Posamezne Številke; Navadne Din —'75, ob nedel]ah Din 1’—.
UREDNIŠTVO M	v M««,
bor«, )wr軫«rva «U«a H- 4, i. uMudutr. UPRAVA »t nakaja v .JvrČMMvi »liri st. 4» pritličje daano- Tek* *€M| at. 24- — SHS postnočekovoi račun atee- 11.787.
Na naročila brca denarja a* n« oaira. —* Rokopisi a« ne vročaj«.
PoltnTna pfafona v g«5«miiT Cena današnje 'štev. Din VSO
TABOR
Posamezne Številke: N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
»TABOR* ijthaja vsak dan, rsme nedelje in praznikov, ob id. ari z datumom naslednjega dne Ur stanc mesečno po pošti D 10*—, za ino-zesnstvo D 18'—, dostavljen nn dota D 11’—, aa izkaznice D 10" — in ser ati po dojfovoru. Naroča a« pri upravi »TABORA* MARIBOR, jurčičevs uiioa Rev. 4.
Leto: Vlil.	Maribor, četrtek 6. januarja 1927.	v Številka: 4.
		
Pričetek proračunske debate
Ostra kritika dosedanje finančne politike. SDS bo glasovala proti proračunu.
Beograd, 5. januarja. Danes doPoldan se je vršila plenarna feeja finančnega odbora. Prvi je govoril Samostojni demokrat dr- Jura.i Dcmetro-Vič ,ki jo v Proračunski debati ostro kritiziral finančno politiko novega režima. Po njegovem mnenju so edini izhod iz zavoženega položaja, nove volitve. Ob Zaključku svojega govora je izjavil, da bo SDS glasovala proti proračunu,
Radi
čevski poslance dr- Basariček pa nasprotno ni mogel prehvaliti finančne Politike nove vlade. Govornik’je obsoja) delo vseh dosedanjih vlad in izjavil, da so odgovorna za današnji kritičen finančni položaj. V imenu radikalov je še govoril Stavro Trpkovič, nakar je bila seja odgodena na pande! jek, 10- t. ni. ob 16. uri.
Brezdelje w Seogradu
Beograd. 5. januarja.
V skupščini kakor tudi v vseh ministrstvih, je bilo oPaziti, da so nastopili pravoslavni božični prazniki- Poslanci so odpotovali na deželo; v ministrstvih počiva vse delo-
Angleški tisk napada Reso držalo Ir zagovarja itaSo-albanski pakt
London, 5- januarja.
/e včeraj smo poročali o izjavi francoskega poslanika v Beogradu, v kateri je bila jasno izražena naklonjenost francoskih političnih krogov italijanskim a-spiracijatti na Balkanu. Francoski diplomaciji so jc pridružila tudi Anglija, ki je, kakor se doznava. iz strahu Pred turško sovjetsko pogodbo mirno prepustila ©ksnloatacijb Albaniie Italijanom, da si zagotovi njeno prijateljstvo. Ugleden angleški list »Daily Telegraph« jo trdil, da po poizvedbah jugoslovanskega županjega ministra pri francoski, .češkoslovaški in rumunski vladi glede Podporo v slučaju pritožbe, ki bi jo naslovila jugoslovanska vlada na Društvo Narodovi Proti itnlonlbauskomu Paktu, pl več po-/voda za nastop proti omenjeni pogodbi. JS ‘ un.es« nadaljuje klevetanje na-ooriono proti pašj državi in ponavljajo obtožbo, da so naše oblasti bile v zvezi z albanskimi vstaši ter da naša vlada nima Poguma sprožiti pred Zvezo Narodov vprašanja. o italljansko-albanski Pogorlbj. __ »Times« skušajo s takim in sličnim natolcevanjem opravičiti stališče Italije in istočasno kompromitirati našo diplomacijo. Srbi bi. pravijo »Times«, storili dobro, Ja Vprašajo sami šebe. ako so bili upravičeni Povzročiti, radi tiranske po-RpPbe toliko razbu,ri.cnia. Končno bi Jn-gos'nvjia morala tudi maloPomuditi, da 3<ii r>a:i<iašenje jugoslovanskih oblasti z a ,.'1nshimi revohicijbnarji dovolj poja-lendo »kcijo italijanske vlade, ki je za-sloi ova a ^^01 j ohranitev Albanije- Ob ijaHjuc.cu Pripominjajo' »Times«, da se ;bodo nesoglasja med Jugoslavijo in Italijo kmalu izravnala, vkljub temu. da ljugoslovanski zunanji minister dr- Perič 'ni tozadevno še ničesar shtžbeno izjavil.
Krvavi boji v Nicaragui
Liberalci zmagujejo.
Rim. 4. januarja Radio vesti iz Kanague javljajo, da so v zadnji bitki pri Las Pernasu. ki je trajala tri dani zmagalo čete Sacazc in da se vodja konzervativcev Diaz umika. — Prva poročila omenjajo, da je v bitki padlo 300 mož, dočim se ie kasneje do ■znalo, da je mrtvih in ranjenih nad 2cJ< ljudi.
PariS, 4- januarja.
Iz Mcksiko City poročajo, da je predstavnik liberalne vlado v Nikaraqul dobi, službeno obvestilo, da so bili konzervativni v dosedanjih bojih močno poraženi. Cete liberalne stranke, ki jih vodi Sacaza So naplenile veliko vojnega ma terijala Jn ujele 300 konzervativcev.
.	,	London, 4. jan-
Zanesljiva Poročila iz Washingtona pravijo, da se je vlada Costa Kice po nudila za posredovalca v sporu med USA jn Nfcarapuo. Costa Rica je Pripravljena posredovati tudi v sPoru med Sacaro in Diazom, ki se borita za prestiž v državi.
K©misnlst8Čr?a vstaja na Sumatri
Pariz, 5. januarja. V Padapgu na Sumatri so komunisti
,izzvan vstajo v vsem okrožju ?'lo Bng ■jčang. Razdrli so železniške proge in po-'trgun brzojavne zveze. Vladne čete so ,p težavo odbile napad komunistov na iSuv/aihocrito. Pri spopadu so bile ranje-ffin tri osebe, mnogo jih j0 aretiranih.
Dnevna kronika
— Nikola Tesla častni doktor visoke tehnične šole v Pragi, L- 1927. bo slavni jugoslovanski iZnaiditeU Nikola Tesla obhajal 701etnico. Češka visoka tehnična šola je z ozirom na velik pomen iznajdb njenega bivšega slušatelja sklenila, da se imenuje Nikolo Tesla častnim doktorjem- Stvar jo v profesorskem zboru, ka kor tudi v senatu, rešena jn je treba sklep samo še predložiti prosvetnemu ministrstvu v odobritev-
— Beograjska opera v Pragi. __ Mi
nule dni je prispel v Prago delegat beograjsko kraljeve opere, v svrho pogajanj glede gostovanja v Pragi. Beograjska opera bo obiskala Prago sredi februarja. Nastopila bo z Boris Godunovim, uprizorila bo tudi »Suton« in »Licitarsko srce« in talet »Petruška«.
— Iz konzularne službe. Dosedanji vicekonzul francoske republike v Ljubljani, gospod Phul JosCph Flach je imenovan konzulom-
— Madžarska — kraljevina? Vodilni član madžarske krščansko soci.ialne gospodarske stranke poslanec Buday jc v svojem včerajšnjem govoru povdarjal da namerava vlada z novoizvoljenim parlamentom rešiti vprašanje kraljevine- — Parlamentu pa primanjkuje moralne u-pravičenosti za ta korak. Ako bi hotela vlada res rešiti omenjeno vprašanje, bi se morale izvesti nove volitve, kajti, pravi Buday, mi se danes ne brigamo za to, kar Pravijo Čehi in Rumuni k kraljevini, temveč mi hočemo vedeti, kaj pravi narod k temu. To vprašanje se ne da rešiti z doto in Scdmograška pe more biti dota rumunske kraljičine- Razen tega je treba popreje še rešiti Pidno drugih vprašanj, tako n- pr. razmerje kralja do naroda. Mi, legitimisti, zahtevamo, da se kralj Oto odreče vsem drugim aspiracijam in zadovolji z madžarskim prestolom-
— Prebivalstvo Ljubljane. Po statističnih Podatkih se je prebivalstvo Ljubljane Povečalo od 1- 1920 za 6000 ose'' tako da ima Ljubljana sedaj skupno 66.000 prebivalcev. V 6 letih je bilo sezidanih 300 hiš. tako da ima mesto sedaj 2571 hiš. Površina mesta s Šiško in Bar-
znaša 43 kvadratnih kilometrov in »00 metrov. Mestna uprava namerava najeti večje posojilo v svrho gradnje carinskega poslopja. Vlada zahte ,ra 0d občine da zgrjidj orožniško kasarno, vendar pa tega načrta mestna uprava še ni sprejela. Z obligacijskim posojilom 30 milijonov pn namerava Lhibliana zgraditi najmanj pet stanovanjskih hiš.
•— Tujski nromet v Solitu v letu 1026. Minulo leto je obiskalo Split 33.027 ljudi ‘orej 1.382 oseb manj kakor v letu 1925-
— Incident na francosko-poljskj prlre-
cidenta. Predsednik general Weigamd je namreč rekel, da je Francija ratificirala voreaillski Pakt s krvjo in krvoprelitje je potrebno, da se ohrani mir- Radi te izjave je nastala med zborovalci splošna zmeda in nezadovoljstvo. Prefekt depar-tementa je v znak protesta zapustil dvorano-
— Kako bo Sokolstvo Proslavilo 10-Ietnico republike. Češkoslovaška obec sokolska je že Pričela s Predpripravami za proslavo lOletnice obstoja Češkoslovaške republike. Velike svečanosti se bodo vršile y drugi polovici leta 1928-Na programu so predvsem tri pokrajinski zleti, ki se bodo vršili najbržo že prvo nedeljo meseca julija in sicer: v Pragi za češko Sokolstvo, v Brnu za moravsko in šlesko Sokolstvo, v Bratislavi pa •za Slovaško. Razen tega bo v Pragi prirejen tudi slavnostni večer, na katerem se bo predvajala scena »Sokolstvo osvobojeni domovini«.
— Mednarodni kongres antinikotinl-step v Pragi M iju meseca 1- 1927- se bo vršil v Pragi mednarodni kongres anti-nikotinistov. Doslej se jc prijavilo okrog 700 delegatov iz najrazličnejših delov sveta. Za časa kongresa bo otvorieria
’ika razstava, na k.iten bodo podane v.aMstike o kvnr em uPliv 1 nikotinu na človeško zdravje.
— 69 hiš brez lastnikov. »Večern.iaia Moskva« Poroča, da se jc povodom ljud skega štetja ugotovilo, da je v Moskvi 69 stavb, ki nimajo gospodarja- Stanovalci ne plačujejo niti najemnine, niti jih no popravljajo, tako da so nekatere že v nevarnosti, da se porušijo. Večino stanovalcev v takih hišah tvorijo zanemarjeni in zapuščeni otroci.
— Požar v Benetkah. V palači kneza Clary je izbruhnil preteklo noč velik po-žar. Ogenj se je hitro razširil. Krasen strop velike dvorane, okrašen z zlatimi stnkaturnimi ornamenti se je zrušil in Pokopal zbirko Pohištva iz 16- in 17. stoletja ter dragocene slike pod svojimi ruševinami. Požar je nastal radi neprevidnega ravinanja pri ognjišču. Škoda je o gromna.
Danes JACKSE COOGAN kot MALI KOMPANJON
Sledi LJUBICA IZ PRATRA Hairy Liedke in Ossi ()swalda
Kino Apolo	Telefon	DM
— Tihotapstvo dijamantov iz Evrope v Ameriko- Preteklo nedeljo so policijski organi v Ne\vyorku zaplenili pošiljko dijamantov vrednih 25.000 funtov- Dija mapti so bili skriti v nogavici nekega mornarja, ki je prispel iz Antwerona. Carinarnica domneva, da gre za organizirano tihotapsko družim, ki ima svoj sedež v Evropi in Pošilin diiamante potom mornarjev iz angleških luk-
— Posadka »Wa|ter Uolkona« rešena.
