Letnilt Vit, V Gorici dn6 SO. fehranrja 1£ravi tir, a ni šlo. Večkrat so ga že vzdignili iz blata, a zopet se jim je nazaj Fzdrsnil in se še globokeje v blato zaril. [Vsako parlamentarno delovanje je nemogoče. Nemška manjšina hoče na vsak način ladvladati večino, in ker ne more tega loseči z lepa, vporablja vsa dopustna in [nedopustna sredstva, da bi dosegla svoj (namen. Vlada, katera drži v rokah kr-lilo državnega voza, je poskusila na vse logoče načine, da bi poslanci enotno iu ^Zedinjeni porivali voz naprej, a nemški liberalci so bili gluhi za vse prošnje in pozivanja. Vlada se je na zadnje naveličala te komedije in je poslance poslala rod koder so prišli. In ko so prišli k svojim voliicem domov, se podvizajo razlagali, zakaj so se na Dunaju kujali, ^zakaj niso hoteli vbogati vlade, zakaj so je po robu postavljali slovanskim in onim [nemškim poslancem, kateri so pravični lin hočejo mir in edinost med vsemi avstrijskimi narodi. Poslušajmo kaj kvasijo nemški nestrpneži svojim vernim: Nemške, vladi nasprotne stranke ^obžalujejo (!) sedanji položaj, v katerem tiči državni voz. Vzrok temu so pa Ba-denijeve jezikovne naredbe. Državni zbor | je popolno obnemogel in vidno se manjša gospodarska moč prebivalstva. V nevarnosti so politična ..prava državljanov, ustava”m ugled monarhije na zuiiaj, ob [jednem pa je zelo otežkočeno skupno bivanje avstrijskim narodnostim. Dalje razlagajo, kako da je nemški narod razbur-Ljen, in kakošne krivice se mu gode. »Koncem pa pravijo, da oni se ne borijo • proti drugim narodnostim, ampak da njih oj velja le zistemn. Kako si pa nemški liberalci, ki sedanji pravični vladi toliko nasprotujejo, mislijo ravnopravnost in mirno skupno ivanje avstrijskih narodov, kaže ta-le Od njih priobčena jezikovna predloga: 1. Nemški jezik bodi edini poslovni jezik državnega zbora, najvišjih sodišč in ministerstev na Dunaju ter občevalni jezik vs«h c. kr. uradov in oblastnij v notranjem poslovanju. 2. Zakonodajstvo glede vravnave jezikovnih prašanj v posameznih krono-vinah in deželah, se prepusti deželnim zborom. Da se zamore sklepati o teh deželnih postavah je treba, da so navzoče v* tri četrtine vseh dež. poslancev, in da se Oklepa z dvotretjinsko večino. 3. Ko stopijo v veljavo te postave, (?so odpravljene z istim dnevom vse jezikovne naredbe,-. ki so bile izdane pred letom 1867 in vse one, ki so bile objavljene po ministerski naredbi iz leta 1880. 4. C. kr. vlada nima pravice izda-vati še iiadaljnih naredeb, zadevajočih uravnavo jezikovnega prašanja, bodisi kot izvršitev državno-osnovnih, ali pa drugih državnih in deželnih zakonov. 5. Za spremembo teh postav v državnem zboru je potrebna dvotretjinska pečina vseh dižavnih poslancev. Ako bi obveljale te pobožne želje nemških liberalcev, potem gorje nam in vsem neneinškim narodom v Avstriji. A naj še toliko hinavsko obžalujejo sedanji žalostni položaj, naj še toliko zatrjujejo, da oni tega niso krivi, da oni se ne borijo pr<»t.i drugim narodom, ampak le proti vladi, kdo jim to veruje ? Nikdo. Vlada si prizadeva biti pravična vsem narodom. Zato je izdal že bivši nr.nister Badeni one glasovite jezikovne naredbe, po katerih niorajo uradovati vsi (državni uradniki na Češkem, Moravskem in v Sleziji v češkem iu nemškem jeziku. rle naredbe vzdižuje tudi sedanja Tliu-nova vlada. In za rad tega kričijo nemški liberalci: boj ziitemu, boj vladi! Oni jnečejo vladi polena pod noge, oni krivi, da državni zbor ne more 'delovati, Ua Sre vse narazen in to vse radi njih vladeželjnosti, ker hočejo le oni vse nadvladati, vse ukazovati, vse podjarmiti. Saj sami pravijo: Avstrija mora biti nemška, ali pa je ne bo. Nasproti temu bojnemu in izzivajočemu kriku, kako ugaja miroljubna in trezna izjava, katero so izdali češki poslanci na svoj narod in katera se v glavnih potezah tako le glasi: parlamentarna kriza se je v zadnjem času izredno poostrila, javno-pravne razmere zahtevajo nujnih preosnov. Z uvedbo češkega jezika v državne urade na Češkem, Moravskem in v Šleziji ni ponehal boj za narodno jednakoprariiost v deželah češke krone. Akoravno bi češki narod na podlagi zgodovinskih dejstev smel po vsi pravici zahtevati za svoj jezik kot jezik večine prebivalstva vse predpravice v javnem in zasebnem življenju, zahteva vendar samo, da se pripozna češčina za jednako vredno in veljavno z nemškim jezikom. Toda velik del zastopnikov nemškega naroda noče o tem ničesar čuti' in se le še nadalje bori za nemško hegemonijo iu za predpravice nemškega jezika v državnem življenju. Ravno vsled tega so pričeli nemški zastopniki na celi črti'brezobziren boj proti jezikovnim naredbam. Ta boj ima jedini namen, obnoviti go-spodstvo manjšine nad večino in znova uvesti s tem združeno despotstvo krivice in nepravičnosti. Ta borba, ki se je zanesla v državni zbor, je preprečila vsako dejansko delo in to še celo na gospodarskem in socijalnem polju. In tako je naša država, o kateri Palacki pravi, da bi se morala ustanoviti, ko bi je še ne bilo, postala država zmešnjav in slabosti, in sjcer samo radi tega, ker drug drugemu ne privošči enakega prostora na solncu pravice. “ Kdo ima prav, Čehi ali Nemci ? V-sak trezen človek mora priznati, da oni, kateri privoščijo vsakemu, kar mu gre. Čehi so pripravljeni vsak hip podati Nemcem „carto binnco“, a zahtevajo, da tudi oni njim priznajo jednake pravice. Dokler se Čehi in Nemci na Češkem ne. pobotajo, ue bode miru v Avstriji. Kedar pa vlada dožene spravo na Češkem, potem gotovo obrne svojo pozornost tudi na južne dežele, v katerih prebivamo Slovenci. Tudi tukaj bije slov. in hrvaški narod ljut boj za svoj obstanek s nasprotnikom, ki je v marsikaterem pogledu še brezobzirnejši kakor Nemec. Naši poslanci so nam prinesli z Dunaja poln koš najlepših obljub od strani ministerskega