III 19/1982
lili
19820877,11
lllllllllllllllllllll
COBISS •
ŠTEVILKA 11 — LETO II — DECEMBER 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
Vsem delovnim ljudem, upokojencem in štipendistom sozda Merx želimo srečno in uspešno novo leto 1983
Pred nami so zahtevne naloge
Prva seja delavskega sveta sozda Merx
Enaindvajseti december 1982. leta je bil sicer delovni dan, toda za sestavljeno organizacijo združenega dela je bil velik praznik. Ta dan so se namreč v prostorih
Medobčinske zdravstvene skupnosti v Celju prvič sestali novoizvoljeni. delegati delavskega sveta sestavljene organizacije. Po konstituiranju, izvolitvi pred-
sednika in njegovega namestnika ter imenovanju organov delavskega sveta so delegati razpravljali o razvojnih usmeritvah sestavljene organizacije za leto 1983 ter sprejeli spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje in Pravilnik o podeljevanju priznanj in pohval.
Novoizvoljeni člani delavskega sveta sestavljene organizacije so: Radovan Mrevlje iz delovne organizacije Zdravilišče Dobrna, Ana Cvetek, Branko Koštomaj, Antonija Novak, Franja Brulc iz delovne organizacije Gostinsko podjetje Celje, Marjana Brumec, Jožica Videršnik, Danica Družinec iz delovne organizacije Hoteli gostinstvo, Ivo Pajer iz delovne organizacije Gostinsko podjetje Košenjak, Milan Car iz delovne organizacije Turist Nazarje, Milena Vrečar, Marjan Rojnik, Valter Fangii iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, Alenka Ogorevc, Valentin Vidmar, Anica Štucl, Ivan Gajšek iz delovne organizacije Blagovni center, Ivan Lenko, Jože Petu-
šek, Ivan Kukovič, Emil Gregor, Stane Bodner, Marija Golavšek, Karel Kržan iz delovne organizacije Potrošnik, Avgust Punčuh, Drago Janžič, Ivanka Obrul iz delovne organizacije Dravinjski dom, Jožica Oman iz delovne organizacije Teko, Mjja Lotrič, Marija Čonč, Jože Polc iz delovne organizacije Tkanina, Alojz Turnšek iz delovne organizacije Moda, Julka Jovan iz delovne organizacije Savinja Mozirje, Dragica Lipovšek, Janko Plemenitaš, Janez Gračner, Alojz Recko, Ivan Boršnik iz delovne organizacije Kmetijski kombinat Šentjur, Branko Bezenšek iz delovne organizacije Kmetijske zadruge Celje, Alojz Cugmas, Anton Kuzman iz delovne organizacije Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Miloš Veršec, Vinko Križnik, Roman Jelenc iz delovne organizacije Kmetijska zadruga Laško, Peter Krušič iz delovne organizacije Reklama, Zlatko Privšek iz delovne skupnosti skupnih služb sozda.
Za predsednika je bil izvoljen Valentin Vidmar iz delovne organizacije Blagovni center.
/
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKATA V MERXU
Delovna organizacija Tkanina je bila gostitelj seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Celje, na kateri so predstavniki Menca uvodoma predstavili sestavljeno organizacijo, gostitelja Tkanino ter organiziranost družbeno političnih organizacij sozda. V nadaljevanju so člani predsedstva razpravljali o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa, o poročilu komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ter o poročilu o delovnih organizacijah, ki so v devetih mesecih letošnjega leta poslovale z izgubo.
Seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Celje bi morali tudi v bodoče čimveč organizirati v delovnih organizacijah, ker se samo na ta način lahko odgovorni sindikalni delavci seznanijo, kako so delovne organizacije organizirane, s kakšnimi težavami se srečujejo pri'svojem delu, kje so vzroki za to in kakšne so predlagane rešitve. Da je temu resnično tako, dokazuje tudi sklep te zadnje seje predsedstva, da se ena izmed naslednjih sej posveti organiziranosti in problematiki sestavljene organizacije Mera.
Vključevanje kmetov v sindikate
Zgolj članstvo in knjižica sta premajhen porok za uresničevanje želja po izenačitvi z delavci
Statut Zveze sindikatov Slovenije omogoča združenim kmetom, da lahko postanejo člani zveze sindikatov in se tako enakopravno vključujejo v samoupravni in družbeno politični sistem. Ta ideja, da bi združeni kmetje lahko postali člani zveze sindikatov, ni nova, prve sprejeme smo letos že zabeležili v Goriških Brdih, kjer je vstopilo v zvezo sindikatov že preko 600 kmetov.
V celjski regiji občinski sindikalni sveti niso posvetili večje pozornosti za vključevanje kmetov v zvezo sindikatov, čeprav je samo v sestavljeni organizaciji Merx preko 3000 kmetov kooperantov. Tako so osnovne organizacije v kmetijskih delovnih organizacijah bile prepuščene same sebi. Na sestankih s kmeti so jih sicer seznanili s pravicami in dolžnostmi članov zveze sindikatov ter vlogo in nalogami. To pa je bilo tudi vse, in seveda premalo, kajti kmetje, ki bodo vstopili v zvezo sindikatov, se dobro zavedajo, vsaj tako je bilo razbrati iz njihovih besed, da sta zgolj članstvo ih knjižica premajhen porok za uresničevanje želja po izenačitvi z delavci. Menijo, da si brez lastnega političnega dela v osnovni organizaciji sindikata gotovo ne bodo pridobili nekaterih pravic, zato si z vstopom v sindikat nalagajo tudi nekatere obveznosti, ki jih bo treba skupaj s tovariši iz združenega dela tudi izpolnjevati. Danes je osveščenost kmetov tolikšna, da jih na to ni treba posebej opozarjati. Jasno je, da kmetje ne bodo ustanovili svoje osnovne organizacije sindikata, ampak se bodo pridružili tisti sindikalni organizaciji, ki jim je po vsebini dosedanjega sodelovanja z delovno organizacijo najbližja.
Da bi presegli dosedanje pasivno stanje pri sprejemanju kmetov v zvezo sindikatov, je koordinacijski odbor ZS sozda sklical sestanek s predsedniki sindikatov kmetijskih delovnih organizacij, članic sozda, s predstavniki občinskih sindikatov tistih občin, v katerih imajo te delovne organizacije sedež in medobčinskim sindikalnim svetom kot nosilcem akcije. Žal pa se tudi tokrat nekateri odgovorni delavci za izpeljavo te akcije niso udeležili sestanka — predstavniki občinskih svetov zveze sindikatov Laško, Šentjur in Slovenske Konjice.
Po kritični oceni in analizi stanja sprejemanja kmetov v zvezo sindikatov je bil sprejet program vključevanja:
—	pripraviti sezname združenih kmetov, ki so po 19. členu statuta ZSS lahko člani zveze sindikatov (rok 31. 12. 1982)
—	opraviti razgovore z združenimi kmeti (rok 31. 12. 1982)
—	pripraviti in obravnavati osnutek pravil (rok 31. 12. 1982)
—	pripraviti predlog za formiranje sindikalnih skupin in evidentirati sindikalne poverjenike (rok 31. 3. 1983)
—	izdelati obrazec na podlagi katerega bomo ugotavljali upravičenost vključevanja v zvezo sindikatov (rok 31. 3. 1983)
—	svečan sprejem v zvezo sindikatov (rok 31.3. 1983)
Ta akcija sodi med težje naloge koordinacijskega odbora sindikata sestavljene organizacije. Njen uspeh ne bo odvisen samo od tega, kako bomo znali kmeta zainteresirati za vstop v zvezo sindikatov, mu povedati njegove pravice in obveznosti, ampak tudi od tega, kako se bodo vključevali še ostali nosilci celjske regije, kot so to sindikat, socialistična zveza in krajevne skupnosti.
19. člen statuta Zveze sindikatov Slovenije omogoča združenim kmetom, da lahko postanejo člani zveze sindikatov
- Član zveze sindikatov je lahko:
—	združeni kmet, ki pridobiva pretežni del svojega dohodka v temeljni zadružni organizaciji oziroma temeljni organizaciji kooperantov,
—	delovni človek, ki opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, če združuje svoje delo in sredstva v zadrugo ali se neposredno povezuje z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodeluje ter ima s tem položaj delavca v združenem delu.
Članstvo v zvezi sindikatov je prostovoljno. Delavci se včla-njujejo v zvezo sindikatov v osnovni organizaciji na podlagi izjave, da sprejemajo statut Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije.
Vodstvo osnovne organizacije je dolžno, da ob vstopu v članstvo seznani člana z njegovimi pravicami in dolžnostmi.
V novo leto
z dosedanjimi izkušnjami
Leto, ki se izteka, pomeni za vse ■ nas novo preizkušnjo, tako v gospodarskem in po litičnem pogledu. Vprašanje pa je, česa vsega smo se ob tem naučili. Izkušnje smo si nabirali na vseh področjih dela in življenja, zato je prav, da z njimi vstopimo v Novo leto, bogatejši za marsikatero spoznanje. Tudi na napakah smo se učili, čeprav so to drage metode, najdražje takrat, ko gre za vprašanja medsebojnega zaupanja. Vendar smo le uspeli z združenimi močmi zgraditi osnovo, na kateri bomo gradili naš nadaljnji razvoj.
Delavci Merxa, organizirani v sestavljeni organizaciji, predstavljate najštevilčnejši kolektiv v občini. Ob tem, da so vaše delo in delovni rezultati dnevno izpostavljeni in na očeh potrošnikov, je vloga slehernega še posebej pomembna. Preteklo leto pomeni tudi za vas obdobje intenzivne krepitve. Utrjevanje vezi in notranje organiziranosti ob dosedanjih izkušnjah bo tudi v prihodnje vaša glavna naloga in naša skupna skrb. Prav na tem področju se bo izkazala moč enotnosti — našega zaupanja za dosledno uresničevanje prioritetnih ciljev, kot sta proizvodnja hrane in preskrba prebivalstva. Nedvomno je na tem področju veliko narejenega.
Trdim, da so se tudi odnosi do teh vprašanj v naši občini v mnogočem spremenili oziroma jih spreminjamo. Nedvomno pa si zaupanje sami ustvarjate z vašim delom in odnosom do krajana, potrošnika in okolja, v katerem delujete.
Zavedajmo se, da so ustvarjeni rezultati dela doseženi v zelo težkih gospodarskih razmerah. Za obvladovanje vseh teh težav tudi v prihodnje pa bo potrebno še več odgovornega dela. Vsak na svojem mestu mora storiti tisto, kar mu je dolžnost.
Obdobje, v katerega vstopamo z letom 1983 ne bo lahko za nikogar. Ob večjih naporih in odločnih usmeritvah v boljše delo, z medsebojno pomočjo, nekaterih odrekanjih, bomo tudi uspeli v naših skupnih prizadevanjih.
Edi Stepišnik
V tem trenutku smo si vsi potrebni, ne glede na to, kje delamo in živimo. Osebno sem prepričan, da za dežjem pride sonce, če bomo uresničili vse tisto, kar smo se dogovorili.
Vsem delavcem v sestavljeni organizaciji Men Želim v letu 1983 veliko uspehov.
EDI STEPIŠNIK, predsednik SO Celje
Izteklo se je leto 1982
Načrte, ki smo si jih zastavili ob začetku leta, smo v glavnem uresničili
Veliko naporov je bilo potrebnih za ohranitev proizvodnje in uresničitev proizvodnih obveznosti, za oskrbo prebivalstva, kjer smo bili priče občasnim motnjam, za uresničitev programov gostinsko turističnega gospodarstva, pri čemer nekatere obveznosti prenašamo v prihodnje leto, ter za skladen in nemoten potek finančno blagovnih tokov v sestavljeni organizaciji in zunaj nje.
Mnoge naloge smo uspešno opravili, zahvaljujoč velikemu prizadevanju ljudi v vseh okoljih, od temeljnih organizacij in enot v njih, do delovnih organizacij in posameznih strokovnih delavcev in služb na ravni sestavljene organizacije.
Delali smo v zaostrenih gospodarskih razmerah, kar je vplivalo na to, da smo mnoge naloge, na primer na področju investicijskih vlaganj, reševali počasneje, da so bili potrebni dodatni napori za nemoteno oskrbo, kjer pa je predvsem v drugi polovici leta prihajalo do resnih motenj zaradi pomanjkanja praškov, mesa, kave, mleka, južnega sadja in še nekaterih izdelkov.
Oskrbovati 13,5 odstotka vsega slovenskega prebivalstva ni niti majhna niti enostavna naloga, toda naložena je sestavljeni organizaciji in z vso odgovornostjo jo moramo opravljati. Velike zagate zaradi pomanjkanja obratnih sredstev v večini temeljnih in delovnih organizacij ter finančne discipline so nemalokrat povzročale velike težave predvsem pri izpolnjevanju sprotnih obveznosti.
Poudariti pa je potrebno, da smo ob aktivnem in ustvarjalnem delu samoupravnih organov družbeno-političnih organizacij na vseh ravneh, poslovodnih sestav in vseh delovnih ljudi, združenih v sestavljeni organizaciji Merx, v letu 1982 ustvarili solidno osnovo za naš še hitrejši napredek, za večjo socialno varnost, za krepitev družbenoekonomskega položaja slehernega delavca v sestavljeni organizaciji ter za uresničitev stvarno zastavljenih skupnih razvojnih programov.