Posadko nemškega parnika »Walter Hol-kona«, ki se je potonil 75 milj od Petrograda je rešil ruski lomilec ledu »Ljcnin
— Orli napadli čredo ovac. Jata planinskih orlov jc v Degestnnu v Rusiji napadla čredo ovac. Pastirji so našli raz trganih 42 ovac-
/rtev vstašev je postal tudi neki nizo-I ditvi v Nancyju- V Nancvju je Prišlo pri častnik in dvA vojaka-	‘Prireditvi francosko-poljske zveze dq in-
PO SVETU.
Pariška gledališča bodo na pomladansko sezono angažirala več arabskih in zamorskih pevskih veličin. Za časa bojev v Maroku so namreč ugotovili, da je med Plemeni t. zv. gorskih Kalvbov mnogo talentiranih pevcev z izredno prijetnim organom-
Bubi moda, ki se bo Po poročilih iz Pariza, držala še precej časa je uničila industrijo lasnih igel. Neka pariška tvor-n‘ca, ki je zaposljevala 20 delavcev in imela dvajset patentiranih strojev, .ie zmanjšala obrat. Sedaj zaposluje le dva delavca, mesto lasnih igel pa izdeluje žice za umetno cvetje.
V OInnfirthu nn Škotskem so ribiči v letošn.ii sezoni nalovili 269 kitov- Iz živali so j/cvrli 7000 sodov olja.
V Cairu jc bil umorjen soudeleženec ori umoru glavnega egipčanskega povelj' nika Sir Lee Stanka-
V Neaplju ie bila vlita 8 metrov visoka in 100 cf težka soha Mariin, ki bo transportirana v Havano.
Vatikan je sklenil, da nn-Hša svojemu uradnlštvu olače in pokojnino-
Komunike dlrektorijal slavnega odbora Orjune
Na novo leto, ob drugi uri Popoldan, jo bil v Kaštel Novem jz zasede napaden član glavnega odbora Valentin Žic, industrijalec iz Splita. Napotil sc je tja, da predava ribarjem in težakom iz tro-g irske ga okraja.
Napadalec Marko Grgin ga je nenadoma naskočil izza ogla neke tdice in ga zabodel z nožem v hrbet nad ledvicami ter mu prizadejal 15 cm globoko_ rano-Valentin Žic se je smrtno ranjen zgrudil na tla, a napadalec Grgin se je vrgel nanj. Milivoj Žile, član Orjune iz Splita,, ki je spremljal Žica, je priskočil, da bi iztrgal žrtev iz rok napadalca- V tem tre-notku pa je planil nanj Mate Grgin in mu zadal z nožem 14 ran v hrbet v jrlavo in druge dele telesa- Pol ure kasneje je bil napaden Mijo Klišmanič. član Orjune in oče številne rodbine. 621etni starček je bil od Ante Mornara zaboden z nožem v prsa.
Težko ranjenim Orjunašem je nudil Prvo pomoč dr. Matijaca zdravnik v Kaštel ih- Ob 346; uri so bili ranjenci prepeljani v Pokrajinsko bolnico v Split, kjer je zdravniški koncili j, sestavljen od dr. Radiča, dr. Perčiča, dr. Rismonda. dr-Kaljiča, dr- Bulata. dr. Nižetiča. dr- Qop-čoviča in dr- Silobržiča, zastavil ves trud, da jih reši neizogibne smrti-
Dne 2- januarja ob 3. uri popoldan pa je podlegel Valentin Žic zadobljenirp ranam, dočim je stanje ostalih dveh ranjencev še vedno jako dvomljiyo-
Valentin Žic, rodom iz Istre, je bil za časa svetovne vojne eden izmed glavnih organizatorjev revolucionarnega gibanja pri avstrijski mornarici v Splitu. Za časa svetovne voine je z znanim češkim revolucijonarjem Stepaneto*'-’v ribiškem čolnu pobegnil v Italijo, kamor sta prenesla važne dokumente o stanju avstrijske armade in držav centralnih sil-Pred vojno, za časa vojne in po vojni se je Žic živahno udejstvoval v narodnostnem delu, predvsem v jugoslovanskem Sokolu, kjer je deloval izredno požrtvovalno in se nasebično_ žrtvoval za idejo osvobojen ja in ujeddnienja.
Odlikovala ga je poštenost in druge vrline- Vsi predvojni, vojni in povojni prijatelji so_ ga smatrali za najplemenitejšega in najpoštenejšega sobojevnika in sodelavca.
Povod napada je iskati v tem, da se umetno in namenoma s strani nasprotnikov Orjune, določilo Žica, da je povzročitelj nesrečnega slučaja, ki se je začetkom avgusta 1926 pripetil v Starem Kaštelu.
Valentm Žic ima največ zaslug, d_a se ie v Kaštebli vzbudila jugoslovanska narodna zavest in da (e bilo razdiralno de'o separatistov in komunistov decela uničeno. Že pred prvim januarjem je bil v Kaštejih večkrat nolzkušeu napad' iz nasede na ča len fin a Žica, toda on je, svest si dolžnosti in čistosti idej ter sred stev s katerimi je vršil plemenito misijo narodne posvetitve, vztrajal v deju, ne ozimje se na preteče nevarnosti.
V delu v Orjuni, kateri je Žic posvetil zadnji dve leti svoiega življenja, se jel odlikoval z neizprosnim in strogim razu-mevanicm_ discipline, zavračajoč naj. energičnelc izpade in sleherno omadeževan ie reda in dostojanstva organizacije Poereb Pokojnika se je vršil včeraj 4-trn. ob 2. uri popoldan- Udeležili so se ga deRrrntl iz ce‘e države, dočim je člnn-< stvO Splita hi oknPee prisostvovalo pogrebnim svečanostim polnoštevilno-
Pirekfnrij vlnvnev« odbora-dr- Ljubo Leonflč. Ciro Čičin-šain.
predsednik-	tajnik-
Mariborske vesti
Maribor, 5. januarja.
barija 5n brodar
V središče predpustnega vrvenja, ta-Korekoč v tarčo maškerad, novih plesov in razkošnega veselja bo nastavila 01. Matica svoj letošnji zimski koncert. V imsprotstvu s tem šronnim življenjem ni samo delovanje tegs društva skozinskoz resno, seriozen Je tudi program, ki ga bo razvijala na tem svojem koncertu. Ne obljub,ujemo pa 'menda preveč. «e trdimo, da bo ravno ta resnost programa kar najblagodejneje vplivala na vsakogar dz občinstva
Objavili smo žo vsebino dveh mogočnih zborov, ki sta prevedena iz staroslo-ven.ščine na naš jezik in že po svojih imenih dokazujeta resnico naše trditve Danes pa hočemo opozoriti c. čitalce na remekdelo našega najboljšega komponista E- Adamiča, na balado »Marija in brodar«.
Vsebina te legende je povečini znana. .Narod- pesem pripoveduje, da pride Marija do nekega jezera, kjer Prosi brodarja, da jo za božji dar prepelje na onstran jezera. Brodar pa vozi le za tolarje in za rumene zlatnike. Marija gre navsezadnje sama čez, brodarju pa so med tem časom vname njegova hišica, kjer počiva vi zi-beljki njegovo majhno detece- Marija mu pomaga v sili, prej pa še hoče posvariti brodarja zaradi njegovo pohlepnosti in mu pravi: »Pomagajo naj tolarji in pa rumeni zlatniki«.
To Pesem je v rokopisu izročil_ gosp-Adamič Glas. Matici in jo toraj Poje ona Prva. Je pa ena njegovih najlepšib. pa tudi najtežjih kompozicij, ki mnogo zahteva od proizvajajočega zbora, zato tudi ne bode mnogo zborov v deželi, ki bi se z uspehom lotili te pesmi. Pri tej priliki opozarjamo zlasti pa brodarjevo prošnjo in kako »ogenj brž se pogasi«.
iraap&d
Včeraj zvečer se je vračal, kakor običajno, okrog 18. ure načelnik državnih železnic v Mariboru, gospod Dolkowsky iz službe Protin domu. Ko je prispel v bližino svoje hiše v magdalenskem predmestju, so ga nenadoma napadli trije neznanci na vogalu Kettejeve ulice in ga začeli pretepati. Prestrašen, je g- Dol-kowsky začel kričati na pomoč. Obupne kbce je slišala neka ženska in pogledala skozi okno na cesto. Neznanci so se Prestrašili in — zbežali v noč. Napadenec je le s trudom prišel do doma, kjer se je onemogel od strahu in udarcev, zgrudil na tla in obležal nezavesten. Takega so našli pasanti in poklicali rešilni oddelek, ki ga .ie z automobilom prePelial v bolnico. Dokowsky sicer ni zadobil težjih poškodb vendar pa se nahaja še v bolnici- Policija zasleduje neznane napadalce.
m Nj. Vel. kralj Aleksander krstni boter trinajstemu otroku. Upokojenemu sodnemu uradniku g. P u p i s u se je rodilo Pred dnevii sedmo moško dete, kateremu bo kumoval N j. Vel- kralj Aleksander. Krst, pri katerem bo kralja nadomesto-_val podpolkovnik Gustav S t e j s k a 1, se bo vršil .iutri dno 6 t.m. med 11- in kl2. uro v Magdalenski cerkvi. K visokemu odlikovanju rodbini naj,isk.reneje časti-tamo.
m Za oblastno skupščino ponuja ravnateljstvo Posojilnice svoj Narodni dom in je radi tega že odpovedala prostore Slovanski čitalnici odnosno Ljudski knjižici- la korak Posojilnice je v narodni javnosti izval Precej razburjenja in u-pr&vičeno. Zadnjo zatočišče, ki ga imajo narodna in kulturna društva v Mariboru, naj^se na ljubo oblastni skupščini ukine. Nočemo podcenjevati dejstva, da je treba skupščini preskrbeti strehe, vendar so tu j) red vsem drugi faktorji poklicani, da rešijo to vprašanje- Posojilnici more biti pač vseeno, kje zboruje oblastna skupščina. Narodni dom naj bo ohranjen svojemu Prvotnemu namenu in upamo, da bodo Lidi gospodje v ravnateljstvu Posojilnice uvideli, da ne gre metati naša narodna in kulturna društva na cesto samo zategadel da sc Pridobi v Narodnem domu prostore oblastni skupščini, ki bo — mimogrede omenjeno — klerikalna domena. Za oblastno skupščino naj se pridob’ kazinsko poslopje, ki še naj. boki odgovarja potrebam oblastne skupščine.
m Gl. Matica v Mariboru Proizvaja na svojem koncertu dne 12- januarja sledeče komodo: meš. zbori- Gounod: Na rekah Babilonskih, Basaine: Atila pred Rimom, meš. zbori z bariton E. Grieg: a) Lepa deva, b) Mladi Ole, e) Otroška pesem, meš- zbori: E. Adamič: Marija in brodar, P. Dougan; Carmen saeculare.
m Na akademskem plesu svjra salonski orkester g. Bajdeja. Dvorana je toplo zakurjena. Da no bo prepiha, ostane oder zaPrt. Prijateljem dobro kapljice bo u-streženo z izvrstnim ljutomerčanom.
m Neuspeli »Hktorskega Posojila«. Pri včerajšnjem članku, ki smo ga objavili pod tem naslovom, je pomotoma izostal vir. Članek jo povzet Po »Jug. Lloydu«.
m Gibanje prebivalstva v Mariboru, V letu 1926- je bilo v Mariboru rojenih S65 otrok, umrlo j c 496 oseb. Porok je bilo 375- Največ porok Je bilo v frančiškanski župniji (139), največ rojstev (524) in pogrebov (247) pa v magdalenskem okraju.