predsednika grofa Thuna. Toraj upajmo ! Na, drugi strani je pa tudi mnogo takih, kateri za naš narod nič dobrega ne pričakujejo. Polastuje se jih nekak obup, da Avstrija nas prepusti na milost in nemilost našim italijanskim nasprotnikom. in da nas in naše dežele odstopi Italiji. Radi verujemo, da je to najiskrenejša želja nekaterih naših narodnih nasprotnikov, a da bi Avstrija prostovoljno ta korak storila, tega ne moremo verovati. Avstrija bodi pravična primorskim Slovanom in imela bode v n j iti najmočnejšo obrambo proti irredenti. Avstrija bodi enako pravična vsem njenim narodom, in potem seji ni bati propada. Drugače pa se res utegne vresničiti nakana framasonov: Austria est delenda, Avstrija se mora razrušiti. Vsem narodom jednako pravična Avstrija je nepremagljiva. Mi smo trdno prepričani, da sedanja doba boja in razdora med narodnostmi naše države je prehodna doba, iu da prisije kmalu tudi naši domovini, preosnovani na podlagi pravičnosti, boljša in veselejša urihodnost. Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Omeji svoje potrebe. Kdor hoče štediti, mora izdatke o-mejiti na m potrebne reči. Vsak človek potrebuje neobhodno: stanovanja, obleke in hrane. Te tri reči si mora toraj vsakdo omisliti. A takoj pri teh treh rečeh se hitro opazi razloček med varčuim gospodarjem in potratnežem. Varčnost zahteva, da si te tri reči nabavi vsak v primerni meri. Mali obrtnik, ki najame drago stanovanje, ki naroča najdražjo obleko pri prvem krojaču v mestu in ki hodi na hrano v najimenitnejšo pa tudi najdražjo gostilno na hrano, — ta zapravlja. Izdaja sicer denar za potrebne reči, a v meri, ki ni v soglasju z njegovimi razmerami. Takemu obrtniku bode kmalu zapel „kant“. Ravno tako zapravlja mali kmetski posestnik, ki stavi za svoje stanovanje večjo in dražjo hišo, nego je primerno njegovim razmeram, ki kupuje za svojo družino dražja oblačila, nego je neobhodno potrebno itd. Poleg neobhodno potrebnih rečij je še mnogo takih, ki niso sicer neobhodno potrebne, a vendar koristne. Varčnost zahteva, da si take reči nabaviš še-le potem, ko si pokril ueobhodne potrebščine. Komur po pokritju neobhodne potrebščine kaj preostaje, si lahko še nabavi kaj koristnega. Toda pri tem je treba zelo varčno postopati in nikdar se ile sme izdati vsega prebitka. Kaj daje koristno, je seveda presoditi po razmerah posameznega. Vse ni za vsacega. Skoraj za vsacega je dandanes koristno kako dobro berilo. Zelo koristno je n. pr. če v vsaki hiši leži dober časopis. To ne služi la v razvedrilo, katerega po delu in skrbeh vsakdo potrebuje, temveč bistri tudi um, razširja in potrjuje omiko, ki zopet odpira nove vire sieče in blagostanja. Kdor more, naj si torej omisli dob,er časopis. Za koristnimi stvarmi pridejo reči, kj niso uiti potrebne, niti koristne, reči, ki služijo n. pr. le nagizdi, potratnosti itd. Takih izdatkov treba se je seveda uajskibneje varovati. Toda — žal — nihče ne, more tajiti, da se je naš čas in naš rod privadil potrebam, o katerih v nekdanjih časih ni bilo ne duha ne sluha. Bolezen, ki hudo razjeda blagostanje in srečo našega ljudstva, je pač pretirano in nespametno razveseljevanje, so-sebno javni plesi. Mi nikakor ne nasprotujemo pošteni in pametni zabavi. Dobro vemo, da človek, ko se trudi in dela dan za dnem, potrebuje ue samo počitka, marveč tu in tam tudi razvedrila. Toda zabava bodi vedno taka, da razveseljuje duha in blaži srce, ne pa, da človeku požre še to, kar si je prislužil s žulji svojih rok. Toda proti javnim plesom smo in bodemo iz nravnega, zdravstvenega in narodno - gospodarskega stališča. Tu hočemo govoriti o plesih le s stališča varčnosti. Kdo bode tajil, da javni plesi požro na leto ogromne svote našemu ljudstvu .Dve njivi zemlje stane vsaki, ples, pisal je nekdo lani v našem listu. Da res, za denar, kateri se zapravi na vsakem javnem plesu, bi lahko kupili dve lijivi dobre zemlje. Iu prave* je zadel. Na vsakem javnem plesu se zapravi okroglih aOO gld. Piscu teh vrstic je znano, da so fantje, ki so priredili ples, samo na vstopnini nabrali skoraj 150 gld. A vse to še ni zadostovalo, iu morali so dolo-žiti še 35 gld., da soj pokrili stroške. Ravno toliko ali še več pa se je povodom plesa zapravilo na pijači itd. Sedaj pa računimo, koliko plesov je vsako leto v naši okolici. Na tisoče leto za letom požre nesrečna navada javnih plesov. In kdo ima dobiček 'i Krčmarji. Mnogokrat ali največkrat pa celo naši narodni nasprotniki. Da se v takih razmerah vedno bolj množi lahkomišljenost in zapravljivost v ljudstvu, je čisto naravno. Da take prilike javnih plesov potegnejo za seboj tudi mnoge, ki bi bili drugače pridni in varčni ostali, je neutajljivo dejstvo. Zato pa moramo obžalovati, da v tem oziru načelniki občin le premalo delajo, da mnogi celo naravnost’ podpirajo to grdo in pogubno razvado ter tako dajejo mladini potuho in povod k zapravljanju. Naš narod je narod delavskih stanov, ki se morajo boriti za vsak novčič. Zato pa moramo naše ljudstvo pred vsem navajaj k varčnosti, ako hočemo da se gospodarski osvobodi. Dokler pa bodo celo oui, ki bi morali s vzgledom svetiti osta- lemu ljudstvu, z javnimi plesi med mladino podpirali zapravljivost in — žal — sistematično ljudstvo navajali k zapravljivosti, ni misliti na splošno blagostanje našega ljudstva. Kdor je mlad rad plesal in zapravljal, se v možki dobi težko poboljša in težko postane varčen in vesten gospodar. Ker pa nam je mar tudi za gmotno stanje ljudstva, zato smo odločno proti javnim plesom. Zatirajmo med našim ljudstvom javne plese, prirejajmo mladini poštene zabave brez godbe in pijače, in kmalu 3e bode preobrazilo življenje. Ti mladina pa pomni „da dobre volje, mošnje kolje11. Zabavaj se pametno, delaj pridno in varčuj! Vsi pa delajmo na to, da se ta rak, ki zajeda varčnost v našem narodu, prej ko prej odpravi. Talilo X dražbi sf. Morn Zopet se obračamo po stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov širom sveti, ter jih vabimo, naj se zopet pridružijo naši dražbi ! Do prelepega števila udov se je družba povspela lani. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj geslo naše za Mohorjevo družbo mora biti: „Ne nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!" Gg. poverjenike nujno in iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbi-—jo l>o posameznih krajih krdela Mohor-janov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud naj pa podpirajo vsi rojaki. Ne le, da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje; marveč vsak Mohorjan naj postane nekak apostol naše družbe v tem, da 'jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in nam tako pomaga piibliževaii se cilju: da je ne bo več slovenske hiše in rodbine, kjer bi ne čitali Mohorjevih knjig ! Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim tulom šestero lepili knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti srce, iz katerih zajemajo toliko zlatili naukov, premnogo prijetne zabave. Tudi ne smemo zabiti premnogih duhovnih dobrot, katere družba ponuja svojim udom po mnogih odpustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbenikov! Zato, rojaki, na delo, da se, nas zbere zopet častno, in ako Bog da, še večje število udov. To bode vsemu narodu v največjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom. Knjiije, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, uidejo sledeče : 1. »Zgodbe sv. pisma1' VI. snopič. Te dragocene knjige Slovencem pač ni treba znova, priporočati. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vstiaja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roke vse sv. pismo, ki nam prav odpira liram božji, ki je edino varno zavetje zmedenega človeškega življenja. — Najboljše priporočilo za knjigo pa je blagoslov, katerega so sv. Oče Leon XIII. podelili pisatelju knjige, gosp. dr. Fr. Lampe-tu iu vsem, ki berč to delo. 2. „ Premišljevanja o. presvetem Rešujem Telesir*. Zadnja leta se je po vsem katoliškem svetu zelo povspela pobožnost do presv. Rešnjega Telesa, kar nam tudi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah vpeljano vedno češčenje itd. Odbor hoče torej s to knjigo vstreči vsem udom, častilcem presvetega Rešnjega Telesa. Knjiga obsega ill premišljevanj pobožnega laškega duhovnika Paganija, ter po-poleu molitvenik s posebnim ozirom na presveto Rešuje Telo. Knjiga omilila se je zelo rojakom pisatelje*im iu je, prestavljena tudi že v mnoge druge jezike. Ugajala bode gotovo tudi Slovencem, zato sezite po nji ! H. „Jago.l^a..°kreva- Pa tudi sam je upal in mi ž njim, da se mu zboljša. Zato nas je tem bolj iznenadila in presunila strašna vest, da ga je poklical Bog k sebi tako hitro. Mislil je prositi pokojnino; vse je tudi pripravil za-to — ali namesto časnega, mu je dodelil vsemogočni Bog, — kar za trdno upamo vsi, večni pokoj. Pogreb, dne 6. svečana predpoldne je bil veličasten in sijajen. Udeležilo se ga je 15 duhovnikov, vs.e domače ljudstvo in veliko ljudstva iz bljižnjih občin. Izmed odličnih udeležencev pri pogrebu je bil preč. mons. kanonik dr. Sedej iz Gorice in veleuč. g., dr. Laharnar, c. kr. okrajni glavar Sežanski z ednim g. komisarjem. Kako je bil ranjki priljubljen pri vseh, so pričale obilne solze in vzdihi, ko je stopil po opravljenih mrtvaških molitvah in po sv. mašah na prižnico č. g. Slokar, kurat gorjanski. Govornik je v kratkih in priprosti!i, iidi tega tem bolj ginljivih in prisrčnih besedah slikal pokojnikove vrline. Ni bilo očesa suhega med govorom, to je dokaz, da nam je segal govor do srca; da res žalujemo za vzornim pastirjem in prijateljem. Veliko smo zgubili z ranjkim g. župnikom iu še le zdaj, ko ga ni več med nami, vemo ceniti po vsem njegove vrline. Zato pa ne moremo drugače izkazati mu svoje hvaležnosti, kakor da vsi zanj molimo. N. v. m. p. Škrbinec. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Visokoč. g. stolni župnik in kanoi ik A. Flis v Ljubljani je imenovan hišnim prelatom papeževim. Čestitamo! — Umrl je bivši c. kr. profesor in vpok. duhovnik g. Anton Brodnik. — V kamnolomu Kneza in Tavčarja pri Trzinu je velika skala do smrti zma-stila delavca Fr. Trzinar-ja. — Obesil se je v Tomačevem pri Ljubljani gostilničar Srakar. Možu se je zmešalo. — Novo pevsko društvo so ustanovili v Planini pri Logatcu. — V kad polno vode je padel dveletni otrok v Zgornjih Pirničah in utonil. Na Štajerskem Pri občinskih volitvah v Pekrah so Slovenci zmagali v vseh trt h razredih. — V Št. Jnrju ob južni železnici snujejo kmetijsko zadrugo. — V Vitanju so vendar razobesili tudi slovenski napis na poštnem poslopju ter vpeljali dvojezični poštni pečat. — Deželnim vinogradnim komisarjem za Spodnještajersko je imenovati er. Auton Stie-gler, ki je sicer strokovnjak a ne zua besedice slovenske. Kako bode pač poučeval slovenske vinogradnike / ? — Ptujsko mesto je imelo minolo leto 104.000 gld. primanjkljaja. — Na Vuzenici so imeli gasilci na saboto predpustno veselico v neki gostilni. V nedeljo ob 2. uri v noči prinese hči denar menjavat. Začne S3 tresti, pade in obleži mrtva. Gasilci so jej še napravili mrtvaški oder ter koučali veselico. Na Koroškem. Mil. g. proštu Serajniku v Tinjah so slovesno pripeli red železne krone 3. vrste. — V Bilčivasi se je krčmar J. Ogris po nesreči vstrelil v trebuh in obležal mrtev. — Kat. politično društvo pridno prireja shode ter budi in poučuje koroške Slovence. — V Borovljah je umrl orgljarski mojster in uarodujak g. Fr. Colarič. — Mlekarsko zadrugo so osnovali na Ziljski Bistrici. — Mestni kapelau Anton Pelnar je bil slovesno vmeščen na župnijo Št. Štefan