Glasilo občine Moravske Toplice, Leto XVII, Številka 97, 23. december 2011 Iz vsebine: Sprejeti rebalans proračuna - str.4 Božične poslanice - str.6 Ročnodelna razstava - str. 12 Jaz osebno - str. 14 Štefan Šavel, trener NK Čarda - str. 19 Grubišno polje - str.21 Nagradna križanka gostilna Marič - str.23 Požarna varnost - str. 11 Zanimivosti - str. 18 UREDNIKOV KOTIČEK Star pregovor pravi, da si narod sodbo piše sam. V prenesenem smislu bi lahko rekli, da bomo imeli takšno vlado, kakršno si zaslužimo. Nedelja, 4. decembra je za mnoge prinesla šok in streznitev, obenem pa tudi strah za naš jutri. Kar naenkrat so se na glavo obrnile napovedi številnih anket javnega mnenja, po katerih bo na volitvah slavila SDS, ki da ima edina pravi načrt za izhod globoke gospodarske krize in recesije, v kateriseje znašla Slovenija pod triletno vladavino trojčka KGB. Volivci pa so hoteli drugače, relativno večino so s svojimi glasovi zaupali Stranki Pozitivna Slovenija Zorana Jankoviča. Jih je mar zavedel populizem, obljube, da se bosta že ob koncu štiriletnega mandata Zorana Jankoviča v Sloveniji cedila med in mleko. S podobnimi obljubami je Jankoviču uspelo zasesti prestol župana našega glavnega mesta. Že res, da stojijo Stožice in še marsikaj, kar je volivcem obljubil Zoran Jankovič, ostajajo pa megalomanski dolgovi, nepoplačani izvajalci in podizvajalci. Mnoge je sodelovanje pri megalomanskih načrtih ljubljanskega župana odpeljalo v stečaj, celo v samomor, ko niso mogli plačati zasluženih plač svojim zaposlenim.Ta teden seje na ustanovnem zasedanju sestal Državni zbor. V njem imamo ljudje s pokrajine ob Muri pet poslancev. V skladu z Ustavo bo predsednik Republike Danilo Türk Zoranu Jankoviču podelil mandat za sestavo Vlade. Dobili naj bi jo nekje do slovenskega kulturnega praznika, ko naj bi se končala pogajanja za sestavo koalicije. Po dosedanjih srečanjih Zorana Jankoviča s prvaki strank, ki so prišle v Parlament, je pred njim presneto zahtevna naloga. Le upokojenski Desus je pripravljen takoj vstopiti v Vlado, 5D, Državljanska lista Gregorja Viranta in SLS, stranke, ki bi jih želel v koaliciji videti Jankovič in njegovi politični botri v ozadju, zaenkrat ne odstopajo od svojih stališč,ki sojih zagovarjali v predvolilnem času.Vsako odstopanje od ciljev,ki smosijih postavili,bi pomenilo izdajo zaupanja volivcev, odločno zatrjujejo v prej omenjenih strankah. Kaj nas torej čaka? Vroča zima in nemirna pomlad, kajti v času, ko smo in bomo brez Vlade, Slovenija pada vse globlje v brezno recesije in gospodarske krize. Tudi zato bo proračun občine Moravske Toplice za leto 2012, občinski svetniki so ga sprejeli to sredo, o njem pa bomo obširneje poročali po Novem letu, naravnan v skrbno gospodarjenje z javnim denarjem, kjer ni prostora za nerealne načrte in apetite. O tem nekaj besed tudi v predbožičnem nagovoru župana Alojza Glavača. Sicer pa smo vam, spoštovani bralci Lipnice, pripravili kopico zanimivega branja, s katerim si boste lahko krajšali zadnje dni letošnjega leta. Posebej opozarjamo na poslanici škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geze Erniše in soboškega škofa dr. Petra Štumpfa.. Pa srečno! Vaš urednik Boris Cipot Tudi uredništvo Lipnice vam za Božič in Novo leto ter za Dan samostojnosti in enotnosti, ki ga Slovenci praznujemo 26. decembra, želi veliko lepega! ZA PRIJAZNEJŠI BOŽIČ Spoštovane občanke in občani občine Moravske Toplice, poslovni prijatelji in znanci! V času, ko se gospodarska kriza vse bolj poglablja in je naš jutri odvisen tudi od nas in naše skrbnosti pri porabi javnega denarja, smo se v vodstvu občine Moravske Toplice tudi letos odločili, da se odrečemo objavam božično novoletnih čestitk v tiskanih in elektronskih medijih ter poštnih voščilnic.Tako prihranjen denar bomo namenili za obdaritev naših ostarelih občanov in občank, ki prebivajo v domovih za ostarele. Na tak način jim bomo polepšali zadnje dni v letu 2011. Upamo, da bodo naši gesti sledili tudi drugi in tako poskrbeli za prijaznejši Božič in Novo leto tistim, ki se z velikimi težavami prebijajo iz meseca v mesec. Med njimi je največ prav ostarelih občanov in občank. Obenem vsem poslovnim prijateljem in znancem želimo vesel Božič in srečno 2012. Občina Moravske Toplice LIPNICA- glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot-odgovorni urednik, Sonja Voroš - urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija Danč Sabotin-predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič-tajnica uredništva,Štefan Jančarič,Janja Burmen -T1C MT. Postavitev in tisk-Tiskarna aiP Praprotnik, 2011, naklada 2300 izvodov. Lipnica ni naprodaj-brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice - tel.: 02 53815 00, taks: 02 53815 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVSKE TOPLICE Vsem upokojenkam, upokojencem in ostalim občanom Občine Moravske Toplice Društvo upokojencev želi blagoslovljen Božič ter srečno in veselo Novo leto 2012. Predsednik društva upokojencev Rajko JANJIČ 2 :::::::::: Lipnica ŽUPAN ALOJZ GLAVAČ O LETU, KI SE POSLAVLJA Leto, ki se izteka je bilo po marsičem v naši občini specifično. To je bilo prvo leto mojega županskega mandata. Prav tako prvo leto novega mandata občinskega sveta in prvo leto novega mandata vodstev KS in VO. Delo smo si zastavili resno in odgovorno ter hkrati ambiciozno. Zdaj proti koncu leta lahko rečem, da smo realizirali večino ciljev. Predvsem tistih, ki so bili odvisni od nas. Ob tej priložnosti se zahvaljujem sodelavcem v občinski upravi, vsem članom občinskega sveta, članom odborov in komisij, članom svetov KS in VO, vsem društvom in organizacijam v občini za vloženo voljo in delo v letošnjem letu. Največje razočaranje zame in za vse, ki so pripravljali projekt GOŠO (Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja) Goričko je prav gotovo razveljavitev razpisa, le dva dni po vložitvi naše popolne vloge za deset občin Goričkega. Neuspeh Gregorja Golobiča na letošnjih predčasnih državnozborskih volitvah ne more nadomestiti izgube, ki smo je bili deležni, kot prebivalci te pokrajine. Imeli smo tudi vremenske ujme, ki so nam dodatno povzročile izdatke ob vseh odpravah posledic. Naj samo omenim popravila streh vrtca in celotne strehe na Vaškem domu v Fokovcih ter na telovadnici in OŠ Fokovcih. Nepričakovano je bilo tudi uničenje parketa v telovadnici OŠ Bogojina. Ob popravilih v cestni infrastrukturi so stroški odprave teh škod presegli znesek 300.000,00 evrov. Razpis za gradnjo vrtca v Moravskih Toplicah je bil za nas neugoden, saj je predvideval gradnjo na potresnem območju in zato letos nismo mogli uspeti. Zaradi tega nismo mogli vpisati 18 otrok v vrtec Moravske Toplice in Martjanci. Za mnoge občane v Moravskih Toplicah in v Sebe-borcih je pomenil veliko olajšanje priklop na kanalizacijsko omrežje v letošnjem letu. Pravtako proti koncu leta dobivajotežko pričakovani vodovod prebivalci naselja Berkovci. Praktično v vsakem naselju naše občine so bila opravljena kakšna investicijska ali vzdrževalna dela na javni infrastrukturi kljub dejstvu, da so razmere za financiranje investicij slabe in se še zaostrujejo. Zelo sem zadovoljen, da smo predvsem po naši zaslugi rešili spore povezane s financiranjem Glasbene šole Murska Sobota.Tako bodo starši učencevte šole iz naše občine lažje prenašali breme izobraževanja na tej šoli. Letos smo racionalizirali praznovanje občinskega praznika na samo dve prireditvi. Nasploh je bilo za delovanje društev In organizacij na razpolago manj sredstev in kljub temu so na nekaterih področjih zavidljivi rezultati. V drugi polovici leta smo ostali brez vlade in za narr\i so že predčasne volitve poslancev. Rezultate lahko ocenjujemo različno odvisno od vsakega posameznika. Sam menim, da nas čaka izjemno zahtevno politično in finančno leto. Kljub že spreje- tim načrtom dela v naši občini ter proračunu za leto 2012, bomo prisiljeni naše aktivnosti med letom spreminjati in predvidevam tudi omejevati proračunska sredstva z rebalansom že med letom. Veliko napora smo vložili župani in vsi drugi ob dogovoru za krak B-Goričko Pomurskega vodovoda. Zahvala gre vsem, ki so razumeli, da je vodooskrba eden največjih problemov Goričkega in vtem delu naša občina obsega največjo površino. Projekt je prijavljen kot kohezijska vloga v prvi fazi od leta 2011-2015. Predvidoma drugo leto bo izvedeno projektiranje in vsi postopki povezani z izdajo vseh dovoljenj. V začetku leta 2013 bo izveden mednarodni razpis za izbiro izvajalca del. V tem letu je tudi predviden začetek gradbenih del na tem projektu, kjer bi naj do konca leta 2015 dobili vsi prebivalci pitno vodo iz tega sistema. V postopku priprave je tudi novi OPN, ki je letos terjal veliko dela naših strokovnih služb in vseh, ki na tem delajo. OPN bo v začetku leta 2012 romal na medresorska usklajevanja na vlado. Po optimistični varianti bi naj bil sprejet proti koncu 2012. Mnogo misli in načrtov za prihodnje leto bi vam drage občanke in občani rad predstavil, pa bo zato priložnost tudi drugo leto. Zagotavljam vam, da bo delovanje občine in vseh podsistemov stabilno. Zagotavljali bomo vse zakonske obveznosti. Obnašali se bomo finančno vzdržno tudi, če kakšna pot, cesta, ulica ali druga infrastruktura ne bo narejena tako hitro, kot si želimo. Predvsem v sodelovanju in razumevanju drug drugega lahko mnogo naredimo in dosežemo. Bogastvo naše občine so prebivalci madžarske narodne skupnosti. Vodstvu MNSS in vsem društvom in organizacijam na dvojezičnem območju občine se zahvaljujem za opravljeno delo in dobro sodelovanje v tem letu. Posebno vrednost naše občine predstavlja verska raznolikost. Verskim organizacijam gre moja zahvala za veliko mero sodelovanj,strpnosti in sožitja. Ob koncu tega razmišljanja vam drage občanke in občani želim vse dobro ob Božiču in Dnevu samostojnosti ter ob novem letu. V novem letu pa obilo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva, predvsem pa potrpežljivosti saj jo bomo vsi najbolj potrebovali. Vaš župan Alojz Glavač Lipnica 3 Iz dela občinskega sveta SPREJET REBALANS LETOŠNJEGA PRORAČUNA Decembra so se občinski svetniki sestali na dveh sejah. Na prvi, bila je 7. decembra, so obravnavali in sprejeli rebalans letošnjega proračuna,obenem pa opravili prvo branje občinskega proračuna za leto 2012. Letošnji proračun je bil na prihodkovni strani znižan za petino oziroma z dobrih 9 na 7 milijonov evrov. Za enak odstotek je bil proračun znižan tudi na odhodkovni strani. Rebalans je bil nujen, ker so se od