m čebelarska podružnica za Maribor In okolico ima svoj redini. občni zbor dne 6- januarja 1927 ob 10. uri v III- deški šoli, Maribor, Ruška cesta. Dnevni red: Poročilo odbora, volitev novega odbora, določitev delovnega načrta za leto 1927 in slučajnosti- Pričakuje se Polnoštevilna udeležba. — Odbor-
m Planinski ples. Tudi letos se vrši ta priljubljena Prireditev v Gotzovih dvoranah v torek dne 1. februarja. Vsak planinec, prijatelj dobre zabave in plesa naj si zapomni: 1. februarja planinski ples, m. Odvetnik dr. Avg. Reisman v Mariboru je preselil svojo odvetniško pisarno iz Gregorčičeve v Slovensko ulico št. 11 I. nadstropje Poleg trgovine Wb-gerer. Telefon 99.
m Pevsko društvo »Luna«. Prireditev pri Gambrinu dne 5. jan- se prične ob 20-uri. Vspored: koncert in ples. Vstopnina 10 Din- Za ples ni posebne vstopnine. Ker ne razpošiljamo vabil, zato tem Potom vse vljudno vabimo. — Pevsko društvo »Luna« v Lajtersbergu, Krčevini.	171
m Koledarji Jugoslovanske matice se dobe vsak dan od 5.—7. ure v pisarni v Slovenski ulici 2 I.
m Razredna loterija — najvišji dobitek nad 4 milijone dinarjev. Opozarjamo na veliko ugodnost te loterije, ki je že mnogim Pripomogla do blagostanja. — Prvo prihodnje srečkanJe je ll. januarja 1927. Srečke so že dospele in se dobe pri Hipotekarni banki slovenskih hranilnic, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13-
m Knjige »Goriške Matice« se dobivajo tud* pri Poverjeniku gosp. Joe. Ci-janu. Vrazova ul- št. 6. II., tudi za one, ki jih niso naročilijn bi se hkratu radi naročili za prihodnje leto.
m Mestna Orjuna Maribor, priredi v sobot 08. januarja svoj vsakoletni veliki ples v. vseh prostorih Narodnega doma. Vstopnina 10 Din.	3
m Kupujte knjige o Koroški! Pisarna Jugoslovanske Matico v Mariboru ima v zalogi knjige »Na Koroško« (cena 16 dinarjev) in «Koliko je Slovencev na Koroškem« (cena 7 Din), ki se dobe vsak dan ob uradnih urah od 17. do 19. ure v Slovenski ulici št. 2.. prvo nadstropje.
m Poslovilna predstava telepata gosp-Svongali so vrši nepreklicno v sredo 5-jan. v Veliki kavarni.	2
m Variete program v klubu Palais de Danse za prvo polovico januarja je zelo posrečeno sestavljen. Zlasti je treba omeniti akrobata Ba-ltona, rusko pevko Bardoš- Pri plesnih atrakcijah občudujejo obiskovalci dvojico Franja Ferry s njenim Plastičnim prcdstavitclje-m plesa-Vsaka številka je senzacija za Maribor. Pred in po odmorih ples občinstva, z ozirom na velik program. Pričetek ob 22. uri-	24
m Koncert na Treh kraljev dan v gostilni »Pri veselem kmetu« na Tržaški cesti. Izvrstna kapljica, vsak čas topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporočata — B. K- 2ohar.	,	23
Narodno otadaHK«
REPERTOAR.
Sreda, 5. januarja. Zaprto-Četrtek, 6. januarja ob 15. uri »Trnjulči-ca«. — Ob 20. uri »Lepa Helena«. Gostovanje ge Poličeve. Kuponi.
Petek, 7- januarja Zaprto-Sobota, 8. januarja ob 20. uri »Orlov«, ah- A- Kuponi (navadne operne cene). Gostovanje ge Poličeve v mariborski »Lepi Heleni«, Na praznik, v četrtek 6. januarja zvečer nastopi zopet priljubljen ljubljanski gost, ga Štefka Poličeva, tokrat v naslovni vlogi v opereti »Lepa Helena«. Priporoča se nakup vstopnic v predprodaji.
Sv. trije kralji v mariborskem gledališču. Na praznik sv. treh Kraljev 6. trn-bosta v mariborskem gledališču zopet dve Predstavi. Popoldne ob 15. uri se ponovi velezabavna otroška igra z god-
bo in Petjem »Trnjulčica« zvečer ob 20. uri pa Offenbachova komično paradisti-čna opereta »Lepa Helena« z gostom go Poličeve iz Ljubljane v naslovni vlogi-
Proslava petdesetletnice umetniškega delovanja g. A. Danila ra mariborskem odru. Sredi Prihodnjega tedna bo v našem gledališču izredno pomembno slavje in sicer bo proslavil Nestor slovenskih igralcev g- A. Danilo petdesetletnico svojega neprekinjenega umetniškega delovanja. Nastopil bo v naslovni vlogi izvrstne moderne komedije »Večni mladenič«. Dasi slavljenec ni član mariborske ga gledališča, je vendar naša Priietna dolžnost, da'se i Maribor spomni veleza-služnega umetnika in enega prvih pijo-nirjev slov. igralske umetnosti- Že danes blagohotno opozarjamo vse občinstvo dalje zlasti vsa kulturna društva in organizacije na ta častni jubilej, ki zasluži vso našo pozornost.
Kultura in umetnost
Vidovičev pokret
x »Dekadenca družbe« je izšla v založbi _ »Uzgajatelj« (Vidovičev, pokret) v Sarajevu. Poglavja v knjigi so sledeča: Evropa je bolna. Naše moralno ogledalo- Pritajene sile naše narodne rase. Religije in njihove organizacije kot činiteUi morale. Človek je središče. Ali je človek cilj ali sredstvo. Materijalizem. Narod in posameznik. Naše šole- Wilson, Ljepin, Mussolini. Etični pokret. Premostitev zaprek. Individualizem. J3odi človek- Knjiga stane 8 Din. Naroča so v založništvu.
x »Dve kulturi«. Izšla v nakladi knji žnice »Uzgajatelj« v Sarajevu brošura »Dvije Kulture« od Miljenka Vidoviča-Brošura vsebuje autorjeve utise o sodobnih prilikah v Evropi, in se bavi z vprašanjem slovanske duše. Poglavja knjižice so: O dveh kulturah. Privatna in politična morala. Izven človeka. Dva sistema moči. Pota etične Posvetitve- ZakB-di naše slovanske duše. Smo na razpotju, človek. Cena knjižici 6 Din.
x Misli in pravila za življenje. Knjiga vsebuje tisoč aforizmov. Ima 160 strani in Je trdo vezana. Vsi aforizmi so izpeljani y Pravcu etičnega življenja, da dvignejo duhove, ojačajo značaje in dado ljudem gradivo za razmišljanje o največjih problemih življenja. To je zbirka misli največih duhov človečanstva. — Prva knjiga take vrste v naši literaturi. Stane 20 Din- Naročuje se pri biblioteki »Uzgajatelj«, Vidovičev Pokret u Sarajevu.
Lfubavna tragedija v haremu
Kakor iz 1001 noči. — Spomini NaJzli Kadriie.
Najzli Kadirije, druga žena zadnjega turškega sultana je pričela objavljati v turških časopisih spomine iz življenja v bivših sultanovih palačah v Carigradu-Spomini so povečini žive slike iz sultanovih haremov, kler so bile zbrane ženske raznih dob in raznih plemen. Nad deset let — pravi Najzlj Kadrije v nekem spisu — je bilo znano po vseh sultanovih palačah ime Kadin Efendi, naj-uplivnejše ženske v Stambulu. To je bila zadnja žena sultana Modžide- Ko je Mod-žid umrl jo bila stara šele 18 let in je imela samo enega otroka; hčerko Nailo, ki jo je prav skrbno vzgajala. Ker je bila mlada soproga jako uvidevna in ker se je zanimala tudi za politična vprašanja, je njen ugled rapidno naraščal. V sultanovih palačah se ni pripetilo ničesar brez njene vednosti- Sultani Abdul Hn-mid, Abdul Medžiad in Vchidodin so bili z njo neprestano v stikih- Njena izredna pobožnost in velika pozornost, ki jo je posvečala vzgoji svoje hčerke sta ji pripomogli do splošnega ugleda. Lepo dekletce, skrbno negovano, se je hitro razvijalo. Toda rodbinski idili ni bila usoda naklonjena. Materino srečo je nepričakovano uničila nenadne katastrofa za časa vladanja sultana Hamida. Ko je ob priliki neke svečanosti sultan odšel v spremstvu iz Palače v džamij.o, je smela tudi mala Naila na ulico v spremstvu črnih evnuhov. Kmalu nato je skrbna mati izvedela, da se je hčerka omenjenega dne zaljubila y adjutanta, ki se je nahajal y sultanovem spremstvu- Fanatična ženska je v prvih trenotkih razburjenja hotela hčerko uTnoriti, vendar si je Premislila in jo je skušala z ljubeznivo in mehko besedo odvrniti od prikup-ljivega adjutanta. Toda vsa prizadevanja niso zalegla. Ljubezen mlade Naile je bila močnejša od besed skrbne mate-
re. Adjutant, y katerega se je Naile zaljubila, je bil brat znanega Osman naše-Adjutantu o ljubezni Naile ni bn0 ničesar znanega, dokler ga ni povabila v goste njena mati, ki mu jo ponudila svojo ličer-,,za ž,e,n<?- ^Prejel Jo ponudbo, toda sultan Abdul Hamid se je temu Protivil Nekaj dm pTed poroko je posral adjutnn-v Sirijo. Sultanova odredba jo rečeno •zadela Nailo. ki je težko zbolela- Salejez-da, njena mati. je takoj odšla k —7‘"mi in ga prosila, naj ji vrne zeta v Carigrad Naposled Je sultan vendar ugodil vročim prošnjam prizadetih in dovolil nnl vratek odjutanta Ali Beja. Toda bolezen ki se je polotila mlade neveste ni omastila. Tekom osmih dni io cvetoče dekle o ostalo žrtev velike ljube/ni. Truplo Pokojnice so svečano prenesli v Cjubo na azijski obali in j0 pokopali v mramonna-ti grobnici.
Ves«! kotRek
1
— Povem Vam, Marija, ako Vas zalotim da nosite katero mojih oblek, Vas tako! odpustim,
1. »Oprostite, kako daleč je še do meda?«
2. »Tega Vam pa ne morem reči«.
4. »Halo! počakajte! HaloT«
ff
5. »Dobre pol urc boste Tabili«.
6.	»Cernu mi pa niste tega takoj pove-dali?«
»Sai sem se vendar moral prepričati kako hodite«.
teli© le bile s enslno skssssis© pevsko
organizacijo po vojni?
• ■ ~ mn v n onsooda Prof. I pomočjo vseh sredstev, ki so na raz-
Iz zan-irniv k« ‘ jobro in natančno | polago; posebno pažnjo Posvetiti naši Suhorja, ki nas pr v	nn«	na^iirMi-iini <ria.sTvp.ni kulturi in :ii noma-
skega društva v no oborov o petje in z'-l
Slovenskega Pev' liacijonalni glasbeni kulturi in .ii ponia-
rr
"zbiralo Pevce iz vse nagnJo umetniškim delom vseh narodov,
peznanja .7j FazVp£™u ‘bi’je gojilo skup- ga ti v umetniškem razvoju; Posvečati
CI .- vo+i5e;i,e nnsbSrdanašnjih mej, a zlasti slovanskim delom; pripraviti u-blovenue -o m " iru§tvo v sled ne- stanovi te v vseslovanskega pevskega
zvemo tudi, da .ie to društvo	saveza.
prostanMi in nepremostljmh ovir k mu baveza. jih je delala tedanja deželna gosposka v letih
Kako velik, skupen smoter:	Pesem
e a j . a “ed svetovno vojno, izoblikuj slovensko, jugoslovansko. vse-preči m . 1019. prišlo malo slovansko dušo v Pevcu-narodu in ga hira.o. dokler ni ^ 'drugačnih, ugod- j dvigaj do umetniške popolnosti.