Leto, ki je pred nami, je leto nadaljnjih aktivnosti za gospodarsko stabilizacijo, za red in disciplino ter povečano odgovornost slehernega na delovnem mestu, za dohodkovno povezovanje ter združevanje znotraj sestavljene organizacije in širše, da bi tako lahko še bolje opravljali zadane naloge. Potrebni bosta velika vnema in smelost predvsem vseh odgovornih delavcev, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, da bi odpravili napake in pomanjkljivosti pri oskrbi, da bi proizvodni programi v
Franc Ban
vseh delovnih organizacijah stekli učinkovito, da bi gostinsko turistični razvoj uresničili v okviru programov ter da bi pri vsem tem okrepili notranjo trdnost, predvsem delovnih organizacij in sestavljene organizacije Merx kot celote.
Za vse to imamo dovolj znanja in sposobnosti, pa tudi pripravljeni smo za spopad s predvidenimi težavami.
V letu 1982, ki je bilo leto kongresov, smo sprejeli in tudi sooblikovali dovolj usmeritev, političnih dogovorov in sklepov za naše bodoče delo. Delovni ljudje, združeni v sestavljeni organizaciji Merx, zato z optimizmom stopamo v novo leto 1983.
Vsem delovnim ljudem sestavljene organizacije Merx želim veliko delovnih uspehov in sreče v novem letu 1983.
FRANC BAN,
predsednik kolegijskega poslovodnega organa
Prednostna naloga — izvoz
Kdaj bomo sprejeli sporazum za interno stimulacijo izvoza
Z gotovostjo lahko trdimo, da skoraj ni več sestanka na ravni sestavljene organizacije, da ne bi govorili o izvozu. Jasno je, da je to prednostna naloga, v katero nas sili trenutni gospodarski položaj. Dejstvo je namreč, da je vrednost izvoza naših delovnih organizacij izredno skromna, na drugi strani pa so zelo velike potrebe po uvozu, ki ga trenutno zadovoljujemo s prehodnim, kratkoročnim pridobivanjem deviz.
Za prihodnje leto planiramo za 18% večji izvoz. Da bi to dosegli, moramo izvoziti 372 ton mesa, 500 glav govedi, 450 ton jabolk, 8 ton hmelja, 16.000 vzrejenih zajcev, 285 konjev. Nove možnosti izvoza bomo iskali tudi med ostalimi delovnimi organizacijami, ki se danes še niso pojavile kot izvozniki, da bi na ta način zmanjšali nega-
tivno razliko med izvozom in uvozom. Po načrtu naj bi v letu 1983 uvozili za 10 milijard, medtem ko bi naj bil izvoz 5,5 milijarde. Seveda je pri uvozu samo za 6 milijard repromate-riala — kave.
O tem, kako se obnašamo v naši sredini glede izvoza, bi lahko izrekli še marsikatero kritično besedo, kajti nekateri se pomanjkanja deviznih sredstev ne zavedajo. Prav zato bi morali v najkrajšem času izdelati in sprejeti samoupravni sporazum ali dogovor o združevanju sredstev za interno stimulacijo in pospeševanje izvoza. Verjetno bi se tako delovne organizacije še bolj zainteresirale za čim večji izvoz, ker bi po tem sporazumu bile stimulirane zaradi pokrivanja negativnih razlik, ki nastajajo v izvozu!
Osebne dohodke v korak s poslovnimi rezultati
Poraba v letu 1983 naj bi realno padla za 10% (prej 5 %), osebni dohodki v gospodarstvu naj bi za 2 % zaostajali za naraščanjem celotnega dohodka organizacij združenega dela, v družbenih dejavnostih naj bi ta rast zaostajala še za dodatnih 5 %, v delovnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah itd. pa še za 7 %.
(Iz osnutka zvezne resolucije)
Naloge na področju preskrbe
Ocenjujemo, da bo preskrba z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi v letu 1983 dobra, če izločimo pralne praške, margarino in kavo ter nekatere proizvode bele tehnike. Pri teh proizvodih načrtujemo tudi v prihodnjem letu podobne težave kot v letošnjem. S samoupravnimi sporazumi so za leto 1983 zagotovljene naslednje količine osnovnih prehrambenih in drugih proizvodov.
Pokritje potreb ton	v %		
pšenične moke 20.290		91,9
koruze	11.000	78,6
sladkorja	8.000	100
olja	3.810	100
soli	2.800	100
testenin	1.000	100
riža	800	100
detergentov	2.200	78
Na področju sadja in zelenjave lahko pričakujemo, da bo založenost dobra, kakovost zadovoljiva in ni nevarnosti, da bi tega blaga manjkalo. Na področju industrijsko tehničnih izdelkov, tekstila, konfekcije in pletenin se ne pričakujejo bistvene spremembe ponudbe, kar pomeni, da bo še naprej prisotna določena desortiranost in nekoliko manjša ponudba zahtevnejših tehničnih izdelkov.
Posebej računamo na mlado generacijo, na njeno odločnost, da se bo odgovorno vključila v revolucionarni proces
V	predkongresne aktivnosti smo v osnovni organizaciji Zveze komunistov delovne skupnosti sozda vključili tudi področje evidentiranja možnih kandidatov za sprejem v ZK.
Med mladimi, prizadevnimi delavci, ki so s svojim delom pokazali idejno pripadnost naši samoupravni socialistični ureditvi smo evidentirali in sprejeli v naše vrste Darjo Kandorfer, delavko na področju prodaje gostinsko turističnih storitev.
V	aktivno delo se je vključila že kot dijakinja srednje šole, kjer je opravljala pomembne funkcije od predsednika komisije za družbeno ekonomske odnose, člana komisije za mednarodne odnose in še bi lahko naštevali. Po končani srednji šoli je nadaljevala študij na Visoki ekonomsko komercialni šoli, kjer je diplomirala iz turizma. Pred kratkim se je zaposlila v naši delovni sredini, kjer je z delom in aktivnostjo dokazala, da je mlada, perspektivna delavka, ki se bo ob dobrem mentorju izoblikovala v osebnost, od katere lahko v prihodnosti pričakujemo še mnogo.
Tudi v Dravinjskem domu so v času predkongresnih aktivnosti Zveze socialistične mladine v vrste Zveze komunistov sprejeli dve mladi delavki iz neposredne proizvodnje Anito Bombek in Marjano Vahter.
Želimo, da bi tudi vse ostale osnovne organizacije Zveze komunistov predstavile svoje novo-sprejete člane, njihovo delo in aktivnosti ter s tem dokazale svojo sposobnost vključevanja mladih delavcev v Zvezo komunistov.
'	ES
r
Izobraževalni center, da ali ne?
uetavci, odgovorni za izv janje kadrovske funkcije, c ganizatorji izobraževanja t predsedniki akcijskih konf renc Zveze komunistov sindikata so na posvetu o pr blematiki usmerjenega iz braževanja v praksi spre ji naslednje zaključke,
—	v okviru sestavljene organizacije je potrebno organizirati izobraževalno dejavnost tako, da bi se vsi delavci pod enakimi pogoji vključevali v vse organizirane vrste in oblike izobraževanja,
—	v ta namen se pripravi elaborat upravičenosti organiziranosti izobraževalne dejavnosti na ravni sozda,
—	za izdelavo projektne naloge organiziranje izobraževalne dejavnosti na ravni sozd, se predlaga delavskemu svetu, da potrdi komisijo v sestavi: Janez Krbavec, Tkanina Celjem Jožica Novak, Gostinsko podjetje Celje, Rezka Jančič, Kmetijska zadruga Laško, Marjana Zaveršek, Mlinsko predelovalna industrija Ana Peperko, delovna skupnost sozda,
—	nadaljnje aktivnosti za ustanovitev oziroma organiziranje izobraževalne dejavnosti na ravni sozda vodijo družbenopolitične organizacije posameznih članic in sozda.
Uspela konferenca
Dušan Burnik, predsednik OK ZKS Celje med komunisti delovne organizacije Blagovni center
Takoj po sprejetih gospodarskih ukrepih zveznega izvršnega sveta so komunisti Blagovnega centra sklicali problemsko konferenco o gospodarskih, samoupravnih in družbenopolitičnih razmerah v tej delovni organizaciji. Konference so se udeležili tudi predstavniki sozda: Žare Frančeškin, predsefauk akcijske konference ZK, Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa in Franc Petauer, direktor marketing sektorja.
Rezultati poslovanja za devet mesecev so razmeroma ugodni, je dejal direktor delovne organizacije Venčeslav Zalezina, kljub temu, da smo se srečevali z neka7 terimi težavami od izpada proizvodnje (kava, jtižno sadje) zaradi pomanjkanja deviz, do zagotavljanja zadostnih količin osnovnih življenjskih artiklov zaradi kreditiranja proizvodnje. Nadalje je spregovoril o politiki nagrajevanja v tej delovni organizaciji, o pianu dela za leto 1983 in nadaljnjem razvoju, kjer je predvsem poudaril gradnjo preskrbovalnega centra. Sposobni bomo opraviti svoje delo in naloge uspešno, če se bomo zavedali odgovornosti, ki jo imamo v okviru sestavljene organizacije in celotne družbe za normalno oskrbo, je dejal Venčeslav Zalezina, kljub temu, da nas pri delu ovirajo težave.
V razpravi je Albert Lebič zelo
kritično spregovoril o delu samoupravnih organov, ki se vse prevečkrat sestajajo na pobudo strokovnih služb. Zato bo potrebno v prihodnje razvijati sistem samoupravljanja z vidika odločanja delavcev. Dotaknil se je tudi vprašanja zaposlovanja ter honorarnega dela.
Povečati je potrebno aktivnosti za dohodkovno povezovanje
te delovne organizacije, je dejal Ladislav Zagoričnik. V nadaljevanju pa so direktorje temeljnih organizacij seznanili komunisti s problemi, s katerimi se srečujejo pri delu, o planih in razvojnih nalogah v prihodnje.
Razpravljalci so spregovorili še o stabilizaciji in programu dobrega gospodarjenja, o bolezninah, kadrovski politiki, splošnem ljudskem odporu, delu zveze socialistične mladine.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Franc Ban je poudaril, da je potrebno izostriti odgovornost slehernega člana zveze komunistov v osnovnih organizacijah, še posebno
danes, ko se gospodarstvo srečuje z velikimi težavami. Komunistom je podal oceno stanja trenutne založenosti z osnovnimi artikli prehrane in kakšne akcije se načrtujejo v prihodnje za še večjo založenost in odpravo potrošniške mrzlice.
Konferenca je bila v svojih besedah zelo bogata, konkretna, je poudaril predsednik OK ZKS Celje. Toda to še ni dovolj, važno je, kako vse te zaključke konference prenesemo v delovno okolje, v osnovne organizacije, kako jih rešujemo. Nato je novo-sprejetim članom zveze komunistov čestital ob sprejemu.
V mesecu oktobru je delovna organizacija Blagovni center posredovala maloprodaji 700 ton sladkorja in 300 ton olja.
Povprečni osebni dohodek v devetih mesecih znaša 12.848 din ali za 4 % manj kot v dejavnosti trgovine
Od 61 vabljenih komunistov je na konferenci prisostvo-
valo 41 članov, 16 se jih je opravičilo, 4 pa so izostali neopravičeno
Zaradi bolniškega staleža je stalno odsotnih 40 delavcev od 655 zaposlenih
Odločno se moramo upreti pritiskom izvršnih svetov občin celjske regije za graditev trgovin in marketov in
moramo nadaljevati našo začrtano razvojno politiko, v kateri ima prednost proizvodnja in predelava hrane ter izvoz
Premalo, oziroma skoraj nič ni bilo razprave med samimi komunisti, pač pa so razpravljali samo delavci s posebnimi poblastili, razen dveh disku-tantov
Zahtevne naloge sindikata
Krepiti sistem informiranja in samoupravno delavsko kontrolo
Na konferenci sindikata delovne organizacije Potrošnik so razpravljali o obveznostih in nalogah, sprejetih na nedavnih sindikalnih kongresih: o informiranju delavcev, o ukrepih zveznega izvršnega sveta, o nezaloženosti trgovin z mesom, praškom, kavo in1 podobno, o stabilizacijskih prizadevanjih, o nadaljnjem poglabljanju in utrjevanju samoupravnega in delegatskega sistema s poudarkom na njegovo vlogo pri odločanju. Ocenili so aktivnosti v drugih družbenopolitičnih organizacijah in organih upravljanja ter sprejeli naslednje zaključke:
■— izdelati sistem pravočasnega informiranja delavcev za samoupravno odločanje
znotraj delovne organizacije preko glasila,
—	dogovoriti se z marketing sektorjem sozda, da pri pripravljanju razdelilnikov za deficitarne artikle za posamezne enote obvezno sodelujejo predstavniki delovne organizacije Potrošnik,
—	izdelati poslovnik o delu samoupravne delavske kontrole (strokovne službe), aktivnosti za osveščanje delavcev o delu tega organa pa prevzamejo družbeno politične organizacije in organi upravljanja,
—	sklicati problemsko konferenco Zveze komunistov, na kateri se naj bi ocenilo uresničevanje vseh sprejetih programov v okviru delovne organizacije Potrošnik.