meseca marca, ko so svetniki sprejeli letošnji proračun občine, pa do danes razmere krepko spremenile. Pričakovanih razpisov za nepovratna sredstva preprosto država ni objavila, kratko so goričke občine, torej tudi naša, potegnile tudi pri razpisu za izgradnjo širokopasovnega omrežja, ker je Ministrstvo za visoko šolstvo Gregorja Golubiča dva dni potem, kojim je bila posredovana celotna dokumentacija, preprosto razveljavilo razpis s tem goričke občine oškodovalo za projekt v vrednosti 20 milijonov evrov. Projekta širokopasovnega omrežja se bomo v občini lotili skozi javno-zasebno partnerstvo. Na šolskem ministrstvu pa so občini odrekli denar za ureditev Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci, za novogradnjo vrtca v Moravskih Toplicah in še nekaj manjših projektov, za katere je bila dokumentacija pripravljena v celoti. Osnutek proračuna za leto 2012 naj bi bil težak kakih 9,7 milijona evrov, za 100 tisoč evrov naj bi bila višja postavka na odhodkovni strani.To sredo so o predlogu proračuna odločali občinski svetniki,zato obširneje o občinski blagajni v letu 2012 v prihodnji številki Lipnice. Po vsej verjetnosti bo v občinski proračun vključen tudi projekt izgradnje vrtca v Moravskih Toplicah. Svetniki so precej besed namenili tudi stanju občinske ceste med Martjanci in Noršinci, ki je nujno potrebna asfaltne prevleke, ob njej pa bi bilo potrebno zgraditi tudi kolesarsko stezo ter pločnik. Svetniki so tudi sklenili, da bo Matejka Pajalič še naprej v.d. direktorica občinskega TlC-a, in to vse do izbora novega direktorja oziroma najdlje eno leto. Svetniki so tudi podprli pogodbo z lastnikom družbe Grede d.0.0., ki mora do konca decembra nakazati kupnino v višini skoraj 300 tisoč evrov, sicer bo Občina posegla po pravnih sredstvih, ki soji na voljo pri zaščiti občinskih interesov. Svetniki so izrazili veliko zaskrbljenost nad napovedanimi odpuščanji v Termah 3000, ko naj bi kar čez noč delo izgubilo 30 zaposlenih. Bojijo se namreč, da je bila pri tem kršena delovno pravna zakonodaja in da se pomurskih termam, ki so v lasti Save d.d. zaradi stalnega izčrpavanja ne piše dobro. b.c. Na podlagi 30. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02, 28/03) in 6. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo infrastrukturo za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, 110/09), izdajam naslednji SKLEP o indeksiranju obračunskih stroškov posameznih vrst komunalne opreme 1. člen Obračunski stroški posameznih vrst komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju, preračunani na enoto mere,t.j. na 012 parcele (Cp(i)) in na 1712 neto tlorisne površine objekta (Ct(i)), navedeni v 5. členu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo infrastrukturo za območje Občine Moravske Toplice, se indeksirajo v skladu z 2. točko 6. člena odloka in za leto 2012 znašajo: Ceste Obračunsko območje Cena EUR/m2 površina parcele Cpi Cena EUR/m2 neto tlorisne površine Cti Občina M. Toplice 2,12 12,01 Kanalizacija Obračunsko območje Cena EUR/m2 površina parcele Cpi Cena EUR/m2 neto tlorisne površine Cti ČN Bogojina 2,44 15,12 ČN Ivanci 3,82 9,94 ČN Martjanci, Sebeborci 3,08 14,30 ČN Lukačevci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Noršinci 2,50 14,31 ČN Tešanovci 3,20 12,06 4 MARIJA NEMEC, VSE NAJBOLJŠE ZA PRVIH 100! Ko so v nedeljo, 4. decembra, naše misli okupirale državnozborske volitve, se je pri Černelovih v Zgornjih' Moravcih slavilo. Njihova teta Marija Nemec je namreč na torti upihnila 100 sveč. Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poklonit kleni starki za njen častitljivi jubilej, sta bila tudi župan Alojz Glavač In podžupan Geza Džuban.Vrvež, petje, glasba in številni obiski Marije Nemec ni kdo ve kaj motilo.Tudi, ko ji je župan Alojz Glavač zaželel 101. in še kopico rojstnih dni za povrhu, so se Iskrice v njenih očeh prižgale, ko ji je dejal »že tem«, hip za tem mu je vrnila »ui,ul«. Življenjska zgodba Marije Nemec je podobna številnim usodam Prekmurk in Prekmurcev, ki so v začetku 20. stoletja zapustili domači krov In se podali na zdomstvo v Francijo ali celo čez veliko lužo v Ameriko. Marija je v Franciji preživela polnih sedem in pol desetletij. Na naše vprašanje o receptu za doživeta leta, nam je odvrnila, da ga ne ve, pa tudi sicer ženske živijo dlje od moških. Je pa celo svoje življenje trdo delala. Nek zdravnik, pri katerem je bila Vodovod Obračunsko območje Cena EUR/nT površina pa cele Cpi Cena EUR/m2 neto tlorisne površine Cti Občina M. Toplice 1,27 7,38 2. člen Sklep se objavi v občinskem glasilu Lipnica in na spletni strani občine. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Uporabljati se začne s 1.1.2012. Številka: 426-00036/2011-2 Moravske Toplice, 13.12.2011 Župan: Alojz Glavač, l.r. zaposlena dolga leta, ji je dejal, da če bi bile vse ženske kot ona, bi imeli moški veliko srečo. Njen mož jo je »spodil« v svet, ker so bili dolgovi. Najprej je delala na neki kmetiji, se preselila v mesto za hišno pomočnico, po dolgih letih dela pri nekem zdravniku kirurgi pa je odšla v zasluženi pokoj. Kar 49 let zdomstva je minilo, preden je prišla prvič domov. Dnevi pri Černelovih ji minevajo v poslušanju francoskih televizijskih programov, ker je oči več ne služijo najbolje. Giblje se bolj malo, ker je bila lani operirana. Kljuke vrat Marijine sobe so sl podajali številni, ki so prišli voščit prvi stoletnici v občini Moravske Toplice. Čestitkam in z željo še na mnoga leta se pridružuje tudi uredništvo Lipnice. 5 BOŽIČNA POSLANICA 2011 BOŽIČNO VOŠČILO - 2011 Spoštovane bralke in bralci Lipnice! V teh mrzlih zimskih dneh ljudje še posebej Iščemo in potrebujemo zavetje, toplino, mir, razumevanje.In če imamo to- pel dom, košček vsakdanjega kruha, ljubeče ljudi, si moramo vse to ceniti, kajti mnogi doma in po svetu tega nimajo, kajti škarje med revnimi in bogatimi se vse bolj in bolj razpirajo, ljudje pa se vse bolj in bolj zapiramo v lupino nevoščljivosti, napuha, sebičnosti... In to ne more biti ideal za nikogar, ki v srcu dobro misli. Zatorej podarimo eden drugemu toplo in prijazno besedo. Pomagajmo ubogim, bolnim, trpečim, tistim, ki so izgubili delo, kajti upanje, ki ga zasejemo, pomoč, ki jo ponudimo, lahko pomnoži srečotisočkrat. In kdor resnično odpre svoje srce lahko začuti, kako nas novica o rojstvu božjega Sina od tistega prvega trenutka na betlehemskih poljanah, pa vse do danes, tesno povezuje in daje upanje v prihodnost. Vsem, ki kakor koli trpijo, želim mnogo življenjskega optimizma, kajti ta je potreben, da lahko premagamo težave, ki so nas doletele in ovire, ki nas bodo še srečevale. V tem duhu vsem občankam in občanom naše občine, rojakom doma in v tujini, državljankam in državljanom naše lepe domovine, pripadnikom manjšin, vernikom, in tudi tistim, ki božič praznujejo le kot družinski praznik, zdomcem,... želim lepo praznovanje Kristusovega rojstva, čeprav leto, ki se Izteka mnogim ni bilo najbolj prijazno in najbolj naklonjeno. Vsi skupaj, še posebej pa najbolj odgovorni, poglejmo vase in vsi skupaj v svojem srcu izpovejmo: z ljubeznijo za lepši, srečnejši in boljši svet, kajti to si zaslužimo. Blagoslovljen in vesel Božič vsem želim, ter srečno in uspešno novo leto 2012 ki je pred nami. Spoštovani verniki in vsi ljudje dobre volje! Božična skrivnost zopet trka na vrata našega srca. Lučke na smrekah in zimskem zelenju prijetno osvetljujejo cerkve, domove, trge, mesta in vasi. Kot da bi hotele razbliniti temo misli in skrbi, ki se vsak dan sili v duše mnogih ljudi. Verni in neverni hrepenimo po razbremenitvi od težkih bremen, nepredvidljive sedanjosti in nič kaj obetavne prihodnosti. Vsi detajli lepih in žalostnih dogodkov pa se vendarle stekajo veno samo uro. Zgodovinski viri je ne zaznajo, toda ta ura je odločilna za vse človeštvo: rojstvo otroka v Betlehemu. Kaj nam še danes sploh pomeni ta otrok? Za nas kristjane je on Kralj ali Vladar. Ni takšen kralj, kot ga ponekod še danes posedajo na prestol. Niti ni vladar, kot si ga izbiramo na volitvah. Kralj ali vladar po človeški presoji mora biti vpliven, mora ustvarjati zgodovino, ljudje ga morajo spoštovati. Pri kralju ali vladarju se vse mora... Povsem drugačen pa je otrok iz Betlehema. On ne kriči, po cestah in izložbah sl ne dela reklame, ne ugaša tlečega stenja in ne prelamlja nalomljenega trsa (prim. Iz 42,2). Otrok iz Betlehema je ponižni Kralj. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta (prim. Jn 18,36). Toda njegovo veličastvo je ljubeče. Iz jaslic steguje svoje ročice, da bi objel vse ljudi. Rad bi objel vse otroke, še posebej tiste, ki živijo v težkih razmerah. Rad bi objel mlade, ki iščejo pot v življenje. Rad bi objel zakonce, predvsem tiste, ki trpijo zaradi ločitve. Njegove ročice bi se rade dotaknile vseh ostarelih, tudi tistih, ki so pred kratkim izgubili najdražjo osebo in sedaj čutijo breme osamljenosti. Otrok iz Betlehema bi se rad dotaknil ran vseh bolnikov, potolažil brezdomce, vse, ki ste ostali brez službe. Pri polnočni sveti maši in na sam božič bom razprostrl svoje roke nad oltarjem v soboški stolni cerkvi. Daroval bom sveto mašo za vse vas, spoštovani verniki in ljudje dobre volje. Prosil bom otroka iz Betlehema, novorojenega Jezusa Kristusa, da se dotakne vašega srca, vas potolaži in razveseli. Blagoslovljen božič ter blagodejno leto 2012 želim vsem! mag. Geza Erniša, škof Dr. Peter Štumpf soboški škof 6 Lipnica /1 ‘Karácsonyifénye^ íEste mikgr kigyúCnak,a karácsonyifények¿ a gyermeffori áCmofegy perore visszatérnek. Ekjjor a szemekjpen a szeretetfénye CángoC, s a gyertyafényénéC még a csiCCag is táncoC. Mikpr afenyo iCCata megérinti szívünk¿ ezen az estén, kjcsit az dCmokJpan is hiszün4 9Cem szeretnénfjmást, csaíjboCdogok^Cenni, és másokért a szokgttnáCis tobbet tenni JL rohanó viCágban megkpptafjafények, CiaCványak^a Hitetés fiaCványafa remények¿ iKem szeretnénkjnást, csak^Ciinni a szóban, oszintén szeretni, és 6ízni ajoban. Órizzükjneg a kgrácsonyunkfényét, S orizzüfja szeretetben vate hitünljreményét. Odisz ma este minkjs gyermekekjvagyunk¿ s gyermeteg vágyainknak,ma határt nem sza6Hatunk¿ Szeretet6en gazdag, békés karácsonyt, vaCamint boCdog és sikeres új esztendot kyvánofa Moravske ‘TopCicei Kpzség minden poCgáránaf Vugrinec Zsuzsi a Moravske TopCicei MMOlj Tanácsának.eCnóke Vsem občankam in o6čanom občine Moravske TopCice žedm bCagosCovCjene božične praznike ter veCikp zdravja, sreče in uspehov poíno novo Četo 2012. (predsednica M9CSS občine Moravske TopCice Zsuzsi Vugrinec