Ko so bila potrjena pravila IPS od
ne na mrtvo točko.^	bilo
mejsin n ^	bi	edov'.	pevsko	diru-	'ministrstva	prosvete	v	Beogradu,	so	se
v, ■ phiiu katerega članstvo je bilo nahajale Zveze pevskih društev v Slove-0 v ' ’ vodstvo razgnano, prev- j niji in Srbiji v likvidaciji- Likvidacija
niti pričakovati
zchcim i ran? ;F”ativo za oživotviorienJC j Saveza srpskih pevačkih društava se je L.V„ organizaci je- Popolnoma j izvršila takoj in so se posamezna društ-
zelo vso
tnrn^rT^n ra«um:1iivo je bilo. da,-lc 'va včlanila direktno v IPS, prav tako so Prevzela vso inicijativo in vse delo
T »»Minila ki jo imela pod vodstvom o- ,pevska društva, ki sc strinjajo s pro-•	'	'	•-	---”,vrln ravna- Kraniom IPS 111 mislilo sc je izpočetka,
S€is%®
savezu. Toda lepo število pevskih društev v Sloveniji ne posebno zadovoljivo gospodarsko stanje istih, -zlasti pa delo v društvih za dosego skupnega smotra in nič manj oddaljenost od Beograda v upravnih zadevah, je stavila nagim organizatorjem pomisleke, da bi se naša društva včlanila direktno v Južslov- pev-savezu v Beogradu. Stavil se je predlog, da v posameznih administrativnih oblastih društva lahko obvarujejo pevsko
Župo- V Ljubljani in v Mariboru sta so’bo predvajal od dar.es 5_____________9
tudi izdelala pravilnika za pevske žuPe, ■ sdejansko šaloigro ki sta prišla v razpravo na I kongresu | )>Krali in m,inar iz Sans-Soucia«.
J-P. Saveza v Sarajevu 25-oktobra 1925-,	.	,	.	,	~	,
Ker se pravilnika v nekaterih bistvenih jV *,aV[ni ul°K» "astoPa Otto Gebiihr točkah nista skladala s pravili JPS in
APOLO KINO
Predvaja od 4. do 6. januarja
»Jackie Coogant, mali kompan.ion
Krasen film Priljubljenega malega umetnika- Izborna zabava za vso.
KINO »UNION« (preJe »Bioskop«)
januarja
so bili stavljeni tudi dirugi predlogi, se
V naslednjem prinašamo kratko vsebino zanimivega filma, ki je vzbudil
je na 1. kongresu v principu sprejelo, da nmoug0 pozornosti in splošno Priznanje v
vseh evropskih, kakor tudi v ameriških
četa slovenskega petja, gosnoda r* v. < -teh'a konservatorija. _ Rowoda Mateja Hubada na<večji in najboljši Pevski z - ; Glasbene Matice- Kakor hitro so se pri-
se pevske žuPe laliko ustanavljajo, pra-! .	.	____
vilnik pa naj izdelata ljubljanska in ma-I kmog edisem: _	_
riborska pevska župa do II- kongresa 1. L	M*	JC	1<zs^	1- 1750 iz bojev: vi
1926- Na II- kongresu J. P- Saveza. ki se blezui kot zmagovalec m#so nastanil v je vršil dne 2. do 4. okt- 1926. v Novem dvorcu Sans-Souciu- V blizim dvorca pa Sadu pa je bilo, končno sklenjeno, da .se je nahajal star mlin, katerega nenrese župe lahko ustanavljajo v vsaki ob- stano klepetanje je motilo kralja- Toda včlanila vsa hrvatska lasti in je bil sprejet tudi pravilnik, ka- jn'b prošnje, da opusti svojo obrt, niti kor sta ga sporazumno predložili tajni- j vl_soka. nagrada, ki jo je kralj ponujal št vi ljubljanske in mariborske župe J- P-saveza.
Em teL7veže ie bil, združiti vse slo _______________________
vo Iv! nevske zbore v svrho izpopolni- zborov v Ljubljani radi ustanovitve t mVske izobrazbe in jih vsestransko Južsl. pev- saveza v likvidaciji, se je La-nnrinirati V' njih delovanju: dvigati pev- ’KOj pričelo s Pripravami, da bi se »sta. d umetnost po vsem Slovenskem do novila Pevska župa tako v ljubljanski knukor možno visoke stopnje: gop-ti po kakor v: mariborski oblasti. V Ljubljani do venskih pevskih zborih Poleg slovan- je prevzel pripravljalna dela že obstoje-ske posebno še slovensko narodno nc- či odbor Zv. Sl- Pev- Zb. in so je namečem' pripraviti udruženjc vseh jugoslo- ravala ustanoviti Pevska župa že 6. ju-VanzkPj nevskih -zborov.	'ntja 1926. Radi raznih tehničnih ovir zia-
ckUPni smo tog ki naj dosežejo v sti radi prezaposlenosti društvenih fun-Zvezi vč'nniena društva gre torej vzoo- kciionarjev, ki se niso mogli odjočiti za
^	.	v-	__—r J O .
da se bodo tudi slovenska društva včlanila vsako zase direktno v Juž- pev.
Ml |e Pevska žsapsa Jygosl©w. pev„ saveza v Mariboru £e usianovijena 2
Ko sc je nahajala Zveza slov- Pev. |nem polju, ne more voditi posle župe. —
redno z razvojem našega
naroda; Slo- sodelovanje pri slavnostnem delu usta.
venska pesem naj utrjuje narodno za- novitve, so je ustanovitev Preložila na ‘jNeslovanska pesfem naj privede 6- jan- 19‘27-, to je na dan Sv. treh kra-do združenja vseh jugoslovanskih pev- ljev letos. Ustanovni občni zbor ljubijan-v.Unrov. to je: naj izvrši in utrdi ske pevske župe je združen s proslavo, ki ci-e m in duhovno ujedinienje vseh Ju- se je udeleže več Pevskih zborov iz p-ns'o”ano-v: vsekakor pa je gledati, da ljubljanske oblasti; vsako društvo zapo-se s petjem Dobrazme nevec-človek iti je Po dve pesmi, vsa društva skupno pa se
/kr-'-ra pp-veka umetnost.
■tudi dve. V Ljubljani je s tem dnem po-
V »Zvozi slover.sk
ih pevskih -zborov ložen temelj za skupno glasbeno kultur-
v j .-^-.t-io-nj« je bilo vč^nienih tudi devet n0 delo ne več samo Slovencev, ampak pe s’ :h društev iz mariborske oblasti ntudi vseh Jugoslovanov, in sicer: -»Pevsko in godbeno društvo - j^aj |)a v Mariboru, kulturnem sredi-
  Oi’štani. 0'nsbono društvo »Drava« In §gH Slovencev ob severni meji, v bližini
Pevski -/bor G^sbene Matice iz Man- kulturnih središč na glasbenem Polju ze-bora: Slov. nevsko društvo — Ptui Pev- ,]0 omikanega soseda? Ko je bil spomladi sko društvo T jutomer. Pevski in tambu- ]cfa 1935. K. ]<osta Manojloviič, profesor raški zbor Rečica ob Bav-i-nii. Pevsko glasbe v Beogradu in glavni tajnik JPS društvo »Vila« — Vransko. Pevsko drtt- nekaj časa v Mariboru, se je sestavljal z
štvo »Velka« _ Podvelko. Pevski m glasbeni zb-or — Slov”- B;strica.
Zveza slovenskih pevskih zborov v
Prosil sem zato predsednika ZSPZ v likvidaciji g- Deteljo, naj skliče vse predsednike in pevovodje mariborskih pev-društev in iz bližnje okolice na sestanek.
mlinarju, ako ugodi njegovi prošnii, ni zalegla. Prišlo ie do spora in do razra-čunavanja pred sodiščere-
□DDDCiannnnDD o □ ocoDaooaanoa
mmEMsm
□ a amncnnonanD
Mlinarjeva hčerka je bila strastno zaljubljena v kaplara Jobsta ,toda čoe jo
nekaterimi gospodi iz glasbenih krogov. Ob tej Priliki se je mnogo razpravljalo o Južnoslov. pev- savezu in sestavila so
LjubPani ie prirejala vsako leto sk’”'nc sc tudi prva pravila za mariborsko pev-pevske slavnosti, še snomladi leta^ 1915. sk0 župo- V Prvih dneh junija 1925- me
je ppi0 lT,a ta H skupni prireditvi Glasbeno društvo »Drava« iz Maribora s prav od!ičn:m uspehom. Društva iz mariborske oblasti so imela v Mariboru tudi svioi pododbor ZSPZ 5,n je bil predsednik
je notar Ivan Ašič vprašal na cesti, ali ne bi hotel prevzeti tajniško mesto v Ma riborski Pevski župi in pripraviti vse potrebno za oživotvorjenje te organizacije. Ker me društveno in zlasti organi
tega pododbora na imej predsednik zncijsko delo izredno zanima, saj delu-»Drave«. pozneje od februarja leta 1925- j.em v društvih že od leta 1904- dalje, to-dalio za predsednika Pevskega društva j rej bobrih dvaindvajset let, sem delo Pre »Jadran« gosnod Detela Sta-nko. ravna- ! vze]_ q. notar me je napotil k g- Stanku telj Mariborske tiskarne, ki pa je dne 7- Detelji, ravnatelju Marib. tiskarne, ki je septembra 1926 to svoje mesto odložil, bil tedaj predsednik mariborskega odse-ker ni bil več v odboru »Jadrana«; tajnik ka Zvezo slov. pev:- zborov- Tu Sem zve-tega odbora pa je bil g. Brečko Živko. _ del, da so pravila za mariborsko pevsko V skladu s pravili ZSPZ v Ljubljani, župo J. P. S- že vložena in bodo kmalu ki si j c nadela nalogo Pripraviti udru- potrjena, članov pa da župa še nima.
