega zbora, Vakui - ravnatelj, župan, številni muslimanski deželni poslanci in občinski svetniki, namestnik deželnega šefa dr. Mandić, več sekcijskih šefov in višjih uradnikov deželnega zastopstva, vojaška zastopstva i. t. d. Molitve je molil Reis ul Ulema in jih je uvedel sledeče: Mi Muslimani, ki smo po predpisih našega Moslema primorani deliti veselje in žalost našega vladarja in njegove presvitle vladarske hiše, moramo vedno moliti k velikemu Alahu za zdravje in dobrobit našega vladarja. Nato je prosil Reis ul U-lema blagoslov Alaha našemu cesarju in cesarski rodbini in je zaključil molitev z željo, da bi se vsa srca muslimanskih pod-ložnikov zedinila v ljubezni do svojega vladarja. Bosenskl deželni zbor. - S Srbi ali proti Srbom? Bosenski deželni zbor zaključen. SARAJEVO 9. (Kor.) »Istina«, organ srbsko-narodne stranke piše z ozirom na politična vprašanja in na zadnje dogodke v Bosni sledeče: »Naravna posledica teh dogodkov je, da naš deželni zbor ne deluje, vsled česar se je zakasnila rešitev naših agrarnih vprašanj za nedoločen čas. Ti dogodki so vsekali med Srbi na eni strani in med Muslimani in Hrvati na drugi strani globoko vrzel. Skupni finančni minister vit. Bilinski si je postavil pri nastopu svojega mesta trdno načelo, da hoče delati z vsemi tremi konfesijaini. Vemo dalje, da je to načelo odobraval tudi monarh. Ali bodo mogle zadnje katastrofe porušiti to pametno načelo? Upamo in smo skoro trdno prepričani, da se to ne bo zgodilo. Če se bo pa to poskusilo, potem bodo prišli dotični do spoznanja, da se ne da vladati v deželi brez Srbov, še manj pa proti Srbom«. SARAJEVO 10. (Kor.) Včeraj popoldne se je vršila pri deželnem šefu fcm. Potio-reku v konaku konferenca deželnozbor-skega predsedstva. Danes se bodo vršile konference hrvatskega in muslimanskega kluba in kluba srbske narodne stranke. SARAJEVO 10. (Izv.) V političnih krogih se sedaj mnogo razpravlja o vprašanju, kaj bo z bosenskim saborom. Kakor znano, je najvažnejša naloga, ki bi jo imel izvršiti sabor po počitnicah, rešitev agrarnega vprašanja. Dimoviceva srbska stranka je namreč le pod imenovanim pogojem stopila v vladno večino. Radi razburjenja vsled sarajevskega atentata, še bolj pa radi sledečih protisrbskih pogromov, pa se je nasprotje med muslimani in Dimovi-ćevo stranko sedaj tako poostrilo, da o kaki razpravi o rešitvi agrarnega vprašanja za enkrat ne more biti niti govora. Brez tega pa Srbi nikakor ne marajo sodelovati v vladni večini. Ker pa skupni finančni minister Bilinski kljub vsem dogodkom odločno vztraja na stališču, da hoče delati z vsemi tremi strankami, ie delovanje sabora onemogočeno. V očigled temu, bo saborska sezija najbrže za tolik« jasa zaključena, da se pomirijo razburjeni duhovi. Saborsko predsedstvo je baje tudi že obvestilo Bilinskega in Potioreka, da je najbolje, da se sedanja saborska sezija zaključi. SARAJEVO 10. (Kor.) Četrta sezija bo-sensko-hercegovinskega dežehiega zbora je vsled najvišje odredbe zaključena. Predsednik deželnega zbora je obvestil poslance brzojavnim potom. Ulsfrovc! seslauiti svojo UluiIO. LONDON 10. (Kor.) I Istrski unijonisti so izdali v Belfastu izjavo, v kateri napovedujejo, da se bo vršilo jutršnje zborovanje unijonisticnega sveta v Ulstru kot zborovanje provizorične vlade, ker daje tako zborovanje unijonistom večje območje. To se izvrši v interesu miru in varstva pravic naroda, v interesu vzdržanja Ulstra kot nerazdružljivega dela združenega kraljestva. Kapitan Craigh, ki je prebral to izjavo zastopnikom listov, je izjavil, da je ta slučaj prvi, da je odredil Carson posebno vladno zborovanje. — Craigh je tudi pripomnil, da se je treba poprijeti resnega dela, ker je zvedel iz zasebnih virov, da je položaj jako resen. BELFAST 10. (Kor.) Prvo zborovanje provizorične vlade, katero je sklical sir Carson, se je vršilo danes in sicer v l Istrski dvorani in tajno. Dvorano so stražili prostovoljci. Bilo jifi je več kot 400. Zborovanja so se udeležili med drugimi tudi vojvoda Aberkron, marki Loudonderrv in unijonistični člani ulstrskega parlamenta. Carson jc bil svečano sprejet, v mestu se ie slavil ta dan kot praznik. LONDON 10. (Izv.) Vest, da nameravajo sestaviti Ulstrovci svojo lastno pro-vizorično vlado, je vzbudila v londonskih vladnih krogih veliko senzacijo in vznemirjenje, dočim konservativci korak Ul-strovcev kar naravnost odobravajo. Splošno se smatra, da hočejo Ulstrovci s to svojo grožnjo pritisniti na vlado, da bo tudi poslanska zbornica sprejela one iz-preinembe k zakonu o irski samoupravi, ki jih bo sprejela te dni lordska zbornica. Ulstrska armada je, kakor zatrjujejo voditelji, že popolnoma pripravljena na boj. Protiarmada, ki so jo organizirali irsid nacijonalisti je baje jako slaba in ji manjka zlasti častnikov. Ima tudi premalo orožja in municije. Na drugi strani pa tudi vlada ni dovolj pripravljena in vrh tega so njene čete še nezanesljive, tako da je položaj za Ulstrovce jako ugoden. Voditelj ulstrskih upornikov, sir Carson, je ~ri-spel danes v Belfast, kjer so ga sprejeli kakor kakega triumfatorja. Na kolodvori ga je pričakovalo 400 oboroženih pristašev, ki so ga spremili v triurnfu do njegovega stanovanja sredi mesta. Trije itaiijansKi uobuni nreJiranl v SiSeniftu. ŠIBENIK 10. (Izv.) Tukajšnja policija je aretirala danjs 3 italijanske uradnike tukajšnje tovarne za izdelovanje karbita, ki so osumljeni vohunstva v prilog Italiji. Policija je uradnike imenovane tovarne že dalj časa na skrivnem opazovala. Zadnje dni pa se je obtežilni materijal proti njim že tako nakopičil, da je policija morala izvršiti v tovarniški pisarni in na stanovanjih dotičnih uradnikov hišne preiskave. Uspeh je bil popolen. Policija je našla pri osumljencih natančen načrt o ši-beniškem pristanišču in f'^erafične po-sne-.ke več strategičnih točk v šibeniški okolici. Pisarna je bila takoj zaprta in aretirani trije uradniki, med njimi dva Italijana iz kraljevine, eden iz Trenta. Pisarno vodi sedaj vojaški stotnik avditor, ki je nalašč za to dospel z Dunaja. Bilinski > Išlu. iŠL 10. (Izv.) Semkaj je dospel skupni finančni minister Bilinski in bo sprejet jutri od cesarja v posebni avdijenci. Hrvatski sabor. ZAGREB 10. (Kor.) Vloženih je bilo 7 interpelacij in en samostalen predlog. Po sprejetju de/elnega proračuna v tretjem branju je poročal poslanec Krišković o zakonskem načrtu glede izrednih izdatkov za gradbo in popravo cest in za druge gospodarske potrebščine. Načrt zahteva okroglo dva milijona kron. Pokritje te vsote se bo izvršilo svoječasno na podlagi obračuna z Ogrsko. Ta zakonski načrt je bil soglasno sprejet v prvem in drugem branju. Nato se je vršila obravnava glede vloženih interpelacij. Volilna borba na Gališkem. LVOV 10. (Izv.) Kljub temu, da deželni zbor še ni razpuščen, se je razvila že se-Jaj huda volilna borba. Veliko pozornost vzbuja zlasti dejstvo, da se pogaja Stapin-ski s socijalnimi demokrati za kooperacijo obeh strank pri prihodnjih volitvah. Baje so pogajanja že toliko napredovala, da je skupno postopanje obeh strank pri volitvah že zagotovljeno. Poizkušen samoumor atentatorja Njeguša. DUNAJ 10. (Izv.) Listi poročajo: Mizarski pomočnik Njeguš, ki je pred tremi leti izvršil v parlamentu atentat na justičnega ministra dr. Hochenburgerja in bil zato obsojen na 7 let težke ječe, je poskušal v kaznilnici Stein. kjer se nahaja, izvršiti samomor. Posrečilo se mu je. da je dobil iz delavnice, kjer je bil zaposlen, oster nož, s katerim si je včeraj ponoči prerezal žile. Pazniki so ga dobili že popolnoma nezavestnega. Prepeljali so ga v kaznilniško bolnišnico. Atentat na kralja Petra? BELGRAD 10. (Kor.) V Parizu se je razširila vest, da se je izvršil na kralja Petra, ki je sedaj v kopališču, atentat. Srbski tiskovni urad poroča, da je ta vest neresnična in da se je zdravje kralja Petra v zadnjem času znatno zboli Sitan I!. »EDINOST« št 161. V Trstu, dne II. julija 1914. EplroU In Grki so zasedi! zopet atiansko ozemlje. RIM 10. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Snoči se je izvedelo v mestu, da so vstaši zavzeli Berat. Epiroti združen? z vstaši in z grškimi četami pa so zasedli zopet vse albansko ozemlje, katero so morali svoječasno izprazniti Epiroti vsied določil londonske pogodbe. Albansko prebivalstvo beži proti severu. Več albanskih notablov je stopilo v zvezo z vstaši in Epiroti v svrho novih pogajanj in sklepa miru. K padcu Korice. — Položaj v Dr2ču. DRAL 10. Rad. tel. (Kor.) Semkaj so došla zanesljiva poročila o padcu Korice. Vstaši so napadli Korico iz smeri od Sta-rove. Napad je bil ljut. Takoj po napadu je prestopil en del posadke k vstašem. drugi del posadke s holandskimi častniki in z dvema strojnima puškama pa je pobegnil proti Škrapi. Za vstaši so prišli Epiroti. Vstaši so prepustili mesto Epiro-toin, ki prodirajo na vsej črti Korica—Te-peleni. Tudi Tepeleni so že zavzeli Epiroti. — Položaj v Draču je še vedno nespremenjen. Na postojankah vstašev se opaža moćno gibanje čet, vstaši so dobili bržkone izdatno pomoč. Za danes napovedani bojni svet, kateremu bi bil moral predsedovati knez Viljem, se ni vršil. Preložen je bil iz neznanih vzrokov na nedoločen čas. — Albanska vlada je podaljšala pogodbo s parobrodno družbo »Dalmacija« za parnik »Hercegovina«. Vstaši proti Valoni. RIM 10. (Kor.) ?Agenzia Štefani« poreč: : Po ljutem napadu Epirotov in Albancev na Korico, kateremu sta sledila padec in zavzetje Korice so prepustili mesto Epirotoin. sami pa so se začeli pomikati proti Valoni. Napad in zavzetje Korice je stalo mnogo žrtev. — V Valoni pričakujejo te dni nad 500 romunskih prostovoljcev. Mesto se pripravlja na napad. Turkhan paša v Petrogradu. PETROURAD 10. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je čisto izključeno, da bi albanski ministrski predsednik Turkhan paša dosegel pri ruski vladi kak uspeh. Rusija bi dovolila Albaniji denarno podporo le v tem slučaju. Če storite to poprej že Francija in Anglija. Vojaške pomoči Rurnunije Albaniji pa bi Rusija nikakor ne mogla trpeti. Srbija In albansko vprašanje. BELGRAD 10. (Izv.) Ministrski svet se je v svoji seji pečal z albanskim vprašanjem. Sklenilo se je, varovati od velevlasti zagotovljeno pravico za trgovsko pristanišče ob Adriji, kakor tudi varovati mejo proti albanskim vpadom. Aktivni koraki se v tem oziru ne nameravajo ukreniti. Krinko pada! Neki dr. Albert Ritter priobčuje v »Gra-zer Tagblattu« članek, ki je res vreden, da ga tu posnamemo vsaj v njega glavnih mislih. Uvodoma obsoja pesnika Strobla, ker v neki svoji pesmi pretirano proslavljal — nadvojvoda Frana Ferdinada, ker to da ne gre, da se mnenja in nade računajo kakor resničnost, da se nejasni načrti razglašajo kakor rešilna velika dejanja! Posebno pa ni dopuščeno, da se radi neke Avstrije — fantazije pozablja na resnično Avstrijo z nje obstojnimi pogoji in potrebami! Kdo neki na božjem svetu bi mogel danes trditi z gotovostjo, da bi bili načrti prestolonaslednika monarhiji v srečo in da bi bili v soglasju z nje zgodovinskim smislom?!! Kdo pozna tiste načrte tako natančno, da more sploh razglašati kaj takega?! Ali denimo, da bi bil prestolonaslednik res hotel uresničiti velik oavstrij-ske načrte, kakor so nam jih dovoli pogosto razkladali glasniki bodočnosti" kdo pa more dati jamstvo, da bi bili izvedljivi, ali Cd bi bili res zagotovili monarhiji po- večano tnoc Jaz trdim nasprotno. Sodim, da nadvoj- voda Fran Ferdinand sploh ni bil politik, da pripisovani inu načrti niso združljivi z možnostmi in nalogami monarhije in da bi se bili razbili. 1 ak mož, — to je nekaj, ali njegovo hotenje mora imeti višjega, zgodovinsko upravičenega smisla — če ne, mora se ponesrečiti! Nikdar nismo čuli ali videli znamenj, da je Franu Ferdinandu načelo obstanka monarhije jasno, ali da bi iskal svoje naloge v njega izvajanju. S formulo -Balkan balkanskim narodom!« se je monarhija odrekla tega načela, kajti tam dol? žive pomešano, razna revoluci-jonarna plenena, od katerih nI nobeno samo za-se dovolj močno za vodstvo. In če se priznava, da ta plemena ne potrebujejo države, ki bi jih držala skupaj, potem mora to veljati tudi za sorodne jim narode v monarhiji! A nadvojvoda Fran Ferdinand je sodeloval na tej politiki in je zato soodgovoren pred zgodovino za nje uspehe. Oni, ki so določali politiko od leta 1909 sern, pa niso nikaki politiki, ker bi bili sicer morali vedeti, kaj mora priti od njihovega postopanja kot neizogibna posledica. Da ta državna politika dovede do katastrofe, je bilo tako jasno, da bi bil moral Fran Ferdinand odložiti svoje časti in dostojanstvo, da ne bi bil soodgovoren. Tu slede načtrti avtorja, kaka da bi bila resnično veliko-avstrijska politika ter vsklika: Ne. ni bil državnik, kakršnih potrebuje monarhija! Očita tudi nadvojvodi ženitev z grofico Chotkovo, češ, da bi bila ta ženitev dovela lahko do najhujih notranjih zapletljajev. Tudi mu zamerja njegovo delo za jačenje mornarice, ker se istočasno z balkansko politiko bliža nevarnost mare nostro. ker v tem slučaju naša mornarica ne bi imela smisla. Zgodovina da ne pozna slučaja, da bi po taki slabi politiki sledila srečna vojna. Le močna volja brez jasnega in načelu obstanka države primernega cilja, ne daja še nikake nade in ne upravičuje psalmov, kakor tudi izguba te volie ne upravičuje jeremijad brez konca in kraja!! Žalostno bi bilo z nami — zaključuje Ritter, ako bi bil en sam človek, ki se ga niti poznalo ni, edini mož v obdonavski monarhiji. Naglašamo še enkrat, da tako piše dr. Albert Ritter v nekonfisciranem izdanju »Grazer Tagblatta« od 9. t. m. In sicer na uvodnem mestu. Zakaj smo posneli ta izvajanja? Ritterjevi nasveti, kakova bi morala biti prava avstrijska politika, po kolikih novih konfiguracijah in državnih sestavah na jugu bi morala stremiti, ne zaslu-žujejo odgovora, ker so — prefantastični. Naglašamo to, ker Ritter očita pokojnemu nadvojvodi, da je bil fantast. Ritterjevi nasveti ne izhajajo iz stvarnega razumevanja balkanskega problema in nalog naše monarhije napram temu problemu, ampak narekovani so le po zahtevi naj se balkanski in avstriiski narodi denejo v okove! Zato govori o revolucionarnih plemenih na Balkanu, ki se ne morejo vladati sami, in namiguje, da je isti nebrzdljivi duh tudi mej slovanskimi plemeni v monarhiji!! V tem grmu se skriva Ritterjev zajec. Zajci pa niso nevarni, ker so, ko je počil strel, zbegani, kakor je konfuzen