ES
Neodgovornost
delegatov
Sprejet je samoupravni sporazum o temeljih plana interne banke sestavljene organizacije za obdobje
1982—1985
Na petem zboru interne banke je bilo ugotovljeno, da je samou-.pravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana interne banke do sedaj sprejelo 36 temeljnih organizacij ali 83,7 %, kar pomeni, da ga je sprejelo le dve tretini članic. Čeprav je bil akt zelo dolgo v razpravi, ga nekatere članice vseeno niso osvojile.
Kje je vzrok za to, vedo one same. Naj samo naštejem tiste, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma: delovna organizacija Potrošnik (temeljna organizacija Prodaja Celje in Prodaja Ravne na Koroškem), Savinja Mozirje, Teko Celje, Dobrna Celje, Reklama Celje, Turist Mozirje in delovna organizacija Hoteli gostinstvo Celje (temeljna organizacija
gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem).
Nadalje so na zboru sprejeli delegati poročilo o investicijskih vlaganjih sozda Mera za obdobje devet mesecev letošnjega leta, predlog o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov ter tarife plačil za storitve, predlog za vključitev delovne organizacije Dobrna v interno banko, razpis volitev za delegate in njihove namestnike ter razrešili dosedanjega pomočnika direktorja interne (>anke Toneta Iršiča.
Naj na koncu omenim še neodgovornost nekaterih delegatov zbora interne banke, saj je od 43 delegatov bilo kar trinajst neopravičenih, tako da je bil zbor samo 67,5 % sklepčen.
----------—-------------------------------------— x
Iz dela sozda
Delavci, odgovorni za izvajan je.kadrovske funkcije pri članicah sestavljene organizacije, so se sestali na 8. strokovnem posvetu ter pripravili osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, usklajen s spremembami in dopolnitvami zakona o delovnih razmerjih. Poleg tega so obravnavali problematiko finansiranja proizvodnega dela oziroma delovne prakse učencev usmerjenega izobraževanja.	ap
Sestala se je komisija za pripravo delovnega osnutka Samoupravnega sporazuma o enotni metodologiji razvida del in nalog v sestavljeni organizaciji. Ugotovila je, da splošno združenje za blagovni promet še ni pripravilo osnutka samoupravnega sporazuma, ki bi zajemal tudi to področje, medtem ko sta tak sporazum dali v razpravo že splošno združenje za gostinstvo in turizem ter splošno združenje za kmetijstvo, živilsko industrijo in prehrano.	ap
Kolegij direktorjev sestavljene organizacije je na zadnji seji obravnaval spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih dokumentov Ljubljanske banke Splošne banke Celje in Ljubljanske banke Združene banke Celje ter predlagal konkretne pripombe in predloge na posamezne člene. V nadaljevanju je obravnaval rezultate poslovanja sestavljene organizacije ter sprejel sklep, da se ocena zagotavljanja preskrbe z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi tedensko posreduje vsem izvršnim svetom občin in svetom potrošnikov, v katerih je prisoten sozd Mera. Za poročila je zadolžen marketing sektor. Po razpravi o planu investicijskih vlaganj za leto 1983 so sprejeli sledeče zaključke: osvoji se celoten kompleks vlaganj v agroži-vilstvo, pripravi se predlog združevanja sredstev za investicije, ki so izrazito izvozno usmerjene in za tiste investicije v zasebnem sektorju, katerih program se nanaša na izvoz. Člani kolegija so sprejeli sklep, da se plan izvoza za leto 1983 poveča za 18 % nasproti letu 1982 ter da morajo vse delovne organizacije vložiti maksimalne napore za čimvečji izvoz in uresničevanje zastavljenih izvoznih planov.
Obilna sadna letina je omogočila našim kmetijskim proizvajalcem, da so letos ponudili prehrambeni industriji znatne količine industrijskih jabolk. Kmetijski kombinat Šentjur in kmetijske zadruge Slovenske Konjice, Laško in Celje so razpolagali s preko 3.000 tonami industrijskih jabolk. Do sedaj je marketing sektorju uspelo zagotoviti prodajo preko 2.000 ton jabolk proizvodnim organizacijam Fructal Alko Ajdovščina in Duplica, Dana Mirna na Dolenjskem, Presad Gabrovka, Bel-sad Črnomelj, po ceni 4 do 4.50 din za kg franko tovarna, dočim so delovne organizacije Etol Celje in Vital Mestinje prevzele le manjše količine industrijskega sadja.
Za uspelo kreacijo razstavnega paviljona na Zagrebškem velesejmu je naša sestavljena organizacija prejela posebno priznanje od organizatorjev Zagrebškega velesejma. Projektant je bil delavec razvojno investicijskega sektorja Žare Presinger. Čestitamo.
V	mesecu novembru je delovna organizacija Blagovni center, temeljna organizacija Prehrana prodala na širšem regionalnem območju preko 600 ton pralnih praškov. Normalna mesečna potrošnja na tem območju se ocenjuje na ca.200 ton, kar pomeni, da so si potrošniki ustvarili primerne zaloge.
Preskrba z močnimi krmili je skozi vse leto problematična, pomanjkanje deviznih sredstev onemogoča reden dotok ribje moke, sojinih pogač in premixov iz uvoza. Kot posledica takšnega stanja je bila ukinitev vzreje brojlerjev v okviru Kmetijske zadruge Celje.
Dobava pesnih rezancev bo minimalna, ker proizvajalci izvažajo maksimalne količine zaradi ugodne izvozne cene. Vloženi so skrajni napori, da bi zagotovili vsaj 1.000 ton pesnih rezancev.
Marketing sektor je preko Kmetijske zadruge Celje zagotovil sorazmerno dober izvoz konj v Italijo. V kratkem času je bilo izvoženih preko sto konj. Javljajo se še novi kupci iz Italije in Avstrije. V prihodnjem letu bi lahko prodali najmanj 1.500 konj.
V	prihodnjem letu bo izšla prva številka Poslovnega informatorja, je bil sklep kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije, da bi tako naši najodgovornejši družbeno politični delavci, samoupravni organi, individualni poslovodni organi in strokovne službe bili sproti seznanjeni z napori, prizadevanji, uspehi in problemi sestavljene organizacije in njenih članic pri proizvodnji hrane, oskrbi občanov ter razvoju gostinsko turistične dejavnosti. Poslovni informator bi izhajal dvakrat mesečno v obliki ciklostiranih informacij.
X_________________________________________________________J
.	X
ČE ŠE NE VESTE...
V	delovni organizaciji Reklama zaračunajo izdelavo fotografije (13 x 18) 260 dinarjev in sicer sam posnetek 180 din in
i 80 din fotografija. Za enako delo pa vam v delovni organizaciji Fotolik (ki pa ni v sestavu sozda) zaračunajo samo 144 dinarjev. Kje boste v prihodnje naročili fotografiranje in izdelavo slik, pa se, dragi bralci, odločite kar sami. Menim, da odločitev ne bo težka.
V.________________________________________________________ J
December 1982
Kako gospodarimo
Temeljni cilji razvoja
sozda Mera Celje v letu 1983
1.	Prizadevali si bomo doseči večjo stopnjo dohodka v TOZD in v dejavnostih glede na vložena sredstva in delo, povečali produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja.
2.	Povečali prizadevanja za izboljšanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti SOZD in DO, racionalno gospodarili z družbenimi sredstvi ter optimalnim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti.
3.	Zagotoviti nadaljnje dograjevanje dohodkovnih odnosov v merilu DO in SOZD in doseči večjo stopnjo medsebojne poslovne povezanosti.
4.	Razvijati samoupravne odnose in doseči učinkovitejše delo samoupravnih organov TOZD, DO in SOZD.
5.	Zagotavljati socialno in materialno varnost delavcev v okviru materialne možnosti.
6.	Povečati proizvodnjo hrane za domači trg in izvoz, pospeševati razvoj kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju. V izvoz več kmetijskih pridelkov (živino, meso, sadje, jagodičevje).
7.	Pospešeno pričeti z obnovo obstoječih nasadov z izvozno zanimivim sadnim izborom.
8.	Zagotavljati nove oblike in možnosti proizvodnje ter plasmaja zelenjave za potrebe industrije in trga.
9.	Razvijati program kunčereje, konjereje in ovčjereje.
10.	Usposabljati kmetijske površine za povečano pridobivanje krmnih rastlin.
11.	Poleg trgovine z živili in tekstilom razvijati trgovino s tehničnim blagom.
12.	Skupaj s krajevno skupnostjo obvladovati probleme oskrbe in širine kapacitet.
13.	Razvijati zmogljivost in kakovost storitev v hotelski, gostinski in turistični dejavnosti.
Informacije sektorja za razvoj in investicije
Silosi za žita
V letošnjem letu je bila realizirana naložba v silose za žito, katere investitor je bila delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija. Gradnja se je pričela 19. marca, otvoritev pa je bila 21 julija. Če odmislimo nekaj težav pri dobaviteljih tehnološke opreme, so vse aktivnosti potekale v skladu s predvidenimi roki. Kot zanimivost naj še dodamo, da investicija ni terjala nobenih podražitev.
Priprave, organizacijo izvedbe in gradbeni nadzor je opravljal sektor za razvoj in investicije sestavljene organizacije. Skupna vrednost naložbe znaša 87,779.000 dinarjev, izvajalca pa sta bila Gradis za gradbena dela in Mlinostroj za opremo. Investicija je bila delno financirana iz združenih sredstev članic sozda Mene.
Kunčereja
V gradnji je hlev za 500 kunčjih samic v Rimskih Toplicah. V okviru prve faze programa kunčjereje se pripravlja montažna klavna linija ter sušilnica kož v Laškem. Nosilec programa je Kmetijska zadruga Laško, program pa se pripravlja in izvaja ob koordinaciji sektorja za razvoj in investicije. Skupna vrednost naložbe v prvi fazi znaša 20.500.000 dinarjev. Proizvodnja kuncev je namenjena italijanskemu tržišču in predstavlja začetek realizacije meddržavne pogodbe, ki bi naj do leta 1987 zagotovila najmanj 50.000 kuncev za izvoz v vrednosti ca. 2.600,000.000 lir. Pri realizaciji programa so vključena združena sredstva sestavljene organizacije v vrednosti 4.050.000 dinarjev.
Zagorje
V decembru je bila realizirana izgradnja samopostrežne prodajalne v Zagorju v izmeri 156 kv.m neto prodajnega prostora in 46 kv. m. bife. Skupna vrednost naložbe znaša 17.545.000 din, investitor je Tkanina, temeljna organizacija Potrošnja Zagorje. Z izgradnjo so krajani ožjega Zagorja pridobili kvalitetno ponudbo osnovnih življenjskih potrebščin. Prodajalna je bila realizirana kot nadomestna zmogljivost po rušitvi — uki-nitivi živilske prodajalne v neposredni bližini. Pri financiranju izgradnje so bila vključena tudi združena sredstva sestavljene organizacije.
Regijsko prehrambeno preskrbovalni center Celje
Izgradnja kvalitetnih skladiščnih zmogljivosti predstavlja osnovo za racionalne pretoke blaga ob Večjih možnostih zagotavljarija zadostnih zalog kritičnih artiklov. Nujnost po tovrstnih zmogljivostih je vodila k odločitvi, da je izgradnja regijsko prehrambeno preskrbovalnega centra uvrščena na prvo mesto v programu naložb za leto 1983 oziroma za tekoče plansko obdobje. Investitor te naložbe je delovna organizacija Blagovni center, temeljni organizaciji Prehrana in Agro-promet. Investicija je v zaključni fazi izdelave investicijsko tehnične dokumentacije. Predviden pričetek gradnje je spomladi 1983. Vrednost celotne naložbe znaša ca. 290.000.000 dinarjev. Pokrivanje virov financiranja pa poleg lastnih sredstev investitorja zagotavljajo še sredstva članic sestavljene organizacije, sovlagateljev, dobaviteljev, rezerv, izvajalcev, bank.
Tone Petek
_______________________________/
Ocena gospodarskih gibanj v sozdu Mera
Izhajajoč iz predhodne analize izvršitve plana v letu 1982 je nujno, da se v vseh okoljih naj-odgovorneje in v največji možni meri zavzemamo za čimbolj dosledno izvrševanje nalog in ciljev sprejetih v samoupravnih sporazumih, planih, sanacijskih programih in drugih aktih, da bi tako dosegli čimugodnejše izhodišče za gospodarjenje v letu 1983, ki bo še težje od letošnjega leta.
V prihodnjem letu za razliko od zadnjih dveh ni mogoče računati z visoko rastjo realizacije oziroma celotnega prihodka in dohodka. Stopnja inflacije bo znašala konec leta 1983 po uradnih napovedih 20 %, čeravno bi kazalo v praksi upoštevati vsaj 30 % rast z upoštevanjem, da bo stopnja uresničena, v kolikor bomo resnično v plan vgradili vsa predvidena stabilizacijska prizadevanja.