žen je vseh jugoslovanskih pevskih zborov. so se zbrali dne 6. aprila 1924 v Ljubljani iniciativni veščaki na Pevskem in glasbenem polju, da položc temelj za ustanovitev enotne skupne pevske organizacijo za vso Jugoslavijo. Bili so tu za Zvezo Blov. pevskih -zborov, predsednik gospod Matei Hubad in Podpredsednik gosnod V- Sirgelj, za hrvat-ska Pevska društva »Lisinski«. »Dubra-va« in ».Teka« gospod dr- Viktor Novak, veue. profesor in za Savez Srpskih Pe-vačkih Društva g- Kosta p. Manojlovič, profesor glasbe v Beogradu. Na tem sestanku se jc sklenilo, da se vsa nevska diruŠtva. ki so na ozemlJ11 kraljevino SHS. združijo v eno Zvezo pod imenom »Južnnslovenski Pevački Savez«. Namen JPS je združiti v Savez vsa jugoslovanska pevska društva in jih dvigniti na najvišjo stopnjo Pevsko umetnosti s
pravi tako tudi ne odbora, ker .vloženi pravilnik Pozna le tajnika, ki opravlja vse funkcije. Izročil mi je g- predsednik ZSPZ v likvidaciji tudi blagajniško knjigo s 500 Din, ki jih je podaril g. notar I. Ašič -za ustanovitev: pevske župe. Delo, ki sem si ga naprtil, je bilo zelo prijetno-Predvsem je bilo treba iskati zveze s pevskimi društvi v mariborski oblasti, ki obstoje in delujejo in ki bi bila pripravljena pristopiti k skupnemu delu v mariborski pevski župi- Naslove pevskih društev sem dobil po tovariših učiteljih na deželi in čez nekaj mesecev sem bil zvezan že z 42 pevskimi društvi, ki so se izjavila, da so pripravljena včlaniti se v Pevsko žuno- Nepričakovano lepo število pevskih društev, ki so se priglasila in skupni smoter, ki ga jma doseči Pevska župa, sta mi odprla očj, da samo tajnik im zlasti še, če je laik na glasbe-
pevske župe jo tudi začasnega artističnega vodjo Pevske župe- Tega sestanka, ki se je vršil novembra 1925. so se udeležila Po svojih odposlancih vsa marib- pevska društva; Glasbena Matica, Drava, Jadran, Zarja, Zvon, Luna. Soglasno se je izbral za artističnega vodjo g- prof. H-Druzovič- Dan, kdaj naj se vrši ustanovni občni zbor pevske župe, pa se ni mogel določiti radi važnih vzrokov. Ustanovitev pevske župe naj bi bila združena z velikim nastopom vseli pevskih društev, ki se za ta nastop prijavijo. Vsako društvo bi zapelo Po dve pesmi in vsi zbori skupaj tudi dve pesmi- Bila bi to nekaka revija slovenskega petja v Mariborski oblastj. Da se ta program izvede, je treba časa. Mariborska pevska društva so bila pozimi 1925. in spomladi 1926- tako preobložena s Pripravami za domače društvene prireditve, da niso mogle določiti dneva ustanovitve- Drugi vzrok ni manj važen, da še ni prišlo do ustanovitve Pevske župe je izbor župnega vodstva. Ako se ustanavlja organizacija s tako velikim smotrom, kakor ga hoče doseči pevska župa JPSaveza, je treba že pred ustanovitvijo misliti, da mora biti vodstvo izbrano tako, da bo vsekdar zmožno dajati življenjske sile organizaciji kot celoti in opore in pomoči vsem včlanjenim društvom. Pevska društva v Mariboru in bližnji okolici bi dala iodro vodstvu, pritegnili bi se zastopniki zunanjih društev, središče, ali boljše ognjišče vsega glasbenega Pokreta pri nas pa bi morala biti Glasbena Matica. V Ljubljani je tako- Društva; Drava, Jadran, Zarja, Zvon, Luna so se že izrazila da so pripravljena in so že navedla pesmi, ki bi jih zapela na proslavi ustanovitve mariborske pevske župe. Glasbena Matica v: Mariboru tega še ni mogla storiti, ker je imela v preteklem letu mnogo posla z reorganizacijo sebe same- Predsednika tako glasbenega zavoda kakor nevskega zbora Glasbene Matice pa sta mi obljubila, da se bosta za ustanovitev mariborske pevske župe v svojem delokrogu zavzela. Zakaj bi bila brez Glasbene Matice ustanovitev mariborske Pevske žuPe nepopolna, je razvidno iz članka g. nrof- Druzoviča in tudi iz tega članka-Prav tako Pa ie razvidno, da je ustanovitev pevske župe važna in za razvoj glasbe tako iz nacijonalnih kakor umetniških vidikov nujno potrebna. Materi-ial za ustanovitev je pripravljen, članstvo čaka, treba je da stonijo na plan oni. ki so po svojem znaniu in veščini poklicani in določeni, da vodijo narod s pesmijo do »kunnega pacijonalnega in umetniškega cilja.
trdno verovala, da jj bo uspelo poročiti se s poročnikom-gardistom- Nekega večera, ko bi se imela vršiti zaroka njene prijateljice -s sosedovim sinom mlinarskim pomočnikom, je Heurieta pognala mlin- Ropot je prebudil kralja, ki ie dal mlinarja zapreti, radi česar ni prišlo do zaroke. Heurieti je tudi uspelo, da je dovolil poročniku, da sc poroči z nio- Končno se je dal pregovoriti tudi trdovratni mlinar, se odrekel svoiemu mlinu in preselil na posestvo kraljeve sestre Vilie-mine. Tako so se izpolnile vsem vroče želje, kralj pa je odslej mirno in brez motenj užival krasote in udobnosti na gradu Sans-souci.
GRAJSKI KINO
Predvaja od srede 5. do nedelje 9. jam največji film te sezone
»POLNOČNO SOLNCE«.
Letošnje sezone eden največjih filmov v devetih ogromnih dejanjih- Film, ki presega vsa dosedanja dela- Polnočno solnce se je predvajalo v Ljubljani devet, v Zagrebu osemnajst in v Beogradu šestindvajset dni pri popolnoma razprodanih predstavah. V glavni vlogi; Lavro la Plan te. — Prvovrstna godba!
m
— Svetuj mi mamica, v slučaju da gre-ve na izprehod, ali naj oblečem rokavice, ali nai si umijem roke.
1Jeste, pulover. Garniture. Čepice. Nogavice. Rokavice. Toplo
nudi v največji izbiri
S&#WK<9 ČERNETIČ, ALEKIANDR0VA CESTA 23
Zaloga KARO-čevljev po originalnih cenah
Volno
V Mariboru, iTno r. Ermana '19?7'
©,»a ,'inTada Koroffea — bi se rada ženila
fletnih in bogatih — Štajerčaak si želiva.
PiiHe-.s sliko — na Tabora oglas, Morda postane — resnica ta Spas.
■ Zahvaljujem se za canjen obisk o minulem leta. — Striženje »las samo 4 Din, britje samo J Din, ter se priporočam v leta 1927. Zdravo ! Brat Pirc, brivec, Gregorčičeva 11.	20
ako kupujete blago za obleke, perilo, izgotovljeno perilo • in obleke, preproge, odeje, posteljno perje itd. pri tvrdki
V
J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13
kjer je sedaj
cena viemu blagu skoro za oolovico znižana.
Belo platno sedaj meter samo Din 8-—, 9'—, 10-— Rujavo „	*	6’~	7-—,	8-—
Plavnina	„	M	„	10-—,	11*—,	12-—
Hlačevina „	25-—,	30-—,	40-—
Sukno	„	„	„	50-—,	60—, 70-—
Spodnje hlače Din 22-—	Srajce Din 34-— 40’—
Nogavice Din 8-—, 9"—, 10’—
Obleke za fante.................Din 120’—, 140-—
Obleke za moške......................  400-—,	500	—	itd-
Cenj, odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se iz dosedanjega lokala preselila vScheidbachovo hišo
Gosposka ulica št. 23
(tik hotela ,Prl zamorcu")
Kompletna spalnica
Interesente opozarjam, da bom imela vedno v zalogi najnovejše modele vseh vrst klobukov, ki jih bom razpečavala po najnižjih cenah
E 6063/26-12
Za staro železo, litino, medenino, baker, svinec, cink, krojaške in šiviljske odrezke plača vedno po najvišji ceni
Veletrgovina i surovinami IVAN SLUGA,	Maribor,	Tržaška testa	5.
Poceni na prodaj zobnata kolesa,	ležišča,	cevi,	nekaj
dobrih peči, 4 komade alfe 1.1. d.	2643
Cunje za Iličenle strojev v vsaki množini	vedno	v zalogi.
Tovorni prevozi, selitve itd. se prevzamejo po jako solidnih conah.
Dražbeni oklic
Jneinc žcvlh
ss«,	In	galoie
popravlja
F. GOVEDIC, MARIBOR
Frankopanov« ulica štev. 10.
Dne 12. februarja 1927 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 25 dražba neprimičnir zemljiška knjiga Bohova, vi. št. 103, nedodelana stanovanjska hiša z dvema njivama (parcele 270 in 275), cenilna vrednost:	Din	27.894—, najmanjši ponudek:
Din 20.000*—.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil
na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 21. decembra 1926.	18
KAJENJE
JE	7
STRUP!
Maribor
(doslej Slovenska ulica štev. 11) uraduje od novega leta dalje na
Aleksandrovi eesti št. 12
(hiša Wiesthaler)	5
Vsakdo se lahko odvadi ali deloma opusti nezdravo kajenje z dr. Rašer-jevimi pučtable-tami. Zavoj Din 30'—, Din >42*—. Naročuje se pri „Aurori“ kom. dr., Kamenica 19 (Srem).
E 6008/26-12
Dražbeni oklic
!! Pozor pred nakupom kolesa!!
Originalna kakor specialna kolesa najznamenitejše znamke
Dne 2. februarja 1927, dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin
1. zemljiška knjiga: Plintovec, vi. št. 4; stanovanjska hiša št. 190 z mlinom in gospodarskim poslopjem, svinjsko kuhinjo ter studen« icem, pašnik in vodna sila, cenilna vrednost; Din 81.005-60; najmanjši ponudek: Din 54-002-74
2. zemljiška knjiga: Plintovec, vi. št. 39, več zemljiških parcel (travniki, njive), cenilna vrednost: Din 2410-80, najmanjši ponudek: Din 1606-66; skupaj Din 55.609 70.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 23. decembra 1926.	19
fljHrgarancije ||||p Na odplačila
Zastopstvo in zaloga Steyr-Werke A.-G.:
Divjak & Gustinčič, Maribor
Glavni trg 17	Tattenbachova	ulica.	14
TEUJFONP2-4
f&tacijAitiihi
Stavni strogi
Citpgnafijo
Karrmotfsk
tfnjigohsfe
JfrjigoifjTiica
fDD
piokatfiTsfei'
2.aDod
XW|b*z; »M Mi b or*k a. Tlakama« r Mariboru, predstavnik: Stanko D e t e 1 a. ravnatelj. Urednik Vekoslav Cijfgli Bovla
predita-vnlk: Vekoslav S n 1 n d 1 e r, aoviuar. .Val v Maribora,
) *da j at*1 i: K.oaaoxol j »X*h©r*«
V TWaY3!W vrni1 6T3Sffl!Sr3rT»ff}
J---------------—
iTTTfO'!?;,
Sfran 31    ...
Anton Skala;
Organizacija naših pevskih in glas'
benih prilik
Pod tem naslovom je v božični Številki »Tabora« znani glasbeni strokovnjak profesor gosp-^ H. Druzovič iz Maribora, napčsal važen, zanimiv članek z namenom, da bi se odločujoči faktorji, omenja zlasti Glasbeno Matico v Mariboru, ®avzeli z» dosedai od UJedinjenja sem skoraj zanemarjeno organizovanje pevskih in glasbenih pribk v mariborski oblasti. Živo Potrebo osrednje pevske organizacije za nage krajo dokazuje g. profesor zlasti z zgodovino razvoja petja na bivšem Spodnjem Štajerskem iri z načelom ekonomske razdelitve dela in izkoriščanjem energij.
Da bi ta lepi in z najboljšim namenom napisani čla^k ne ostal brez pričakovanih Posledic, da bi se krogi, ki vedo ceniti veliki pomen petja, tako za kulturni napredek naroda, kakor za razvoj pevsko umetnosti, zavzeli za udejstvi-tev organizacijo vseh pevskih zborov v mariborski oblasti, se mi vidi potrebno, da članek g. Prof- Druzoviča nadaljuje-ruo in izpopolnjujemo s podatki o razvoju petja in glasbe Pri nas.
Predvsem nas more zanimati vprašanje;
AJ1 je ustanovitev organizacije Pevskih zborov v mariborski oblasti mogoča in ali bi bila taka organizacija življenja zmožna?
Ako sledimo razvoju petja v nagih' krajih in naših društvih od leta 1870/71-dalje, ko se je po bitki pri Sedanti zlasti začel širiti nemški duh In so se povsod ustanavljala nemška društva in se jo začela vzbujati tudi slovanska in vseslovanska zavest v našem ljudstvu, dobimo že v tistih časih -zavedne može, narodno buditelje, ki se niso več zadovoljevali z ločenim dolom v posameznih društvih, ki Jun ni bila lCpo zapeta pesem v tem ali onem društvu vse, amnak so videli v društvenem delu, v čitalnicah, bralnih društvih, pevskih zborih in Prireditvenih odsekih bodisi v tem ali onem kraju le sredstvo za dosego istega smotra, ki Je in mora biti vsem društvom, vsemu narodu skupen. In ta smoter je bil tedaj-narodno zavedni Slovenec jo član velikega slovanskega naroda in ima vse pravice in zmožnosti do gospodarske samostojnosti in kulturnega nanredka. Ta ideja -je bila dovolj jaka, da je v onih časih našla svojih mož, ki še v drugačnih okoliščinah od današnjih, niso ustrašili oživotvorit! enotne skupne kulturne organizacije za dosego skupnega smotra in ta je bila »Slovensko pevsko društvo y, Ptu.ju«. Bila jc to tedaj mogoča in življenja zmožna organizacija, kor je
stremela za skupnim smotrom in so jo vodili možje hotenja, volje in dela-
In danes? Kako jo danes s takimi skupnimi kulturnimi organizacijami? AH ni več skuPnih smotrov? Ali ni idejnih borcev? Manjka voditeljev, mož hotenja, volje, dela?