Ritter v svojem strahu pred jugoslovanstvom. — Drug razlog je, da smo tu nekoliko obsežneje posneli Ritterjeva izvajanja zoper Jugoslovane radi dogodka v Sarajevem! Vsi Jugoslovani brez izjeme smo umorili nadvojvodo, in slovanska zločinska roka je uničila življenje moža, ki bi bil s svojim bistrim vidom in svojo železno voljo dovel državo do sijajne bodočnosti, moči in slave!! Tako so pričali in metali v nas svoje zastrupljene pusice! Najmanje, kar so nam očitali, je bilo pomanjkanje čuta pijetete do pokojnika. Ali kmalu so začeli padati »iz uloge« svojega hinavstva, svoje hli-njene lojalnosti, vdanosti, patrijotizma in — pijetete do nesrečnega prestolonaslednika! Kar piše dr. Albert Ritter v »Grazer Tagblattu < je najhuje insultiranje spomina pokojnikovega, je izbruh podivjanosti čutstev, je žaljenje osebe nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge, kakršnega ne bi zagrešil tudi najfanatlčneji Srb! pada! Krinka najogabnejega Občinski zavod za mala stanovanja v Trstu. Kot eno glavnih pogrešk v političnih in narodnih bojih se mora smatrati podcenjevanje in omalovaževanje političnega in narodnega nasprotnika. Kakor mora vojskovodja polagati veliko važnost na to, da je poučen o vseh gibanjih in številni moči sovražnika, tako doseza tudi v političnih in narodnih bojih uspehe le ona stranka, ki pozna moč političnega nasprotnika in zna temu primerno urediti svoje postopanje. Ako primerjamo moč, ki jo ima italijansko liberalna stranka v Trstu s slovensko močjo, potem moramo pač priti do prepričanja, da smo tržaški Slovenci res veliki reveži. Italijani imajo v svojih rokah vso mestno upravo in mestne zavode. Mestna bolnišnica, vodovod, plinarna i. t. d. — to so vse močne sovražne trdnjave, iz katerih pošiljajo na nas pogubo in smrt. Bila bi zaslepljenost, ko bi hoteli mi samo kritikovati delovanje italijanske liberalne veČine tržaškega mestnega sveta. To delovanje je gotovo pogubno za nas tržaške Slovence, toda priznati moramo, da večina izborno razume čuvanje svojih interesov, interesov tržaškega italijanstva, a da poleg tega niti ni slepa za moderne socijalne potrebe. Kakor vse ustanove italijansko liberalne večine, je bil tudi ta zavod za mala stanovanja osnovan le iz strankarskih in narodno političnih razlogov, a vendar mu ni mogoče odrekati velikega socijal-nega pomena. Te dni je ta zavod objavil poročilo o delovanju v zadnjem letu, in iz tega poročila posnemamo, da je zavod dosedaj zgradil 60 hiš s skupno 1.034 stanovanji. Skupni investicijski stroški so znašali 4,560.000 K. Zavod je občinska ustanova in občina jamči za obrestovanje izposojenega kapitala. V minulem letu izkazuje bilanca 26.996.25 K čistega dobička, tako, da je občina prosta vsakega prispeka. Povprečno znaša cena za stanovanje 272 K na leto, najemnina, ki je znatno manjša od najemnine v zasebnih hišah. Toda koliko naših ljudi, tržaških obči-narjev in Slovencev ima koristi od tega? Mi znamo pač, da stanuje v teh hišah mnogo renjikolskih družin, dočim bi mogli tam stanujoče Slovence sešteti na prstih ene roke. Toda v programu zavoda je gradnja dalnjih 2000 stanovanj za delavce in 500 za uradnike. Poleg tega osnuje ta zavod posebno zadrugo za gradnjo 500 stanovanj za občinske uradnike in uslužbence. To je vsekako sila, s katero je treba tudi računati. Kaj more napram temu »Naš dom« s sredstvi, ki jih ima na razpolago? Nujna potreba je, da razmišljamo o tem, kako bi tej zadrugi segli pod roko. hiiiavstva| pošteni državljani in vsikdar udani in zvesti svoji domovini. Kljub temu pa je še nekaj listov, med temi več nemških, ki še vedno in neprestano ne odnehajo od prenagljenih sklepov in obsodb in ki hujskajo dalje dasi še ni dosedaj dokazana nobena krivda kake privatne ali oficijelne osebe v Srbiji. Prenagljena sodba ni dobra in rodi večinoma zle posledice. Gotovo pa je, da obsoja tudi brat brata, če mu je dokazano hudodelstvo umora. Berlinski Lo-kalanzeiger« piše pod naslovom: »Evropa je solidarna proti velesrbski propagandi« sledeče: Avstro-Ogrska ne namerava napraviti sedaj proti Srbiji še nobenih diplomatičnih korakov in se bosta zadovoljili za enkrat dunajska in budimpeštanska vlada le z gotovimi odredbami proti veli-kosrbski agitaciji v Bosni in Hercegovini. List nadaljuje: To zmerno zadržanje podonavske monarhije je tem bolj umljivo, ker do sedaj še ni nobenih dokazov o zvezi Srbije s sarajevskim atentatom. Dokler niso preiskave končane in dokler se uradno ne dokaže krivda kake zasebne ali oficijelne osebe v Srbiji, se morajo sprejeti vsa poročila o kakem dokazanem dejstvu z vso previdnostjo. Umevno je, da bo uspeh te preiskave za naualjni razvoj od-nošajev med Avstrijo in Srbijo odločilen in verjamemo, da je dunajska vlada trdno odločna za energičen nastop v Belgradu, če bo podari za to kak vzrok. Umor kralja v Srbiji sicer ni nemogoč dogodek, toda do sedaj si v Srbiji še niso upali najeti morilcev, ki naj bi izvršili svoje krvavo delo v sosedni monarhiji v svrho dosege veliko-srbskih namenov. Proti taki nesramnosti sosedne države — seveda le če bo res dokazana — se ne bo uprla samo neposredno prizadeta podonavska monarhija in zahtevala z vso pravico zadoščenja, marveč se bo obrnil proti srbskemu narodu z zgražanjem ves civiliziran svet. Nemčija pa, ki je izgubila v Sarajevu svojega prijatelja in zaveznika, bo podpirala mo-ralično vsak korak, ki bi ga napravil v tem slučaju Dunaj proti krivcu. Tudi uradna Nemčija bi pri tem ne zaostala. V tem slučaju bi se morala v novič udejstviti naša nibelunška zvestoba. Končno pravi list, da je povsem pravilno, da se počaka konca preiskave, kajti le ta more dokazati, ali obstoja ta strahovita krivda ali ne. S tem vprašanjem se bavi sedaj obenem z Avstrijo in Srbijo tudi vsa Evropa in zato je treba mirno počakati njegovo rešitev. Vse tozadevne obravnave se vrše strogo tajno in do sedaj ni znan še noben uspeh preiskovanj. Dnevne vesti. Velikosrbska propaganda — Nemčija proti Srbiji. Povodom vsake obsodbe vrednega atentata v Sarajevu, kateremu sta podlegla nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberška, in povodom strahovitih preganjanj Srbov v Bosni in Hercegovini, posebno v Sarajevu, se je oglasila skoro cela Evropa in je obsojala predvsem prvič atentat, drugič prenagljeno obsodbo vseh avstrijskih Srbov in zvra-čitev hudodelstva dveh nedoletnih fanta-linov na cel srbski narod, in tretjič pa van-dalizem, ki se je izvršil nad nedolžnimi avstrijskimi podanj^i, Srbi v Bosni in Hercegovini. Splošno so se tudi obsojale razne nepremišljene demonstracije, katere so povzročili in izvršili pod plaščem patrijotizma oni, ki so hoteli politično izrabiti ta žalosten položaj, in so napadli pod to krin-to morda v resnici bolj patrijotične svoje someščane tako avstrijske Srbe, kakor domačine Hrvate in Slovence, ki so priznano, bodisi da pripadajo tej ali oni avstrijski politični struji, vedno dobri meščani, DomaČe vesti. Kolebanje nemških zmernih listov. Med »zmerne« štejejo tudi grasko »Tagespost«. Interesantno in zanimivo pa je, kako ti listi kolebajo od dneva do dneva, od enega mnenja do druzega — nasprotnega. Danes prižigajo svečo pameti in dostojnosti, jutri nemški srditosti. S