Trgovina na drobno Glede na kazalce iz preteklih let ugotavljamo, da je promet na drobno upadal v zadnjih letih, čeravno je v začetku tega srednjeročnega obdobja trgovina beležila realno rast 3 — 4%. Izhajajoč iz trenutnih gospodarskih razmer (pomanjkanje blaga, upadanje kupne moči, RVC) ter podatkov letošnjega leta predlagamo fizični porast
realizacije v letu 1983 v SOZD v trgovini z živili 0,5 %, medtem ko pričakujemo v trgovini s tekstilom in tehničnim blagom porast realizacije za 12 % nominalno.
V	oceni ni upoštevano aktiviranje eventualnih novih zmogljivosti, ki predviden porast zvišajo.
Trgovina na debelo
V	prvih letih srednjeročnega obdobja 70 —80 se je promet trgovine na debelo povečeval povprečno 5 — 6 % letno, medtem ko v letih 1979, 1980, 1981 in 1982 beleži trgovina na veliko padec realizacije, ki se bistveno bolj odraža v trgovini na debelo z živili in sadjem, manj pa v trgovini s tekstilom in tehničnim blagom. Vzroke najdemo predvsem v desortiranosti blaga v skladiščih, slabih pogojih dela ter padcu produktivnosti v BC, direktnih blagovnih pretokih med proizvajalcem in maloprodajo, preusmerjanjem nekaterih TOZD maloprodaje na druge dobavitelje in podobno. Tako v prihodnjem letu v trgovini na debelo z živili in sadjem ni pričakovati povečane realizacije (realno 0%), medtem ko pričakujemo v tekstilu ponovno realno zaostajanj*.
. Proizvodnja
V	proizvodnji bo TOZD Pra-žama beležila porast 1- %, kar gre na račun novega programa, medtem ko računamo, da glede na izredno težavne pogoje pridobivanja deviz ni pričakovati v prihodnjem letu bistveno boljše oskrbe s kavo.
Proizvodnja mesa v klavnicah bo ob večjih naporih vzreje in odkupa živine in večji predelavi porastla za 3 % v Šentjurju in 4% v klavnici Laško, kjer se upošteva nova klavna linija kuncev. *
Kmetijstvo
V	dejavnosti kmetijstva predvidevamo 4 % rast v KK Šentjurju in KZ Laško ter 3 % v KZ Slovenskih Konjicah, v KZ Celje predvidevamo glede na omejene pogoje (težavno pridobivanje zemljišč) in kooperacijo brez lastne proizvodnje rast samo 2% .
Predelava
V	MPI je v letošnjem letu nekoliko porastla realizacija v primerjavi s preteklimi leti, ko se je gibala rast proizvodnje med 1 in 3 %, vendar glede na predvidene ukrepe zmanjšanja teže kruha in nekatere druge predvidevamo 1 % rast v pekarnah in slaščičar-
nah, medtem ko TOZD mlin ne beleži porasta in ga ne bo tudi v prihodnjem letu glede na omejene kapacitete
Gostinstvo- turizem
Dejavnost gostinstva in turizma bi morala beležiti 1 % rast. Zdravilišče Dobrna 2 % (z upoštevanjem letošnje rasti pa za okoli 12 %).
Transport
Glede na energetsko krizo ne predvidevamo porasta obsega stroškov v tozdih transporta, porast bo le v tozdu Transport Šentjur zaradi dodatne dejavnosti, ki je usmerjena v izvoz.
Planerji delovnih organizacij in delovne skupnosti sozda so že razpravljali o smernicah gospodarskega plana sestavljene organizacije za prihodnje leto, o planskih tabelah in izhodiščih za pripravo planov v delovnih skupnostih in temeljnih	organizacijah.
Obravnavali so tudi osnutek dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983.
Interna banka uresničila začrtane naloge
Ustvarjeni dohodek se bo delil med članice
Rezultati dvetmesečnega poslovanja so bili priložnost, da smo ocenili, kako smo uresničili vse začrtane naloge, ki smo si jih v interni banki zadali z letnim planom. Istočasno pa nam bo analiza osnova za pripravo smernic in aktov za prihodnje obdobje. Ugotovili smo, da smo uresničili večino začrtanih nalog, kar je nedvomno zasluga slehernega zaposlenega in ne samo peščice vodilnih delavcev, kot to lahko velikokrat prebiramo v podobnih ocenitvah.
Interna banka je v obdobju do tridesetega septembra odobrila
6.572.748.000	dinarjev kratkoročnih in likvidnostnih kreditov. Od
397.992.000	dinarjev plasiranih kratkoročnih in likvidnostnih kreditov v tem obdobju je članicam interne banke na plačilnem prometu odobrila 218.617.000 dinarjev, ostalim članicam interne banke
92.754.000	dinarjev in 86.621.000 dinarjev drugim uporabnikom družbenih sredstev, kar skoraj v celoti odpade na kreditiranje kmetijske proizvodnje v drugih republikah in SAP Vojvodini in na zagotavljanje sredstev dobaviteljem za nemoteno oskrbo.
Za investicijske naložbe je iz združenih sredstev članic interna banka odobrila 90.402.000 dinarjev kreditov in tako pripomogla k uresničevanju zastavljenih ciljev razvoja sestavljene organizacije.
Na osnovi obresti in plačil za storitve je interna banka ustvarila 30.824.172 dinarjev prihodkov. Za plačila obresti za najete kredite je namenila 21.997.203 dinarje , za svobodno menjavo z delovno skupnostjo 4.617.870 din in za ostale stroške (material, proizvodne in neproizvodne storitve, dnevnice, kilometrino, reklamo, reprezentanco in druge stroške) 1.435.722 din. Skupno ustvarjeni dohodek v znesku 2.773.377 dinarjev bo interna banka ob zaključnem računu delila
med članice.
Delovna skupnost interne banke je opravljala strokovna opravila za svoje članice skladno s Samoupravnim sporazumom o prenosu poslov na interno banko. Na osnovi svobodne menjave dela je sedemnajst delavcev pridobilo 4.617.870 din dohodka in 3.912.836 din čistega_ dohodka, za osebne dohodke je namenila 3.478.225 dinarjev in za skupno porabo 434.612 din.
Dohodek na delavca je bil dosežen v višini 271.639 dinarjev, kar predstavlja 68 % letno planirane vrednosti, neto osebni dohodki na delavca pa so bili izplačani v povprečni višini 16.308 dinarjev, kar predstavlja 90 % povprečno letno planirane vrednosti.
Emil Štukelj
ROKOVNIK-PRIROČNIK 83 ZA VSAKOGAR!
Ifv9'



OCNNKjt
PRIROČNIK'
NOVA VSEBINA V NOVEM OVITKU!
Tudi letos smo. izdali rokovnik-priročnik za. vse družbenopolitične delavce, predvsem sindikalne aktiviste, člane samoupravnih in poslovodnih organov in druge.
Vsebino tvorijo prispevki:
—	Graditev in akcijska usposobljenost ZS pri uveljavljanju njenih funkcij v združenem delu
—	Nekatera vprašanja glede pogojev za pridobivanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter v zvezi z delitvijo sredstev za osebne dohodke
—	Informiranje v sindikatu
Rokovnik vsebuje še:
—	shemo delitve prihodka, dohodka in razporeditve čistega dohodka,
—	koledarje za leto 1982, 1983 in 1984
—	pregled pomembnih mejnikov v razvoju SFRJ
—	beležko za telefonske številke
—	'črtast blok za zapiske z dodatnim vložkom (2x96 strani)
—	betežni: blok — brez Črt
—	kemični svinčnik
Vse je vloženo v ovitku vinsko (temne) rdeče barve, z dodatnim vložkom pa v kartonski embalaži.
Cena 231 din
Naročila sprejemata DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43 In Knjigama DelaVSke enotnosti, Tavčarjeva 5, Ljubljana. Vsa pojasnila lahko dobite tudi po telefonu 320-403.
DOSLEJ VEDNO RAZPRODAN!
NAROČILNICA — Pri DE, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo ...:.. izvodov rokovnlka-prlročnika 1983. Naročeno nam pošljite na
naslov: ____.*.........................................................
Ime in priimek podpisnika:......................Datum:
^ Zagotavljanje umetnih gnojil
Podpisan je samoupravni sporazum z Ino iz Kutine
Zadnja leta se slovensko kmetijstvo srečuje z velikim pomanjkanjem mineralnih gnojil, saj nam lahko tovarna dušika iz Ruš od 320.000 ton teh prepotrebnih gnojil zagotovi do leta 1985 največ 100.000 ton NPK gnojil. Postavlja se nam torej vprašanje, kako si bodo kmetijske delovne organizacije v Sloveniji zagotovile ostali del gnojil, brez katerih bi nekatere kmetijske dejavnosti lahko popolnoma ohromele. Odgovor na to vprašanje nam je povedal MAKS MAČEK, pomočnik direktorja marketing sektorja sestavljene organizacije.
»Pri iskanju rešitev za zadostne količine umetnih gnojil za naše kmetijske delovne organizacije smo podpisali Samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju z delovno organizacijo INA iz Kutine. To je delovna organizacija, ki prav v tem času dokončuje drugo fazo izgradnje tovarne umetnih gnojil in je pri-
»Na osnovi tega samoupravnega sporazuma bi našim delovnim organizacijam s področja kmetijske dejavnosti pripadalo 4% od skupnih količin, ki jih bo INA dobavila Sloveniji od 1. 1. 1983 oziroma kolikor bi proizvodnja v letu 1983 bila enaka planirani, bi dobili 6560 ton gnojil in se količine iz leta v leto povečujejo. Obveza sozda Mera
Te količine pa vsekakor ne zadoščajo celotnim potrebam kmetijskih delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji. Kje boste dobili ostale količine?
»Vaša ugotovitev je pravilna. Tovarna dušika iz Ruš pripravlja samoupravni sporazum o sovlaganju na dohodkovnih odnosih, na osnovi katerega bi nam zagotavljali preostala umetna gnojila, tako da bi nekako zadostili potrebam naših kmetijskih delovnih organizacij.«
Kako pa je s sredstvi za kreditiranje oziroma sovlaganje proizvodnje? Ali jih imajo delovne organizacije dovolj?
pravljena na osnovi tega sporazuma dolgoročno zagotavljati potrebna umetna gnojila pod pogojem, da sodelujemo pri dograditvi novih proizvodnih zmogljivosti.«
Koliko ton umetnih gnojil bodo dobile naše kmetijske delovne organizacije na osnovi tega samoupravnega sporazuma in kakšna je njihova obveza do INE?
oziroma kmetijskih delovnih organizacij bi po tem sporazumu bila 32 milijonov novih dinarjev v obliki kredita in bi se razdelila sledeče:	Kmetijski kombinat
Šentjur 12,8 milijona ali 40%, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 8 milijonov ali 25 %, Kmetijska zadruga Celje 6,4 milijonov ali 20 % in Kmetijska zadruga Laško 4,8 milijonov ali 15 %. V enakih procentih, kot so obveze, imajo delovne organizacije pravico do dobavljenih količin.«
»Pojavlja se problem zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev za kreditiranje oziroma sovlaganje proizvodnje. Na ravni republike je že dogovorjeno, da se bodo ta sredstva od 1. 1.1983 zbirala od končnih uporabnikov umetnih gnojil in sicer 2.00 din od prodanega kilograma umetnega gnojila. Tako zbrana sredstva pa se bodo po določenem roku vrnila v celoti z obrestmi vsem sovlagateljem — končnim uporabnikom.«
Delavska enotnost
»Pravila obnašanja«
Osnovnim organizacijam sindikata v premislek
»Pravila obnašanja« Občinske uprave za družbene prihodke so samo primer, ki bi ga bilo vredno posnemati tudi v nekaterih naših sindikalnih organizacijah, kot nosilcu dobrih, človeških odnosov tudi takrat, ko delavca iz objektivnih razlogov ni na delu.
Upokojencem pošljejo čestitke za novo leto, za rojstni dan, upokojenkam pa tudi ob 8. marcu. Vabijo jih na orga-
nizirana srečanja in na izlete. Ob upokojitvi poskrbi sindikat za šopek z ustreznim posvetilom.
Bolnim sodelavcem pošljejo čestitke za novo leto, za rojstni dan in delavkam ob 8. marcu, če so bolni v teh dneh. Če traja odsotnost zaradi bolezni dalj kot 21 dni, takega sodelavca obišče delegacija vsaj dveh članov, od katerih je eden iz vrst najbližjih sodelavcev.
Delavkam na porodniškem dopustu pošljejo, razen že ob omenjenih praznikih, čestitko tudi ob rojstvu otroka, obiščejo pa jo po preteku enega meseca od dneva, ko je rodila — seveda po predhodnem dogovoru z njo o najprimernejšem času obiska.
Za dosledno izvajanje teh »pravil obnašanja« so zadolžili skupino 3 članov osnovne organizacije sindikata.
Od tozda do tozda
Predstavljamo vam tozd Lastna proizvodnja
Danes vam predstavljamo temeljno organizacijo Lastna proizvodnja, kot sestavni del delovne organizacije Kmetijska zadruga Slovenske Konjice v nekoliko drugačni obliki, kot pa je bila to naša navada do sedaj. Na ta način želimo vse delavce sestavljene organizacije podrobneje seznaniti z vsemi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjamo v sozdu, kajti mnogi izmed nas ne vedo, da Merx ne pomeni samo trgovino in gostinstvo, ampak da imamo zelo dobro razvito tudi kmetijsko dejavnost.