ob Zilji. H « T I G S. Postni pastirski list prevzv. kneza in nadškofa letos v krasnih besedah govori o sakrameutu Sv. Rešnjega Telesa in o moči sv. obhajila. Da bi lepe besede le odmevale v srcih vseh vernikov. Olajšanje, katero je podelil prevzv. kuez in nadškof za letošnji post: Za tekoče leto 1899 določuje cerkvena zapoved glede posta to-Ie: I. Post in zdržanje od mesnih jedij je zapovedano. a) za vse dni sv. štiri* desetdauskega časa, tudi za praznike, izvzete so le nedelje; b) za štiri kvaterne srede, petke in sobote ; c) za srede iu pet’:e v adventu ; d) za predvečere ali vigiiij* naslednjih praznikov : binkošti 20. maja, — sv. aposteljnov Petra iu Pavla :8. junija, — Marijinega vnebovzetja 11. avgusta, — vseh Svetih 31. oktobra, — brezmadežnega Spočetja 7. decembra. — PRIMORSKI LIST Str. 23 2. Zdržanje od mesnih jedij brez posta: a) za vse petke in sobote celega leta; b) za vse nedelje štiridesetčlanskega posta. Mi pa podeljujemo vsled oblasti, podeljene od sv. Stolice dne 15. maja 1896 vernikom Goriške nadškofije sledeče Olajšanje. 1. Dovoljujemo, da se sme jesti meso le enkrat na dan (za kosilo): n) vse dni sv. štiridesetdauskega posta izvzemši dve sredi, pepelnično in kvaterno, vse petke, veliki četrtek, in dve soboti, kvaterno in velikega tedna; h) dve sredi, prvega in drugega tedna v adventu. 2. Dovoljujemo uživati meso tudi večkrat na dau : «) vse sobote celega leta, ako ni ta dan zapovedan post; b) vse nedelje v štiridesetdanskem času. 3. Dovoljujemo, da se smejo jedi vselej mastno beliti izvzemši o petkih. 4. Vsi tisti, kateri so od družili odvisni, tako da ne morejo dobiti postnih jedij, ali tisti, ki morajo obedovati po gostilnah ali železnicah, smejo jesti meso (seveda kogar veže postava, mora se postiti); ravno to velja za tiste dneve in kraje, kjer je zarad semnja velik shod. 6. Duhovne pastirje in spovednike pooblaščamo, da smejo posameznim osebam iz posebnih razlogov dovoliti uživanje mesa tudi za tiste dneve, za katere nismo Mi olajšali. 6. Ni dovoljeno o postnih dneh pri •enem in isteni obedu z mesnimi jedmi uživati tudi ribe. 7. Kelor se poaluži tega olajšanja mora moliti dotični dan tri „Oče-naše“, „Češčena si Marija11, „Čast-bodi-Bogu“ in enkrat „Vero“’v spomin britkega trple-nja iu smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ali pa mora dati kaj miloščine ali opraviti katero diugo pobožno delo. Umrl je v Kanalu g. Frančišek Kofol, c. kr. davkar. Pokojnik je bil ob-čepoštovana oseba. Profesorske izpite je na Dunaji izvršil g. Milan Pajk, suplont v Kranju sin pisateljice Pavline Pajkove, čestitamo! Demonstranti od dn6 Sv. treh kraljev pred sodiščem. Na obravnavi radi demonstracij proti prevzv. knezu in nadškofu sta bila obsojena tržni komisar Grion na 5 dnij iu pokopališki čuvaj Ongaro na 7 dni zapora. Vsi drugi so bili oproščeni. O mil. škofu krškem dr. Ant. Mahniču iz krške škofije pišejo »Naši Slogi1': Radostno opažamo, da se v krški škofiji stvari obračajo na bolje ter da je ta toli proganjaua in tlačena duhovščina našla pravega pastirja in skrbnega očeta v osebi presvetlega škofa dia. Mahniča. V zadnji številki »Acta •Ouriae“ čitamo razpis natečaja za izpra-njeno »rcipreturo v Cresu iu kanonikat v Krku V isti številki tega diocesan-skega lista pozivlje presvetli škof mlado duhovščino, naj se pripravi na župniške izpite, ker da namerja popolniti stalno vsa mesta dušobrižniška, ki se upravljajo sedaj le provizorno. Uverjeni smo, da s svojo nadarjeno in na tak način zadovoljeno duhovščino presvetli škof povzdigne in preporodi starodavno škofijo krško. Imenski in krajevni izkaz go-riške nadškofije je izšel zadnje dni. Kakor duhovski koledar je tudi ti izkaz posebno lična knjižica. Dober papir, lep tisek in priročna razvrstitev odlikujejo knjižico. Tudi glede krajevnih imen moramo pripomniti, da so ista pisana pravilno. Duhovščina goriške nadškofije mora pač biti hvaležna svojemu nadpa-stirju za izborno ureditev in lično opravo te knjižice. Dosedaj smo bili v tem oziru menda zadnji med vsemi škofijami. Imenovanje. Suplent na mornarski nižji realki v Pulju g. Jožef Žilih je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. Slovenska mestna šola v Gorici peče goriške mestne očete. Jezi jih, da upravno sodišče še ni izdalo razsodbe, da bi tako šolo premestili med šanro-karska gnojišča v Katinellijevo vojašnico. V zadnji seji je Žid dr. Graziadio Luz-zatto predlagal, naj se zahteva na pristojnem mestu razsodbo, s katero upravno sodišče pripoznava Katinellijevo vojašnico za slovensko šolo. Tako delajo Lahi in Židje proti Slovencem. Oni s peklenskim sovraštvom sovražijo vse, kar je slovenskega, le slovenskih grošev ne. Zato Slovenci le pridno nosite groše Italijanom, sosebuo Graziadio Luzzattu. Kedaj pridejo naši ljudje pač k pameti ? ! Goriški deželni odbor je prosil tukajšnjo zastavljavuico za posojilo sto-tisoč gld., katera svota je namenjena kakor prispevek za Vipavsko železnico. Deželni odbor se nikakor ni hotel odločiti za izplačilo že dovoljene svote. Sedaj pa so bili Italijani, ker je predsedo- val dr. Pajer, v manjšini, in le tako se je ugodno rešila ta za slovenski del vsžua in pravična zadeva. „Karijola" pravi, da je moral dež. odbor vso stvar zopet predložiti dež. zboru. Zakaj ? ve dobro Karijola p.v tudi mi. Goriška fakinaža, olikana in neolikana, je zopet v svojem elementu. Počuti se 'kakor ureh v luži, odkar je sin dr. Vincija uglasbil znano Slovence sramotilno pesem „Marameo“. Pustni čas so vrlo izrabili, da so po veseličnih prostorih in javnih trgih in ulicah prepevali novo cvetko avite kolture. Nas Slovence to prav nič ne vznemirja in draži, ker vemo, da gotovi glasovi ne segajo v nebesa. Nasprotno nas veseli, da Italijani sami tako vrlo pomagajo dramiti in vzbujati naše