citati smo že dokazali, kako je »Tagespost« danes u-čila, da zaradi Čina poedinca ali poedin-cev ni smeti, dokler ni dokazov za to, dolžiti vsega naroda, dočim je takoj naslednjega dne kričala, da je sokrivda oficijelnih krogov Srbije dokazana ter je poživljala državne faktorje, naj pozovejo srbske oficijelne kroge na strogo odgovornost. V četrtkovem večernem izdanju »Tagesposte« piha veter zopet od druge strani. Tu uči zopet, naj se avstro-ogrska vlada obrne do Srbije še le tedaj, ko poda preiskava zanesljivih podatkov o sokrivcih v Srbiji sami, oziroma, ko »zaprti« zločinci izpovedo, da so bili od gotovih oseb v Belgradu najetij in opremljeni z orožjem in denarjem. Še le potem naj nastopi avstro-ogrska vlada s pozitivnimi dejstvi in naj zahteva aretacijo dotičnih oseb! Ne prazne govorice po časnikih in tudi ne z vso vnemo v Budimpešti tirana fabrikacija grozomornih vesti ne smejo biti v podlago Avstro-Ogrski za nje postopanje. Vesti, ki se raznašajo v neuradni formi, treba sprejemati z vsem skepticizmom. Zaključuje: Le ni kake ga prenagljenja ne. ampak mirno ocenjevanje izpovedb zaprtih, in še le potem krepko postopanje — le to bodo odobravali nepristranski presojevalci izven monarhije! — To bi bil glas pameti do prihodnje, morda bližnje norosti! To kolebanje »zmernih« je dokaz, da tudi med takimi Nemci, ki so baje v precejšnjih stikih z visokimim krogi, vlada še vedno popolna dcsorijentacija glede poteka preiskave, radi česar je priporočati tudi naši javnosti, naj ostaja hladna spričo raznih senza-cijonalnrh vesti. Po deželnozborskih volitvah v Istri. Govorečemu o izidu ožjih volitev v mestu Puli je izbegnilo puljskemu »Giornalettu < dragoceno priznanje. Pravi namreč, da so se v 111. mestnem okraju — kjer je zmagal naš kandidat Stihović — Italijani sijajno .... afirmirali!! To je zares krasno pripoznanje. Kajti do sedaj so vedno prepevali v vseh možnih varijacijah veliko pesem o čistem, izključnem, klasičnem — romanstvu puljskih tal, o značaju Pule »della civilta piena di monumenti romani!« Sedaj se slednjič vesele, ker so se — afirmirali. To je pripoznanje, da so Italijani v tem okraju v manjšini!! In sicer prav v tistem okraju, kjer stoji največi rimski spomenik Arena! To pripoznanje »Giomaletta« jemljemo na znanje s trdno nado in uverjenjem, da dogodki prisilijo istrske Italijane v pripoznanje še marsičesa druzega, kar so ga dosedaj trdovratno tajili in skrivali pred svetom. Velika je sicer pest italijanske drznosti, ali tako velika vendar ni, da bi mogla trajno prikrivati solnce — resnice in pravice! — V ponedeljek je volila trgovska in obrtna zbornica dva poslanca s — 13 glasovi. V torek pa je volila kurija veleposestnikov pet poslancev s — 35 glasovi. Če so namreč vsi volili, kajti toliko iznaša število teh veleposestniških volil-cev. Najlepše pa je to, da italijanski listi nočejo povedati točnega števila glasujo-čih. Pa ne da bi se — sramovali?! Je pa tudi res nekaj nezaslišanega v sedanjih modernih in demokratičnih časih, da 50 privilegiranih ljudi voli 7 poslancev. Trideset tisoč druzih naših, ki so menda tudi ljudje in državljani, samo 19!! To je tako kričeče nerazmerje, da bi se morali Italijani res le sramovati svoje večine v deželnem zboru. Na takih lončenih nogah stoji italijanstvo Istre. V hipu, ko izgine ta privilegij, ta zasineh vsakemu modernemu in demokratičnemu naziranju, izgine tudi moč tega italijanstva. Zato pa se tudi ne čudimo, da naši Italijani gledajo vedno le nazaj v svojo »slavno prošlost« in si ne upajo obrniti poglede v bodočnost. Kdor se hoče le v imenu ininolosti upirati zahtevam sedanjosti in bodočnosti, ta je -— izgubljen. Italijansko gospodstvo v Istri ne uide usodi, ki mu je zapisana v knjigi človeškega napredka in civilizacije! Vodstvo otroškega vrtca podružnice C. M. D. pri Sv. Jakobu naznanja si. občinstvu, da se zaključna veselica, ki se je imela vršiti jutri, 12. t. m., vsled zleta T. S. 2. na Opčinah in radi nepričakovanih zaprek preloži na nedoločen dan. Umrla je v mestni bolnišnici vrla rodo-ljubkinja, gospa Josipina Špila r. Pogreb bo v nedeljo, ob 3 popoldne. Kako mislijo in pišejo nemški zavezniki o Avstriji. Nemški pisatelj Hans Heinz Ewers je izdal kniigo »Die Besessenen«. Knjiga ni bila zaplenjena ter se dobi v vseh knjigotržnicah tudi v Ljubljani. Na strani 156 je čitati samogovor nemškega starca. V slovenskem prevodu se samogovor glasi dobesedno: »Mi moramo imeti Holandijo, če hočemo živeti in njene Sundske otoke. To mora biti, drugače ne gre; mi crknemo, če se to ne naredi. Potem seveda Adrijo! Avstrija je oslarija, opičarstvo, ki blamira vsako pošteno karto. Nam pripadajo njene nemške dežele, in ker si ne moremo pustiti zapreti vrat pred nosom, moramo imeti tudi slovanske drobtine, ki nam zapirajo Sredozemsko morje, Kranjsko in Istro. Vrag me vzemi! Jaz vem, PODLISTEK Rdeči mlin. Roman. - Spisal Xavicr d* Montčpin. Markiza je vzela iz svoje toaletne sobe majhno svetiljko z medlo brušenimi stekli, ki ste jo navadno uporabljali njeni hišni. Nažgala jo je in se je obrnila nato proti hodniku, ki je vodil proti skrivnim stop-njicam. V tistem hipu pa se ie spomnila, da mora na vsak način skozi sobo, v kateri spi Jerica. Ta pomisel je tako delovala nanjo, da Je skoraj omedlela. Na čelo jej je stopil mrzel pot. Strah, da bi se morala zanašati na molčečnost služabnice, jo je prevzel tako zelo, da je že mislila, da nikakor ne more izvršiti svojega namena in da ne bo mogla storiti, kar je zahteval od nje Lascars. Čakala je nekaj časa. potem se je pa le odločila. Stopila je na hodnik in dospela do male sobice, ki je rabila Jerici za spalnico. Postala je pred vrati. Že je prijela z roko za kljuko, ko je opazila v svoje največje veselje, da vrata niso bila zaprta, temveč samo priprta in da jih je bilo torej lahko odpreti brez hrupa. Odprla je vrata in v-stopila v sobico. Nasproti vratom je stala sobarična postelja. Pavlina je postala ob postelji nekaj časa in prijela z obema rokama svetiljko, da bi jo tako zatemnila kolikor le mogoče. V tej temi je potem iskala z očmi sobarične-ga obraza in poslušala njeno dihanje. Priznati si je mogla, da je lahko poto-Iažena. Jerica, ki je ležala na postelji z glavo, zakopano v blazino, je mežala. Usta so bila polnoodprta in dihala je krepko in enakomerno. Mirnejšega in trdnejšega spanja si ni bilo mogoče misliti. — Bog je z menoj! — je mislila markiza. Z vso previdnostjo je odprla vrata, vodeča k skrivnim stopnjicam, in iih je pritegnila na lahno za seboj, ne da bi jih bila zaprla. Komaj pa je prestopila par stopnjic navzdol, je že Jerica zagnala s sebe odejo in skočila popolnoma oblečena s postelje. — Nato je smuknila skozi vrata in se kakor kača splazila za markizo. XVII. Loža št 21. Ob koncu osemnajstega stoletja še veliki ples v Operi ni nudil slike onih Čudovitih in fantastičnih razuzdanosti, ki so bile pozneje v navadi na opernih plesih. Vzlic temu pa je v prvem trenutku soparni zrak, sijajna razsvitljava in predvsem zaglušni hrup tisočerih, z zvoki orkestra se mešajočih glasov vplival na Pavlino tako umorno, da jo je skoraj duSiL Najtoplejša želja poštene žene, ki je zašla v ta nepopisni dirndaj, je morala