Zakaj smo se odločili ravno za to temeljno organizacijo? Zato, ker je to edina temeljna organizacija v okviru sozda, ki se ukvarja z vinogradništvom oziroma proizvodnjo vina. Ravno 7.12„so polnili prve steklenice njihovega kakovostnega vina iz letošnjega pridelka. V razgovoru sta sodelovala Janko Lešnik, direktor
ške. Načrti so, manjka pa nam denarja.«
V vaši vinski kleti predelate grozdje v vino. Koliko je stara, kakšna je njena kapaciteta?
Jože Topolšek: »Vinska kletje stara okoli 150 let. Najprej je služila v namene hladilnice, potem je bila tam zaloga piva, po vojni pa so napravili vinsko klet.
dih (80 hektarov) imamo 41 % jonatan, 35 % zlati delišes, 18% rdeči delišes in 6% zlata pramena. V obnovljenih nasadih pa imamo 2 hektara ajdared in 4 hektare jonagold. V lanskem letu smo pridelali 3100 ton jabolk, od tega smo izvozili 1200 ton, letos pa smo pridelali samo 1400 ton in izvozili 20 ton. Od letošnjega pridelka smo nekaj prodali sami, 850 ton jabolk pa imamo še vedno v hladilnici. Postavil bi vprašanje marketing sektorju sozda, zakaj do danes niso prodali niti kilograma naših jabolk iz hladilnice, čeprav vemo, da se na drugi strani pojavljajo v naših trgovinah ja-
bolka slabše kvalitete. Čigava so ta jabolka, kje so jih kupili? Sami se trudimo, da bi še nekaj teh jabolk prodali v izvoz in sicer navezujemo stike preko Hmezada za prodajo 50 ton jabolk v Anglijo.«
Ali imate še kakšne druge površine poleg sadjarskih in vinogradniških?
Janko Lešnik: »Da, imamo še 370 hektarov poljedelsko travniških površin, od tega 100 hektarov družbeni sektor in 270 hektarov privatni sektor. Od teh površin imamo danes 60 hektarov v melioracijah, kajti v letu 1983 želimo na 40 hektarih vzpostaviti poljedelsko proizvodnjo.«
Vinogradi in sadovnjaki v Škalcah
temeljne organizacije in Jože Topolšek, vodja vinske kleti.
Kakšne so vaše vinogradniške površine, koliko vina ste pridelali letos?
Janko Lešnik:	»Trenutno
imamo 45 ha vinogradniških površin, vendar pa smo v letošnjem letu imeli pridelek samo na 22 hektarih. Ostale površine so še nerodne, ker smo v preteklem letu imeli na tem področju veliko pozebo vinogradov. Letos smo pridelali 1600hi lastnega vina, od kooperantov pa smo kupili 220.000 litrov, po ceni od 18,00 do 25,00 dinarjev, glede na sorto in stopnjo sladkorja. Ze sedaj pripravljamo programe za čim-večji odkup vina od kooperantov v prihodnjem letu. Istočasno pa že imamo pripravljen načrt, da bi nekoliko zmanjšali sadjarske površine in povečali vinogradni-
: .
X__________________/
Leta 1977 smo jo renovirali in dogradili, nato smo vpeljali polnilnico vina (kapaciteta 60001 na 8 ur) in tako je marca leta 1978 v tej kleti prišla na dan prva steklenica vina. Na trgu imamo naslednje vrste: beli in rdeči konji-čan ter modra frankinja. Celotne količine, to je od 40 do 50 vagonov letno prodamo na domačem tržišču, torej ga ne izvažamo. Težimo za tem, da bi v novih nasadih imeli boljšo sorto, tako da bi v prihodnje lahko izdelovali tudi sortno vino za izvoz. Kapaciteta kleti je 600.000 litrov, trenutno ga imamo vkletenega 400.000 litrov.«
In kako je s sadjarstvom?
Janko Lešnik:	»Sadjarskih
površin imamo 120 hektarov, od tega 45 hektarov gostih nasadov z moderno tehnologijo. Moram priznati, da smo naredili premalo na obnavljanju sadovnjakov. Naš interes je velik, samo žal so razmere takšne, da nimamo denarja. Ko smo pred osmimi leti nazadnje obnavljali sadovnjake, ni bilo kakovostnih sadik kot so ajdared in jonagold. Proizvodnja jabolk v starih sadovnjakih je za tretjino dražja, tako dobimo samo 1,5 vagona jabolk na hektar, v novih pa kar štiri vagone.«
Kakšne vrste jabolk imate, kolikšen je pridelek, ali jih izvažate?
Janko Lešnik: »V starih nasa-
K,
Rdeči delišes
Odgovor na vprašanje
Marketing sektor je posredoval odgovor na zastavljeno vprašanje predstavnikov temeljne organizacije Lastna proizvodnja Kmetijske zadruge Slovenske Konjice. Vprašanje je bilo, zakaj ni bil prodan niti en sam kilogram jabolk od vskladiščenih 850 ton namiznih jabolk v celjski hladilnici ter katera jabolka prodajamo v naših prodajalnah?
Izredno bogata in obilna letina sadja je prispevala k izredno skromni prodaji jabolk za ozimnico, kakor tudi v redni prodaji.
Delovna organizacija Blagovni center, temeljna orga-
Kmetijski
kombinat Šentjur 1.350 ton Kmetijska
zadruga Celje 560 ton Kmetijska
zadruga Laško 390 ton Kmetijska
zadruga Sl. Konjice 380 ton Skupaj	2.680	ton
Pričakujemo, da bo do konca meseca decembra in prve dni januarja prodano še nadaljnjih cca 100 ton industrijskih jabolk.
direktor Marketing sektorja Franc Petaver
nizacija Agropromet Celje je dosedaj prodala raznim kupcem v okviru sestavljene organizacije in izven nje okrog 90 ton raznih namiznih jabolk. Z izjemo 20 ton so bile vse omenjene količine kupljene od proizvodnih organizacij oziroma njihovih kooperantov v okviru sestavljene organizacije.
Glede na sprejeto poslovno politiko je delovna organizacija Blagovni center, temeljna organizacija Agropromet sprejela obvezo, da bo zagotovila prodajo 900 ton jabolk, marketing sektor pa si bo prizadeval, da zagotovi prodajo še preostalih količin namiznih jabolk.
Nekoliko uspešnejša je bila prodaja industrijskih jabolk. Posamezne organizacije so dosedaj prodale s posredovanjem marketing sektorja naslednje količine:
S tem odgovorom delavci v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice vsekakor ne bodo zadovoljni, tako kot nismo zadovoljni mi v uredništvu. Ali je res tako težko odgovoriti na povsem preprosto vprašanje? V odgovoru sicer piše, da je bilo kupljenih od naših proizvodnih organizacij oziroma njihovih kooperantov 70 ton jabolk, nikakor pa se ne da iz odgovora razbrati, kolikšne količine so bile kupljene od posamezne proizvodne organizacije in kooperantov. In ne nazadnje, ali ne bi mogli napraviti izjeme tudi za Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice, in od njihovih velikih količin kakovostnih jabolk prodati nekaj ton, kajti iz odgovora je razbrati, da smo imeli določene izjeme.
Za uredništvo Jana Mladenovič
Kako vam je ime?
Ime mi je sozd MERK. V samoupravnem sporazumu o združitvi je zapisano, da naša sestavljena organizacija posluje pod firmo sozd kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in turizma Merx. Tako je zapisano v sporazumu, na osnovi katerega smo se delovne organizacije svobodno opredelile za to veliko samoupravno tvorbo in tako sprejele vse obveznosti in pravice, ki smo jih dolžne tudi uresničevati.
Ena izmed teh obveznosti, ki pa se marsikomu ne zdi kdove kako pomembna, je celovita podoba sestavljene organizacije. Gre torej za uporabo znaka sozd Merx, ki ga do danes v praksi nismo znali dovolj uporabljati. Nekateri drugi veliki sistemi pri nas in v svetu pa so prav ponosno postavili svoj znak na vidna mesta, vsak najmanjši izdelek ima bleščečo oznako svoje firme.
V naši sestavljeni organizaciji pa so se nekatere delovne organizacije s težavo odločile za nov
znak sozda, kajti še vedno menijo, da je potrebno dati poudarek delovni organizaciji in ne velikemu sistemu. Tako se zgodi, da prihajajo do potrošnikov izdelki, za katere nihče ne ve, da so bili narejeni v sestavljeni organizaciji.
Tvegano je reči, pa vendar nam praksa to pokaže, da se nekatere delovne organizacije še vedno ne počutijo »sozdovske«. Zavedamo se, da je to dolgotrajen proces, ki zahteva precej denarnih sredstev, če hočemo poenotiti dopisne papirje, žige, vizitke, naročilnice, etikete, napisne table itd, pa vendar v nekem določenem obdobju bi morale delovne organizacije pokazati pripadnost sozdu tudi s te strani. To morajo storiti že zaradi tega, ker so se svobodno odločile za vključitev, ker moramo vsi skupaj enotno nastopati na tržišču in se javnosti pokazati kot velika složna družina. Družba pa nas bo spoznala tudi preko imena sozd Merx.
December 1982
Od tozda do tozda
Odgovorne naloge pred komunisti
Organizirati je treba samoupravne delovne skupine
Na političnem aktivu delovne organizacije Kmetijska zadruga Slovenske Konjice smo poskušali oceniti dosežke in prizadevanja družbeno političnih organizacij in organov upravljanja ter delegatskega sistema za obdobje, ki ga ocenjujemo kot izredno razgibano, saj ga imenujemo leto kongresov. To so obeležja, ki od nas zahtevajo maksimalno angažiranost in veliko mero resnosti.
Položaj, v katerem se nahajamo, pa terja od slehernega delavca izredno disciplino, tako pri
opravljanju del in nalog, kakor tudi doslednost pri razreševanju problemov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju v političnih organizacijah in v vlogi samoupravi j alca.
Osnovna organizacija Zveze komunistov šteje trinajst članov, predanih, politično zrelih in akcijsko usposobljenih ljudi, ki se ne ustrašijo naporov, da dosežejo željene cilje. To je potrdil tudi sekretar osnovne organizacije ZK Jože Topolšek, ki je po-
vedal, da ni primera, da ne bi bili komunisti prisotni pri dogovarjanju in načrtovanju poslovne politike tako v temeljni, kakor tudi v delovni organizaciji.
Pohvale vredna je ugotovitev, da ni člana Zveze komunistov, ki ne bi šel skozi eno od oblik političnega usposabljanja ter da so vsi prisotni v vseh ostalih družbeno političnih organizacijah, organih upravljanja tako v svojih sredinah, kakor tudi v krajevnih skupnostih in občinskih organih.
Ne morejo pa se pohvaliti z informiranjem delavcev, saj v svoji sredini nimajo internega glasila, pa tudi glasila sestavljene organizacije Vestnik niso namenili vsem zaposlenim delavcem.
Kritično bi lahko spregovorili tudi o delovanju samoupravne delavske kontrole, ki se sestane samo na pobudo strokovnih služb ter o organiziranju samoupravnih delovnih skupin, katerih še do danes niso imenovali.
es
Delovna akcija
Opravili smo 139 prostovoljnih delovnih ur
V teh dneh, ko so vsi naši napori usmerjeni v stabilizacijska prizadevanja celotne družbe, smo se v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija delavci delovne skupnosti odločili za delovno akcijo. Pridružili smo se delavcem pakirnice mlev-skih izdelkov pri pakiranju moke.
Čeprav je naša delovna organizacija trenutno z moko dobro oskrbljena in ni bojazni, da bi je na trgu primanjkovalo, smo se vseeno hoteli pripraviti na »potrošniške
mrzlice«, ki so kljub vsakodnevnemu opozarjanju preko sredstev javnega obveščanja, da je na zalogi dovolj osnovnih prehrambenih artiklov, vse bolj prisotne. Naša sestavljena organizacija se zaveda odgovornosti, ki ji jo nalaga družba kot nosilcu preskrbe v celjski regiji, vendar kljub temu včasih ne moremo zadovoljiti potreb po določenem blagu prav zaradi teh »potrošniških mrzlic«.
Delo v pakirnici je bilo za nas, delavce delovne skupnosti, dokaj naporno. Pakirni
stroj je že zastarel, večina dela se opravlja ročno, zato v naši delovni organizaciji že dalj časa razmišljamo, da bi star pakirni stroj nadomestili z novim, sodobnejšim. Kapacitete pakirnice bi se povečale, samo delo pa bi bilo bolj enostavno in avtomatizirano.
Ustanovili smo tretjo izmeno — nočno delo — v mesecu oktobru in novembru in opravili kar 139 prostovoljnih delovnih ur. Poleg delovnega učinka pa je imela ta akcija še spoznavni značaj, saj smo delavci delovne skupno-
sti med seboj izmenjali mnogo stališč za naše nadaljnje delo. Tako smo tudi mi pripomogli, da so bile police v naših trgovinah polne moke in da so potrošniki dobili zaupanje do naše sestavljene organizacije glede preskrbe na širšem področju celjske regije. To pa istočasno pomeni še tesnejše dohodkovno povezovanje proizvodnje, trgovine in potrošnika, ikratka pomeni samoupravno dogovarjanje na vseh ravneh.