Vse jc tu, nič nam ne manjka, le čas nas prehiteva. Hočemo, voljo imamo in delamo, ali čas gospodari z nami, mi še ne moremo ž njim. Toda, prišel bo čas in ni več dolgo do tedaj, ko bodo ti naši mož_je, delavci, borci nadaljevali začeto delo — začeto borbo tam, k.ier jo vslcd višje sile prenehalo- In no bodo ga le nadaljevali, bodo ga tuiji izpopolnjevali Ln stopnjevali. Delo začelo na osnovi narodne zavednosti se bo stopnjevalo do narodne zrelosti, izpopolnjevalo do pojmovanja človcČanstva in pognalo vršičke v naročje Lcpote-Umct-nosti.
Kdo je ustanovil Slovensko pevsko društvo v Ptuju hi zakaj je bilo ustanovljeno?
Ko sem bil naprošen v juniju leta 1925., da bi pripravil vse potrebno za ustanovitev enotno pevske organizacijo za mariborsko oblast, me je kot novinca na tem polju Predvsem zanimalo, alj jc žb kdaj obstojala v naših krajih enotna pevska organizacija. Obrnil sem se na veščaka v teh stvareh, g. prof. Druzoviča, ki mi je takoj dal na razpolago vse svoje članke, ki jih je napisal o zgodovini petja pri nas v »Časopisu za zgodovino« obenem pa me je opozoril, da bi natančnejšo Podatke o »Slovenskem pevskem društvu v Ptuju« lahko dobil pri očetu tega društva, velezaslužnemu gospod« dr. Tomažu Pomihu, upo-k. ravnatelju mešč- šole v Krškem.
Prosil sem gospoda ravnatelja dr,-Tomaža Romiha za podatke s pripombo, da naj bodo ti podatki čim obsežnejši, ker jih nameravamo uporabiti kot osnovo za ponovno oživLienje enotne skupne pevske organizacije. Gospod ravnatelj dr. Tomaž Romih sc jc kmalu odzval in Poslal podatke, ki so zelo zanimivi, a še bolj važni, ker nam odpirajo pogled v razvoj petin pri nas in.nam dajo smernico za bodočnost. Ker je gospod prof. Druzovič načel vprašanje organizacijo naših Pevskih in glasbenih prilik, sc mi vidi tieobhodno potrebno, da z dobljenimi podatki ne čakam več do u-stanovitve enotno organizacije, ampak jih priobčim že sedaj, da se bo ustanovitev Pospešila in izvršila na oni osnovi, ki je naravna Posledica v razvoin našega nhrod?
Slovensko pevsko društvo v Ptuju
A)
Predzgodovina
Dr- Tomaž Romih-
Ob mojem prihodu v Ptuj 1R76. leta se o kakem narodnem življenju ni moglo ■ govoriti. Nemščina jc prevladala p(>v. sod jv uradih in zasebnem občevanju. [Družbeno življenje pa se je osredotočilo v: nemških društvih Kasino. Miinuerge-Iftangs- in Turnverein, k' so imela za !svoje prireditve skoraj brezplačno na razpolago ptujsko mestno godbo- Čitalnica, ustanovljena že 1864. leta, pa je Hnela le malo Članov in je komaj še životarila, saj so bili celo njeni funkci-jonarji včlanjeni v enem alj drugem zgo raj imenovanih nemških društev- Slivenska okolica živeča v narodni nezavednosti, pn je bila gmotno, popolnoma ■odvisna od Posameznih Ptujčanov in od A1 crnSklh denarnih zavodov, ker ni bilo vAZV^n Mestne hranilnice im VorschuB-iptntuma ^tenega denarnega zavoda v L,,; ‘ , To Je žalostna slika tedanjega
Stalnice** :^Jq po ustanovitvi r!	d°kaJ	živahno	življenje.
/-»im!! Prlčal še ohranjeni notni matenjal, mod nbmi celo partituri dveh Operet, pamrec S©r&žan«, besedilo in giasba od Fran N. Kdck-a jn »Tičnik« poslovenil B- RogaČki, glasba od dr o- Ipavic-a- Citalniško petje je »kraja Kotovo vodil mestni organist Wejxler, Pomagal pa m„ je tudi njegov zet, Jakob noapejši ravnatelj na mestni de-
ški šoli, ki jo bil podpisan na mnogih notah kot prepisovalec, čitalnica ;jo bila tudi takrat še edino kulturno društvo in bili so vsi Ptujčani v: njej včlanjeni. Pri raztiih Prireditvah je tudi pomagal med drugimi Profesor Žitck. Da je moglo priti do zgoraj naslikanega prevrata, so pao povzročile nemške zmage nad Francozi v letih 1870—1871- Vzbudila se je tedaj nemška oholnost, nemški furor teu-tonicus ip razna rodovalnn nemška društva so sc začela ustanavljati- Prišel je Pritisk na urad,mštvo ln učiteljstvo, ki je naj pr v o zapustilo čitalnico in njemu so sledilj drugi- Ostala jc le še peščica zvestih Slovencev, ki si pa niso vedli ornnga(j. KoHim,- sc pač niore dognati, leta y	zadtija	prireditev	1870.
Narodno življenje v Ptuj« zoPot obiu-ditl, Jc l>ila želja vseh tistih, ki so še narodno čutili, k sredi se je proti koncu 70. let »bralo nekaj delavnih in odločno narodnih somišljenikov. Shajali smo s& premišljevali jn drug drugega vzpodbujali. Sklonili smo, da moramo vi Čitalnici najproje s Petjem pričeti. A kie dobiti pevcev, ker so bili vsl včlanjeni v Mttm-nergesangs-veneinu. Predvsem mam je bil potreben dober tenorist in pa basist. Iskali smo jih in slednjič tudi našli, tenorista .y, osebi čevljarskega mojstra.
Marko PavlinJč-a, basista pa. v psebi davčnega adjunkta Franc Stcrgar-ja. Tako smo začeli Peti pod podetvom že prej omenjenega organista Weixlerja. Ker so pa bili skoraj vsi muzikalični analfabeti, treba je bilo popolnoma odkraja zače-ti, ter sem moral sam z vsakim pevcem Posebej njegov glas vaditi- Kljub temu je bil uspeli viden in smo že leta 1879. ali 1880. nastopili z dvojnim kvartetom. V let« 1881- pa lahko zabeležimo sledeče prireditve: 23. marca- Beseda v čitalnici dr. B. Ipavic: Domovini — D. Jenko; Lipa, m. zb. — Forster: Po jezeru, Ipavic: Zapuščena, četverospev, dr- G. Ipavic: Na ples, m. zb., — 8; maja. Beseda v čitalnici, Nedved:	Mili	kraj,	m.	zb.,
Stockl: Mladost, samospev s spremlje-vangem klavirja, dr- Ferjančič, Mašek: Strunam, m- zb-. Hajdrih:	Jadransko
morje. — 29. maja. Otvoritev Narodnega doma v Ptuju — Triglavani iz Gradca peli: Molitev, Pozdrav. — 4- decembra. Besed«, Mašek: Strunam, Pri zibelki, Vaša-k: Slovan, Stockl: Potpouri slovanskih pesmi-
Čitalnica se je s poslušalci napolnila in že pri Prvem nastopu smo želi dokaj pohvale. Našo vrste so se vedno bolj polnile. Dobivali smo vsestransko prijateljev in prireditve v čitalnici so bde ve-
dno lepše in lepše. Pravo življenje pa se jc šele pričelo leta 1882.. ko smo dobili syoj Narodni dom- Zadovoljili pa se nismo samo z moškim zborom, ustanovili smo tudi mešani zbor- Svo.ic petje pa nismo omejili samo na citalniško prostore, temveč smo šli tudi med narod-Bili smo na Hajdini, Pri Sv. Lovrencu. Št. Vidu, pri Sv. Marku, Možgahcih. pri Sv. Barbari in drugod- Narod pas je prav rad Poslušal, tako da smo zadobili splošnih simpatij..
čitaloiški povski zbor jo tudi nastopil na narodnih slavnostih, ki jih jc priredil Božidar Raič in sicer: 1880. leja Stanko Vrazovo slavnost v Cerovcu pri Ormožu, 1881. leta Modrinjakovo slavnost v Središču, 1883. leta pa Miklošičevo slavnost v: Ljutomeru- Pri vseh teh nastopih so sodelovali tudi pevci iz okolice-Pokazala se jo torej potreba po širši organizaciji in bil je torej stavljen predlog v Ljutomeru, naj sc osnuje Pevska zveza.
Nadaljno bosedo prepustim svojemu prijatelju in sodelavcu prof. Suhorju. Naprosil som ga bil. naj gro v Ptuj in naj mi nabere potrebne podatke za zgodovino Slovenskega pevskega društva. Storil pa je to tako temeljito, da podajam tu dobesedno njegovo poročilo-
B)
Ustanovitev in razvoj Ptujskega pevskega
društva
Festavil prof. g. Fran Suher-
Početek slovenskega petja v Ptu.iu sega v dobo, ko je Ptujska čitalnica še delovala pod tujo streho. Zgodovina pove: Pevci so prihajali in odhajali, pa zopet odhajali. Ni prišlo do rednega petja. Redno petje jc ustanovil leta 1880- g dr- Tomaž Romih. _ Takrat je še bilo mnogo meščanov, ki so bili nemško organizirani, a so zahajali kljub temu v čitalnico. Radi so poslušali slovensko Petje, ki pa jc bilo uPrav šele v Povojni dobi.
Poznejša pevka »Slov. pevskega društva« Apa Wcixlerjeva, je nastopila leta 1876- kot solistinja pri čitalniški prireditvi. Pela je: »Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje sanjala . . .« To je po-membe. vredno, ker jc s to pevko pozneje v. Početni dobi odlični mešani zbor »Slov. pev. društva«, stal j n padel.
Tedaj še čitalnica ni imela svojega zbora. Oče te Pevke, mestni organist, Anton Wcixler, je soustanovnjk (1. 1880.) prvega moškega čitalniškcga zbora oziroma dvojnega kvarteta, v katerem je nosil vlogo kapelnika. Spomin na ta zborček je ohranjen v svetlopisni podobi, ki nam kaže v sredi kapelnika Weixler-ja, dalje pa pevce: Romiha, Božiča. Jurco, Lepoša, Strgarja, Pavliniča, dr- Brenčiča in Knopa.
Ko so se duhovi strogo ločili, si je čitalnica prisvojila lastno streho (1882)-Pomnožil sc je moški zbor. Najživah-nejši delavec jc bil učitel-i nemške šole, Tomaž Romih. Z diplomatično spretnostjo jc vedel Pridobiti dobre pevke za čitalnico, ki bi sicer sodelovale v nemških krogih, ne pa v čitalnici. Kajti takrat se je nasprotje mod slov. in nemškimi dmžbamj že tako odločilo, da ie bilo delovanje v obeh krogih nemogoče- Romih je ustanovil na ta načip odličen mešan čitalniški zbor. ki je štel že ob Silvestrovem leta 1882. okolu 30 članov-
Najznamcnilejše pevke so bile v tem času Ana in Karolina Woix1erjeva, Tinea Čehova, Ida Jandova, Jakobina in Olga Ploieva, Stanca Novakova, Langerhol-■cetrjeva. Hm a Planinškova, dve Čučeko-i\i, Miillenderfova — ijozneje Poldi Wefxlerjova.
Pr! pevcih' so Igrali odlično vlo^n; Hi-. Ferjančič, Miha Lešnik'. Uri mn e c, Vavda, Ferlinc, kaplan čižek in drugi.
Kape&ak jim je bil učitelj Franc Va-' bič-
Od feg* časa se je pevski zbor množil in krepil. Svojo moč .ie zastopal v mešanem zboru, v katerem ie imel dobre aaliaiindft. zlasti Ano YVeixlcrjevo.