biti, da se čim preje umakne. Zato je tudi Pavlina zbrala ves svoj pogum in je sklenila, da ne bo pogovoru z Lascarsom odlašala niti za minuto, da tako čim preje uide iz tega pekla, kamor jo je prignal strah. Markiza je vedela, kje se nahaja loža št. 21, ker je bila popolnoma v bližini lože, ki jo je imela v najemu vojvodinja Rundanska, Tankredova sestra. Zato se jej ni bilo težavno orijentirati. Par minut pozneje je že potrkala trikrat na vrata, ki so se takoj odprla. — Vstopite, madama, — je izpregovoril rezki glas napačnega Cavaroea, — in dobrodošla____Pričakoval sem vas nestrpno, vendar pa popolnoma mirno, kajti vedel sem že naprej, da mi izkažete to čast in mi napravite izredno veselje, sprejemši moje vabilo. Pavlina je vstopila v ložo in vrata so se zaprla za njo. Loža, v kateri se je nahajala, je imela, kakor vse ostale lože istega reda, majhen salon. Lascars je spustil zastor iz temnorde-čega baržuna, ki je ločil pravo ložo od salona, tako da je bila v salonu polutema. Spuščen zastor |e nekoliko ublaževal razposajeni hrup, ki je hrumel po dvorani in hodnikih in onemogočal miren pogovor. Ker je Pavlina tako nenadoma stopila s sijajno razsvetljenega hodnika v polutem- no ložo, so bile njene oči prvi trenutek kakor oslepljene, vendar pa so se kmalu privadile poluteme in se potem vprle v La-scarsa, ki je spoštljivo, a vendar nekako zaupljivo stal pred njo. Baron je bil oblečen v črn, zelo preprost domino. Krinko je imel in kapuco spustil na rame, da je bilo videti vse njegovo lice, ki takrat ni bilo rjavo pobarvano. Pavlina je videla v njem svojega prvega soproga, kakor je stopil zadnjikrat prednjo v gostilni »k belemu sokolu« v Aichenu, tedaj, preden je šel v posete k vikomtu de Cavarocu. Ta pogled jo je prevzel tako, da je skoraj omedlela, in zgrudila se je na enega onih malih divanov, ki so stali ob stenah lože. — Le nikake omedlevice, če smem prositi, ljuba Pavlina, — je rekel Lascars suhoparno. — Tu niste pri markizi de Lan-geoc, kjer bi vam začudenje, da človeka, za katerega ste že dvakrat mislila, da je mrtev, vidite živega in zdravega, moglo opravičiti precejšnjo zadrego, ali celo omedlevico.... Opogumite se torej in kramljajva, ko sva se vendar sešla edino le v ta namen. Toda morda vam je prevroče tu, da vam prihaja slabo. Ali želite, da dam prinesti sveže vode in ledene limonade? Gotovo vam bo dobro delo. — Ne potrebujem ničesar, — je odgovo- rila Pavlina ponosno. — Želim samo eno, da čim hitreje in za vedno končam z vami.... — Vraga, madame! — je vzkliknil Lascars smeje, — ne morem vam očitati, da bi bila premalo odkritosrčna! Izraz vaših čustev napram meni je tako čudovito jasen, da ga nikakor ni mogoče tolmačiti napačno. — Gospod, — je odgovorila Pavlina, tu ni govora o mojih čustvih____ Moja čustva so taka, kakor morejo in morajo biti, into ni nikaka skrivnost za vas več----Govoriti imam z vami noooj o vse drugih stvareh. Ali veste, zakaj sem nocoj tu, gospod baron de Lascars? Povejte, ali veste____ — No, kakor se mi zdi, -— je odvrnil Roland, — pač zato, da izveste ono, o čemur sem vam pisal v svojem pismu____ Samo to morebiti, kajti gotovo vas ni privedla semkaj ob tej nočni uri iz vašega hotela edino le želja, da bi me videla____ V tem oziru, to mi lahko verjamete, si pač ne delam nikakih iluzij____ — Gospod baron, — je povzela zopet besedo markiza, — prišla sem, da vam povem svojo voljo____ — Svojo voljo! — je ponovil Lascars poroglijvo. — Vraga! Vi imate torej sedaj svojo voljo, ljuba Pavlina! Vsa čast! Tega še nisem vedel dosedaj in zato sem zelo radoveden, kaka Je ta vaša volja! (Dalje.) V Trstu, dne II. julija 1914. »EDINOST« št 161 Stran III. da dobimo s tem uši v svoj kožuh. Toda b< iv kožuh z ušrrri kakor zmrzniti — brez ko/luha!« Tako ljubeznive zaveznike je treba v Avstriji ščititi in negovati, da ne razrase Jugoslovanski panslavizem. Tribune na telovadišču za IV. zlet 1 r-žaške sokolske župe na Opčinah, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, dne 12. t. m. Predsedstvo T. S. 2. je po izkušnjah, ki jih ima iz prejšnjih prireditev, uredilo letos tu s go pripravnejše za si. občinstvo. Vho-Icto^ nahajajo od zunanje strani tribun, ne s telovadišča. in ie vsak vhod zaznamovan s črko tribune (A. B ali C) in z barvo, kakršno imajo listki za sedeže. Tudi je letos pripravljenih več rediteljev (v sokolski ali navadni obleki z nVvhn pasom na desnem rokavu), ki bo-azovali prostore, natančno zazna-i ne na listkih glede tribune in vrste. Lani in prejšnja leta se je največ povpraševalo po listkih po 1 K. Zaradi tega je priredilo predsedstvo na tribunah največje Število sedežev s to ceno. Isto ceno imajo tudi stojišča nad tribunami, ker se s te stojišč najlepše vidi. — Župa je izdala za vstopnino oz. sedeže in stojišča precej velike vstopnice, katere je vidno nositi. To je storjeno z ozirom na to, ker je prejšnja leta prišlo precej občinstva na veselični prostor in celo na telovadišče brez plačane vstopnice. — Pri priredit vah. ki imajo tako vzvišen namen, kakor so sokolske, je sramotno za vsakogar, ki se hoče na nelep način izogniti plačilu zneska za vstopnino, ki je itak določen le tako visoko, da se more prireditev po-l i lati. I>a se pri vsakem udeležniku ta-k ] na prvi pogled vidi, da je upravičeno na svojem mestu, zato je vstopnice vidno nositi. Sc!'o!i! Pridite na zlet v Kroju! Z ipet tolpa žepnih tatov, ki so kradli v tramvajskih vozovih. Čitateljem je gotovo še v spominu, kako so se pred nekaj meseci skoraj dnevno ponavljale žepne tatvine v tramvajskih vozovih- Policiji se je tedaj posrečilo, da je zalotila nekatere teh uzmovičev, ki so bili skoraj vsi grške narodnosti in so bili potem tudi primerno kaznovani in izgnani z avstrijskega ozemlja. Zatem se dalje časa ni čulo o nobeni tatvini na tramvaju, a pred dobrim tednom so se začele te žepne tatvine zopet ponavljati. I ako so bile tekom tega tedna izvršene tri žepne tatvine v tramvajskih vozovih na progi med Goldonije-vim in Verdijevim trgom, in sicer so bile vse tatvine izvršene na zadnjem stojišču tramvajskih vozov. Slikarju Josipu Ma-glierettu. ki je doma iz Vidma, je bila ukradena listnica, v kateri je imel 14 kron denarja: vladnemu svetniku g. Karlu Kle-kerlu. ki je prišel iz Brna, je bila ukradena listnica s svoto 460 kron, a nekemu na-mestništvenemu uradniku listnica, v kateri je bilo 30 kron denarja. Na progi med Josipovim trgom in Volti di Chiozza je pa bila nekemu znanemu tržaškemu zdravniku ukradena listnica, v kateri je imel 150 kron denarja, tramvajski abonentski listek. orožni list in potni list. — Vsi ti okradenci so prijavili policiji, kako so bili ekradeni, a policija je takoj uvedla najnatančnejše poizvedbe, katerih rezultat je bil. da je policija aretirala nevarnega in prefriganega renjikolskega zlikovca, ki je težko osumljen, da je on in nihče drug izvršil vse navedene tatvine v tramvajskih vozovih. — Na policiji je ta zlikovec povedal, da je 21 letni krojač Nello Colson, d- ma iz Rima. in da stanuje v Trstu v ulici de!!i Procureria št. 6. Na policiji mu pa ie mogli prav verjeti, da je doma iz Rima. ker govori popolnoma toskansko narečje. Sklepali so torej, da mora biti are-tiranec doma kje iz Toskane in se je, če se je že zlagal v tem (»žiru. zlagal najbrže tudi glede svojega imena in priimka. Ko je ra nato policija izvršila na aretiranče-vem stnovanju hišno preiskavo, je tam našla več takih stvari, ki potrjajo sum gle- j de aretiranca in njegove tatinske delav-j n« -'i. Potom te hišne preiskve ie namreč j pjlicija našla listnico iz zelenega usnja, t atere notranji strani je napis Oma?