Peter Ograjenšek
__________________ ______J
Merxova vinoteka
Bogata izbira kakovostnih vin
Celjske trgovske delovne organizacije se v svojih prodajalnah vedno bolj specializirajo za posamezna področja oziroma za prodajo določene vrste blaga. K temu jih vodijo želje potrošnikov in ekonomsko rentabilnejše poslovanje takšnih prodajaln.
Temeljna organizacija Prodaja Celje je pred kratkim odprla vinoteko, kjer lahko kupite in poizkusite najbolj kakovostna vina iz cele Jugoslavije. V zelo prijetnem ambientu, katerega projektant je bil Danilo Sajovic, vam je trenutno na izbiro nad
200 vrst različnih vin. Vinoteko bodo dopolnjevali še z vrhunskimi in arhivskimi vini, tako da bi se do konca leta ta številka že vrtela okoli 350. Poleg tega boste v Vinoteki lahko dobili vso literaturo o vinu. Na ta način želimo predvsem Celjanom, pa tudi tuj-
cem zagotoviti kvalitetno izbiro najboljših vin, kar jih trenutno premoremo v Jugoslaviji.
Pa še to. Vinoteka ima 103 kvadratne metre površine in je bila zgrajena s sredstvi proizvajalcev vin v vrednosti cca 1.000.000,00 dinarjev. Vsak dan je odprta od 7.30 do 18. ure.
Pomemben je prvi vtis
Kako malo je potrebno, da se prijetno počutiš ob vstopu v poslovno stavbo
Pred kratkim me je pot zanesla v delovno organizacijo Dravinjski dom Slovenske Konjice. Ko sem vstopila v notranjost stavbe, seveda prijetno urejene, je že pristopila tovarišica, ki opravlja dela in naloge v sprejemni pisarni, me vljudno povprašala, h komu sem namenjena in me napotila na naslov. Ne želim posebej komentirati urejenost notranjosti, temveč opo-
zoriti le na domiselnost posameznih ljudi, ki znajo z relativno skromnimi finančnimi sredstvi predstaviti svojo delovno organizacijo že kar ob vstopu. Tu mislim na maketo, ki prikazuje njihove objekte, lepo urejeno izložbeno okno s prikazom dejavnosti in priznanji.
Nehote se človeku vsili vprašanje, ali ne bi kazalo posnemati takšne zamisli? es
Tkanina — trideset let
Najvišje priznanje so prejeli štirje delavci
Delovna organizacija Tkanina je ob svojem zaključku — 30-let-nici obstoja — organizirala tiskovno konferenco, kjer so seznanili novinarje z današnjo organiziranostjo te delovne organizacije, kakšen je njen razvoj do leta 1985, kaj so storili na področju družbenega standarda oziroma-skrbi za njihovega delavca, kako delujejo samoupravni organi in družbeno politične organizacije, kako poteka sistem informiranja ipd.
Na zaključni prireditvi delovne organizacije Tkanina, ki je obsegala svečani program, posvečen dosedanjemu razvoju, so podelili zlate plakete devetnajstim delavcem, ki že trideset let
združujejo delo v tej delovni organizaciji. Najvišje priznanje — statve — te delovne organizacije pa so prejeli štirje delavci: Ivo Brenčič, Franc Kredar, Zdravko Božičnik in Karel Brajlih.
Pohvala
Blagovnemu centru

fijV, g; '	‘1

/

Občinski svet Zveze sindikatov Celje ocenil »ozimnico 82«
V oceni je občinski svet zveze sindikatov Celje zapisal, da je bila akcija »ozimnica 82« izredno dobro organizirana in je dala dobre rezultate po količini in kakovosti ponudenega blaga.
Tako gre vsa pohvala organizatorju, to je sestavljeni organizaciji Mera, delovni organizaciji Blagovni center, ki je oskrbovala teritorij dvanajstih občin z okoli
270.000 prebivalci. V času trajanja akcije je bilo prodanih 1.300 ton krompirja (75 % več kot lani), 216 ton česna, 216 ton čebule, 200 ton zelja, 228 ton paprike, 40 ton jabolk in 18 ton sliv. Ocenjujejo, da so 'dosegli -namen, za katerega so si prizadevali v sindikatih že dalj časa, da nosilec akcije za ozimnico ni sindikat, ampak je za to odgovorna preskrbovalna organizacija.
—	Ali ste razširili trgovino?
—	N e, prizidali smo čakalnico.
Besedo imajo naši delavci
Ali ima potrošnik vedno prav?
Zadnje čase zelo redko vidimo na prodajnih policah naših trgovin kavo, pralni prašek in še kaj. Kje je vzrok? Večji del odgovornosti za takšno stanje na našem tržišču nosijo potrošniki sami, ker ne znajo zmerno kupovati in si ustvarjajo doma odvečne in nepotrebne zaloge. Prav zaradi teh potrošniških mrzlic, za katere pa nosijo del odgovornosti tudi naši prodajalci, pride do omejene prodaje določenih artiklov, kar pogojuje slabšanje medsebojnih odnosov med kupci in potrošniki. V očeh potrošnikov so za takšno stanje krivi prodajalci oziroma trgovina, čeprav nam analize pokažejo, da se je v tem obdobju prodalo dosti več blaga. Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali ima potrošnik vedno prav. Odgovor na to nam je dala anketa, ki smo jo opravili med našimi delavci oziroma prodajalci.
Maja Selič, veleblagovnica Tkanina: »V letošnjem letu smo imeli več nakupovalnih mrzlic, ko so si ljudje nakupovali določeno blago v velikih količinah, čeprav vemo, da z vsakim dnem izgublja na kvaliteti. V tej delovni organizaciji sem že zaposlena od leta 1974, vendar kaj takšnega še nisem doživela, kot se je to zgodilo pri zadnji prodaji praška. Ljudje so se znašli na vse mogoče načine. Tako so v vrste postavili vse svoje družinske člane od najmlajših otrok do starejših ženic. Čeprav so vsi občani Velenja dobili bone za prašek, pa so kljub temu stali v vrstah pri nas. Mi prodajalci smo bili pri tem nemočni in navsezadnje smo bili krivi vsega mi, da ni zadosti praškov. Pa ne samo to. Še marsikatero pikro smo slišali na naš račun. Povedati moram še to, da smo analizirali prodajo praška in ugotovili, da ga je bilo prodanega dosti več kot pa v enakem obdobju lani. In kaj naj rečem na kraju. Vsi v naši trgovini si želimo v bodoče prodajo praška na bone, čeprav se dobro zavedamo, da bi se na ta način vrnili nazaj v našem razvoju.«
zd
Anica Kojnik, prodajalka Bomboniera: »Za ta poklic sem
se izučila leta petdesetega, od leta 1953 pa sem že zaposlena pri tem podjetju. Vedno sem zelo rada delala v trgovini in s strankami, vendar pa zadnje čase že premišljujem, da bi po mojem dolgoletnem stažu zapustila ta poklic in odšla v službo v pisarno. Vzrok za to je nesramen odnos potrošnikov do nas prodajalcev, še posebno takrat, ko gre za omejeno prodajo blaga. Naj navedem samo en primer. Nekaj dni pred prazniki smo dobili cca 128 kg kave. Prodajali smo jo tri dni, dopoldan in popoldan. Vsak kupec je lahko prejel samo po 10dag kave. Vrsta neučakanih, pa tudi zelo nesramnih kupcev je bila vse do blagovnice Tkanina. Če bi bili vsi kupci pošteni, bi vsak občan Celja lahko dobil nekaj kave. Tako pa so izbirali vse možne oblike goljufanja, da bi dobili čim več kave. Pri tem smo bili trgovci nemočni, čeprav smo vse te nepravilnosti videli. Menim, da ima stranka velikokrat prav, ko kritizira preskrbo, toda ko gre za artikel, ki ni osnova za prehrano, kot je to kava, tega vsekakor ne morem razumeti. Kupci se niso mogli sprijazniti, da kave ni več, deževale so grožnje, nadevali so nam razne vzdevke.«
ip
Maja Selič
Anica Kojnik
Razgovor med odmorom
Kako vpliva sprememba delovnega časa na delavca?
Ob današnjih izkušnjah lahko rečem, da vpliva tako pozitivno kot negativno. Zakaj? Zamisel je bila dobra, vendar menim, da se nismo v sami celjski občini dobro uskladili in je tako prišlo do očitnih napak. Že samo to, da delovni čas ni enoten za vse občane, nam pove dovolj. Tako eni prično delati po starem ob šestih, drugi zopet ob sedmih, tretji ob osmih. Zakaj tako? Mar ni bil cilj te akcije prihraniti čim več energije in povečati izkoristek delovnega časa? Poglejmo samo primer tričlanske družine, ko zjutraj vstajajo vsak svojemu delovnemu času primerno. Prej je gorela zjutraj luč samo eno uro, sedaj pa tri.
To, da ni enotno, nam dokazuje tudi različni delovni čas znotraj naše delovne organizacije Teko. Tako na primer delajo skupne službe od 7. do 15. ure, prodajalci v blagovnici od 7.30 do 19.30, in zunanje poslovalnice od 8. do 18. ure. Še posebej pa je neugodna ta sprememba delovnega časa za tiste delavce, ki so odvisni od javnih prevozov, ki nimajo urejenega varstva tako za predšolske kot šoloobvezne otroke.
Kaj meni o novem delovnem času Frida Romih, zdposlena na kreditno deviznem oddelku:
»Zame je sprememba delovnega časa nekaj povsem novega, saj mi je prinesla tako rekoč .kombinirano delo1. Verjetno se boste vprašali, zakaj? Zjutraj ob 7. uri začnem delo v pisarni v kreditnem oddelku. Tam delam do 8. ure. Potem hitim v trgovino, jo ob 8. uri odprem in delam tam do 13. ure. Nato me v trgovini zamenja kolegica, ki dela popoldan, jaz pa se zopet prestavim nazaj v pisarno in tam delam do . 15. ure. Težava je v tem, da nimam usklajenega prevoza na delo, še posebno ob sobotah, ko delam do 14. ure. Doma sem namreč iz Vrbja pri Žalcu. Ne
vem, toda zdi se mi, da ne bo velikega prihranka pri energiji. Naj vam navedem samo primer. Naša veleblagovnica je ob sobotah sedaj odprta do 14. ure, čeprav so po dvanajsti uri zelo redke stranke, tako da imamo v teh dveh urah večje stroške kot pa zaslužek. To je le eden izmed primerov, gotovo pa jih je še dosti. Naslednji problem, s katerim se srečujemo ob tej spremembi delovnega čas^ je ta, da po tretji uri zelo težko še dobiš osnovna živila kot so kruh, mleko. Nekatere manjše trgovine pa se celo zapirajo že ob 18. uri in nam onemogočajo, da bi nakupili vse potrebno za naslednji dan. Menim, da bi v današnji gospodarski krizi morali iskati rezerve predvsem tam, kjer bi bil
Frida Romih
večji učinek, ne pa v spremembi lavce v trgovini, kot za potrošni-delovnega časa, ki nosi s seboj cel ke.«
kup nevšečnosti tako za nas de-	Zdenka Detiček
December 1982
Mi med seboj
Predstavljamo
vam...
Trudo Tomažin, delavko v Tkanini, temeljna organizacija Maloprodaja, ki je bila ena izmed štirih predstavnikov celjskih delavcev na IX. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu.
občinski sindikalni svet pa jo je delegiral za delegata na zadnji kongres ZSJ.
Na kongresu, ki je razen v uvodni in zaključni plenarni seji deloval v komisijah, je sodelovala v komisiji za vpra-
Trudo poznamo kot dobro sodelavko, aktivno kulturno in družbenopolitično delavko, Za delo na kulturnem področju je prejela že več pismenih priznanj ter zlato Linhartovo plaketo in značko, kot dolgoletna sindikalna aktivistka v delovnem okolju in na občinski ravni pa je nosilka srebrnega znaka Zveze sindikatov. V delovni organizaciji jo izven rednih delovnih obveznosti srečujemo zlasti kot kulturnega animatorja in vodjo internih kulturnih prireditev, za »tkaninske barve« pa tudi na športnih poljih.
Družbeno politične organizacije v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti so jo predlagale že za III. kongres samoupravljalcev,
šanja življenjskega standarda in socialne politike, njen diskusijski prispevek pa se je nanašal na vprašanje delavskega turizma.
Po končanem kongresu je izjavila, da si šteje v posebno čast, da ji je bila zaupana tako odgovorna naloga. Meni, da bo samo dosledno uresničevanje resolucije lahko pomembno prispevalo k hitrejšemu in manj bolečemu odpravljanju nakopičenih gospodarskih in drugih težav. V samih pripravah na kongres pa je pogrešala širše razprave o temah, s katerimi so delegati predstavljali problematiko svojega delovnega in življenjskega okolja.
rt
ODGOVORI NA VPRAŠANJA
Sprememba naslova stanovanja v kraju stalnega bivališča
Vprašanje: Ali je treba prijaviti spremembo naslova stanovanja v kraju stalnega prebivališča ?