ljudstvo. Vsa ta izzivanja in sramotenja morajo pač odpreti oči še dosedaj zaspanim Slovencem. Čudimo pa se, da javni organi ničesar ne ukrenejo ter mirno puste razdivjano druhal razsajati in izzivati slovenski živelj. Tako postopanje onih, ki morajo v prvi vrsti skrbeti za red in mir, pač mora utrditi v slednjem Slovencu prepričanje o »dvojni meri“. Skrajni čas je že da se v Gorici izvrše nekatere osebne premembe, ker drugače ne pridemo do miru. Novi skladbi. O velikonočnih praznikih bodo peli pri sv. Ignaciju na Travniku, pri maši del. društva mašo „Veni sponsa. Christi" op. 137, našega veleza-služenega skladatelja Danila Fajgelj-a, katero je poklonil prevzvišenemu knež in nadškofu. Maša je za mešan zbor. Na Kostanjevici pa mašo za moški zbor op. 176, poklonjeno preč. g. gvar-dijanu P. Baziliju Dolinarju. Legge per tutti. Kako je raynala našemljena fakinaža s trc-mi drvarji, kako redarstvo, kako c. kr. komisar smo povedali že zadnjič. Seve sta enoglasno poročala o tem in hvalila vrlo mladino goriško, list iz ,,geta“ in »budalo1*. No. nič nenavadnega! Gledali pa smo, ko je tudi „Eco“ po isteni kolovozu pricap-ljala in končala kratko svojo notico „Naj se konča enkrat s takimi „bravatami". V naslednjem listu na predvečer pusta pa je „Eco“ vendar vest pekla in je tudi izzivanje od italijanske strani, divjanje po ulicah in sramotenje Slovencev videla in slišala in tudi ono „inklito mularijo11 v gosposkih hlačah okrcala. Prav! Pribijemo pa, da je bila „Eco“ gluha in slepa skoz 3 tedne, reci tri tedne, ko se je večer za večerom valila tolpa po mestu in izzivala Slovence. Sicer pa je že davno znano dejstvo, da je „Eco“ jako „daljno vidna11 — in ne vidi od blizo. Ve kaj se godi po vsem božjem svetu, v Gorici pa vladajo in delajo, kar hočejo^ — židie. Šolski doin. „Corriere“ bi hotel, da Slovenci se kažejo že siti večnega narodnega davka v očigled prispevkov za »Šolski dom“. Mi moremo samo beležiti, da „Corriere“ samo laže. Slovenci ne znajo reči „nazaj“ ampak silijo samo „naprej“ ? Buffone ! Družba sv. Mohorja. Do 5 mar-cija moramo že odposlati vpisovalne pole v Celovec. Oglasilo se je mnogo novih udov, toda mnogo starih ni ponovilo še ml ni ne. Kdor se oglasi prekasno, mora potem sam plačati poštnino. Rojaki ! Podvizajte in pristopite v obilnem številu k družbi sv. Mohorja. Rok za polaganje fasij za osebno-dohodniiiski davek je potekel s 15. fe-bravarijem. More se {podaljšati do 15. marca pa le s 50 novčiči kolekovano prošnjo. Toliko v popravo zadnje naše vesti. »Slovenski Narod" in zavarovalnice proti nezgodam pri govedi. »Slov. Narod11, ki že dolgo časa sem igra neko čudno vlogo v slovenski javnosti, smatra menda za najrešnejšo nalogo delovati proti vsem gospodarskim društvom, ki se brezpogojno ne klanjajo Tavčar-Malovrhovi komandi. Potem ko je skušal v črnilu vtopiti vse gospodarske zadruge, konsumna društva in celo »Ljudsko posojilnico11 na Kranjskem, zavihtel je bič tudi nad goriške zavarovalnice. Iz peresa razboritega goriškega rodoljuba, kateri pa menda sedi le v Narodovem uredništvu, je objavil cel člauek v svarilo goriškim Slovencem, naj nikar ne snujejo zavarovalnic, ker jim mora slediti polom. Mi „Narodu“ nočemo odgovaijati, ker so naši kmetovalci le predobro poučeni o koristi teh društev. Pribiti pa smo hoteli herostratsko delo „Slov. Naroda**. Doslednost? Malovrh sedi v uredništvu »Slov. Naroda- ter je menda tudi urednik „Novic“. V rNarc»duu na povelje dr. Tavčarja pisari proti kmetskim zadrugam in konsumnim društvom, v „No-vicah'* pa iz peresa Iv. Kača objavlja članke o važnosti in potrebi kmetskih zadrug. Oj ljuba doslednost, kje si doma? Malovrh visokoučeni te pač ne pozna! „Unione cattolica-sociale“, bivši „Circolo cattolico“ je izvolila novo pred-sedništvo. Predsednik je mons. D. Alpi, podpredseduik župan v Rudi gosp. Dom. Donda, tajnik učitelj g. Jožef Codellia, blagajnik trgovec g. Jožef Culot. V odboru stav tudi dr. Faidutti in posl. Za-netti. Želimo, da bi društvo pričelo odločno katoliško delo med italijanskimi deželam. Gg. organistom! O priliki ceci-lijanskega podučevalnega tečaja za or-gdniste v Gorici se bode dne 1. in 2. marca ob 10. uri dopoludue predavalo o harmoniju ter o tej priliki demonstriralo Lužnikov harmonij iz tvornice Jos. Lenarčiča et comp. iz Vrhnike pri Ljubljani. Ker sem sam preskušal instrumente te tvrdke ter sem o njih izrednih prednostih prepričan, toplo priporočam g. slušateljem, da ne zamudijo ugodne prilike seznaniti se z bistvom novega harmonija, kojega v strokovnjaških krogih posebno cenijo. D. Fajgelj. Članek „Sentinelle“ ki slove: L’Italia e la regione Giulia (Italija in julske pokrajine) nam kaže, kako malo so se Italijaučiči, naši ljubi sosedje, naučili iz nezgod v Afriki. In, ali je to prav in pošteno, in previdno, če se Avstrija glede krivične borbe lahonstva proti nam primorskim Slovanom spominja na Campido-glio v Rinut ? Kaj bi bilo, če bi zatiran primorski Slovan spominjal Avstrijo naj čuva nas zatirane, ker v Petrovem gradu vlada mogočni ruski car ? Malo politiške spodobnosti bi že lahko svetovali gospodom „Sentinelle“, ker tako visoko se že ne pospuejo, da bi se jim moglo govoriti o »ragione dello stato1*, ki objema vse državne obzire. Salve Vinci! tudi v Italiji se poje tvoj „Marameo“ in celo v Milanu! Ali je tam kdo, ki opazi tvoje glasbene pogreške, katerih je legijon ? Ma!! »Krojaška zadruga” napreduje. Hvala Bogu, zdaj se je nje ime zaznalo že po vsem Goriškem. Do zdaj je pristopilo 113 udov z 204 deleži. — Veseli nas, da se oglašajo tudi šivilje. Upamo, da bo zadruga tudi zanje dobra pomoč in pa šola. katere niso do zdaj imelev — Častno naj omenimo delavca Jožefa Černiča z Vrha pri Rubijah, ki je pristopil z osmimi deleži in takoj vplačal 150 gid. — Rojaki pristopite v obilnem številu! Oglašajte se a!