NAZNANILO PRIHODA ADVENTNEGA ČASA V MARTJANCIH V Martjancih že tradicionalno prirejamo razstavo adventnih aranžmajev in drugih izdelkov, kije kot nekakšno naznanilo prihoda adventnega časa, kije že pred vrati. Izdelke, ki so rezultat dela pridnih rok naših članic in članov ustvarjalno rokodelskih delavnic, na ogled postavimo zadnji vikend pred prvo adventno nedeljo. Tako je bilo tudi letos. V soboto, ig. in nedeljo 20. novembra smo v dvorani vaškega doma v Martjancih na ogled odprli razstavo adventnih venčkov, adventnih aranžmajev sodobnejših oblik in druge izdelke vezane na čas adventa in bližajoči se prihod božiča. Razstava je bila dobro obiskana, vsekakor pa si želimo še več obiskovalcev, saj menimo, da so tovrstne razstave namenjene tudi izmenjavi kakšnih dobrih idej in predvsem druženju. Svoje izdelke bomo kot vsako leto predstavili tudi v Domu starejših občanov v Rakičanu in skupaj z varovanci izdelali kakšen praznični aranžma, da jim polepšamo praznični čas. Tovrstne priložnosti in povabila zelo radi sprejmemo, saj nas duhovno bogatijo in ni je lepše besede, kot je nasmeh na obrazu, ki smo ga razveselili in sijaj v očeh. Prisotni bomo tudi na adventnem senju v Moravskih Toplicah, kjer bo ponovno možno videti naše izdelke in poskusiti naš že tradicionalni božični sadni kruh, ki ga Marijanske gospodinje vsako leto spečejo za potrebe adventnega senja v Moravskih Toplicah. Vsak izdelek je unikaten in na vsakem je spretna človeška roka pustil svoj pečat in mu dodala svojo dodano vrednost. Prav vsak izžareva svojo lepoto in iz vsakega odseva vložen trud. Jasmina Papič Lipnica :: 7 AKTUALNO Ni ga čez dober nasvet ¥AROJO IMEJMO P@® KONTROLO-OPRAVILA ČEBELARJA V ©gMm® Bliža se konec leta, vsi čebelarji pa Imamo le eno željo -preživi naj čim več čebel In čim manj varoje. V tem času še nismo končali z opravili v čebelnjaku. Sedaj, ko v panju ni pokrite zalege, je najboljši čas, da število varaj, kije še ostala na čebelah, zmanjšamo na minimum. V pozno jesenskem oziroma zimskem času imamo na razpolago za zatiranje varoje oksalno kislino in Perizin.Tako oksalno kislino, kot perizin, kapamo po čebelah. Vedno si pripravimo svežo raztopino, ki jo pred uporabo segrejemo na 30 do 35°C. Med zasedene ulice doziramo točno 5 ml raztopine, kot je predpisano v navodilih za uporabo. Tudi med zimskim zatiranjem varaj mora imetnik čebel ugotavljati število odpadlih varaj na testnih vložkih. Odpad varaj beleži v DVP. V kolikor imetnik čebel ugotovi, da je v obdobju enega do treh tednov po aplikaciji zdravila pri posameznih čebeljih družinah odpadlo več kot 100 varaj priporočamo, da o tem obvesti veterinarja NVI, oziroma se odloči za dodatno zdravljenje. Pri vodenju evidence o odpadu varaj naj imetniku čebel svetuje preglednik, pri čemer upošteva navodilo veterinarja NVI. Pregledniki svetujejo čebelarjem glede pravilne uporabe testnih vložkov in ugotavljanja števila varaj pri čebeljih družinah, jim nudijo pomoč pri štetju varaj in vodenju evidence o odpadu varaj v DVP. Zaradi boljšega pregleda nad stanjem čebeljih družin glede varoze in glede načina zdravljenja je priporočljivo, da imetnik čebel podatke o opravljenem zatiranju in ugotovljenem odpadu varaj vpiše tudi v tabelo Evidenca o odpadu - Priloga 6 In jo posreduje veterinarju NVI do 01.02.2012. Jesensko - zimsko zatiranje varoje je zelo pomembno za preživetje in razvoj čebeljih družin v naslednjem letu. Če bo čez zimo na čebelah ostalo preveliko število varaj, bo zimska varoja spomladi v povečanem obsegu prešla v zalego, kjer se bo hitro namnožila. Razvoj družin bo slabši, pojeti bomo imeli probleme z močno okužbo z varajo in v najslabšem primeru bomo jeseni priča odmiranju družin. mag. Lidija Matavž, dr.vet.med. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO H ŠPORT S SVETOVALNO LU MS POMOČ 4 NtMuvvašoprilialml BREZPLAČNE POMOČI IN PODPORE Odrasli se, zaradi zahtev časa, potreb dela ali želje po osebnem razvoju vedno pogosteje odločamo za različne organizirane oblike učenja in izobraževanja. Pred in med vključitvijo potrebujemo ustrezne pomoči in podpore (finančne, informativno svetovalne, učne in druge) zato, da se sploh vključimo in da smo pri učenju uspešni. Za uspešnost učenja so pomembnetudi pomoči in podpore za vse različne prijetne in manj prijetne stvari,s katerimi sevživljenju srečujemo.Vsaj enkrat vvsakem življenjskem obdobju se znajdemo v položaju, ko potrebujemo informacije, pomoč in nasvet zato, da bi za dilemo, težavo ali probleme, s katerim se srečujemo, našli pravo rešitev. Z namenom, da na enem mestu zberemo različne oblike pomoči in podpor, ki so nam na voljo v regiji, smo pripravili spletno stran http://www.po-pomoc.si/ in brošuro z naslovom PoMoč, izdelavo slednje sta financirala Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad. V projektu so sodelovali Andragoški center Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zavod PIP M. Sobota in Svetovalno središče M. Sobota. Ponudba različnih brezplačnih pomoči in podpor je pestra in del tega nam je uspelo zbrati. V prihodnje želimo zbranemu dodati nove, s ciljem, da jih naredimo prepoznavne in dostopne vsem, ki jih bodo potrebovali. Vabimo vas, da se s pomočjo spletne strani prepričate, da v Pomurju delujejo organizacije, ki vam lahko v vsakem trenutku in ob različnih težavah predstavljajo nujno potrebno oporo. Kot je rekla dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: »Kdor prosi za pomoč,seje napotil po moč.« Alojz Sraka, vodja svetovalnega središča Murska Sobota Uspešni smo, kadar mislimo pozitivno, živimo optimistično in se veselimo življenja. Vse to sproži v nas neskončno ustvarjalnost. Vendar človek vsega ne zmore opraviti sam. Z roko sodelovanja smo močnejši! Turistično-infornatim center Moravske Toplice Ob iztekajočem se letu se vam zahvaljujemo za sodelovanje in želimo prijetne praznike ter mnogo osebnih in poslovnih uspehov tudi v letu 2012! Kolektiv TlC-a Moravske Toplice lca 8 MALA HIŠA MALA HIŠA, zavetišče za živali d.o.o., je bila zgrajena in odprta oktobra leta 2008 kot prvo zavetišče za zapuščene In izgubljene živali na področju Pomurja. Po treh letih svojega delovanja Imamo podpisane pogodbe o izvajanju storitev oskrbe in namestitve zapuščenih živali s šestindvajsetimi občinami iz pomurske regije. Zavetišče samo je bilo že od samega začetka izredno lepo sprejeto tako v lokalnem okolju - v vasi Lukačevci, kot tudi širše v pomurskem prostoru. Prekmurci smo ponosni na svojega rojaka Miška Kranjca In njegovo Povest o dobrih ljudeh in da tu res živijo dobri ljudje, se je kaj kmalu pokazalo tudi pri delu zavetišča. Ljudje so ga sprejeli za svoje, vedno več je bilo klicev s sporočili o izgubljenih in zapuščenih psih in mačkah, prebivalci so se Izredno hitro navadili, da se izgubljenega ali pa novega hišnega ljubljenčka začne iskati v najbližjem zavetišču. Kmalu smo organizirali tudi prve naravoslovne dneve za osnovne šole iz regije, v našem zavetišču opravljajo praktični del Izobraževanja dijaki obeh slovenskih biotehniških Izobraževalnih centrov, vključili smo se v projekt srednje zdravstvene šole - vključevanje hišnih ljubljenčkov v proces oskrbe starostnikov v domovih za ostarele, v sodelovanjem s Centrom za socialno delo omogočamo v zavetišču opravljanje družbeno koristnega dela, dijaki srednjih šol pri nas opravljajo »obvezne Izbirne vsebine«. Čez nekaj časa je bilo kvalitetno delo našega zavetišča opaženo tudi drugje. V sklopu Svetovnega prvenstva v oranju, ki je bilo leta 2009 v Moravskih Toplicah, nas je na priporočilo MKGP obiskala skupina akreditiranih novinarjev, ki so poročali s svetovnega prvenstva, bili so navdušeni nad kvalitetno in domiselno gradbeno Izvedbo samega zavetišča, nad umestitvijo v prostor, saj je zavetišče v neposredni bližini čistilne naprave Občine Moravske Toplice, tako, da ni nobenih problemov z odplakami in emisijami. Leta 2010 nas je Evropska komisija za razvoj podeželja kot primer dobre prakse povabila, da smo se v paviljonu Evropske komisije predstavili obiskovalcem radgonskega kmetijsko-žlvllskega sejma . V zavetišču Imamo 35 namestitvenih boksov za pse, 3 skupinske bokse za mačke, karantenski prostor, ambulanto, REPORTAŽA ► skratka vse, kar mora zavetišče Imeti, da izpolnjuje pogoje za kvalitetno delo. Vse to seda zgraditi, kupiti, toda ml smo ponosni na ljudi, ki delajo v zavetišču. V prvi vrsti moram navesti našo dolgoletno prostovoljko Ireno Baler, ki koordinira delo prostovoljcev, kateri prihajajo v naše zavetišče na sprehajanje psov. Čiščenje prostorov za živali, hranjenje živali v zavetišču in nadzor nad zdravstvenim stanjem in obnašanjem živali izvajajo veterinarski tehniki iz koncesio-n Ira ne veterinarske ambulante VETERINARIA MURSKA SOBOTA d.o.o., ki je tudi večinski lastnik zavetišča. V zavetišču je najmanj štiri ure vsakdan prisoten doktor veterinarske medicine, specialist za delo z malimi živalmi. Tudi neprekinjeno dežurno službo, ki jo zavetišče mora Imeti, Imamo organizirano skupaj z Veterinario. Delo v zavetišču torej poteka po visokih strokovnih In moralnih standardih, vsem, ki delajo pri nas je skupno to, da čutijo veliko odgovornost do dela, ki ga opravljajo, skupna jim je ljubezen do živali In pa zavest, da delajo nekaj lepega, potrebnega, nekaj, kar človeka nenehno bogati in ga dela Človeka. direktor zavetišča, Marjan Ivan KERČMAR, dr.vet.med. Spoštovani občani, želimo Vam lepe božične praznike in naj bo leto, ki prihaja radodarno z uspehi, ljubeznijo in zdravjem. Kolektiv podjetja Čista narava Lipnica 9 POŽARNA VARNOST IZVAJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV Požarna varnost in varstvo okolja Za požarno varnost, varnost življenja in premoženja, varstvo okolja in varčevanje z gorivi potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki varno delujejo in služijo svojemu namenu. Dimnikarji se vsakodnevno srečujemo s pogostimi napakami, ki ogrožajo varnost ljudi in njihovega premoženja. Z rednim in pravočasnim čiščenjem in pregledovanjem kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav skrbimo za požarno, okoljsko in zdravstveno varnost ter za racionalno rabo goriv. Vsak i mm saj v kurišču poveča porabo goriva za 3 do 4 %. Tako so toplotne izgube tudi večje in znašajo tudi do 20%. Prekomerno onesnažena kurilna naprava je velik porabnik goriva in onesnaževalec okolja. Kurilne in dimovodne naprave v katerih prekomerno nastajajo sajne obloge prekomerno onesnažujejo okolje in predstavljajo veliko požarno nevarnost. Sajne