Ko je, bilo leta 1883. v Ljutomeru treba Pri Miklošičevi slavnosti pevskega zbora ki bi’ naj nastopil Pred mnogim narodom, porodila se je misel, da bi se ustanovila pevska zveza vseh društev! ali pa pevsko društvo na tako široki podi lagi, da bi imela svoje Člane po vseh' slovenskih pokrajinah, ki bi bili tako organizirani, da bi bili pripravljeni nastopati pri vseh narodnih slavnostih.
Misel jo bila Romihova, in kakor so •se Ji nekateri strokovnjaki Protiviji, postala je meso in kri v jeseni leta 1884. Na vsem Sp. Štajerskem ni bilo takrat tako živahn okot v Ptujski čitalnici.
Slovenska stranka si je pridobila leta' 1880- okrajni zastop in leta 1881. okr. šolski svet v Ptuju. Zato jo bilo mogoče v mestu in okolici nastavljati narodno učitelje, ki so bili najboljša opora slov, narodnemu življenju v ptujski čitalnici.
Nevenljiva zasluga za ta napredek' gro tedanjim^ voditeljem na narodno-politič-nem polju: B- Rajcu, dr- Gregoriču, dr. Ploju, profesor Žitku, dr- Ju rt eh in njihovima pribočnikoma T. Romihu in Ivanu Urbancu.
Ko sc je videlo, da mora jodro »Slov. pevskega društva« v tem smislu, ki mu ga je namenila Miklošičeva slavnost v Ljutomeru, ležati v Ptuju, sc je sestat tu osnovnimi odbor, ki jo poslal v razno kraje enosobnim osebam pozive, da bi' pristopili k »Slov. pevskemu društvu«, ki se je namenilo osnovati, ko bode število članov zadostno. Ta poziv je podpisan od sledečih oseb v osnovajnem odboru: Tomaž Romih kot predsednik, člani Ivan Strgar, Miha Lešnik, dr- GroG, Ivnp Urbance-
Že tu .io omeniti težave, s katerimi je bilo računati. NemškutarSka svojat je dvi gala svojo glavo, ljubosumno gledaje na vsak okret narodnega življenja. Pretila ie javno, hujskala tajno, nastopala — če je mogla — oblastno. Zato se mora šteti v Posebno zaslugo možem, ki so bili odvisni od vladnonemškutarskih olhastne-žev. da so se kot uradniki in učitelji izpostavljali njihovim šikaiiam. Romih, učitelj na nemški šoli, dr. GroG, sodnij-ski pristav, Strgar ih Lešnik, davčna pristava. — vsi so imeli dosti moraljčne sile. da so niso brigali za to.
to o Binkoštih lefa 1884- .ie nastopil pevski zbor Ptujske čitalnice pri blagoslavljanju zastave Savinjskega Sokola y Mozirju.
Ustanovni shod »Slovenskega pevskega društva« pa se je vršil dne 23. novembra istega leta, od treh popoldan v čitalniških prostorih v Mariboru. O-tvoril ga je nrodsednik osnovalneca od
jfi-
T. RotnilT- Iz blaga jmičarskega Poročila osnovalnega odbora .ic posneti, datlje bil ov pisanih v društvu 109 članov, rrsed' njimi dva ustanovmrka Rojč in M-Vbšnjak' in 68 izvršujočih-Vs/odibor so'bili'izvoljeni: za predsednika-Stanko Pirnat, notarski konciPi-jemt, za odbornike pa: dr. Fr. Grofi, sodni pristav, Tomaž Romih, mestni učitelji Jvan Strgar, davčni pristav. Tone Po-jvekar, učitelj okolišike šole, Miha Lešnik, davčni, praktikant, vsi v Ptuju.
Vnanji odborniki so bili: Gabrijel Majcen, učitelj v Mariboru: Anton Žižek, zdravnik v Ormožu; Jakob Škoflek, nadučitelj v Mozirju; Vojteh Vohuta, magi-stratni uradnik v Ljubljani-Namestniki so bili: Josip Freuemfels, učitelj v Ljutomeru; Stanko Marin, učitelj v Brežicah.
Pregledovalci računov:	dr-	Mirko
PlaL od;v. kandidat v Ptuju: Fran. Suher, učitelj na mestni šoli-v Ptuju.
Zvečer istega dne (22.novembra 1884.) se je vršil koncert. Nastopilo je edino članstvo pevskega zbora Ptujske čitalnice, a rešilo je svojo nalogo nad vse pričakovanje Mariborčanov. Žele Popoldanska vaja, ki jo je imel pevski zbor skupno z vojaško godbo 47- pešpolka, je preverila mariborsko publiko, da se je treba zanimati za koncert, ki se bo vršil zvečer- Hitro so se poslali po mestu glasovi, katerim se je šele posrečilo privabiti v koncertno dvorano pri »Stadt Wien« toliko narodne Publike, da je bila. polna. Posebno so se odlikovali solisti v A. Forsterjevim meš. zboru »Venec. Vodnikovih im na njega zloženih pesmij«, poleg izvrstnih sopran isti n j in altiatinj Ptujskega zbora.
V ostalem so bile na sporedu starejše in novejšo pesmi:
A. Nedved: Pozdrav,
A- Leban: Slovenski deklici-A. Hajdrili: Pri oknu sem molče slonela,
• D. Jenko; Na moru,
F. S- Vilhar: Pod! oknom,
<dr- B- Ipavac: Savska.
_ Slovenski Gospodar je noyo ustanovljeno društvo v svoji številki 48. iz leta 1884. pozdravil s ledečimi besedami: »O menja predvsem važnost petja, kako mogočno vpliva na človeško srce; da so vsi narodi petje visoko cenili, kaže izklesan Orfej na. ptujskem »Pranger ju« z liro vi rokah, okoli njega Šivali, ki ,-so ga prišle poslušat- Po Vda rja važnost narodnega Petja za okrepitev na-' rodnega čustva posebno v mestih in trgih«. »Pesem ima namen Slovence iz narodnega spanja, prebujati, za narodno reč unemati, iz tujih taborov pozivati, jih zbirati krog narodnega prapora, prvobo-rifelje tolažiti, nasprotnike krotiti- In v .Jo svrho služi nam novo osnovano •-»Slovensko pevisko društvo v Ptuju«. Ono je Poklicano slovensko petje na Slovanskem urediti.«
- _ V poročilu v n jegovem nastopu v Mariboru pa, piše: »Dragi rojaki in častite domorodikinje, pevci slovenski in pevki-nie. pristopite v obilnem številu k temu društvu. Bode na veselje vam, na čast bi ponos narodu slovenskemu. Ti pa, mlado društvo, napreduj, budi in okolu sebe zbiraj Podobno slavnemu Orfeju dira,ge Slovane in milene Slovenkinje.«
Začetek je bil storjen in navdušil je rojake, ki so sc iz Marilmra in njegove okolice? zbrali ob meglenem november-skem dnevu. - Delo pa, ki ga je Prevzel odbor, je bilo ogromno in sc ne da zlahka popisati- Skrbeti je,bilo za to, da sc društvo širi m utrjuje povsod. Pridobiti Je bilo treba dobre Pevce, ki so bili raz-rejeni po raznih. krajih Štajerske. Mnogo sc jih je takoj oglasilo, a mnogo jih je bilo-treba šele zdramiti.
Med prvimi so bili člani rodbino Flie-sovc 'iz 'Laškega, ki so delovali odlično pri vseh poznejših koncerffj. V , mnogi IjJkra j ih so se združile pevske moči. ki so sc pripravljale za n a.stoPe pri glavnih koncertih, ki so se vrstili na monumentalen 1 način, v Žalcu, v: Celju, v Mariboru in drugod.
Drugi_ člani sicer niso bili muzikalični, a so pripomogli gmotno, da je uspevalo društvo; nabirali so podporne člane. Odbor v Ptuju je moral misliti, kic bi bilo najbolje prirediti koncert in ni bila majhna skrb izbratj pravj kraj s primernimi prostori iin drugimi pogoji, da bi ugled društva rastel in dosegel svoj namen: utrditi na Štajerskem narodno zavest in postaviti jezove Prodiranju nemške Poplave-Skrbeti je bilo treba za primerne sporede, ki niso bili samo pestri, ampak so morali ugajati Prinrosfemu narodu, kakor tudi narodnemu razumništvu- Vabiti je bilo treba bratska društva, da sto pod-
krepila jedro (društva) zbora, in skrbeti je bilo zlasti za primerno instrumentalno g odi K), brez katere pač mi bilo misliti na slavnosti v velikem slogu, rvi katerem so se vršile od tedaj naPrej.
To ni bila mala skrb, ka.iti dobrih godb Slovenci nismo imeli. Godbe v nemških rokah pa so na,m delale nalašč težave in sledovi nemške nagajivosti so se prav občutno Poznali tudi vedno, kadar ie bilo treba pridobiti vojaško godbo, ki je pač bila še vedno najboljša in najusluž-uejša.
Nabava sekiric v tej množini, kakor se jih je rabilo, tudi ni bila mala težava. Treba je bilo skrbeti za to o pravem času im zopet je delala razpošiljatev v razne kraje in raznim osebam mnogo truda. Navduševati je bilo dalje (r da so se Pocdini zbori v malih krajih marljivo vadili za -skupen nastop-
Končno ni bilo malo vprašanje,_ kdo bi bil zmožen pri glavni vaji im Pri nastopu voditi veliki zbor in velike skladbe s spremijevanjem instrumentalne godbe-
Na tak način, z neprimernim trudom sestovHeno društvo, je nastopilo vi svoji novi obliki v najbolj ogrožeg^m štajerskem mestu prvič dne 27. septembra 1885 pri Slonu v Celju. Težko je bilo dobiti tu prostore. Ni se moglo zapisati v akte, kakšne so bile težave v pripravah za to narodno slavnost, ki .ie pa ven dar dobro uspela.
Pred koncertom se je preselil prvo-mestnik Stanko Pirnat v Ljubljano. Njegovo mesto je izpolnil Podpredsednik dr- Grofi-
Yodil je koncert Jurkovič, nadučitelj v Šmar.iu. Koncert je obsegal poleg točk vojaške godbe 47. pešpolka naslednje Pevske točke:
Dr. B- Ipavic: Mi vstajamo,
A.	Foerster: Slava Slovencem,
F.	S- Vilhar: Bodi zdrava domovina,
A- Foerster: Sokolska,
Dav. Jenko: Tiha luna.
Medved: Zvezna.
Slovenec sem.
Pesem »Mi vstajamo«, je poklonil komponist društvu.
Od tedaj dalje so sc razpisovale nagrade za nove skladbe- Zasluga Pevskega društva je, da se je glasbena literatura zadostno pomnožila- Bila so leta. ko je po 12 glasbenikov in še več poslalo svoje nove skladbe Slovenskemu pev-društviu. V nekaterih. letih je bilo po 24 in še več novih pesmi na razpolago. Pošiljala so se ta tekmovalna dfila v Ljubljano strokovnjakom v oceni? in po dve do tri najboljše Pesmi so se (nagradile sicer z me veljko nagrado, a vendar je donesla ta mala odškodnina skladateljem moralen uspeh.
Sedaj so se vršili veliki koncerti in velike skupščine društva vsako leto v primernem času. Poslovno leto se je računalo od ene skupščine do druge- Koncerti so se vršili v Primernih krajih večinoma meseca avgusta, ker je bilo računati z vremenom, da jo bilo mogoče neti pod milim nebom- Zaprtih lokalov, ki bi obsegali nebrojno množico Posetni-kov pravzaprav ni bilo nikjer in le za silo se .ie stisnila množica vi veliko dvorano, kadar je nebo kljubovalo.