‘ pri blagajniku g. Luka Dugar, Placuta 12. ali pri upravništvu ,.Prim. Lista11 (g. Edvard Pavlin, nunska ulica N. 10,) ali v tiskarni g. A. Gabr-ščeka (g. Meljavec, voditelj tiskarne). Shoda delavskega društva na Go-riščeku iu v Št. Petru dne 19. t. m sta se dobro odnesla. Na Goriščeku so govorili gg. dr. ,T. Pavlica o zlati žili bogatinov. Iv. Bajt o avstrijskem iu slovenskem rodoljubju, Val. Kovačič o iskreni pobožnosti in molitvi. — V Št. Petru so govorili gg. Jos. Ličan o delavskem društvu, dr. J. Pavlica o zadružni organizaciji, Jos. Hrovatin o krojaški zadrugi. — Poverjenika kat. delavskega društva bosta č. g. Jos. Ličan in Franc Blažiča. — H krojaški zadrugi je pristopilo 11 novih udov. — Nesreča. V nedeljo popoludne ob 2 urnli je peljal hlapec g. Vidmarja z Lokavca na štirivprežnem vozu blago iz Gorice. Ko je prišel pred žensko bolnišnico, je padel z voza ter prišel pod kolesa, katera so ga strla, da je bil takoj mrtev. — Ali je bilo treba ravno v nedeljo voziti ? Zakaj pač nekateri ljudje tako radi pozabljajo lia tretje božjo zapoved ? Nemci v Gorici so ustanovili nemško pevsko društvo. Nemški šulferajnski šoli je mestni zbor goriški dovolil podporo. Tako je. Za Nemce ima laška gospoda denar. Za slovensko šolo tudi žrtvujejo svute, pa le, da bi jo odpravili. Slovenski oddelek deželne kmetijske šole priredi s privolitvijo velesi, dežel, odbora poučni tečaj o trtoreji in kletarstvu za posestnike — vinogradnike — ki bo trajal od 5 do 19. marča tega leta. Predavanja in razkazovanja se bodo vršila takole: Teoretičen pouk od 8. do 10. in od 11. do 12. ure dopoldne, praktičen pa od 2. do 5. ure popoldne. Trtoreja s posebnim ozirom na razmnoževanje, sajenje, cepljenj« iu splošuo oskrbovanje cepljenih trt- Bolezui trt, grozdja itd. Kletarstvo. Naprava in uredba kleti za vrenje, pripravljanje novih in starih sodov za vino, naprava vina. naprava in uredba hrama, ravnanje z vinom do zrelosti. Napake, bolezni vin in sredstva, s katerimi se zaprečijo in odstrauijo. Praktične oežbe. Cepljenje trt v dr veno, obrezovanje, različne uzgoje itd. Čiščenje vina z raznimi čistili in razna druga kletna opravila. Preiskovanje vina na alkohol in kisline in preiskovanje vina z drobnogledom. Tečaj bode pristopen vsem dežela-nom, kateri dokažejo s spričevalom županstva,- da se pečajo s trtorejo ali kletarstvom ter so sposobni za sprejemanje pouka. Malo premožnim se podele za obiskovanje tečaja štipendije po 15 gld. in tistim, ki imajo nad 5 km. poti do Gorice, se da tudi odškodnina za pot in sicer za vsak km. sem in nazaj po 5 kr. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj vloži prošnjo vsaj do 25 t. m. pri podpisanem vodstvu, tisti, ki prosijo ob enem za štipendij, naj priložijo spričevalo županstva, da ne morejo stroškov založiti iz svojega. Z ozirom na važnost predmetov, ki se bojo rapravljali in na nujno potrebo napredka v trtoreji in kletarstvu, pričakuje podpisano vodstvo obilne udeležbe. Dopolnilna volitev v deželni zbor. Italijansko politično društvo »Unio-ne“ je že večkrat zborovalo glede ha volitev v deželni zbor. Kakor poroča „Corriere“ je »Unione11 zbrala za kandidata dr. Eggerje“, nečaka dr. Pajerja. Kaj misli ukreniti italijanska kat. stranka ne vemo. Govorijo, da namerava kan-didovati dr. Cauettija. A vlada ? Ali pripusti, da bode še prevladovala laška gospoda, ki s svojo brezobzirnostjo preprečuje vsako redno delo. Posebno ob tej volitvi bi morala zavzeti odločno stališče, saj se gre zato, da dobimo za deželnega glavarja moža, ki bode nepristransko deloval za blagor cele dežele. Primeln. Tako se zove lična nemška knjiga, ki broji sto in deset strani. Spisala jo je g. blagorodna gospodična Emerika Holzinger pl. Weidich, učiteljica na goriškem učiteljišču. vKnjiga je doživela že tretjo izdajo. Časopisi je niso omenjali. Morala se je tedaj sama priporočiti ter priljubiti po goriških družinah. In resnično! Povesti so tako lepe iu mične, pripovedovanje tako gladko, da nas vsaka stran očara. Iz vsake vrstice veje ljubezen do nedolžne dece. Nekatere povesti so pisaue za šestletne, druge za sedemletne, osemletue, devetletne, desetletne in enajstletne otroke. Vse brez izjeme so polne dobrih, krščanskih misli, vse so za otroke zelo podučljive. Najlepša se nam zdi zadnja: Franzosisch. Priporočamo to zlato knjigo vsem slovenskim družinam, ki umejo nemški jezik. Iz nje bodo stariši leliko z velikim uspehom pripovedovali svojim otrokom ter jih tako uzgajali za vse dobro in plemenito. Naroči se leliko pri Wokulatu, knjigotržcu v Gorici. Nevarna vožnja. Nek osemleten deček se je 12. t. m. na čuden način pripeljal iz Nabrežine v Trst. Deček je na kolodvoru v Nabrežini neopažen zlezel pod tender mešanega vlaka in se tam oprijel trdno. Ko je prišel vlak zjutraj o 7. uri v Trst, so videli dečkove noge, ki so svobodno visele nizdolu. Takoj so potegnili d<-čka izpod voza iu moral je zopet nazaj v Nabrežino, ne da bi bil kaj pridobil od svoje pogumne a nevarne vožnje. »Ed.“ Vabilo k rednemu občnemu zboru »hranilnice in posojilnice v Kanalu, re-gistr. zadruge z neomejeno zavezo11, ki bode dne 9. marca ob 1. uri popoludne v občinski pfsarnici v Kaualu. Kanal, dne 16. februvarja 1899. NačelniUvo. Nesreča. Jožef Besednjak, zidar iz Orehovelj padel je pret. soboto tako ue-srečuo raz streho v Orehovljah, da si je prebil črepinjo ter je drugi dau umrl. Njegovemu sinil so predlanskim mirenski fantje tudi prebili glavo, da je nagloma umrl. Drzne tatvine se godijo že nekaj časa sem po Krasu in nekaterih vaseh blizo Krasa, kakor po Renčali, Biljah, Mirnu, Vertojbi itd. Tatje odnesejo kar dobijo, zlasti jim dopadejo zaklani pre-šiči. Po nekaterih hišah v Renčali so kar vse ^vinjsko meso pobrali iu odnesli. Na več krajih so jih odgnali, ko so hoteli vlomiti. Nekega dne so šli Renčani jih iskat v borov gojzd na temniški »gmajni1*, in so res nalateii na jednega, kateri jim je pa všel. Našli so tam, kjer je ležal, tri pare novih čevljev in še neke druge stvari. Vse je bilo vkradeno v Mirnem. — Občinarji imajo zdaj sami ponočne straže. Morda ž njimi preženejo ta malopridne dolgoprstneže. V Renčah sta obhajala dne 13. febr. dva zakonska para svojo zlato poroko : Jožef Špacapan in Marija roj. Mozetič, ter Miha Žigon in Marija roj. Žigon. Možii imata, prvi 72, drugi 69, ženi PKIMUKSKI LiS'1’ » prva 72, druga 70 let. 