obloge v kurilnih napravah zmanjšujejo prenos toplote na vodo ali zrak, kar pomeni slabši izkoristekin s tem večjo porabo goriva,tertudi slabši vlek dimnika. Zakaj nastanejo sajne obloge? V kurilnih napravah na trdno gorivo sajne obloge nastanejo zaradi nepravilnega goriva (mokra drva, kurjenje iverice, lepil, plastike, svinjske kože, čevlji...), nepravilnega kurjenja (preveč nalagamo v kurišče, prenizka temperatura kurilne naprave), nepravilnega prezračevanja (ni urejen dovod svežega zraka, ki je nujno potreben za pravilno zgorevanje). Sajne obloge nastajajo predvsem v kurilnih napravah, ki so premočne za ogrevalno površino, ki jo ljudje ogrevajo in v kurilnih napravah na trdno gorivo, ki dosegajo nizko temperaturo vode v kurilni napravi. Voda v kurilni napravi mora biti najmanj 70 stopinj. V kolikor je voda izpod 70 stopinj, nastanejo mokre saje v kurilni in dimovodni napravi, ki se ob bolj intenzivnem kurjenju vnamejo. Zaradi tega pride do dimniškega požara, ki ogroža ljudi in njihovo premoženje. Zaradi dimniškega požara pride do večjega onesnaževanja okolja. V kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo z nadtlačnim gorilnikom nastanejo zaradi nerednega servisiranja gorilnika, slabega prezračevanja in tudi zaradi slabega goriva. Servis gorilnika je potrebno opraviti najmanj enkrat na leto. Pri servisiranju je potrebno zamenjati izrabljene dele, očistiti dovod svežega zraka in zamenjati cevi za dovod in odvod goriva. Kakšno je nepravilno gorivo? Nepravilno gorivo je tisto gorivo, ki vsebuje veliko vlage. Problem ni pri gorivu, kot je ekstra lahko kurilno olje ali plin, problem so bolj trdna goriva (drva, premog).Trdna goriva morajo vsebovati največ do 15% vlage. Drva ne smemo kuriti takoj, ko smo jih posekali, ampak jih moramo sušiti najmanj dve leti. Čim bolj suha so drva, tem boljši je izkoristek in tudi sama poraba goriva je manjša. V kurilnih napravah ne smemo kuriti odpadke, kot so plastika, avtomobilske gume,.. Kje nastanejo dimniški požari? Dimniški požari nastanejo na kurilnih in dimovodnih napravah, ki se ne vzdržujejo, oziroma se slabo vzdržujejo. Nastajajo tudi na napravah, ki so nepravilno vgrajene. Kako preprečimo nastajanje sajnih oblog? Z pravilno vgradnjo, uporabo in vzdrževanjem kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Nastajanje sajnih oblog preprečimo z uporabo pravilnega goriva. Dolžnost vsakega uporabnika. Vsak uporabnik kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav je dolžan prijaviti svoje naprave izvajalcu dimnikarskih storitev, ki jih mora strokovno pregledati in očistiti. V kolikor se pri pregledu ugotovijo pomanjkljivosti,se lastniku izda pisno opozorilo o napakah in se določi tudi rok, do katerega se morajo napake odpraviti. Po preteku roka dimnikar ponovno pregleda naprave.V kolikor uporabnik ni odpravil pomanjkljivosti, mora dimnikar o tem obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. ABD - dimnikarstvo Murska Sobota d.0.0. Trstenjakova ulica 2a, 9000 Murska Sobota Kakor vsaka snežinka, ki se ustavi na naši dlani, je vsak človek enkraten in drugačen. In vendar lahko samo z roko v roki svet objamemo v mir in razumevanje, si pomagamo v nesreči in delimo srečne in uspešne dni. Vsem občankam in občanom, še posebej pa prostovoljnim gasilkam in gasilcem občine Moravske Toplice želimo vesele praznike in mnogo sreče, zdravja in uspehov ter, da bi leto 2012 bilo leto brez nesreč. Gasilska zveza Moravske Toplice 10 POŽARNA VARNOST Gasilska zveza Moravske Toplice OKTOBER - NAJBOLJ PESTER MESEC OPERATIVNIH DEJAVNOSTI Oktober je že vrsto let mesec varstva pred požari. Tako v mesecu oktobru na nivoju društev, občinskih zvez, regij in države potekajo številne aktivnosti iz področja požarnega varstva in reševanja v primeru drugih nesreč. Z njimi gasilci, ki so najštevilčnejši in najpomembnejši del sistema zaščite in reševanja, preverjajo svojo operativno usposobljenost in seznanjajo ostale občane z nevarnostmi in načini zaščite pred njimi. Z nizom tovrstnih dejavnosti se je tudi letos vključila Gasilska zveza Moravske Toplice z vsemi 27 prostovoljnimi gasilskimi društvi. Na nivoju vseh treh gasilskih sektorjev so bile izvedene vaje in usposabljanja, ki so bile predvsem Izobraževalne in poučne. Preizkusila se je pripravljenost In usposobljenost za pravilno delovanje na požarišču (vodenje le-tega, delo vodje Intervencije, prihod ostalih društev na požarišče....) ter zaščita in reševanje objektov in premoženja ter ljudi. Za izvedbo vaj na določenih objektih (kmetijsko poslopje), so poveljniki sektorjev Izdelali potrebne elaborate, katere je potrdil župan. V sektorju Martjanci so vajo izvedli na kmetiji Jožeta Horvata v zaselku Brzinšček v Moravskih Toplicah. Sodelujoča PGD so bila aktivirana preko Regijskega centra za obveščanje s pomočjo pozivnikov. Aktivirana so bila tista bližnja društva, ki posedujejo avtocisterne oziroma rezervoarje z vodo. Podobna vaja In na enak način alarmiranja je bila izvedena v sektorju Bogojina In sicer na kmetiji Jožeta Puhana v Bogojini. Poleg vseh pet društev iz sektorja so vaji sodelovali tudi gasilci PGD Tešanovci in PGD Svete Ane v Slovenskih goricah, s katerimi je domače društvo pobrateno. Na obeh vajah je komunikacija med gasilci potekala preko UKV zvez, gasilci so bili v predpisanih zaščitnih oblekah, na praktični način pa je bilo tudi prikazano po- veljevanje in vodenje požarlšča. V duhu enega od temeljnih poudarkov letošnjih aktivnosti - reševanje ob nesrečah v bioplinarnah, so v sektorju Prosenjakovci pripravili praktični ogled blopli-narne v Motvarjevcih. Seznanili so se z možnimi ukrepi, potrebnimi za reševanje in gašenje vtem objektu.V Motvarjevcih so na ogledu sodelovali vsi poveljniki in namestniki sektorja, vodstvo osrednjega društva, gasilske zveze ter iz PGD Kobilje. Sodelujoči so lahko ugotovili, da motvarjevska biopllnarna ni tako nevarna, kot smo si do sedaj predstavljali. Ker v vaje, ki so bile širšega pomena, niso bila vključena vsa društva, so nekatera izvedla prikaze različnih oblik gašenja v svoji vasi (Mlajtinci,Tešanovci). V vseh enotah moravskotopliškega javnega zavoda Vrtci - Moravskih Toplicah, Martjancih, Bogojini, Filovcih, Fokovclh In Prosenjakovcih, so domači gasilci prikazali evakuacijo otrok ali pa prikaz in delovanje gasilcev na njihovem območju. Kot ugotavlja Jože Čarni, poveljnik GZ Moravske Toplice, so bile vse vaje dobro načrtovane in izpeljane. Na praktičnih vajah v Moravskih Toplicah in Bogojini so se sicer pojavile tudi nekatere pomanjkljivosti, ki bodo, z več tovrstnimi vajami in drugimi načini usposabljanj, odpravljene. Tudi na področju varstva pred naravnimi In drugimi nesrečami velja, da vaja dela mojstra. Predsednik Gasilske zveze Moravske Toplice Dušan Grof, ki si je ogledal večino aktivnosti, je bil zadovoljen z odzivom in pristopom vseh sodelujočih. Poudaril je, da je potrebno narediti kvalitetne analize in na podlagi njih pripraviti program za odpravo pomanjkljivosti. Največji poudarek je potrebno dati varnosti reševalcev in kvaliteti vodenja reševalnih akcij. Obe praktični vaji in še nekaj ostalih aktivnosti sl je ogledal tudi župan občine Alojz Glavač, kije najbolj odgovoren za požarno varnost. 11 REPORTAŽA ROČNODELSKA RAZSTAVA Na prelep sončen zadnji novembrski vikend so vse poti vodile v majhno vas ob madžarski meji, Prosenjakovci. V tamkajšnjem novem gasilskem domu je potekala že četrta samostojna velika razstava članic rokodelskega krožka kulturno-turističnega društva »Ady Endre« Prosenjakovci, ki je na eno mesto pripeljala nešteto ljudi z vseh koncev Prekmurja, prav tako pa so si razstavo prišli ogledat tudi z drugih koncev Slovenije, obenem pa prav tako s sosednje Madžarske. Na četrti razstavi so obiskovalci lahko občudovali izdelke, ki sojih skozi vso leto pripravljale pridne članice krožka -v izdelke je vloženega ogromno truda, vseh dvajset članic krožka iz kar osmih vasi pa je na vse izdelke izjemno ponosnih. Članice prihajajo iz Pordašincev, Čikečke vasi, Središča, Kančevcev, Kukeča, Andrejcev, Sebeborcev in seveda iz domačih Prosenjakovcev, tu pa tam pa jih pridejo obiskati še iz drugih krajev. Za to, da skozi vso leto članice zavzeto ustvarjajo,je najbolj zaslužena mentorica Margita Horvat ter njena prijateljica Irena, ki se vsako drugo nedeljo pripeljeta z Lendave ter nekaj uric preživita skupaj s članicami krožka. Razstava je bila torej že četrta po vrsti, potekala pa je kar dva dni. Prvi dan je ob otvoritvi potekal tudi kratek kulturni program, v katerem so nastopili malčki iz Prosenjakovske-ga vrtca, gostji Bara in Klara s svojim skečem ter pevke domačega pevskega društva. Oba dni so si obiskovalci ob ogledu razstave lahko postregli z domačimi dobrotami, ki sojih spekle gospodinje. In kako naprej? Kerje članic krožka ogromno,so se odločile in ustvarile kar svoje društvo. Rokodelsko društvo »Vrtnica« Prosenjakovci je tako pripravljeno na nove izzive in nove podvige z iglo, s katerimi se bo začelo spopadati v začetku januarja. Članice so si prihajajočim božičnim praznikom primerno privoščile nekaj počitka, ki jim je po celoletnem zavzetem delu nedvomno pripadal. In še to: vesele bodo vseh novih članic - v primeru, da se jim želite pridružiti,jih kdaj obiščite na kateri izmed njihovih uric, več informacij pa lahko dobite pri vodji društva, Suzani Malačič. Njena telefonska številka je: 031460 015. Članice rokodelskega društva »Vrtnica« Prosenjakovci vam želijo obilo lepih, nepozabnih dni v letu 2012,obenem pa obilo sreče, zdravja in preprostega veselja. Naj bo leto 2012 šivano z iglo harmonije in preproste sreče! KÉZIMUNKA KIÁLLÍTÁS November utolsó verofényes hétvégéjén minden út a magyar határ közeli kisfaluba, Pártosfalvára vezetett. A helyi új tüzoltóotthonban már negyedlk alkalommal szerveztek kiállítást a pártosfalvi Ady Endre Müvelodési és Idegenfor-galmi Egyesület kézimunka szakköre tagjainak alkotásaiból. A kiállítás számos látogatót vonzott a Muravldék mlnden részébôl, söt Szlovénla más vidékeirôl és a szomszédos Magyarországról is érkeztek érdeklodék. A látogatók, a negyedlk klállításon megcsodálhatták azo-kat az alkotásokat, amelyeket a szakkör húsz szorgalmas tagja - aklk egyébként nyolc faluból járnak össze - az elmúlt évben készített, és nem véletlenül, nagyon büszkék ezekre az alkotásokra. Klsfalu, Csekefa, Szerdahely, Kančevci, Kukec, Andrejci, Sebebord és persze Pártosfalva az a nyolc település, ahoi a szorgos kezü asszonyok élnek, ¡donként azonban más településekrol is