Odgovor: Občani so dolžni prijaviti spremembo naslova v kraju stalnega prebivališča, in sicer je treba naslov stanovanja prijaviti v 8 dneh od dneva spremembe.
Osebna izkaznica
Vprašanje: Za stalno se nameravate preseliti v drug kraj. Ali morate zamenjati osebno izkaznico, v kateri imate vpisano sedanje stalno prebivališče?
Odgovor: Po spremenjenem 14. členu zakona o osebni izkaznici mora tisti, ki spremeni stalno bivališče, v roku, ki je določen za prijavo stalnega bivališča, hkrati s prijavo predložiti pristojnemu organu (občinski upravni organ za notranje zadeve) tudi osebno izkaznico zaradi vpisa novega stalnega bivališča.
Nadomestno stanovanje
Vprašanje: Hišo, v kateri imate stanovanje, bodo zaradi gradnje ceste podrli. Kakšno drugo stanovanje vam morajo za-, gotoviti?
Odgovor: Vaša izselitev bo možna šele, ko vam bo zagotovljeno drugo primerno stanovanje, to je stanovanje, ki ne bi pomenilo bistvenega poslabšanja razmer uporabnikov stanovanja.
Merxova šola za delegate
mmoupZnegaln 'delegmZgaLema	^prednOStnih na'°s pri ^Havljanju '« razvijanju
Usposabljanje delegatov v republiki, pa tudi v celjski regiji poteka že od vsega začetka delegatskega sistema in se nadaljuje tudi v sedanjem, tretjem mandatnem obdobju. Temeljni program družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij za obdobje 1982—1985 so pripravili republiška konferenca SZDL Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov in Zveza delavskih univerz Slovenije. Iz njega, iz žive družbene stvarnosti, razvojnih zahtev in potreb delegatov bomo črpali konkretno programsko vsebino in jo prilagajali našim potrebam, ravni in interesom posameznih izobraževalnih skupin v sozdu.
Pri družbenopolitičnem usposabljanju članov delegacij bo imela odločujočo vlogo njihova lastna družbenopolitična aktivnost, ki bo širila in bogatila njihovo znanje in izkušnje ter pri tem razvijala sposobnosti, ki jih zahtevajo delegatske funkcije. K hitrejšemu napredku posameznika in k učinkovitosti dela delegacij lahko veliko prispeva sistematično in načrtno izobraževanje delegatov.
Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Celje so za izvajalca družbenopolitič-
nega usposabljanja delegatov določile celjsko delavsko univerzo, s katero smo se dogovorili, da bomo usposabljanje delegatov članic sozda organizirali na ravni sestavljene organizacije, kar bo za 42% po delegatu pocenilo usposabljanje, poleg tega pa bomo lahko v program usposabljanja vključili tudi pomembna področja o delovanju sozda.
Na posvetu delavcev, odgovornih za izvajanje kadrovske funkcije pri članicah sozda, smo se dogovorili, da bo usposabljanje delegatov trajalo tri dni, potekalo pa bo v popoldanskem času in sicer od 14.30 do 19.10. Delegati se bodo usposabljali v skupinah po 30 članov. Prva in druga skupina sta 3-dnevni seminar že zaključili v mesecu novembru in decembru, v naslednjem letu pa se bo šola za delegate nadaljevala.
Anica Peperko In kaj menijo o tem delegati sami?
Branko MANDIČ, delovna organizacija Mlinsko-predelova-Ina industrija:	»Sem vodja
splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Program te pn e šole za delegate v okviru sestavljene organizacije je dobro zastavljen, zato menim,
Branko Mandič
da bi to šolo morali obiskati vsi delegati in ne samo vodje. Tako bi se pri svojem delu bolj zavedali samoupravljalske odgovornosti. Predavanja v popoldanskem času me ne ovirajo, kajti zavedam se, da v današnjem času nikakor ni sprejemljivo kakršnokoli usposabljanje ah družbenopolitično delo med rednim delovnim časom. V šoli smo pridobili nekaj novega znanja in se pripravili za naše nadaljnje delegatsko delo.«
Vera ŽIBRET, delovna organizacija Potrošnik: »Sem vodja
Vera 2ibret
delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost. Program dela je bil izredno zanimiv, predavatelji dobri tako da je lahko vsak slušatelj ob sodelovanju dobil precej znanja. Preko tega usposabljanja bi morali vsi delegati. če hočemo, da bo delo delegacij v prihodnje zaživelo.«
Vsi smo torej enotnega mnenja, da bo delo delegatov uspešno le tedaj, če bomo skrbeli za načrtno usposabljanje, katerega rezultat bo v končni obliki v napredovanju delegatskega sistema in uresničevanju delegatskih odnosov.	jp
Dvesto delavcev z nedokončano osnovno šolo
Stran 9
Samoupravljanje
Izboljšati
medsebojne odnose
Zaostriti odgovornost slehernega komunista
Na sestanku osnovne organizacije ZK, na katerem so namer ravali oceniti uresničevanje programa sklepanja pogodb s kooperanti, se je le-ta sprevrgel v medsebojno obtoževanje. To dokazuje, da odnosi med izvajalci nalog tehnološke pospeševalne službe in individualnim poslovodnim organom niso zdravi, kar slabi akcijsko sposobnost in
mobilnost najodgovornejših struktur v tem delovnem okolju.
Z sekretarjem osnovne organizacije smo se dogovorih, da skliče takoj sestanek z namenom, da se razčistijo nezdravi odnosi in izrečejo primerni ukrepi. Za vodstvo kolegijskega poslovodnega organa pa naj bo to poziv, da takoj oceni razmere in predlaga rešitve.	ES
Dobro izdelan program
dobrega gospodaijenja
V Kmetijski zadrugi Celje se ne morejo pohvaliti z aktivnostjo zveze komunistov
Na akcijski konferenci Zveze komunistov v delovni organizaciji »Dravinjski dom« so ocenili razmere v svoji sredini. Iz razprave je bilo ugotovljeno, da so analize poslovanja po devetmesečnem obračunu temeljito proučili in tudi predlagali nekatere rešitve, da bi izkoristili vse razpoložljive notranje rezerve, ki jih še imajo.
Odbor za dobro gospodarjenje sprotno spremlja gibanja in predlaga posamezne rešitve. V programu so opredelili odgovornost do dela delavcev na vseh dehh in nalogah, vključno strokovnih služb. Ugotovili so, da so v izjemni situaciji t.j. v času potrošniške mrzlice delavci — člani ZK — dokazali zrelost in organizirali delo tako, da ni bilo čutiti prehudega pritiska potrošnikov.
Na področju informiranja so storili korak naprej in preko svojega internega glasila posredujejo informacije delavcem. Iz razprav posameznih strokovnih delavcev smo ugotovili, da je ostalo še nekaj po/nembnih nalog, ki jih ne bi smeh puščati ob
robu. Tu gre predvsem za aktivno delovanje samoupravne delavske kontrole, za poglabljanje in utrjevanje samoupravnega in delegatskega sistema, za večjo skrb za kadrovanje v članstvo Zveze komunistov.
V svojih vrstah imajo nekaj članov ZK, katerih zavest ni primerna za komunista, pa so se dogovorili, da bodo z njimi odločno spregovorili v osnovnih organizacijah Zveze komunistov.
Povedati želim, da je bila Konferenca sicer dobro pripravljena, da pa žal ni bilo pravega odziva članov iz vrst delavcev, tako imenovanih neposrednih proizvajalcev.
ES
Aktivni komunisti
Leto 1982 — leto izrednih prizadevanj v OOZK Kmetijska zadruga Laško
Izobraževalni center na ravni sozda je potrebno ustanoviti takoj
Izdelan je projekt razvoja izobraževalne dejavnosti na ravni sestavljene organizacije na osnovi analize dosedanje organiziranosti kadrovske funkcije pri članicah, 'seveda s poudarkom na izobraževalni dejavnosti. Analiza je pokazala, da je nujno potrebno, da se na ravni sestavljene organizacije vzpostavi izobraževalni center, saj bo lahko samo takšna oblika omogočala in zagotavljala vključevanje vseh delavcev v vse organizirane oblike in vrste izobraževanja pod enakimi pogoji. To je potrdil tudi posvet z delavci, odgovornimi za izvajanje kadrovske funkcije.
O tem, kakšna naj bi bila dejavnost izobraževalnega centra, smo se pogovarjali z Anico Peperko, vodjo ka-drovsko-socialne službe sozda: Zaključki posveta nas obvezujejo, da pospešeno nadaljujemo na razvoju izobraževalne dejavnosti oziroma ustanovitvi izobraževalnega centra. Naj navedem samo nekaj primerov, ki nas vodijo k temu. Glede na Samoupravni sporazum o, usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Celje bomo morali na vsakih sto delavcev sprejeti enega pripravnika, to pomeni, da bomo morali v naslednjem letu v okviru sestavljene organizacije sprejeti kar 58
pripravnikov, usposobiti mentorje, pripraviti enotne programe za oprav-Ijanje pripravništva in strokovnih izpitov. Nadalje imamo v okviru sozda Mere kar 200 delavcev z nedokončano osnovno šolo. Zelo veliko je število učencev in štipendistov, saj imamo v sozdu 234 učencev po starem programu, 215 učencev po novem programu, 62 učencev in štu- ‘ dentov srednjih, višjih in visokih šol. Iz tega sledi, da nas čakajo velike naloge na področju izobraževanja v prihodnjem letu ter da članice niso usposobljene za razvijanje le tega iz različnih razlogov. Ali nimajo dobro organiziranih kadrovskih služb, ali
nimajo za to usposobljenih kadrov. Zato menimo, da bi edino na nivoju sestavljene organizacije lahko enotno in dobro razvijali izobraževalno dejavnost.«
In /(fiksna naj bi bila dejavnost izobraževalnega centra?
—	izobraževanje za pridobitev potrebne srednje strokovne izobrazbe,
—	pripravništvo,
—	organiziranje izobraževanja za pridobitev osnovne šole delavcev,
—	organiziranje in izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse učencev,
—	izvedba seminarjev za inštruktorje in za mentorje,
—	organiziranje prekvalifikacij, dokvalifikacij,
—	vodenje enotne štipendijske politike,
—	usposabljanje novih delavcev,
—	permanentno usposabljanje vodstvenih delavcev, poslovodij, izmenovodij,
—	organiziranje seminarjev za blagajničarke in druge delavce glede na aktualnost problematike,
—	organiziranje seminarjev za kmetijske pospeševalce,
—	usposabljanje članov delavskih svetov in izvršilnih organov,
—	usposabljanje članov SDK, disciplinskih komisij, komisij za delovna razmerja in družbeni standard,
—	organiziranje seminarjev iz varstva pri delu, higienskega minimuma,
organiziranje seminarjev za sindikalne aktiviste, sekretarje OO ZK in akcijskih konferenc,
—	organiziranje seminarjev za delegate,
—	organiziranje seminarjev za delavce AOP,
—	druge vrste usposabljanja in izpopolnjevanja, za katere izrazijo potrebe članice sestavljene organizacije.
Osnovna organizacija Zveze komunistov sproti ugotavlja dosežke na področju izvajanja stabilizacijske politike. Usmerja in vodi aktivnosti pri osveščanju in poglabljanju samoupravnega in delegatskega sistema. Spremlja aktivnosti v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in pomaga razreševati probleme, ki nasta-
nejo. Skrbi za idejnopolitično izobraževanje članstva (v mesecu decembru bodo organizirali razgovor na temo Program Zveze komunistov Jugoslavije in moralni lik komunista.) To je samo primer, ki bi ga kazalo posnemati tudi v drugih osnovnih organizacijah.
Neodgovoren odnos do dela
Neuspela seja konference sindikata delovne organizacije Hoteli gostinstvo kaže na neodgovoren odnos posameznih članov predsedstva, ki so istočasno predsedniki osnovnih organizacij sindikata, do zahtevnih nalog, s katerimi jih zavezujejo kongresni dokumenti in lastni programi v okviru posameznih temeljnih organizacij, kakor tudi v
delovnih organizacijah. Da bi izboljšali situacijo, se je politični aktiv delovne organizacije odločil, da skliče razširjeno sejo družbenopolitičnih organizacij in individualnih poslovodnih organov, da tako ugotovijo vzroke za neodgovoren odnos do aktivnega dela v sindikatu.
ES
Sporočila, informacije
Merx —
Uspela modna revija
Trgovske delovne organizacije Tkanina, Teko, Moda, Potrošnik in Dravinjski dom so se v okviru sestavljene organizacije dogovorile, da organizirajo prvo celovečerno javno prireditev z modno revijo pod geslom »Mera— pesem — moda«.
Rečeno — storjeno! Tako je bila modna revija z kulturno umetniškim programom v organizaciji marketing sektorja v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah in naslednji dan v Narodnem domu v Celju. Obiskovalci so bili zadovoljni, saj so v zabavnem delu prireditve sodelovali znani slovenski umetniki.