'Vsi štirje zlato-poročenci so še krepki in zdravi. Prvi, Jožef Špacapan, nima še niti enega belega lasu na glavi. Od 11. parov, ki so bili ieta 1849 poročeni, sta edino ona dva doživela zlato poroko. Jednake slavnosti v Renčah nikdo ne pameti. Zato je tudi zbudila občno pozornost. Prihiteli so k ujej ne le domači, ampak tudi bližni sosedje, da so častitljivim starčkom srečo voščili. Strašna nesreča se je dogodila v Tominu. Na pustni torek so namreč tudi v Tominu obhajali pusta. Na lepo okrašenem vozu se je vozila večja družba. Konji so se splašili, voz je zadel ob neki hišni voge! ter se prevrnil. Mnogi so hudo pobiti, g. Julija Gabršček pa je v smrtni nevarnosti radi pretresenja mož-gan. Tako je nesrečno končalo pustno veselje v Tominu. Tatvina. V klet g. župana na Ponikvah so vlomili neznani tatje ter odnesli 50 litrov žganja. Morali so pač žejni biti! Požar v Cerknem. Dne 9. febr. proti sedmi uri zvečer vnela se je tukaj nenadoma hiša posestnika žage in mlina, Franceta Močnika (po dom. pri Koruzu). Požarna bramba, to je sosedje in vaščani obojega spola so, takoj prihiteli na pomoč : ženske s škafi, moški pa z nevstrašenim srcem in krepkimi rokami. Razen teh pa ne smemo pozabiti še ene osebe, ki je ob tej priliki tudi naredila, kar je mogla, t. j. tukajšnje brizgalnice. Kako lepo in koristno bi bilo za kraj in deloma tudi za okolico cerkljansko, ako bi se v Cerknem ustanovila požarna bramba, kakoršno imajo že po drugih nič večjih, pač pa ubožnejših krajih. Res, da so pri sedanjem požaru ogenj čudovito hitro omejili tako, da je zgorela le slamnata streha in ostrešje: toda vse drugače je videti pri gašenju izurjeuo požarno brambo, vse drugače pa stotine zbeganega ljudstva, ki vse vprek vpije in ukazuje, uboga pa le, kdor hoče in kakor hoče. Cerkljan. Za Alojzijevišče: Slavno županstvo Sv. Lucija 20 gld., županstvo Podgora 10 gld., L. N. 2 gld. Drežnica 160 kg. fižola. Pridni rihenberški zamorec je zopet o priliki nekega ženitnvanja požrl 3 gld. 50 kr. (Toliko tudi za Šolski dom.) Rojaki, spominjajte se o vseh priložnostih ubozega Alojzijevišča! Letos imamo v zavodu izvanredne stroške, ker je polno gojencev zastonj. V primeri z drugimi leti smo tudi naravinih pridelkov dobili le prav malo. Osmi izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje občine: Rašica pri Mengišu 17 gl. 58 kr.; Zagorju na Pivki, Toplice pri Novem mestu. Črnuče, Draga na Kočevskem, Lesce, Semič, Sv. Katarina pri Tržiču, Mošnje pri Radovljici — vse po 15 gld.; Lužarje pri Velikih Laščah 20 gld.; Stari trg pri Ložu 100 gld.; Trnovo pri Ilirski Bistrici 30 gld.; Dobrova pri Ljubljani 20 gld.; Litija 20 gld; Cerklje pri Krškem 25 gld.; Deskle pri Kanalu 15 gld.; Temenica pri Zatičini 15 gld.; Breznica pri Radovljici 15 gld.; Šmartno pri Litiji 25 gld. in Smlednik 20 gld. Umrl je v Pazinu dež. poslanec odvetnik dr. Fr. Constantini. Bil je brihtna glava in iako delaven za italijmistvo Istre. Njegova smrt je velika izguba za italijansko stranko. 50 letuica brzojavne postaje v Trstu. V petek je minilo 50 let, odkar so odprli brzojavno postajo v Trstu. Prva uradna sobica je bila v tretjem nadstropju sedanje namestniške palače. Urad je imel jedno 75 */, milje dolgo progo in je-den sam aparat. Od 12. febr. 1849 do kouca leta je bilo oddanih 734, vspreje-tili 424 brzojavk, skupaj 1158. Dne 18. febr. 1850 so tile dovoljene tudi zasebne brzojavke. L. 1851 je Trst dobil brzojavno zvezo z Benetkumi; I. 18o4 je urad oddal in dobil na treh progah že 40.000 brzojavk, leta 1859 nad 100.000, I. 1886 nad jeden milijon in 1. 1897 uh 40 progah nad 2 milijona. L. 1873 je bilo 108 uradnikov, danes znaša število uradnikov in uradnic 148. Iz početka je manipulacijska pristojbina znašala 2 gld. takratne veljave, prometna pristojbina do 20 bese'* 5 kr. in dostavna pristojbina 24 kr- Mladenei, star 30 let išče službe pri kakem Slovencu v Gorici. Govori in piše dobro slovenski in italijanski. Pripraven je za v»ako delo. — Dolgo let je bil v trgovini z manufakturnim blagom. Vesele počitnice. Na otoku Sardiniji so sredni učenci. Ž>- nekaj dni je ljudska šola v vasi Sarule zaprta, ker je glasoviti vodja bauditov Pavel Solino pod smrtjo prepovedal vsem vaščanom, pošiljati svoje otroke v šolo, ker sta z učiteljem nekoliko v sovraštvu. Seveda se noben kmetič ni drznil prelomiti banditovega povelja in otroci imajo počitnice. Takih banditov bi se šolski paglavci tudi drugod ne branili. Irredentovsko društvo „Dante Aligliieri“ v Rimu je imelo 1. t. m. dobrodelno veselico, katere se je udeležila tudi — kraljica. Predsednik Eurico Panzacchi je Mmel na kraljico ogovor, v katerem je razvijal namene društva. In nič ni prikrival, da to društvo ima namen, pomagati avstrijskim Italijanom ! — In da jim tudi res pomagajo, vidimo, zlasti ob volitvah, ko imajo Lahoni na razpolago polno denarja, s katerim podkupujejo in demoralizujejo ljudstvo v naših deželah! Ali ni irridente ? Prebivalstvo v Italiji. Po izkazih zadnjega ljudskega štetja je štela Italija dne 31 decembra 1890 31,678.790 prebivalcev; pri tem so tujci všteti. Od leta 1881, torej v šestnajstih letih se je v Italiji okoli 5 miljonov več ljudij rodilo, nego