csatlakoznak hozzájuk. Az egész évben zajló munka Horvát Margit mentor és Irén barátnoje valódi érdeme, hiszen ök minden második vasárnap eljönnek Lendváról, hogy közösen töltsenek el néhány órát a szakkör tagjalval. A szakkör tagjainak alkotásaiból készült negyedik kiállítás anyaga két napon keresztül várta az érdeklôdôket. A megnyltó napján volt egy alkalml kultúrmüsor ¡s, amelyben felléptek a pártosfalvi óvodások, Bara és Klára egy vldám jelenettel szóra-koztatták a kôzônséget, majd a hazal népdalkor tagjai énekel-tek. A kiállítás két napja alatt a látogatók, a háziasszonyok által készített flnomságokat is megkóstolhatták. És hogyan tovább? Mivel a szakkörnek nagyon sok tagja van, úgy döntöttek, hogy onálló egyesületet alapítanak. A pártosfalvi Rózsa Kézimunka Egyesület így felkészült a további kihívásokra, a hímzotüvel január elején indulnak akcióba. A közelgö karácsonyi ünnepekre való tekintettel, az egész éves munka után, a tagok most egy kis megérdemelt pihenöt vettek ki maguknak. És még valami: minden új tagot szívesen látnak - amennyi-ben szeretnének kôzéjük tartozni, további információkkal az egyesület vezetöje, Suzana Malačič szolgál. Telefonszáma 031 460 015. A pártosfalvi Rózsa Kézimunka Egyesület tagjai mindenki-nek felejthetetlen szép napokat, valamint sok boldogságot, egészséget és örömet kívánnak a 2012-es új esztendöben. Legyen az új év s harmonía és a boldogság szálaival kihímezve! Denis Malačič Denis Malačič 12 »TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK« NA OŠ BOGOJINA Učenci, učitelji in ostali zaposleni na OŠ Bogojina smo se v petek, 18. novembra zjutraj, pridružili vseslovenskemu projektu, katerega namen je bil izobraževati in ozaveščati šolajočo mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. Tako so 18. novembra učenci imeli za zajtrk na mizi živila slovenskega porekla, kar so otrokom in tudi nam podarili kmetje in kmetijska podjetja,čebelarji in živilskopredelovalna podjetja. Ker pa je pomembno tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja, smo del prve šolske ure namenili telesni dejavnosti. Pri projektu je aktivno sodeloval tudi župan Občine Moravske Toplice, gospod Alojz Glavač, ki se je udeležil zajtrka z učenci. Njegova prisotnost ob zajtrku z najmlajšimi je prav gotovo dodatno dvignila nacionalni pomen tega projekta. S tem je tako mladim kot starejšim poslal sporočilo, da predstavnikom lokalne skupnosti ni vseeno, kako se naši otroci prehranjujejo, hkrati pa podpirajo tudi vse v verigi, ki sodelujejo pri proizvodnji sveže in kakovostne hrane iz lokalne bližine. Naj se tudi v prihodnje po jutru dan pozna! Nataša Vrtarič. 05 Bogojina MIKLAVŽ OBISKAL FILOVSKE OTROKE Starši otrok iz Filovskega vrtca so skupaj z vzgojiteljicami organizirali prihod Miklavža in s tem razveselili tiste najmanjše in pa tudi že osnovnošolske otroke. Za uvod so starši otrok ter starejši otroci, ki so že prerasli vrtec, odigrali lutkovno-gledališko predstavo o plastenki, ki je neutrudno iskala svoj dom. Svoj dom na koncu najde v smetnjaku za plastenke, nato pa z ostalimi plastenkami na koncu odide v obljubljeno deželo, kjer jo reciklirajo in ji nadenejo novo obleko. Po predstavi je otroke prišel obiskat tudi dobri mož IZ ŠOL IN VRTCEV Miklavž, ki sta ga spremljala dva parklja, ki sta v porednih otrocih vzbujala strah in trepet. Otroci z vrtca so Miklavžu zapeli tudi dve pesmici, ki sta ga zelo razveselili. Najmlajši so vedeli, da dobijo šibe le, če ne ubogajo mamice (in atija) in jih večina zato ni dobila šib od parkljev, so se pa našli kakšni sončki, ki so še v pleničkah pa že nagajajo staršem kakor tisti večji otroci, ki pa so kar vsi po vrsti dobili šibe. Dogodka seje udeležil tudi predsednik krajevne skupnosti Filovci, Andrej Baligač. Marina Benkovič DOM HIŠA DOMAČA POZDRAVU ENA Tl, OB TEBI PREŽIVELA OTROŠKE SEM DNI. V CVETU MLADOSTI ZAPUSTILA SEM TE, POSLOVILA, ODŠLA POZABILA PA NE. PUSTILA SEM DRAGE, KI LJUBILA SEM JIH, A ZDAJ TEH LJUDI ŽE DOLGO VEČ NI. KO PELJEM SE MIMO,ZA HIP SE UZREM MAMICA VIDIMTE,V DUHU POMAHAJ Ml ŠE. SRCE KRVAVI, DUŠA BOLI, DOM JE LE EDEN, KI POZABITI GA NI. MAMICI V KRASNEM MAJU DAVNE NOČI Sl MAMICA ZLATA RODILA ME Tl. POVILA Sl NEŽNO ME S SKRBNO ROKO, ČAKALA NA OČKA, DA VRNIL SE BO. MOLILA, PROSILA Sl VEDNO BOGA, DA ZDRAVJE IN SREČO Ml DA. MOLITVE SO TVOJE USLIŠANE BLE, OTROK TVOJ ZDAJ MOLI ZATE. POČIVAJ V Ml RU MAMICA Tl, NAJ VEČNI POPLAČA VSE TVOJ E SKRBI. OB MISLI NATEBE SO SOLZNE OČI, A VEDI, DAV MISLIH Sl VEDNO Ml Tl. NAPISALA: MICKA SAMBT IZ LUKAČEVEC 13 JAZ - OSEBNO - BOJAN HORVAT DIMNIKARSKI MOJSTER 1. V katerem letnem času ste rojeni?... PO ZIMI 2. Kje ste rojeni?... MURSKA SOBOTA 3. Ura, ko ste rojeni?... 01.26 h 4. Poklic, ki ga opravljate... DIMNIKAR 5. Vaš sanjski poklic... DIMNIKAR 6. Vaša najljubša jed... SVINJINA 7. Jed, ki je ne marate... ZAJEC 8. Vaša najljubša pijača...VINO 9. Pijača, ki je ne marate... JE NI 10. Vaša naj ljubša barva... ČRNA 11. Vaša najljubša žival... PES 12. Vaš najljubši film... PETELINJI ZAJTRK 13. Vaš najljubši pevec/pevka... REBEKA DREMELJ 14. Vaš najljubši Igralec/lgralka... EVAMENDES 15. Vaš najljubši nakit... GA NE NOSIM 16. Kraj, ki bi ga želeli videti, pa gá še niste... JIH JE ŠE VELIKO 17. Vaš hobi... KOLESARJENJE 18. Najdražja stvar, ki ste jo kdaj kupili... HIŠA 19. Dejanje, ki ga obžalujete... KREDIT 20. Dejanje, na katerega ste ponosni... MOJA DRUŽINA ÉN - SZEMÉLYESEN - BOJAN HORVAT KÉMÉNYSEPRÓMESTER 1. Melylk évszakban született? ... TÉLEN 2. Hol született?... MURASZOMBAT 3. Hány órakor született?... 01.26 h 4. Foglalkozása... KÉMÉNYSEPRÓ 5. Álomfoglalkozása... KÉMÉNYSEPRÓ 6. Kedvenc étele... A SERTÉSHÚS 7. A „nem szeretem” étele... A NYÚL 8. Kedvenc ¡tala... A BOR 9. „Nem szeretem” itala... NINCS OLYAN 10. Kedvenc színe... A FEKETE 11. Kedvenc állata... A KUTYA 12. Kedvenc filmje... PETELINJI ZAJTRK 13. Kedvenc énekese... REBEKA DREMELJ 14. Kedvenc színésze... EVA MENDES 15. Kedvenc ékszere... NEM HORDOK ILYET 16. Egy hely, ahol még nem járt, de szeretné látni... SOK ILYEN HELY VAN 17. Hobbija... A KERÉKPÁROZÁS 18. A valamikor ¡s vásárolt legdrágább tárgya... A HÁZAM 19. Megbánt cselekedetei... A FELVETT HITEL 20. Amire nagyon büszke... A CSALÁDOM Pripravila BERNARDA KOROŠA PANTOVIÓ DECEMBERSKI ČAS Bliža se december in z njim praznični čas, ki se ga najbolj veselijo otroci. Veselje ob treh možeh, ki jih obiščejo v zadnjem mesecu leta je nekaj, kar otrokom vzbudi domišljijo in srečo. Ti trije dobri možje naj bi že stoletja tekmovali med sabo, vendar so kljub temu vsi prijatelji in širijo dobro voljo ter srečo naokoli. Prvi mož, ki obišče otroke je Sv. Miklavž ali tudi Sv. Nikolaj, ki jih obišče že prvi teden v decembru. Miklavž prihaja ponavadi peš ali z kočijo,ob njem pa so tudi angeli In parklji (hudiči) — eni za pridne otroke, drugi za tiste malo manj pridne. Nekatere starodavne legende pripovedujejo, da je bil Miklavž sin premožnih staršev, vendar je vse bogastvo, ki ga je kasneje podedoval razdal ubogim, zato se ga že od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. Njegov prihod vsako leto obeležujejo tudi naše župnije, ki poskrbijo da Miklavž vsako leto obdari otroke v župniji. 25. decembra pa obišče otroke že drugi dobri mož, ki ga poznamo kot Božička. Božiček, ki prihaja z severnega tečaja, obdaruje otroke v noči brez božičem, po pripovedkah pa naj bi jih obdaril tako, da se spusti navdzol po dimniku, do tja pa ga pripelje jelenja vprega. Njegov lik seje razvil v Ameriki in je novodobna mitološka osebnost, saj ga pozna človeštvo veliko manj časa kakor Miklavža. Ob novem letu pa otroke obišče še zadnji dobri mož, Dedek Mraz, ki prihaja z Rusije. Zanj je značilno, da otroke obdari v noči s 31. decembra na 1.januar. V Sloveniji velja zanj tudi, da je njegov drugi dom pod Triglavom in da je njegova žena babica Zima. Včasih se zgodi in kateri od treh dobrih mož „pozabi" obiskati kakšnega otroka, pa je bil le ta priden.Takrat je čas,da premislite starši, ki berete ta članek - ste bili vi pridni to leto, ste res povabili v vaše domove vse tri dobre može? Če niste, je potem letos skrajni čas da odprete vrata vsem trem in privabite otroško veselje v hišo ne le enkrat ali dvakrat, temveč trikrat v decembru. Marina Benkovič 14 » KNJIGA JE EDINA UČITELJICA, KI SE NE KREGA IN TEPE« Sterni besedamije nagovoril otroke in strokovni tim oddelka otrok od 4. do 6. leta starosti Žigov dedek, gospod Geza Erniša, ki sva ga s pomočnico vzgojiteljice povabili v našo skupino. Namen obiska je bil, približati otrokom začetke tiskanja prvih knjig in pisanja le-teh v našem, slovenskem jeziku. G. Erniša je prinesel s seboj veliko in zelo debelo knjigo, ki je imela kar nekaj kilogramov. Kako je težka, so lahko otroci tudi sami ugotavljali s tem, da sojo prijeli v roke. Nad težo knjige so bili presenečeni. Otroci so o knjigah predhodno že marsikaj znali, saj smo se v skupini že kar veliko pogovarjali o njih in sijih veliko tudi ogledali. Videli so zelo majhno knjigo, veliko le dva centimetra in zelo veliko knjigo o Popotovanju v daljne kraje. Na zastavljena vprašanja » Zakaj in čemu služijo knjige,« so g. Erniši otroci dajali različne odgovore: »knjige so zato, da jih beremo, gledamo, se iz njih učimo...« Pogovor se je razvijal dalje. G. Erniša je otrokom pripovedoval o tem, da nekoč ljudje niso znali pisati in brati.To je bilo otrokom tuje in hkrati smešno. Še bolj jih je presenetilo, da so smeli hoditi v šolo le fantje, ki so bili premožni, bogati. Dekleta niso smela v šolo. Otroke je seznanil tudi s tem, kako je leta 1548 Primož Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za razvoj slovenske književnosti. Začelje uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za slovensko tiskano besedo s prvo knjigo Katekizem 1550. Še v istem letu je Primož Trubar pripravil kratek Abecednik 1550, ker seje zavedal, da mora ljudi najprej naučiti osnov branja in pisanja. Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Morhartu vTubingenu.Tako je postal začetnik slovenske književnosti. Njegova zasluga je bila tudi ta, da morajo v šolo vsi, dečki in deklice, revni in bogati, saj naj bi vsi vedeli brati in pisati. Otroci so vse to poslušali z velikim zanimanjem in s tem spoznali »velikega in pomembnega« moža, Primoža Trubarja. Med drugim so otroci tudi izvedeli, da so nekoč ljudje, ko še ni bilo papirja, pisali na kožo živali, katero so prej posušili na soncu. Ko seje koža posušila, so nanjo pisali. Zelo poučna in hkrati zelo zanimiva tema je otroke pritegnila, čeprav je trajala skoraj uro. G. Erniša se je ob koncu obiska še prijazno ponudil, da nas obišče še enkrat. Takrat naj bi nam prinesel v vrtec redek primer knjige Biblija, ki je zelo dragocena in draga in ki jo ima le malokdo. Tiskana je bila v Nemčiji in to v mestu Nurnbergu. Sme sejo listati le z rokavicami, saj se sicer listi lahko poškodujejo. Ta dan smo vsi z nestrpnostjo in še večjo radovednostjo čakali in tudi dočakali. Že zjutraj so otroci spraševali, kdaj bo. majhen kazalec na uri pokazal devet, ko bo na obisk prišel Žigov dedek. Hitro je bila ura devet in tako smo dočakali obisk in tisto dragoceno, veliko knjigo. Shranjena je bila v rdeči usnjeni škatli, ki čuva knjigo pred poškodbami. Na knjigi so bile položene bele rokavice, s katerimi sejo sme listati. Zraven je bil tudi certifikat lastnika knjige. Ob videnem je v igralnici nastala tišina. Dedek si je nataknil rokavice in nam pokazal vsebino knjige. Občudovali smo neverjetno lepe, unikatne slike, umetnine, ki so okrašene z brušenim zlatom. Tako so napisane tudi inicialke v začetku vsakega teksta oziroma vsebine. Priložnost in srečo, da lahko vidiš nekaj tako dragocenega, so izkoristile tudi vse zaposlene iz naše enote, pa tudi ravnateljica Simona, in si knjigo z zanimanjem ogledale. Ta dan bo ostal za otroke in strokovne delavke enote v lepem, dragocenem spominu. Veliko poučnega, zanimivega in bogatega smo spoznali in doživeli. Otroci so se kasneje o tem še veliko pogovarjali. Na koncu smo se g. Ernišu zahvalili z albumom risbic, ki so jih narisali otroci, podarili pa smo mu tudi verižico iz perlic, ki sojo otroci sami naredili. Ob koncu nam je dedek povedal veselo novico,da si bomo v mesecu decembru lahko otroci in strokovni tim oddelka od 4. do 6. let ogledali , kako se tiskajo knjige v tiskarni. Obiskali bomo tiskarno Klar v Murski Soboti in spoznali proces tiskanja. Tega se vsi že zelo veselimo in komaj čakamo, da bo prišel ta dan. Za poučen, bogat In prijeten obisk se v imenu vseh otrok in strokovnega tima oddelka lepo zahvaljujem g. Gezi Ernišu in upam, da so še ljudje okrog nas, ki so pripravljeni deliti znanje tudi najmlajšim članom skupnosti, saj smo skupnosti potrebni in pomembni vsi, odrasli in otroci, ne glede na barvo, narodnost in nenazadnje tudi veroizpoved. Napisala vzgojiteljica Suzana Benčec. Fotografirala pomočnica vzgojiteljice Martina Lipaj. 15 »FČELE« V martjanskem vrtcu vemo vsi, da se pri čebelarstvu Klement najboljši med cedi! Življenje sodobnega človeka usmerja v videnja stvari, ki silijo naprej, zagotavljajo dobičke in prepoznavnost na tržišču. Kdo bi torej danes še želel biti odvisen od neštetih dejavnikov, krojijo usodo in udobje? Kdo bi še želel biti in ostati čebelar? Meglena, hladna jutra so zagrinjala prijeten prekmurski kraj. Tu še živijo ljudje, kijih miselnost sodobnega časa ni zajela v svoje okovje, ljudje, ki se s svojim delom zoperstavljajo vsem izzivom in smelo zrejo naprej. Njihova pričevanja so vrednote, ki trkajo na vest in neopazno vabijo, da upočasnimo korak in se zazremo v majhnosti, pisane z veliko začetnico. Četrtkovo jutro, 17. novembra je bilo. Za nekatere navadno, za nas, ki se vsak dan srečujemo v vrtcu Martjanci pa prav posebno. Pričakovali smo nevsakdanji obisk. Po malici smo se vsi zbrali v posebej pripravljenem prostoru. Tišina, pogledi usmerjeni v prihajajoča gosta, so bili odraz otroških pričakovanj, vedoželjnosti in radovednosti. Ko sta začela polniti mizo z medom in doma pripravljenimi medenjaki, pa smo vsi pozabili na meglo, ki nas je obkrožala. Toplina, ki je vela iz obrazov čebelarke Julčike in čebelarja Štefana, nas je zaobjela in ob njuni predstavitvi popeljala v svet čebel in pridobivanja medu. S pogovorom, ki je prerasel v pravo razpravo, so otroci obogateli za spoznanja, da je med pomembno živilo, hkrati pa tudi zdravilo. Neprijetno skelenje ob čebeljem piku, pa so tokrat otroci opisovali kot dogodek, ki so ga že izkusili, a jih ni nič bolelo. Njihovo zanimanje za čebelarjenje pa so stopnjevala zaščitna oblačila, ki so sijih otroci pomerjali in oblačili. Sledila je nazorna predstavitev satovja, posebne metlice , s katero nalahno pometejo čebele s satovja, ko želijo izcediti med in medu, ki sta ga podarila otrokom za mazanje kruha v petek, ko bomo tudi v našem vrtcu jedli slovenski zajtrk. Vsi pa smo se ob koncu srečanja še posladkali s sladkimi medenjaki.Tiste, ki pa jih je čebelarka Julčika navezala na zlate vrvice in so predstavljali zmagovalne kolajne, pa so otroci zavili in jih odnesli domov. V zahvalo za prijetno druženje, so otroci čebelarjema zapeli pesmico in ju obdarili s posebnim, za njiju izdelanim darilom. Čeprav smo si predhodno ogledali DVD »Kranjska sivka«, sta nas Klementova čebelarja prijetno presenetila in nam približala svet čebel v naši neposredni bližini. Povedala sta, da pozimi čebele počivajo, pomlad pa jih ponovno izvabi iz panjev. Njuno povabilo na obisk smo z veseljem sprejeli, saj nam je to druženje predočilo svet »malih delavk« kije tik ob nas, pa vendar nam malo znan. Milena Čemela PISMO IN PAKET DEDKA MRAZA Veselo smo zakorakali v mesec december, v katerem se bo zvrstilo marsikatero presenečenje, tako za otroke, kakor tudi za nas odrasle. Eno veliko presenečenje smo že doživeli. Ravno, ko smo v vrtcu telovadili, je zazvonil zvonec. Ker zvonec kar ni nehal zvoniti, smo se vsi skupaj odpravili k vhodnim vratom. Na vratih smo zagledali poštarja Izidorja. Le-ta nam je s poštnim avtomobilom v vrtec pripeljal paket in veliko kuverto. Otroci so se začeli spraševati, le kdo nam je poslal vse to, a smo »uganko« kaj kmalu rešili. Najprej smo odprli kuverto, v kateri je bilo pismo. Pismo, ki nam gaje poslal sam dedekMraz,namjevslovenskemjeziku prebrala vzgojiteljica Bernarda, v madžarskem jeziku pa vzgojiteljica Tea. Dedek Mraz nam je napisal, da nas bo tudi letos obiskal, a le, če bomo dovolj pridni. Poleg pisma nam je dedek Mraz poslal tudi velik paket, ki so ga odvili najmlajši otroci. Iz paketa smo ena po ena jemali stvari, ki so bile v njem. S skupnimi močmi smo ugotovili, da nam je dedek Mraz poslal jelke pričakovanja, na katerih so zvončki, na zvončkih pa datumi. Zvončkov smo prešteli petnajst in po koledarju, ki ga imamo na steni, smo ugotovili, da nam je dedek Mraz poslala jelke zato, da bomo vsak dan preštevali dneve do njegovega prihoda. Vse jelke, majhne in velike, smo dali na pano.Ta dan je zvonček s številko pet obrnil Nino, naslednji dan bo na vrsti kdo drug. Zvončke bomo vsakodnevno obračali vse do prihoda dedka Mraza. Z okraski, ki so bili še v paketu, smo okrasili del igralnice in del garderobe. Ker pa okraskov ni bilo veliko, smo se skupaj z otroki dogovorili, da se bomo v naslednjih dneh potrudili in jih naredili še nekaj. Do prihoda dedka Mraza bo vrtec okrašen tako, kot se za njegov prihod spodobi. Zapisala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantovič Fotografirale Tea, Sandra in Bernarda 16 SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV Razmišljanje o tem, kaj je dobro ali kaj je najboljše za naše otroke je značilno za vse, ki imamo opravka z otroci, tako starše kot vzgojitelje. Odgovori na vprašanje, kaj je za otroka dobro, pa se med seboj - glede na okolje in družbo v kateri živimo, razlikujejo. Vsekakor pa postaja splošno znano dejstvo, da je pismenost in vsakdanji stik s pisano besedo opogumljanje, bogatenje, krepitev in lepšanje človekovega mišljenja, pa tudi njegove duše. Knjiga je lahko tudi orožje in kdor ga ima - je močan - miselno, duhovno in čustveno. Našim otrokom v vrtcu, je teden otroka z geslom Pojdimo s knjigo v svet, popestrila in olepšala babica našega Timoteja, Verica To rok. Babica Verica je prišla v naš vrtec z debelo knjigo Najlepših pravljic ter skupaj z otroki izbrala pravljico z naslovom Sneguljčica in sedem palčkov. Otroke je pravljica zelo pritegnila, saj je babica Verica to zelo bogato in smiselno predstavila s svojim spreminjanjem glasu in otroci so se na čaroben način srečali s pravljičnimi junaki, ki so v njih vzbujali čustva. Ob koncu pravljice so otroci babico zasuli z najrazličnejšimi vprašanji, na katere jim je babica Verica z veseljem odgovarjala. Kot pribito pa drži dejstvo, da vse lepo hitro mine, tako tudi naš čas z babico. Babici Verici smo se zahvalili ter jo povabili, da nas še obišče, ko ji bo to čas dopuščal, in prebere še kakšno pravljico. Mihaela Žilavec DER HERBST IM WALD Znani slovenski pisatelj Slavko Pregl pravi,da so vvseh knjigah zbrani vsi zakladi človeštva, neskončne lepote in neskončna znanja. Ob tednu otroka, kije potekal pod geslom Pojdimo s knjigo v svet, je znani pisatelj zapisal: „Kdor s knjigo potuje v svet, vedno pripotuje na zeleno vejo". Potrebno pa je seveda imeti dobre knjige. Z namenom,, da otrokom popestrimo njim namenjen teden, smo v vrtec povabili Zarino mamico, Moniko Dobrijevič. Mamica je otrokom pripravila presenečenje-prebrala jim je zgočlbice v nemškem jeziku z naslovom Der Herbst im Wald -Živali v gozdu. Otroci so zgodbici z navdušenjem prisluhnili, čepravjezika niso razumeli, so zgodbico doživeli skozi ilustra- cije. Za naraščajočo motivacijo pa je mamica poskrbela, ko je k pripovedovanju vključila lutke - živali, ki si jih je doma pripravila in z njimi naše otroke prijetno presenetila. Po prebrani zgodbici so se otroci začeli odzivati, saj so se jim s pomočjo lutk, ilustracij in prepričljivega pripovedovanja mamice marsikatere živali iz zgodbice vtisnile v spomin. Še danes najpogosteje slišimo namesto ježek, Igel. Mamici Moniki,se najlepše zahvaljujemo za čas, ki ga nam je namenila in nas popeljala v svet zgodbice, ki je drugačen, kot ga vsakodnevno doživljamo. Mihaela Žilavec PLEŠEMO IN POJEMO Z ALENKO TOPLAK V vrtcu nas je obiskala plesna koreografinja Alenka Toplak, ki je že pred dvema letoma v naši enoti vodila plesni tečaj. Tako kot pred dvema letoma, smo je bili veseli tudi tokrat. Koreografinja Alenka bo skozi celo šolsko leto ob ponedeljkih prihajala v naš vrtec. Otroke bo učila madžarske pesmice, izštevanke, pa tudi madžarske otroške plese se bodo učili. V prvi urici skupnega druženja, so se otroci predstavili Alenki,ona pa seje predstavila njim. Nato smo zapeli in zaplesali in moramo vam sporočiti, da nam je bilo zelo lepo. Teta Alenka nam je obljubila, da bodo vsa naša srečanja prepletena s petjem in plesom in po prvi urici našega srečanja sodeč, ne dvomimo v to. Vsi skupaj že nestrpno čakamo, naslednje snidenje z njo. Bernarda Koroša Pantovič Lipnica 