-! g: « della ditta Robini* (Poklon tvrdke Ro-bini); potrdilo železnice glede odpošilja-tve dveh kovčegov, odposlanih potom ekspedicijske družbe Adriatica«; fin us-njat kovčeg; črn suknen klobuk neke dunajske tvrdke. par rmenih čevljev, kupljenih pri neki tvrdki v Veroni; železniško .egitimacijo. glasečo se na ime Armando Carri. ki |e bila izdana v Florenci. in po-'( kot strogo diskreten in oblastveno dovoljen Vam hitro in gotovo doprinese do.-mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do ojega, ter mu d'uošljete 36 stot. v ^namlfaK V tem zavodu so na vpogled slike zabeleženih partij obojnega spola, vsakega veroizpovedanja, počenši od obrtnih pa do najimovitejših krogov. Vsled t* g a se ta zavod t plo priporoča gospodičnam, ki želijo stopiti v zakonski s an, ter jamči za strogo tajnost in točen odgovor na vsako vprašanje. Pisma naslovljr.ti na Ženitbeni posredovalni zavod „Sreča" Zagreb. TRGOVCI! PEKI! Drože (kvas) iz odHkovane trgovine drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši s' as. -torej pil MH, H Van postreže po konkurenčnih cenah. Jl^u Apollonlo & Glanl, Trst HaroCaJte Via Vasari 10 Te i. Nro. '2-60 £>tran IV. »EDINOST« it 161. V Trstu, dne II. julija 1914. — Za istrsko CMD nabranih v Podgorju K 40.10. Denar hrani uprava. Vesti iz Gomiie. Repentabor, 8. Julija 1914. Danes se je v tukajšnji župni cerkvi vršila maša zadušnica po pok. nadvojvodi prestolonasledniku Francu Ferdinandu in njegovi soprogi vojvodinji Sofiji, katera je zločinska roka umorila v Sarajevem. Cerkvene po-smrtnice se je udeležilo tukajšnje občinsko starešinstvo v polnem številu, tukajšnje učiteljstvo in služabništvo železniške postaje ter več drugih občinarjev. Raz županijske hiše je plapolala cesarska zastava v ospredju s črnim pajčolanom. Po maši se je občinsko starešinstvo sešlo k izredni občinski seji v polnem številu v županijsko pisarnico, kjer je g. župan pojasnil pomen današnjega žalovanja, sočustvovanja. z našo ljubo vladarsko hišo, osobito z Njegovim \ eličanstvom našim presvit-lim cesarjem. Zahvalil se je starešinstvu, da se je v polnem številu udeležilo posmrt-nice po pokojnem nadvojvodi in vojvodinji in da se je udeležilo seje, da izrazi vladarski hiši sožalje in neomajno udanost in zvestobo. Starešinstvo je soglasno obsodi!) umor prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodin je Sofije Hohenberške ter izrazilo udan- burški hiši in Njegov emu Veličanstvu, našemu presvitlemu cesarju. V znak tega se ie starešinstvo dvignilo raz sedeža. Končno je občinsko starešinstvo na pred-I' g vpokojenega nadučitelia zložilo deset kron za Družbo sv. Cirila in Metoda«, kateri praznik smo obhajali dne 5. julija, ter to svoto odposlalo upravi »Edinosti« v Trst. Vesti iz Istre. Iz Kozine. Za žensko podružnico CMD na Kozini je daroval v hotelu »Central« g. Ciril Petrove 58 vin., ker si je prižgal cigareto z užigalicami v korist obmejnim Slovencem. Rožne vestL Aretirani vojaški vohuni. V Ostrovu so aretirali poročnika 15. pešpolka v Tarno-polu. Ludvika Schmidta. Postajenačelnik ga je zasačil ravno ko je meril in risal tamošnji železniški most. Poklical Je orožnika. ki je Schmidta pozval, da naj mu sledi. Schmidt je potegnil samokres, orožnik pa mu je nastavil na prsa bajonet Končno se je Schmidt udal In dal aretirati. Pri njem so našli toliko obtežilnega gradiva, da Je njegova krivda popolnoma dokazana. — Iz Budimpešte pa poročajo, da je prijela obmejna policija Rudolfa Polyaka. tajnika kabinetne pisarne bolgarskega kralja. Polvak je priznal, da je vohunil v prid Rusiji in ie izdal tudi svojega tovariša bivšega nemškega ulanskega poročnika Pavla Orabensteina. katerega je izsledila in aretirala dunajska policija. Oba sta se seznanila povodom obiska bolgarskega kralja v Bero!inu z ruskim vojaškim atašejem vitezom Rosenauom. ki jih je najel za rusko vohunsko službo. Polvak, katerega so spodili iz bolgarske dvorne službe zaradi raznih spletk, je pošiljal poročila nekemu zaupniku ruskega generalnega štaba v Kristijanijo. Nekaj zanimivosti o albanskih ciganih. \ I *raču, v albanski prestolnici, je tudi ze-I > močr.a kolonija ciganov, ki vzbujajo veliko pozornost tujcev. Ti cigani so ravno taki ali pa še hujši kot naši cigani. Stvar je resnejša, ker jih je v Draču primeroma mnogo več kot po naših mestih. Albanski cigani po deželi tu seveda ne pridejo v poštev. dasi naprajo ravno tako veliko zia kot pa pri nas. Albanci imenujejo to k< lonijo Cingari«, in Cigani, »Cingari« in lepe ciganke »Cingare« so pa poleg v>ega tega pri njih veliko bolj v čislih kot pri nas. V zadnjem času so se oglasili ti Cingari pri knezu in so mu ponudili svojo službo. liobili bi radi bržkone po ceni o-rožje. Pravijo, da jih je knez sprejel, jih oblekel in tudi oborožil. Prisegli so mu ne-omejno zvestobo, branili bodo svojo kolonijo in domače mesto do zadnjega moža v koloniji. Pri tem pa se je vprašal neki tujec, če so in če sploh morejo biti cigani dobri vojaki. Neki odličen poznavatelj ciganskih lastnosti, ki pa sam ni poseben prijatelj ciganov, je podučil radovedneža bledeče: Da ne opravljajo cigani radi vojaške službe je popolnoma umevno. V avstrijsko-ogrski armadi se izrabi večinoma njihov posluh za razne instrumente. — Za večje kapele seveda niso, pač pa so dobri trobentači in prav pripraven in cen predmet za ljudski humor. Cigan je strašen bojazljivec. Ciganski roparji, podobni severnim Albancem, napadajo prav radi v veliki premoči in iz zasede. Posebno ljubo jim je. če se skrije ravno ob napadu luna za temne oblake. Znani graški kriminalist Hans Oross je trdil, da so ciganski nasilni napadi zelo redki. Cigan ne bo izvršil nikdar vloma v hišo. v kateri je videl ciganski ogleduh kako strelno orožje, ali če si le misli, da so prebivalci oboroženi. Strašen strah imajo cigani pred telesno kaznijo. Kljub temu pa jih pretepajo ljudje povsod kamor pridejo. Tudi smrt jim kaj radi privoščijo. Značilen slučaj se je pri- Pač pa je cigan, da navedemo še nekaj dobrega, strašno uren, kot Albanci, in dasi znan kot lenuh prve vrste dober pešec in dober tekač. Imajo cigani tudi to dobro lastnost, da ne nadlegujejo veliko zdravnikov, ker se jim rane, zlomljene roke in noge itd. prav rade in lahko celijo. To je dognal neki dunajski kirurg tudi pri Albancih povodom obleganja Skadra. Zelo redki so slučaji, da bi se udeležili cigani kake vojne v velikem številu. V tem oziru bi prednjači! v ciganski zgodovini Drač. Dosedaj so se izkazali cigani v večji četi najbolj pri obleganju trdnjave Nagy.Ida na Zgornjem Ogrskem. Trdnjavo so oblegali Avstrijci pod poveljnikom Puchleinom. Poveljnik trdnjave je imel malo moštva, in ni si mogel drugače pomagati, kot da je sklical cigane in jih je oborožil. Cigani so se izvrstno obnašali in po hudem odporu so se