umrlo. Francozi, ki se zadnji čas kar nič ne morejo množiti, lahko zavidajo svojemu bratskemu narodu. Bolj žalostni pa so statistični podatki o italijanski kulturi. Mej sto oinoženimi ljudmi je bilo v Rimu in Beuetkah 41 tacili, *ki niso znali podpisati poročnega lista, v Neapelju 48, v Palermu 52, v Kalabriji 77 in v Konsenci cel6 81. Za te številke menda laška vlada nima smisla. Koliko so vojne zadnjih petdeset let zahtevale človeških in denarnih žrtev? V krimski vojni je padlo 750.000 v italijanski 45.000, v šlesvik-holstajnski 3.000, v prusko » italijanski - avstrijski 45.000, v meksikanski 65.000, v neinško-francoski 215.000, v turško-srbski 25.000, v rusko - turški 600.000, skupaj toraj 1.748.000 ljudij. Prištejemo k temu še 800.000 padlih v prejšnji amerikanski vojni (ne oziraje se na špansko-ameri-kansko vojno), padlo je ali vsled ran vmrlo 2,^48.000 ljudij. Koliko pa jih je umrlo vsled bolezni, ki spremljajo vojne. Vlada Napoleona I. od 1. 1804 do 1815 je vničila življenje 1,700 000 Francozom, katerim moramo še prišteti najmanj 2 milijona Nefrancozov. Še strašneje pa so denarne žrtve. Krimska vojna je stala 8.500 milijonov frankov, italijanska 1500 milijonov frankov, amerikanska 37.000 milijonov frankov, šlesvik-holstajnska 175 milijonov frankov, prusko-avstrijska 1650 milijonov frankov, meksikanska 1000 milijonov frankov, neniško-francoska 12.500 milijonov frankov, rusko turška 6.250 milijonov frankov, skupno 68.576 milijonov franki v. Ako k temu še prištejemo tisoče milijonov, katere je evropsko vojaštvo že požrlo v času miru, mora človeku mrgoleti pred očmi ob teli tisočih milijonov. Revolucija po telefonu. Nedavno so imeli v San Salvador nenavadno revolucijo. Predsednik te republike je imenoval generala Regardo za glavnega poveljnika vse armade Temu pa je šinila misel v glavo, da je veliko bolj spreten za predsednika republike, nego za glavnega poveljnika. Sel je zato v vojašnico, povabil je vse častnike na večerjo ter jim pojasnil, da bi bilo tudi zanje mnogo bolje, ako bi bil on predsednik. Vino je tudi storilo svojo dolžnost in zato so konečno v*i častniki pritrdili njegovim besedam Ko je bil dogovor sklenjen, stopi Regardo k telefonu, pokliče predsednika republike Gutierreza in mu zakliče: „Vi niste več predsednik! Vsi vojaki so se izrekli za-me.“ — Gutierrez je razumel to naznanilo in bliskoma zginil v Honduras - Revolucija po telefonu, to je pač konec sveta! Zahvala za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu našega nepozabnega brata, oziroma strica in gospoda župnika peTTia UUQ£l. Dolžni smo, v imenu vseh dragih sorodnikov in župljanov, najtopleje se zahvaliti vsem prijateljem in znancem, ki so blagoslovili spremiti k večnemu počitku našega gospoda. Posebno se še zahvaljujemo častiti duhovščini, pred vsem preč. moiis. dr. Sedeju, okrajnemu glavarju dr. Lalmrnar-ju, c. kr. uradnikom iz Komna in drugemu razumništvu, slavnemu starešinstvu, gg. županom iz drugih občin, spoštovanemu šolskemu vodstvu iu vsem ljubim vaščanom, ki so pripomogli, da se je izvršil pogreb tem sijajneje. Bog povrni vsem v obilnej t Štev. 118 1—3 op. Razglas. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev oktobra, novembra io decembra 1897 začne v ponedeljek, dne 13. marca 1898. in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavnlce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne S. februvarija 1899. ^ ^ w Anton Obidič, čevJjar v Semeniški ulici št. 4 v G-orici, priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Priporoča daljo tudi svojo. «-T* Vf MM »-t* «'¥•* •'T* «/f-» men! V Škrbini, 15. svečana 1899. Žalujoči ostali Spovedni listki in podobe za 1. sv. obhajilo dobo se pri G. LIKARJU v Gorici: listki črni z izbranim napisom eden tisoč 1 gld. 50 kr.; listki rdeči z izbranim napisom eden tisoč 2 gld.; podobe male s slov. molitvijo, napisom in podpisom 2 do 5 kr. kom., podobe srednje s napisom in podpisom 6 do 12 kr. kom., podobe velike s napisom in podpisom po 20 kr. kom. Priporoča se najuljudneje za naročila. poc: Zmešane lasi kupuje po najvišjih cenah, in plača bolj ko vsaka druga firma Filip UJeil velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter Krulowitz) na Češkem. P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las. 1r Cebelno-voščene sveče priporočam prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom, ter slavnemu občinstvu. Za pristnost jamčim z lOOO kr. Z veleštovanjem udani J. Kopač, V GORICI, Solkanska cesta štev. 9. Teodor Slabanja srebra? v GORICI, ulica Morelli 12 uljudno priporoča velečr.stiti duhovščini svojo znano delavnico za izdelovanje cerkvenih posod iu orodij iz srebra in medenine, najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni, da se ne boji konkurence. Stare reči popravi, posrebri in pozlati v ognju. Izdeluje tudi v ognju pozlačeno strelovode iz bakx*a po najboljših iznajdbah. Ilustiovani cenik frauko in zastonj. Da si pa morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga olajšuje jim to zg«rej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu pol.mu to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). Podpisanec uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da e otvoril 13. oktobra t. 1. novo zalcp pllštva, ileial, slik ilfl. V Gosposki ulici Št. 14 (blizu lekarne Gironcolli). Priporoča so posebno novoporočencem za preskrbo vseh mobilij, kakor tudi vsega pohištva, po najnižjih cenah. Dajalo se bode tudi na obroke, bodisi mesečne ali te denske. Zagotavlja točno postrežbo in ukusne izdelke po naj -novejših zahtevah te 6troke. — Nadejajo se obdega obiska iz mesta in dežele, belježi z odličnim spoštovanjem A.nton Breščak. Gosposka ulica št. 14 (blizo lekarne Gironcoli). Gosposka ulica št 14 (blizu lekarne Gironcoli)