17 PARKLJI SO POREDNE OTROKE ODNESLI V PEČNICO Pogovor z Marijo Rous iz Ivancev Pričakovanje Miklavževega prihoda je vedno spodbujalo otroško domišljijo, tudi zaradi njegovega spremstva, parkljev, ki pri nas niso poznali šale. Več o parkljih in doživljanju božičnega časa nekoč smo izvedeli iz pogovora z Marijo Rous iz Ivancev, rojeno leta 1923, ki je samo za Lipnico obudila nekaj otroških spominov. Danes otroci pišejo Božičku. Komu ste pisali v vašem otroštvu, da prinese darila? Verovali smo, da darila prinese Jezušček, a v mojem otroštvu obdarovanja ni bilo.Tudi Miklavž je rad obdaroval, vendar se ne spomnim, da bi kaj dobila. Spomnim pa se bolj parkljev, ti so pogosteje hodili po vasi in smo se jih zares bali. Zakaj? Ker so poredne otroke stlačili v veliko »puto« na hrbtu, jih odnesli in jih vrgli v pečnico (jamo). Spomnim se, da smo v mali iži na mikloševo lupali tikvino seme, pa je prišel tudi parklin, pa ne pomagat, ampak le strašit. Kako ste praznovali praznični december v vašem otroštvu? December je bil že mesec, ko je bilo delo na polju opravljeno, zato je bilo na voljo več časa. Vsako jutro smo ves mesec hodili iz Ivancev v Bogojino k maši, k t.i. zornicam ob 6. uri, seveda peš. Še prej smo postorili vse potrebno v štali. Marija Rous iz Ivancev in »gelič«, okrašen kot nekoč, z jabolki in orehi v foliji Kaj pa božične dišave - po čem je dišalo takrat? To je bil vonj po pogačah, »genjenih« pogačah. Na t.i. sveti post, 24. decembra, smo vedno pekli krapce. Zanimivo je bilo, da so na ta dan krajčke krapcev dobile tudi krave; češ naj tudi one vedo, da je božič. Dišalo je še po »šklojcah«, sušili smojih doma, večinoma jabolka. Kakšna je bila dekoracija? Na »gelič« smo obesili kaj domačega, jabolka in orehe, zavite v zlato ali srebrno folijo. Barvo, t.i. bronzo, š katero smo barvali storže, smo kupili v Murski Soboti v židovski trgovini (Ašarovi), zdaj pa je tam šoping. Kakšna je bila božična večerja? Zaklali smo kokoš, zajca, bilo je dosti doma pridelanih dobrot. Povejte nam še kakšno voščilo! Šip šap, šip šap, danes je svetežnji dan, da bi zdravi veseli še dolgo živeli, v nebesa služili, potice delili! Zdravi zdravi, friški, friški, k moži k moži, k ženi k ženi, vijno pijte, nej vodau! Bog vam daj srečo, zdravje, veselje, v eton mladon leti vsega zadovole, dušnoga zveličanja pa največ! KEDVES OLVASOK! A Szloveniai Reformatus Keresztyen Egyhaz neveben, az alabbi nepi rigmussal kivanok minden joakaratu ember-nek bekes, boldog karacsonyt es aldott uj evet. Dicsoseg Istennek a magas mennyekben, Jo akarat, bekesseg az emberi szivekben! igy hangzott egykor az angyali szozat, Szuletesen Jezusnak, az Isten fianak. Mentek a bolcsek, mentek a pasztorok, Tiszteletet tenni az Isten fianak. Vittek a gyermeknek sok szep, draga kincseket, Tiszta, keresztyeni alazatos szivet. Jertek most hat ti is, minden keresztyenek, Vigyunk a Jezusnak alazatos szivet! Enekeljunk mi is a szent angyalokkal, Dicsoseg Istennek fenn a Magassagban. Hogy megertuk ismet Krisztus szuleteset, Tolthessuk orommel minden szent unnepet. A jovo uj evet is erjuk meg bekevel, Minden embernek sok boldog orommel! Adjon az Isten a jovo esztendoben aldast videkunkon, beket sziveinkben! Koszontom vegevel az a kivansagom, Erjenek meg sok boldog karacsonyt! Szivembol kivanom! Forras: Orog Istvan gyujtese; F&F Internacional Kft., Gyergyoszentmiklos Bodis Tamas 18 Štefan Šavel, trener NK Čarda Martjanci ZA NAMI USPEŠNA JESEN, PRED NAMI POMLADNI IZZIVI Za nogometaši tretje ligaša Čarde iz Martjancev je uspešna jesen. Zasedajo četrto mesto v lil. ligi vzhod, z enakim številom točk kot tretje uvrščena ekipa. Po jesenskih dosežkih sodijo nogometaši Čarde na tretje mesto med pomurskimi ligaši, takoj za Muro in lendavsko Nafto. O jesenskem delu prvenstva in o pomladnih pričakovanjih smo se pogovarjali s prvim trenerjem Štefanom Šavlom, za katerim sta že dve desetletji trenerskega dela. »Proti pričakovanju smo sezono sklenili zelo uspešno. Glede na kadrovski nabor smo uspeli sestaviti ekipo, ki jo krasita tako kvaliteta kot tudi morala.« Seveda nas je zanimalo, v kolikšni meri je ekipni duh, kvaliteta in tudi morala v ekipi plod trenerjevega dela. »Tretja liga pri nas je sicer še daleč od ravni III. lig v sosednjih državah, v Avstriji, Italiji ali Nemčiji, kjer gre za polprofesionalizem. Glede na finančne zmožnosti, ko mo obsojeni na amaterstvo, pa kaj več niti ne moremo pričakovati. Tudi pristop, organizacija kluba in vse drugo je pri nas drugačno kot pri sosedih. Vseeno pa bi ob tem pohvalil kompletno upravo na čelu s predsednikom Francem Kodilo, da v teh amaterskih razmerah zagotavljajo ekipi kar se da optimalne pogoje za delo.Tudi njim gre zasluga za dobre rezultate vjesenskem delu prvenstva.« Štefan Šavel ugotavlja, da so se z uspehi pričele polniti tudi tribune. »Problem nogometa v tretjih ligah je problem terminov igranja tekem. Ko se ozrem na svoje trenerske pričetke v Avstriji, so se tamkaj odločili za razsvetljavo na igriščih. Selitev termina igranja tekem na večerne ure je postal pravcati bum, tribune so se napolnile in strošek investicije seje klubom kaj hitro povrnil. Zato verjamem, da je tudi naša bodočnost v postavitvi razsvetljave, ki nam bo omogočila treninge v večernih urah, ko so nogometaši že iz služb, obenem pa bi z igranjem tekem v petek ali soboto zvečer privabili več publike na naš »sta- dion« v Martjancih.« Po njegovem je na tekmah premalo gledalcev, če upoštevate dejstvo, da si Čarda deli tretje in četrto mesto v lil. SNI. Štefan Šavel se je trenerskega dela v Martjancih lotil po 20 letnem treniranju različnih ligašev v sosednji Avstriji in pri nas. Za pomlad si želi, da bi ekipa ostala skupaj, o kakšnih okrepitvah ne razmišlja, saj jih materialna situacija ne omogoča. Želel pa bi si, da bi se v Čardo vrnili nekateri mladi nogometaši iz občine Moravske Toplice, ki sedaj igrajo pri drugih klubih. »Vsak nov igralec iz območja občine pomeni tudi 15 do 2 novih gledalcev, ki bi ga prišli gledat. Naš cilj je ohraniti položaj med 3. in 6. mestom v tretjeligaški druščini, kar bo lep uspeh. Temu so podrejene naše aktivnosti,« dodaja Štefan Šavel in mimogrede pohvali tudi delo v mlajših selekcijah. »Vseeno pa imam občutek, da je stroka rahlo zapostavljena. V vrhunskih evropskih klubih se z mladimi največ ukvarjajo nogometaši, ki so končali z aktivnim tekmovanjem. Na mlade prenašajo svoje bogato znanje in izkušnje.Tega nam še primanjkuje,« je ob koncu našega klepeta dejal Štefan Šavel, ko smo mu zaželeli čim več tekmovalnih uspehov v pomladnem delu prvenstva, ki se prične sredi marca 2012. b.c. Ko se staro leto bo poslovilo, s spomini za na pot se založilo, še isti hip bo novo leto vstalo, spet svežih nam pričakovanj bo dalo. Naj z zdravjem bo in s srečo darežljivo, doda naj še ljubezen neminljivo, pričara naj veselo nam zabavo, v težavah pa naj kaže pot nam pravo! Vse dobro v novem letu vam želi kolektiv MGM KONTOR in GOSTILNA MARIČ SEBEBORCI Lipnica 19 Na podlagi 21. člena Statuta Občinske športne zveze Moravske toplice in Pravilnika o proglasitvi najboljšega športnika, športnice, športnega društva in športnega delavca v Občini Moravske Toplice komisija za izbor športnika objavlja RAZPIS ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, ŠPORTNEGA DRUŠTVA IN ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2011 Razglasili bomo najboljšega (-0, -e): - športnika - športnico - športno društvo - perspektivnega športnika in športnico - zaslužnega športnega delavca II. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem (ime in priimek, letnico rojstva, bivališče, športna panoga udejstvovanja in ime društva (kluba) katerega član je predlagani, kratek opis uspehov in rezultatov športnika). Kandidati morajo imeti stalno bivališče v Občini Moravske Toplice. Predloge lahko podajo vsa društva, klubi, sekcije in šole ne glede na sedež in občani občine Moravske Toplice. III. Pisne predloge posredujte najpozneje do 9. januarja 2012 na naslov: OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE KOMISIJA ZA IZBOR ŠPORTNIKA LETA ‘ŠPORT IZBOR 2012’ Kranjčeva 3,9226 Moravske Toplice OŠZ Moravske Toplice Komisija za izbor športnika VZVRATNO V soboto, 26. novembra je v Filovcih potekala otvoritev razstave z naslovom Vzvratno, mlade umetnice Barbare Lenarčič. Barbara je predstavila svoja slikarska dela, ki so požela ogromno pohval. Razstavo je obiskal tudi župan občine Moravske Toplice, Alojz Glavač ter ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, ki jo obiskuje Barbara, Zvonko Kustec. Povabilu se je odzvalo lepo število ljudi, ki so bili nad razstavo in prireditvijo navdušeni. Predsednik krajevne skupnosti Filovci, Andrej Baligač pa je Barbari zaželel veliko uspeha v življenju in na področju umetnosti, ter da bi še kdaj bila kakšna njena razstava v Filovcih ali vsaj kje blizu in da bo takrat morda Barbara nosila naziv akademska slikarka in ne le slikarka, kar je danes.O razstavi je Barbara povedala med drugim na kratko, da je naslov razstave Vzvratno zato, ker je to nekaj obratnega od vsakdanjega življenja. Dejala pa je tudi, da ljudje naj v njenih umetninah ne vidijo negativnosti, da naj na njih gledajo z pozitivne strani in potrjeno je, da so obiskovalci na njena dela zagotovo gledali pozitivno.Ta razstava se je obeležila tudi kot Barbarina prva uradna razstava, vsekakor pa ne zadnja. PREDLOG ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, ŠPORTNEGA DRUŠTVA, PERSPEKTIVNEGA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICE IN ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2011 (ustrezno obkroži) Podatki o predlaganem (ime in priimek, bivališče, letnica rojstva, športna panoga udejstvovanja): Opis uspehov in rezultatov predlaganega: Ime in priimek predlagatelja_________________________________________________________________ naslov------------------------------------------------------------------------------ Podpis: 20 ‘Europe for Citizens’ Programme CWünsWg^ PREDSTAVITEV OBČINE MORAVSKE TOPLICE V HRVAŠKEM GRUBIŠNEM POLJU (Projekt Inter Cultural Unity of Citizens) Med 19. in 20. novembrom 2011 se je v Grubišnem Polju na Hrvaškem odvijalo sklepno srečanje partnerjev mednarodnega projekta „Inter Cultural Unity of Citizens", nosilec katerega je pobratena občina Blograd na Moru. Zaključno srečanje, katerega so se udeležili tudi predstavniki občine Moravske Toplice, je bilo povezano z aktualno prireditvijo - 9. gospodarskim sejmom - sejmom sira v Grubišnem Polju. Dvodnevno