Od leta 1884'. dalje je naraščalo navdušenje- Iz vse Slovenije so prihajali narodno navdušeni ljudje na te shode, ki so postali Prave olimpijske igre. Stari znanci, prijatelji iz davnih Šolskih let. ki jih ie usoda razpršila po svetu, so si t-u Podajali roke. Preprosti narod prihitel iz okolice, na okinčanih vozovih so prihajala pevska in sokolska društva-Ljubljana je skrbela vsakokrat, _ da je bila zastopana po odličnih moželi in mno gokrat po polnoštevilnih društvih-
Tako nastali Pevski tabori, ki so vplivali v narodnem smislu prav tako in še boli prebujajoče kakor politični tabori pred sedemdesetim letom. Političnim nasprotnikom se jp srce tesnilo ob pogledu prebujenega naroda in strah in zavist sta mu vtesnila v roko umazano o-rožJc: cestni kamen in gnila jajca. Veliki nemški politiki pa so skrbeli, da so se s časoma razkropili možje, ki so bili nosi-folji naših idej im strokovnjaki na pevskem glasbenem polju, da bi sc tako o-nemogočilo na,daljno delovanje »Slov-pevskega društva«.
Kakor že omenjeno, je nastopil nrvi veliki zbor dne ?7. septembra 1885- v Celju- Veliki prostori pri »Slonu«-so bili nabito polni vzklikajoče navdušenega naroda. Pelc so se Pesmi »Slovenec sem« in Mi vstajamo«. Za ta kraj, kjer sc .ic narodni boj bil najzagrizneiše. sta bili,Ji pesmi najbolj na mestu- Pokazati je bilo treba, da Celje ni »Frcmde,s Ge.
biet«; Ko se je društvo še veličastneje razvilo, je nastopilo še veličastneje in uglednejšim sporedom v Ptuju, dne 15-avgusta leta '886. Pelc so se med drugimi krasna skladba A- Foersterja »Avc Marija« iz Gorenjskega Slavčka in dr-
B.	Ipavičeva »Kdo .ie mar?« vi katerem so nastopili solistj A- Porekar (tenor), I. Strgar (II- bas) in Pucihar iz Ljubljane (bariton). Uspeh je bil velik v moralnem pa tudi v umetniškem smislu- Veliko zeleno dvorišče minoritskega samostana je bil kakor nalašč prostor z-a velikansko Prireditev. Naroda se je trio. Ljubljančani so bili vrlo zastopani, »Slavec* korporativno in zelo lepo s Sokolom- To je bil veličasten narodni dan!
4- avgusta 1887 se je društvo udeležilo Trstenjakove slavnosti y Slovenjem Gradcu.
A to leto je bilo za društvo usodepol-,no- Tomaž Romih, duša vseh Prireditev vi Ptuju in sploh vseh narodnih svečanosti, preselil se je v Krško, 'dr. Fr. Grofi, najboljši glasbeni strokovnjak, v Ljubljano, Janez Strgar, imeniten kontrabas, \i Rogatec-
Kako živahno je bilo Romihovo delovanje kaže to, da so se v Ptuju y. čitalnici z dobro vzgojenimi pevskimi silami mogle prirejati pod njegovo režijo celo operete s spremljevanjem vojaške godbe-
Na belo nedeljo, dne 12. aprila 1885 se je Pel B- Ipavičev »Tičnik« im 27. julija 1887 opereta »Serežani«. Moči, ki so nastopale v, teh igrah, so bile Lina Weix-lerjevu, Tončka. Horakova, Anton Ppvic-•kar, v, drugi opereti pa Se Hermina Ho-rakova, dr. Jože Georg in Tone Jurca-
Izrecno naglaša zgodovina čitalnico v Ptuju, ki jo je spisal Streher ob njeni 251etnicd: Da ste se obe opereti predstavljali, je bila zasluga g. dr. Tom. Romiha-
Dne 2. septembra. 1888- je nastopilo društvo —_ da bi ugled oficijelnitj) krogom v boljšo luč postavilo im lažje delovalo — v proslavo cesarjeve 40let-mice v. Krškem. Pel se je Vodnikov. »Venec« s spremljevanjem vojaške godbe z »Ilirijo oživljeno« kot protiutež naslovu, Pod katerim se je vršila slavnost. Slavnostni govor jc imel poslanec Šu-klje.
Zopet je kazalo nastopiti v Celju- To je bilo dne 4- avgusta 1889- Prostori pri »Belem volu« so bili nabito Polni naroda. Celjanom je prireditev bila zelo na poti im, svoio mržnjo so kazali^ raznimi fantalimskimi dejanji. Tu se .ie pela nova skladba, društvu posvečena, od dr.
G.	Ipavica »Slovo od lastovke«-
Eden najuglednejših nastopov društva je bil v Mariboru dne 10- avgusta 1890 na Gambrinoviem vrtu- Vodil je zbor kot dirigent Anton Foerster. Udeležba naroda in pevcev je bila zelo velika im uspeh tern Primerno^ znamenit. Med skladbami .ie zelo ugajal mešani zbor Bazin Bemdlov »Križarji na morju«. p« tudi Foerstcrjeva skladba, »Domovini«.
Dne 1-8 septembra 1891 je konec o-valo društvo zopet v Ptuju- Dne 14. avgusta 1892 pa v Šoštanju- Izvajale so se deloma nove, deloma že znane skladbe-Velik del udeležencev je Pripeljal posebni vlak' iz Celja v Šoštanj. Uspeh koncerta je bil zelo lep. kar je bilo za kraj v katerem se je bilo utrdilo nem-škutaretvo, velikega pomena.
Dne 6. avgusta, 1893 je društvo nastopilo zopet v Mariboru z velikim zborom »Ave Marija« in »Kdo je mar?«- Zastopanih je bilo tu 13 društev. Jedro društva pa se je bilo že oslabilo- Nemška politika je za to skrbela, da je bila šivilj en ska sila. društva že izPodrezana-Najboljše moči so iz Ptuja odšle, dotoka po volji društva pa ni bilo. Pred ustanovitvijo društva so rodoljubi Raič. dr-Gregorič, Zitek, Ploj, Jurtela, Urbanec im dr. z združenimi močmi dobili v roke okrajni šolski svet in s tem priliko, da so je nroglo nastavljati učiteljd-pevce-Kako je to dejstvo dobro uvaževabi nemška politika, vidi se iz tega, ja ic uvedla v Ptuj mestno avtonomijo, da jc vsaj tam obvarovala svojo posest pred neljubimi gosti. Na sodišču in v davkariji jc znala odstranjevati Slovence in nastavljala svoje strankarie.
Že leta 1891. se je vi odboru društva razmotrivalo, ali bi no bilo boljo prebaviti sedež društva drugam. Tekom časa se jc družabno življenje, zlasti v Celju, lepo razvijalo in vsokako je to mesto imelo s svojim 1 roga tj,m narodnim-zaledjem za živi j en je takega društva več pogojev nogo Ptuj. Pocdini so se branili Predsedstva, ker ni bilo mogoče vzdržati društva na stari višini.
Leta 1894- je prvi« izostal veliki koncert.
Leta 1895. S- avgusta jc bil zopet v Ptuju-
Leta 1896- 15. avgusta v Brežic®!?. ' Leta 1897. so je zopet opustil Ver je|A Celjski sokol določil dan 8- avgusta za;,/ blagoslavljanje zastavo im otvoritev na-fo rodnega doma, kakor stoji v zapiskih-13., 14. in 15. avgusta 1898 ic nastopalo! društvo pri celjskih slavnostih-	/
Leta 1899- zoPct ni bilo velikega koncerta.
Leta 1900- sc' ni niti konst ituiraj od-3 bor in od sedaj dalje so se vršili 1© še| odsevi nekdanje slave koncertov in sicer f
7.	septembra 1902 v Ptuju, 7- avgusta® 1904 ob 20letnioi društva, v Maribor**-) in 15- julija 1907 vi Rušah.	'A
•C?
Anale govore daljo o koncertih ob Sil- r vestrovih večerih vi Ptuju, kažejo pa dof| leta 1920- le ižalostao sliko pevskega ' življenja na tistem torišču, kjer je nek-) daj ponosna -slovenska narodna peseim| oznanjala svojo novenljivo sjavo v strah; in sram rcnegatstva vi Sp. Štajerju. Sc-', le sreski glavar dr- Pirkmajer se .ie' zav„. zel za to slavo. Pogoji za uspeh so Ptuju ugodni. A imenovanega gospoda -je klic postavil na viišjc mesto in 60 pevcev jn §e več pevk v Ptuju išče da-1! nes duše svojemu rnnogočlenemu telesu,s kakor je bil nekdaj Romih, kralja jMa-f tjaža, ki bi zdramil no le sebe, ampak! tudi svojo vojsko, da bi bila priPra.v]je-i na na_ pohod, če bi jo izzval sovražnik! no baje iz domovine, pač pa izza onkraj; državnih meja.	/
Omeniti je funkcijanarj©v, ki so bili dol leta 1924-, ko bi se morala vršiti 401ett-'j nica. društva.	i	,
Predsedniki so bili:	’ "''
Miha Lešnik od leta 1885. do letaj 1889;	i
dr- Fran Jurtela od leta 1890- do letad 1892.;
»v
profesor Fr- Železnik leta 1892.;/1 Stazinskv in Lešnik leta 1893.; // Lešnik in dr. Brumen leta 1894.; y dr. Tomaž Horvat od leta 1895. ifflff leta 1897-;	j
dr- Bela Štuhec od leta 1898. do letat. 1902.;	j
Dra-g. Zupančič od leta 1902. do let*. 1911.	, /
Leta 1912. in 1913. ni bilo seje. I Leta 1919. se pojavi kot tajnik’ predsednik Vinko Šorona.	,-J
Tajništvo je bilo v naslednjih' TO^ kah:
A. Povekar od leta 1885- do 1888-; f Fram Suher od leta 1888. do 1891.; ' dr. Zupančič leta 1892.; dr. Brumen leta 1893-;
Slavinec leta 1894.;	‘ f
Dom- Serajnik od l894'do 1897.; , b Mir. Lorbar od 1898. do leta 1902.;^ Valentin Kajnih od lota 1902- do 1907.;	tfJ
Vinko §eron od leta 1908. do 1913-r* V. Serom leta 1919. i < / slednjič Olga Zupančič.	0$
Kanelniki^ čitalniškili ziborov so' b’ sicer važni čjnitelji za razvoj »Slo Pev. društva«, a niso navadno dirigira' velikih zborov ob glavnih vajah in pr nastopih pri velikih koncertih. Domači* čitalniški pevski učitelji so bili; A. Wc?x4 ler. Fran Vabič, Josip Steimbcrgor. An-j ton Jirka, Stanko Pirnat, dr. Grofi. Fran/, Zopf, Drago Zupančič in drugi.
Velike koncerte so dirigirali:.'Stankofl Pirnat, Ivan Jurkovič, Profesor/ Dcrbič^ Vogrič. _	1
V Brežicah je dirigiral F- S. Vilhar/ poklonil jo svojo skladbo društvu- Nav-, dušenje velikansko, drugi dan izlet V5 Zagreb- V Mariboru jc dirigiral1890-“l Foerster.
tajnikom in kapelnikom opravlja; najvažnejše posle v društvu arhivar. Ti' so bili: T- Romih od leta 1884- do 1888.*.: A- Jurca leta 1888.. Anton Ogorelec odj( 1888—1891. J. Scdlačok leta 1892.. FrS Ceh od 1893—1894, Šgptjurc leta 1S94-^ Dom. Serajnik od 1896—1897; s!\/»ii' Kosil leta 1898-	U
Kot blagajniki so bili: Strgar. Snlferi Copf, Zupančič, Sorllaček, Šcntjurc, Kav/ klet, Muršec, Kojnik.	-S
To jo.^čc tudi nepopolna slika enega’ najvažnejših pojavov družbenega in naj rodnega življenja na Sp. Štajerskem, k? ‘bi, če bi tako rastlo. kakor sc 'jo osnovalo fn' uspevalo Prva leta, lahko nostalfl vi Vvscj Sloveniji mogočen, nepremagljiv} kulturen činitelj. Kajti njegovo 'korenine «o segali v Ljubljano, Trst in Gorico; Dr- Grofi je d-obij tu svoje ..ideje, da ;jc# osnoval v Ljubljani moški zbor Slov*: Matic,i In vplivi, kr ga jo društvo imelo na probujanju narodnega Ponosa, je bil ta-ko važen, kakor vpliv naivažnejšil^ kulturnih pridobitev-v Slovioniji..