Avstrijci umaknili. Ko so videli cigani umikajoče se sovražnike so poskakali drzno na obzidje in so se jim začeli na vse možne načine pačiti. Kazali so jim osle, fige, jezike itd. in so vpili za njimi: Le bežite, če bi imeli še kaj smodnika bi vas drugače nagnali. Ko so Avstrijci slišali, da cigani nimajo smodnika so se obrnili in so po kratkem naskoku zavzeli mesto. In taki so vsi cigani. Deželno sodlfte. Čudno postopanje kazenskega branitelja. Dogodek, ki ga tu priobčimo, se sicer ni pripetil včeraj ali predvčerajšnjim, marveč že pred kakimi tremi tedni, to je še za časa minolega zasedanja porotnega sodišča, ko je bil namreč naš poročevalec zaposlen na porotnih razpravah in ni mogel posvečati svoje pažnje drugim razpravam. Zato tudi povemo, da nam o tem dogodku ni poročal naš sodni poročevalec, temveč smo o tem izvedeli iz druzega, popolnoma verodostojnega vira. Dogodek je bil tak-le: Neki A. G., je imel ljubavno razmerje z neko M. L., kateri je bil baje obljubil, da jo poroči in jo je potem zapustil. Vsled tega je M. L. vložila proti njemu ovadbo, češ, da jo je zapeljal pod obljubo, da jo poroči in da ni potem te obljube izpolnil. Ko se je vsled te ovadbe vršila proti A. G. razprava na okrajnem sodišču za kazenske stvari. Je bil sicer A. O. obsojen, a ne vemo na kakšno kazen. Proti tej razsodbi se je pa A. O. pritožil na drugo in-štanco. Nato je pa šel h kazenskemu branitelju dr. Robbi in ga prosil, naj bi ga branil na razpravi v drugi inštanci pred deželnim sodiščem. Pri tem je pa seveda dru. Robbi razložil vso stvar, povedal mu je vse, kaj in kako je bilo med njim in M. L. In ko je vse povedal in razložil dru. Robbi, mu je ta poslednji svetoval, naj se z M. L. poravna ter mu tudi stavil razne predloge, kako naj bi prišlo do poravnave. Ker pa A. O. ni hotel ničesar čuti o poravnavi, mu je slednjič dr. Robba povedal, da mu on ne more biti branitelj na razpravi, ker je že prevzel zastopstvo obto-žiteljice M. L., katero bo na razpravi zastopal kakor civilno stranko. A. G. je šel nato h kazenskemu branitelju dru. Barzalu, ki je rade volje prevzel nalog, braniti A. G. na razpravi pred deželnim sodiščem. In na dan razprave — bilo je neki ponedeljek — so res pristopili obtoženec A. G. in njegov branitelj dr. Barzal, ter ob-tcžiteljica, a namesto dra. Robbe je pristopil k razpravi kakor obtožiteljičin zastopnik dr. Laneve. In tekom razprave je ta poslednji, v interesu svoje klijentinje predlagal, da se zasliši kakor priča dr. Pompe Robba, kateremu je obtoženec sam priznal, da le imel ljubavno razmerje z M. L. in da jej je bil res obljubil, da jo poroči. In sodišče je ternu predlogu ugodilo ter zaslišalo dra. Robbo, ki je kakor priča, pod prisego povedal vse, kar je bil njemu, v njegovi pisarni zaupal gospod A. G., ko je bil prišel v njegovo pisarno kakor klijent. No, vzlic zapriseženi izpovedbi dra. Robbe, je sodišče razveljavilo razsodbo okrajnega sodnika in gospoda A. G. oprostilo. :: MAU OGLASI:: m rataaajo po 4 sto t. boaedo-Hutao thbot besede m raftu-■ajo enkmft rt. — Nqjta*qjfta : pristojbina so&ia 40 ■čniink. : db učeeee sa koTinje konj in popravljanj« toiot k# takoj sprejme Trst, ul. Chiozsa 43, Jarku, kovaft. 751 Edinosti. im dr® leti obstoječa se proda »adi od potovanja. Naslov Ins. oddelek 777 Halo ;7, IV. nad en pisalni stroj se uradi preselitve 766 fffl Mflffllt j® posestvo ob drž. želez- ni! plUUUJ rici tik kol dvora na Gorenjskem, dob+r prostor sa lesno in vin-ko trgovino, za živinorejo in mlekarstvo, okrop 100 oralov zemlje in g zda Naslov pove Inseratni oddelek Edmo.-ti pod tev. 763. . 63 tiče -e ženska za eno ali dve uri na dan. Uiica Aleardi 493, vrata 13 74 » Arfffffl 6 takoj meblirana 8»-bri z dvema poste-UtHIII ljama na fteljo tadi hran . L lica Com-merciale 9 pritličje. 800 nririff se takoj soba in pobica meblirane s hrano. UUUU Ulica Boschetto ŠL 40, vr 2. H K) BOnTilAnlft poročen, bre* otrok se sprejme rtrfll&ljUlIlM takoj kot »lu^a — Vpraša, se__v 'Lrg vsko-< brini zadrugi ob uradnih urah. 776 hišica s 6 prostori, vodnj kom in avriiinko, 1 pa te as , se proda za K 7£jO , Tramvajska postaja. Ulica deli' Istria št 126 blizu zavetišča 762 Samotna Proda se za 8000 K ali v D«j.jm se odda /a 400 K lepa hiša, ob cesti in 10 m nut oddaljena od postaje Da ovije Skopo. * eč -e izv. pri Josipu Živic, veleposestnik v Skopo št. 21 (723 NAJSOUDNEJSA i« NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT DIREKTNI' UVOZ PROBKOVINE iz ŠPANIJE i'nP0RTIIGAL5KE. ZAHTEVAJTE VZ0RCEI Proda se za izko cen kolo „Stjria". Ulica Media št 7, L nad. 776 ffllilfO z* Ist oae» so zmožne Jlvlljc slovenskega in italijanskega jezika in j:i znajo rezati in šivati. Plač« po dogovoru. — Pism ne ponudbe pod „Šivilje št 74*." 743 tffmAffnfOn štiridesetletni gospod na deželi, aUlIlUMIUIHI blagega značaja, s pra ico a penzijo išče spoznanj« z gospo gospodično i katera ima veseije do gospodinjstva in im » premoženja. Prijazne ponudbe z navedenim premoženjem in na lovom tekom tega mes^c- pod „Zagoto ljena rečna bodočnost št. 7824* Ins. odd EdiuoutL "8 KBfl v Kolonji na hribu ( i sob, kuhi j a z v-o os Tavo) se proda a K .OJUjO. — Poj asi; i U daj«« vratar, Burn- ra 4. 784 Prvovrstne salame 5 kg (za uzorec) v platno zavite, s<-mo K 10.60 franko po povzetju pošilja Friedman Herman, tovarna Szatmar št. 204 Ogrsko — Reflektiram na stalne odjemalce. 783 Odda se mladeniču postelja in hrana. — Ul ca Sol tario št. 16, vr 22. 778 Cftllfl z dvema posteljami, se odda takoj dvema t#UUU delavcema. Kjarbola zgornja 48, Pon/ia nino vrata 3. 779 Proda se kolo za nizko ceno. Te ce Belvedere št. 47. U najem se odda zaradi starosti z 1 novembrom dobremu kmetovalcu hiša, hlev za več glav živine in 10--O klaftrov dobro obdelane zemlje in vodo. Več *e izve pri lastnik h>-e G eta zgornja št. Pol blizu hide Marg ni nad proseško cesto, 781 postelji vzmeti, nove žimo cc K 86.— Popolna spalna soba z simniaami K 29 '.— V Foiidcria 1/, L 2316 Dve Prenočifte - gostilna - fiuffet Hlnko UmU Trst uL Cairadori to. \ - rste ina, kakor tudt Dre^eijevo pivo Za obilen obis se pri uroča H. Kosič. 2333 Zaloga tu in icozernsHih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perfiayc Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordcaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Runi, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropfnovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. Žsanjarr,a F. Patente© Trst se je zopet odprla v ulici Scaln Belute sfev. l (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem t---- NAZNANILO. Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovinojestvin in kolonij al nega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste testenin in delikates. - Uljudno se priporoča M. Berger Trs« vla deli« Post« 14 vogal vla Giorgio Galattl^ FRANC SKVAHČA pf pi-r C- i nrnui h u min GOSTILNO „ZUR STADT GRAZ" v Trstu Piazza Rosario štev. 1. Vino in p;vo prve vrsto Domača kuhinja Pnstr«-žb:i t«.(» Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne strij.Ua ,jestvine, kotonljaUJe ta druge prldc-.ke. Ima vedno najboljše prekajeno meso. «• tu i šr Ulrattoria Ur ioni« J z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deif Istria to (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih iedil. av rent* .litke 5G4.M). Aitglobanka 325.S45. Uniou 559. , Lamlerbank 47<>. . Baokverein 4t»9.7o drž. žel. 'J5H 75. I>omba.rdi 79 L'5. alpinke 771- , turške ^rečke - <».25 Xajx»leoni 19 2*\ marke papir 117.S5. Londoo kratko 25.1«. Paril % 02 -labo 1'unaj, 3 25 j>op. ArsU' rent papir 30.70, kre-ditke r>vt. . Llovd 53. drž. žel ti 7.25, Lo -b^nii 73.'A alpiDke 7H9.50. turške srečke 2'»2 — cheques Pariz 95.92. i>tabo. Trst, urad. I Francija 95 7'» - 9U.10, Nemčija 117.6 -11S.—.It. 95 4.-95.=», London 24.14-24/22, 20 frankov 19.1<» - 19. 3, 20 mark 29.43 - 23.54, so-vf-reijfn 2*.«»7-24.12. nemški papir 117.60-118.10, it ilijonski papir 95 50 - 95.95, avstr zlata renta !00.< «5 1 i ,ib, avstrijska kronika renta ti-.--Hl.+<», ogrska xla*a renta 9f> 05 -96.45, ogrska kronska renta — 79.4<>, turške srečke 2il5-2< 3— diskont za menice do 3 mesKes 3", -4nad 3 mesece 4\l4-4*//V Blagovna borza. Budimpešta, 10. juiija Pšenica za april 13 2. msj —.—, okt. 12.87, r ž za april . okt. 9 29; okt. 9 89; o v £ s za april--. oktober 7.7» > mm M Mizarska oeiavnšca i Lovrenc Ivančlč M Trst« ul. JUtos. Manzoiti 3 mtm izdeluje vsakovmt:.a oh.štvena in stav binska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko pi>. lštvo vseh slogov. — Cene zmerne. S lidno d< lo. imw 'mini 5f,»'-o in frinrudamt And. Roj^c, Trst Vis Acqwsdstts 20. Prporoćs ve g ■ podom u dobro ia hi^iieaičn i po- Mlretbo. Psmsm m pdporah s» moderno frs^ranj«, flavo- pra »je, barvanje Ltd. Vfakovmtna laans dela m dobro in uitao lili! II Odhajanj« in prihajanj« vlakov t od 1. majnlka naprej. C. kr- drSavna Železnica. V Pali (nui i Rovinj m) la n««|: Odhod Iz Trsta: 5-00 (B) - 0 10 - 4-41 — »-34 . Prihod v Trst: »37 - 3-47 — 7-05 -^TB-a* (BT V Poreč in na«j: Odhod : 5 50 - 2-4tt. Odhod i 9'IS — Prihod: 12-40 —TiS. Prihod: 8 3S — 4-jg. Do Bili ta >ut|i ?dhod i 915 — 7-S0l Do (ali iz) Gorice (zveza a AJdovtfloo): Odhod : 5*40 — 7 44. Prihod i 7 25 — 10-10 (i« Jesenic). Na Dunaj (in nazaj): Odhod Iz Trsta: 7-35» — g-41 (B)" — 9x6*" — 3-56 — 4-41* 5-301 (E) - 8-24" (B) - 10-30. Prihod v Trst: 7 io* 11»t (E) — (B) ____7-41** (B) — 8^16«« (B) — 10-34* (B).__ Opazka: • znaći: čez Divačo brez ivetde: Jez Gorico. •• M do (ali iz) Beri.na. ___t , do (ali Iz) Pariza._____ Do (ali iz) Beljaka (če* Oorico): Odhod: 7 30 (B). Prihod: 6 25 - 2-00. Do (aH iz) Št. Vida na Glini (Čez Gorico, Jesen ce. Celovec! Odhod: 12 48 Prihod: 7-00 — 11-37. Čez Gorico, (Inomost), Solnograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Berlin), London: Odhod : <1-05 (B) — 8-40 (B). Opazka: MeJ oklepaji znači zvezo. Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih HerpelJe-OivaCa: v Oorico i Odhnd: y-10 — 2-25. Odhod: 2-20. Prihod: SMU Prihod: &-3g. JuSna železnica. Na Dunaj (zveza z Reko in Zs^rebom) Odhod Lz Trsta: 8 0* (B) - 10*15 — 6-10 — 6-35** (B) — S-43 (B)** — 11-50. Prihod v Trst: 615 6^5 (B) 5^15 (B) - 10*30 — 5-33 -9-10 (B) Na Dunaj (samo od 28. juniji do t6. juhja In od 27. avgusta do 15. septembia). Odhod Iz Trsta: 7 O (E) (sjno L tn II. razred). Prihod v Trst: 10-JO (E). • mači : Jedilni vozovE ** zn*£i : Spalni vozovL Do Gradca (čez LJubljano in Maribor): Odhod : 2-CO. Prihod > > 15. Do Kormina: ičea Bivio-Triič): Do Gorice: Odhod: 610 (rnzen nedelj). Odhodi 63i Prihod : 5^50 V Italijo. Odhod lz Trsta: 5-40» (B) — 8 20 (E) — 8 35 (B) — 9<0 — 12-30 — 1-10- — 4-10 — 7-05» — 8-10 (B). Prihod v Trst: 7 35 — 850 (B) - 10-40 (BJ il"4< 2-35* — 4-10 — 6-55* — 7-43 — 8-42 (B) — 9-<»" (E) — 11-30. __ in >• nrl >> mota daniti V Istro. V Pulj (in nazaj): Odhod: 7 00 - 7 15 (B) 3-00 (B). Prihod: 1030 (B) — 2-30 TUB (B) Opazke i B. brzi parniki ka petek ln pristajajo v slede vl- j In Brioni. — Po-tni ni (odp. 7 00 prip. 2-00). — P Piran, Portorož. Salvore, Umag," Cit a nova. H odpotujejo vsukl dan razen v čth lbkah: Piran, forti. Ro-vi«ij In Brioni. — Po tni fiarnik oJpluje vsukl dan ristajajo : Izola, Strunjan. - _— pore^ \'r*ur, Rovinj. Faiana in B.ioni. — Pomol: Tescherta (Ribji trg). V Umag (in nazaj): hod : 11 O. — 5-00 - 7v0* 8-30 — oTo - fl-20* Odhod Prihod * Samo ob nedeljah In praznikih. Parniki odpolujejo vsaki dan in pristajaj-) v Piranu, Po:'.orose in Salvore. Pomol Peschtria. V Piran (in nazaj): Odhodi If.-CO* — C-15*«- — 7-30 Prihod : 7 »5 — 2-W~- 3-30. 3-30 f » in Pontorose; ** sam ob nedeljah in praznikih; f ob delav-_ni -1 h in praznikih. — Pomol Pescheria (v^akl dan). V Koper (in nazaj): Odhod: 7-45 — 9-0-1 — 11 00 — 12-10 — 2-30« — 3-00** — 4-00* 5-TO _ 7-30 — 3-fiO" - - Odhod: SH — K 15 — 'j-45 — 1115 — 1-20* — 2-3J** — 5-28 6-20** - 7-15 — 8-15* - - * i-mo ob delavniRih — ** samo ob nedeljah in praznikih Pomol: Riva M ndracchio. V Milje (in nazaj): Odhod: 800 — IC-05 — 12U0+ — 12-15+ — 2-20 1 2-30* — 2-40 t — 3-50* — 5-45□ —*g-o0 r —"TlS^ - "TT^O fi^at Prihod: 7 3 9-30 — ! I 15 — 2-00 — 3-35 t - 7 00 A — 8-00 .> 3-45+ — :!-35o 5-50 f + znači: samo ob nedeljah I i praznikih, f „ samo b delavnikih. □ „ ob nedeljah in pra nikih od 5 majnika. „ ob nideljab in praznikih «io 5. majnika. „ ob delavnikih do 5. ma,ai!i . rr-"I : Riva Mandracchla. TrZaSko obrežje. V Grljan-Miramar in naa:uj. Parnk „Vida-. — Odhod nasproti Velikemu trgu. Odhod Iz Trsta : 9.15 — 2.45 — 4.15* — 6.30 f Odhod iz Grijana : 12.15 — 3.30" — 5.45^*— S-30 -f- f znači: ob sobotah, nedel ah m praznikih ob lepem vremenu. *__^_ ob nedeljah in praznikih „ * . V fržič (Monfalcone), Sesljan (Sistiana) in nazaj: Odhod: 6 lXt+ — <0 00 — 12-30 t — 3-00+ — 3-15* — 6-00 A — 8-00. - - - Prihod : TUbfl — 8-30* — 2-30 — 7-15+ * znači: 6 - ob nedeljah In praznikih — f znači: samo v četriek. — Pomol Sv. Karla. l(KTflt — I1-30+ samo oo nedeljah; V Gradež (Grado) in nazaj; Odhod: 800* — ln00 — 12COf — 3-00« — S-flOf Prihod : 7-00 — 2-30* — 3-45 t — S-00~— 9-oW ; koruza zamiij 7 juli 7.49 Ponudbe p«e-la,bo. — TeoJenca petil v Schildbiir^erdorfu na Ogrskem. —■, aice povečevanje Tai;: so obsodili nekega krojača zaradi j trdna. Prodaja pek.»j tuoč q. ur ra na šrnrt. Previdni meščani so sei Trst, 8. julija Kava. Santos ^ocd average sešii in so sestavili na gospode <>d komi- —.----/.a juli . - september taia po.iižno prošnjo, da irna vas samo enega kroja?*. pa£ pa Jva ključavničarja io naj bo obeSen rajSi en ključavničar. — Drujfi kfja^avničar Je bil namreč pravi cigan Tu<1. preč »mrtjo se izkaže cigan za ornega DoimziJIvc*. pač pa poskuša na im /v tej?; v%c, đa bi se reSil. Znan je . e*»tišj \odrciev cigan pod vislicami. — 54 :»"» —, december 5ti.r»0 -56.75, marec 57-25 -— Ten de:: c* m roa. Uood Rio za muj —.— - , jtdi —.---.—, september 52.75 - —.—, de- cen b«rr b\SA) - — .—, maj —.— - —.—. M 1 i d K o r. Ceutrifug. takoj 27 /4- 28— jtx!ij a-gust 27V. - 28 /. novem.-inarec -2^.25-297,. melis takoj 29 — - 20» ,, juli-avgust 29V, 24 1 „ uur.-m ,r. 2V» 75 - 29T , concas CENE ZMERNE CENE ZMERNE Zftsfopetvo s p15 — I-00* - 1-45—3-15*-. 6-IS* - 7-45 - 8-45* • znači ob praznikih. R*ziin tega bode vozil ob praznikih po po potrebi 5e en avtomobil takoj nepotredno za tem, ia sicer ie do Bazovice, oziroma do Lipice.