druženje Avstrijcev (Bad Ischl), Madžarov (Sellye) in Hrvatov (Biograd na Moru, Grubišno Polje) so popestrili tudi predstavniki iz občine Moravske Toplice. V okviru konferenčnega dela srečanja so občino predstavili župan Alojz Glavač, predstavnica občinske uprave Anita Čontala Pulič, predstavnica TlC-a Moravske Toplice Matejka Pajalič in predstavnik KS Filovci Andrej Baligač. Gorički sir je na sejmu sirov promoviral Vančo Laza-rovski iz ratkovske kmečke sirarne Gorički raj, člani folklorne skupine KUD Jožef Košič iz Bogojine so predstavili prekmurske folklorne plese, domače ljudske pesmi pa so še zapeli člani Pevskega društva Selo. Manjkalo ni niti doživetja prekmurske domače kulinarike. Za degustacije prekmurskih specialitet so poskrbeli člani društva Žlaki iz Sebeborcev - ponujali so tudi bujto repo iz kotla in tudi druge dobrote - rezultat vsega pa je bila prava izmenjava mednarodnih kulinaričnih dobrot. Nastopajoče pevke Pevskega društva Selo z županom Sebeborske »vražje« kuharice s kotlom sveže bujte repe Dogajanje so popestrila številna kulturna in turistična društva držav partneric.V okviru medkulturnega programa so nastopile številne folklorne skupine, za plesno vzdušje pa je tudi tokrat poskrbela klapa Romansa iz Biograda na Moru. Občina se zahvaljuje vsem sodelujočim za tako izčrpno predstavitev! Namen projektnih srečanj, ki so potekala v Blogradu na Moru, Ivancih in v Grubišnem Polju, je izmenjava kulturne dediščine. Pa tudi soočenje s kulturnimi - in drugimi - razlikami držav partneric. Nosilec projekta IC-SU-Inter Cultural Unity of Citizens je Občina Blograd na Moru., projektni partnerji so iz 4 držav: Slovenije (Moravske Toplice), Hrvaške (Grubišno Polje, Blograd na Moru), Madžarske (Sellye) in Avstrije (Bad Ischl). Predstavniki projektnih partnerjev, od leve: Alojz Clavač, župan občine Moravske Toplice, Ivan Čupič (vodja projekta) iz občine Biograd na Moru, Zlatko Maderuh, domačin, Ivan Knez, župan občine Biograd na Moru, Marija Jungič (občina Grubišno Polje), Attila Nagy (občina Sellye) jpruca : : : : 21 Si Svet za preventivo in varnost občine Moravske Toplice v letu 2011 ZADOVOLJNI Z OPRAVLJENIM Aktivnosti SPV so bile v letu 2011 zadovoljive, če pogledamo program dela smo lahko zadovoljni, ker smo v celoti realizirali načrtovano delo po programu. IZVEDBA POSAMEZNIH AKTIVNOSTI: 1. Stalna kontrola občinskih cest - pregledi cestne signalizacije In fizična stanja vozišč. 2. Kontrole in posvetovanja članov SPV okrog prometne varnosti na cestah občine M.Toplice. 3. Obhodi osnovnih šol in dogovori z vodstvi šol okrog varnih poti v šolo ( cestna signalizacija ) in dopolnitve varnostnih načrtov za prihode in odhode učencev v šolo in iz šole. 4. Izvedene priprave za občinsko tekmovanje » Kaj veš o prometu « za učence osnovnih šol občine (sodelovala tudi OŠ Puconci). Tovrstno tekmovanje je že 15. let edino v Pomurju. 5. Sodelovanje učencev osnovnih šol občine na medobčinskem tekmovanju v M. Soboti. 6. Sodelovanje pri pripravah in izvedbi kolesarskih izpitov na vseh šolah občine. 7. Izvedene priprave in akcija » Prvi šolski dan « ( sodelovali so tudi zunanji člani - Policija ) 8. Izvedene priprave za tekmovanje in tekmovanje Avto moto rally pod geslom » Vse za varnost prometa . « Tekmovalo se je v osmih razredih motornih vozil. To je edino tekmovanje, ki vključuje tudi paraplegike Iz Slovenije. 9. Stalna povezava z zunanjimi sodelavci ( Policijska postaja, ZŠAM in ostali) Poseben poudarek moramo oddati vodstvom osnovnih šol občine. Z njimi imamo zelo dobre odnose, če računamo, da preko svojih mentorjev skrbijo za vzgojo učencev pri varni vožnji v cestnem prometu. Dosegli so tudi to, da vključujejo starše učencev, ki delajo kolesarske izpite, da ti spremljajo kako se njihovi najdražji pripravljajo na samostojno vožnjo. TURISTIČNI UTRIP V OBČINI V LETU 2011 Število obiskovalcev TlC-a Moravske Toplice TIC Moravske Toplice je letos med januarjem in novembrom obiskalo skupaj 23. 724 obiskovalcev, kar je 6 % več kot v Istem obdobju lani. TIC množično obiščejo domači obiskovalci (89 %), med tujimi obiskovalci pa prevladujejo Avstrijci (8,4 %). Iz leta v leto se povečuje tudi obisk Italijanov in Angležev, letos pa tudi Čehov in Hrvatov. Podatke o nočitvah v občini Moravske Toplice bomo objavili, ko nam jih bodo posredovali vsi ponudniki. TIC M.Toplice Planet Zemlja je najbolj možno čudovito naravno okolje za življenje vseh živih bitij. Od njegovega zdravja je odvisno naše življenje, njegova prihodnost je tako tudi naša prihodnost. Pomemben delček k varovanju našega planeta prispeva tudi CEROP, na kar smo ljudje, ki živimo v tej lepi pokrajini ob Muri lahko ponosni, saj ta iz leta v leto spreminja svojo podobo in tako iz centra za ravnanje z odpadki postaja pravi ZELENI RUDNIK SREDI POMURJA. Veliko dobre volje v času božično novoletnih praznikov vam » želimo... in tudi v letu 2012 ne pozabite na naš slogan: VARUJMO OKOLJE, SAJ Sl GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! Kolektiv CEROP d.0.0. JAVNO PODJETJE CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PUCONCI d.0.0. Vaneča 81/b, 9201 PUCONCI Telefon: 02 545 93 10; faks: 02 545 93 16 E-mail: ¡nfo@cerop.si; internet: www.cerop.si 22 :::::::::: Lipnica NAGRADNA KRIŽANKA: pokrovitelj gostilna marič Hiša prekmurskih dobrot, okusnih pizz in drugih jedi Marjan Marič s.p., Sebeborci 46/a, 9221 Martjanci Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 17. januarja 2012 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice, s pripisom Križanka. Izmed prejetih pravilnih rešitev bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli vrednostni bon Gostilne Marič za 25,20 in 15 evrov. AVTOR: JANEZ DONŠA EKSPEDI- CIJA SEVERNO- AMERIŠKI MEDVED TANEK ZAŠČITNI PREMAZ NA PARKETU PEVKA PRODNIK DANIEL ORTEGA NEKDANJI KOŠARKAR ŽORGA ITALIJAN. FILMSKA IGRALKA PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA .. /ih jjjg * j -xT~ 1 ; apg SPREMLJE- VALKA, PART- NERKA . -V v/.; v ¡3p5 URADNA POTRDI- TEV LISTINE ji \jS , 1 BARVAR AVTOMO- BILOV |sili K55 m . ’H vSeSL pSlll Ppl NATRIJ ]■ Ipi OTOK V ALEUTIH V TIHEM OCEANU ¡•fESjgS & ^P<.> PLEN, ULOV (LOVSKO) v-T-; ZRCALO KRAJŠE DRAMSKO DELO LOČILO NA KONCU STAVKA ROMANA ZRNEC PREBIVA- LEC MONAKA JUŽNO- AMERIŠKO GOROVJE, KORDI- LJERE POPOLNA NEZAVEST AVSTRIJSKI POLITIK (JORG) GOVEDO IZ TIBETA KIKINDA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) SLOVENSKI KOŠARKAR (MARKO) LITINA, LITJE ORIENTAL. GOSTILNA LUNINA MENA, ŠČIP ZAJEM IN IZPUST ZRAKA IZ PLJUČ SUBOTICA TEHNIKA TISKA Z BAKRENE PLOŠČE VEDA 0 LETENJU Z LETALI MASTNA RIBA STOJEČIH VODA RADIJSKA SPIKERICA OSREDNJI PROSTOR RIM.HIŠE STVAR, PREDMET IGLA ZA KVAČKANJE JEZERO NA FINSKEM, INARI NASELJE NA DEŽELI NARODO- SLOVEC NARAVNA PODLAGA ZA GOLF POGODBA 0 NAJEMU LETALA PRIPADNICA MAVROV TEKSTILNI DISKONT DANIELA PESTOVA IBSENOVA DRAMA SLOVENSKI PESNIK (JANEZ) SNOV V CIGARETAH DOKTOR MONAŠKA KNEGINJA KELLY SUROVINA ZA TEKOČA GORIVA POSODA Z JEZUSOVO KRVJO, GRAL ELDA VILER VOJAŠKI POLOŽAJ DEBELA ROGOVILA NAMIZNI TENIS PERGAMSKI KRALJ, ATALOS OSLOV GLAS DOMAČA ŽIVAL, KI DAJE VOLNO 28.ČRKA AZBUKE NAPOVEDOVALKA KOROŠEC KRAJ PRI POREČU THOMAS ELIOT FILMSKA IGRALKA RINA KELTSKI PREBIVALCI BRITANIJE ŠPELA ROZIN MUSLIMAN. ŽENSKO IME TEBE KRAJ PRI ŠENTILJU HITRA PROMETNA POVEZAVA PRIPAD- NICA AVAROV KULTURNO SREDIŠČE VALONCEV V BELGIJI KLICA, POGANJEK Prayilna rešitev gesla prejšnje križanke: JELOVŠKOV BREG. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1. VILJEM KIANEC, FOKOVCI 8, 9208 FOKOVCI, 2. VLADIMIR KODILA, ADREJC114^9221 MARTJANCI, 3. CIRILVOGRIN, BOGOJINA 39,9222 BOGOJINA. Nagrajencem čestitke, nagrade prejmejo po pošti. Vesel Božič in srečno Novo leto vam želi križankar Janez Donša. Lipnica :::::::::: 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE DECEMBER 2011, JANUAR 2012 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com PREDBOŽIČNO TRŽNICA Ob četrtkih, petkih in sobotah v decembru. M. Toplice, v parku pred evangeličansko cerkvijo 22.12. 2011 23.12. 2011 24.12. 2011 i4.OO.-l8.OO TIC M.Toplice www.moravske-toDlice.com 02 53815 20 BOŽIČNI KONCERT Božični koncert vokalne skupine Zarja. M. Toplice, hotel Ajda,Terme 3000 25.12. 2011 20.00 Terme 3000 animacija@terme3000.si 041741 778 POHOD Z BAKLAMI K POLNOČNICI Pohod Iz Ivancev v Bogojino. Ivanci, start pred kapelo 24.12. 2011 22.00 Društvo Selenca Klavdija Koltaji 041 852 571 SREČANJE KRAJANOV Prireditev s kulturnim programom. Filovci, kulturna dvorana 26.12. 2011 14.00 KS Filovci Andrej Baligač 051 322 252 Manica Barbarič 041 68i 335 BOŽIČNO-NOVOLETNA TRŽNICA Tržnica s prazničnimi aranžmaji In izdelki domačih obrti. M.Toplice, park pred cerkvijo 26.12. -3O.i2. 2011, 14.00. -l8.OO 31.12. 2011, 9.00. -I4.OO TIC M.Toplice www.moravske-toDlice.com 02 53815 20 IGRICA ŽIVE JASLICE Predstavo izvaja Kulturno prosvetno društvo RogašovcL M. Toplice, Terme Vivat 27.i2.ll 19.00 Terme Vivat 02 538 21 06 POZDRAV JASLICAM Postavitevjaslic In prireditev ob pastirskem ognju. Bogojina, pil pred cerkvijo 27.12. 2011 18.OO TD Bogojina 031 234 812 SILVESTROVANJE V TERMAH VIVAT Tradicionalno silvestrovanje. Terme Vivat 31.12 .2011 Terme Vivat www.vivat.si 02 538 21 06 SILVESTROVANJ E V TERMAH 3000 Tradicionalno silvestrovanje. Terme 3000 31.12.2011 Terme 3000 www.terme2000.si 031 205 746 NOVOLETNI PLES Zaplešite v novo leto! Terme Vivat 1.1.2012 Terme Vivat www.vivat.si 02 538 21 06 USTVARJALNE ROKODELSKE DELAVNICE Tedenske rokodelske ustvarjalne delavnice, (vezenje, kvačkanje, izdelki iz gline...) Martjanci, dvorana vaškega doma Vsak ponedeljek 18.00.-20.00 TD Martin Martjanci Željka Hoblaj iasmina.DaDic@gmail.com 031 258 500 VINOGRADNIŠKO VINARSKI KVIZ V kviz so vključena vsa vinogradniška društva Prekmurja. Filovci, kulturna dvorana 6.1.2012 17.00 VSD Filovci Alojz Berden 041 733 946 POHOD TREH KRALJEV Pohod po filovskih goricah. Filovci, start izpred kulturne dvorane 7.1.2012 10.00 VSD Filovci Alojz Berden 041733 946 PREDSTAVA PLASTENKA Predstavo izvajajo starši otrok vrtca Filovci. M.Toplice, Terme 3000 14.1.2012 16.00 Vrtci Občine M. Toplice anlmacila@terme3000.si 041 741778 KARTANJE V ŠNOPSU ZA POKAL OBČI N E MORAVSKE TOPLICE Tradicionalno tekmovanje v igranju šnopsa. Krnci, gasilski dom 21.1, 2012 18.00 KS Krnci Štefan Hul h u 1 .stefa n @gm a i 1 .¡on 041 600 227 FOTOGRAFIJE TRIMESEČJA: 7. mesto 2. mesto Tadej Lainšček, Motvarjevci Tadej Pušnik, Filovci -POT -KLOPOTEC 3. mesto Bernarda Puhan, Ivanovci -PREPROSTA VELIČINA