Modna revija je bila razdeljena na tri dele. V prvem športnem delu so bili prikazani živopi-sani modeli za zimski šport naših znanih proizvajalcev. Celjski Toper je prvič prikazal smučarske komplete, katere bodo nosile naše jugoslovanske smučarske reprčzentantke na olimpijskih igrah v Sarajevu. Bila je nepozabna slika izredno zanimivih barv. Tudi celjska Metka je požela navdušen aplavz za svoj novi »mont« program.
Drugi del modne revije je prikazal klasične obleke^ primerne za delo, sprehode in vsakodnevne nakupe. Prevladovali so nepogrešljivi modeli naše reno-
pesem — moda
mirane tovarne pletenin »Rašica« iz Gameljn, ki s svojo pisano paleto skladnih, modernih barv navdušuje še tako zahteven ženski spol. Konus iz Slovenskih Konjic pa je prikazal nekaj svojih najnovejših izdelkov za moške, ženske in otroke.
V tretjem delu pa so bili prikazani čudoviti večerni modeli. Navdušile so predvsem dolge večerne obleke iz Gorenjskih oblačil iz Kranja in pa kratke večerne obleke, namenjene za izredne slovesne priložnosti, ki jih je predstavil PIK Maribor.
Ostali program so dopolnjevali priznani slovenski dramski igralec Dare Ulaga in vedno priljubljeni operni pevec Ladko Korošec, ki je za svoje pesmi prejel navdušen dolgotrajen aplavz. V zabavnem delu so še sodelovali ansambel Party iz Ljubljane z solistko Meto Močnik. Točke modernega baleta pa so izvajale Magre iz Maribora, od koder so bile tudi manekenke in manekeni, ki so s svojo dinamično koreografijo prispevali k uspehu prireditve. Celotni program pa je povezovala Milanka Bavcon.
Bil je lep, nepozaben večer, kakršnih si še želimo.
Zdravko Božičnik
Delovni jubilanti
Že kar v navadi je, da vsako leto ob prazniku republike izrazimo čestitke in priznanja delavcem, ki imajo deset, dvajset in trideset let delovne dobe.
V delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija smo zadnji dan pred prazniki povabili na kratko svečanost letošnje jubilante. V kratkem razgovoru z našimi jubilanti so vsi bili enotnega mnenja, da kljub težkemu položaju v gospodarstvu in pekarski industriji le ni vse tako
»črno«. Pogovarjali smo se še o delovnih pogojih naših delavcev, o nagrajevanju, o razvoju te dejavnosti v prihodnje.
Delavci so praznovali svoje velike delovne jubileje, pa vendar se tega razgovora niso mogli udeležiti vsi povabljenci, kajti potrošniki zahtevajo svoje in police so morale biti polne kruha. Zato ob tej priložnosti še enkrat iskreno čestitamo vsem jubilantom.
Kako se bomo rekreairali v prihodnjem letu
Odbor za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata sestavljene organizacije je sprejel program dela na športno rekreativnem področju za prihodnje leto.
Program dela:
1.	II. zimske igre sestavljene organizacije Merx
Tekmovalo se bo v disciplinah veleslalom za ženske in moške ter smučarski tek za ženske in moške. Tekmovalke in tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne kategorije in sicer do 30 let starosti, od 30—40 let starosti in nad 40 let starosti. V vsaki kategoriji bosta lahko nastopila po dVa tekmovalca iz delovne organizacije. Predvidevamo, da bodo II. zimske športne igre prvo soboto v mesecu marcu ria Kopah nad Slovenj Gradcem.
2.	III. letne igre sestavljene organizacije Merx
Discipline bodo na letnih igrah iste kot so bile v letu 1982. Izvedba iger je predvidena v mesecu oktobru 1983.
3.	100 delavcev sestavljene organizacije Merx na Triglav
Izlet oziroma pohod bo trajal tri dni v mesecu avgustu.
4.	sodelovanje s športnimi klubi, katerih pokrovitelj je sestavljena organizacija Merx:
— sodelovanje pri izvedbi gorske kolesarske dirke za Veliki prehodni pokal Meraa, ki bo na relaciji Slovenj Gradec — Kope oziroma Slovenj-ske Konjice — Rogla
—' sodelovanje s Konjeniškim-klubom Celje v smislu spoznavanja tega športa med delavci sestavljene organizacije
Med člani odbora za šport in rekreacijo je prevladovalo mnenje, da je ob podelitvi priznanj najboljšim na letnih oziroma zimskih igrah potrebno organizirati . skupen zaključek za vse tekmovalce in navijače. Zato vabimo vse, ki se zanimajo za šport, da prično z redno vadbo za naše igre, navijače pa pozivamo, da prično s pripravo navijaških pripomočkov.
-— ' \
Zdenka Detiček
DOMA
Drvim mimo polj in travnikov zelenih, meni so tuja, čeprav so takšna kot doma, tu, pri tebi, dragi, enako cvete bezeg, njegov duh je povsod enak, to vem... a zame ni takšen, kot je doma.
Doma je vse drugače.
Svet je manjši, skromen in bolj lep, ljudje so preprosti, nasmejani, samo na videz zgarani.
Zavidam jim srečo in njihov mir,
zakaj prav mene nosi vihar daleč od doma?
Bili smo sopokrovitelj Tedna domačega filma
10. novembra se je v Celju zaključil letošnji 10. teden domačega filma, ki ga je tako kot prejšnja leta pripravil Novi tednik in Radio Celje, podprlo pa ga je veliko število delovnih organizacij, skupnosti in ustanov iz celjskega, pa tudi širšega slovenskega prostora. Med glavnimi so pokrovitelji letošnjega Tedna
domačega filma je bila tudi naša sestavljena organizacija združenega dela, naša delovna organizacija Tkanina, temeljna organizacija Maloprodaja pa je bila gostiteljica premiernega filma Kaj ti je,deklica. Na posnetku vidimo direktorja Alojza Forštnerja, ki je v imenu tega delovnega kolektiva pozdravil filmsko ekipo.
December 1982
festnik
Sporočila, informacije
Blagovnica Nova vas
Zopet je tu december, mesec nakupov, ko vsi iščete primerna darila za novo leto. Zato vas vabimo v blagovnico Nova vas, kjer boste ob prijazni pomoči trgovcev našli primemo darilo za svojce, prijatelje ali svoje najmlajše. Izbirali boste lahko med bogato založenimi policami z žensko, moško in otroško konfekcijo, pleteninami, perilom, športnimi oblačili in smučmi, med velikim asortimanom kozmetike, kristala in porcelana. V pritličju pa vas pričakuje široka paleta živil v največji samopostrežbi v Celju.
Blagovnica Nova nova vas se poleg založenosti odlikuje tudi s posebnimi uslugami, kot so: dostava kupljenega blaga na dom, mala krojaška popravila konfekcije, šivanje zaves in drugo.
Če se vam zdi Nova vas predaleč, vas k blagovnici pripelje mestni avtobus. V kolikor pa se odločite za nakup z lastnim prevoznim sredstvom, imate pred blagovnico velik parkirni prostor.
Blagovnica v Novi vasi ima naslednji odpiralni čas:
delovni čas vsak dan od 8.00 do 19.00 ure
razen ob sobotah od 8.00 do 14.00 ure.
Še nekaj naših priporočil za nakup
Priporočamo nakup blaga po zelo ugodnih cenah in sicer v tekstilnem oddelku lahko dobite
Zahvala
Jeseni mi je bila v elementarni nesreči—udarec strele v stanovanjsko hišo — uničena celotna električna napeljava, pa tudi hladilna skrinja in pralni stroj, dodatno škodo pa je povzročil tudi požar, ki je zajel del hiše. Ob tej priložnosti mi je Delavski svet TOZD MLIN pomagal z denarnim prispevkom.
Iskrena hvala naši TOZD in tudi vsem ostalim, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali v nesreči.
Alojz Pečnik, viličarist v skl. mlevskih izdelkov v Celju
Rešitev križanke iz 10. številke Vestnika
Vodoravno:	BOJAN
ADAMIČ, PAG, OSP, ANA KARENINA, AKVAREL, STRUNA, ERATOSTEN, NE, TA, ZAROTA, ENTE-RITIS, ARIA, AB, OŽ, ORINOKO, RISTO, LARS, SR, LAR, DOTIK, ANALIZA, IC, NOS, VLEČENJE VRVI, ATI, ENERGETIKA, IDOL, PAKA, KANON, ROKA.
Moški plašč, cena 2.644,80 din
moške obleke že od 3510 dinar- nar jev.	našli tudi na oddelku kozmetike,
jev dalje, ženska krila od 984,70 V tehničnem oddelku lahko	pn kristalu, porcelanu ter kera-
do 1200 dinarjev, moške hlače kupite po zelo ugodni ceni peči	miki.
od 1064 do 1683 dinarjev in za centralno ogrevanje ter le- Blagovnica Nova vas vas vabi moški plašč po ceni 2644,80 di-	stence. Primerna darila pa boste k nakupu.
Obvestilo
Obveščamo vse delovne organizacije v okviru sozda Mera, da lahko v blagovnici Nova vas, Ul. bratov Vošnjakov 1, Celje (tel. 31-151) kupite blago, ki ga potrebujete pri svojem dobrem poslovanju in delu:
—	havana, mesarski, per-gamin papir
—	kontrolne in čekovne trakove ECR M-77
—	kontrolne in čekovne trakove HUGIN KA-40
—	kontrolne trakove ANKER K-102
—	čekovne trakove NCR 220 Z
—	selotejp (15mm x lOm in 15 mm x 33 m)
—	nalepke (23 x 36, 38 x 75, 45 x 64)
—	registrimike male in velike
—	delovne plašče (IKA Ajdovščina, beli in modri iz uvoza)
—	ortopedski in delavski čevlji
—	pisarniški material (pisma, znamke, sponke, blazine, kemične mine)
—	novoletne PVC vrečke po 1.57 din
V
Ženski odbojkarski turnir
Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci osnovne organizacije zveze sindikatov delovne organizacije Blagovni center je v počastitev praznika Dneva republike 29. novembra, organizirala ženski odbojkarski turnir v telovadnici Tehniške šole v Celju. Sodelovale so ekipe Potrošnika, Hoteli gostinstvo, Blagovnega centra in delovne skupnosti sozda. Žal pa se nista udeležili ekipi Mlinsko-predelo-valne industrije in Teka, čeprav sta zanesljivo zagotovili sodelovanje. Vse tekmovalke je pozdravil Franci Breznik in jim zaželel mnogo športnih užitkov.
Po izvršenem žrebanju sta prvo tekmo med seboj igrali
ekipi delovne skupnosti sozda in Blagovnega centra. Zmagala je slednja z rezultatom 2:0 (15:1, 15:2). Drugo tekmo sta igrali ekipi Hoteli gostinstvo in Potrošnik. Ekipa Hoteli gostinstvo je dobila z rezultatom 2:0 (15:10, 15:8).
Za uvrstitev na tretje oziroma četrto mesto sta se med seboj pomerili poraženi ekipi Potrošnika in delovne skupnosti sozda. Zmagala je ekipa Potrošnika z rezultatom 2:0 (15:5, 15:7). V finalu sta se torej pomerili ekipi Hoteli gostinstvo in Blagovnega centra. To je bila igra, v kateri niso uživali samo gledalci, ampak tudi tekmovalke, saj so se borile za vsako točko. Škoda,
da so igralke ekipe Hoteli gostinstvo prehitro popustile v svoji borbenosti in izgubile z rezultatom 2:0 (15:10, 15:6).
Ob zaključku je vodjem ekip Heleni Muhovec, Adi Pečnik, Metki Orešnik in Blanki Jan predsednik komisije za šport in rekreacijo čestital k doseženim športnim uspehom, saj je tekmovanje ves čas potekalo v prijetnem tovariškem, športnem vzdušju in jim podelil priznanja za sodelovanje. Organizator je vse tekmovalke pogostil s sokom, sodniško delo pa sta opravila Boris Kmet in Franci Breznik.
Zdenka Zimšek
Kje bomo silvestrovali za Novo leto?
HOTEL TURŠKA MAČKA CELJE
—	silvestrski menu
—	igra ansambel CELEIA
—	cena 1.200,00 din
RESTAVRACIJA PRI MOSTU CELJE
—	silvestrski menu
—	igra ansambel ULTRA
—	cena 1.000,00 din
HOTEL MERX CELJE
—	silvestrska večerja ala carte in darilo
—	živa glasba
—	cena 1.100,00 din
MOTEL MERX ŠENTJUR
—	silvestrski menu in darilo
—	živa glasba
—	cena 1.100,00 din
HOTEL MERX RAVNE NA KOROŠKEM
—	silvestrski menu
—	igra ansambel FONTANA
—	cena 800,00 din
—	1.1.1983 ples, cena 300,00 din, igra ansambel FONTANA
DRUŽBENI DOM PREVALJE
—	jedila po naročilu
—	igra ansambel ŠTIRJE KOVAČI
—	cena 400,00 din
SMUČARSKA KOČA, RAVNE NA KOROŠKEM
—	silvestrski menu
—	igra ansambel ČIKON,
—	cena 600,00 din
HOTEL KOZJAK RADUE
—	silvestrski penzion
—	igra ansambel KARNEOLI
—	cena 800,00 din
RESTAVRACIJA VUZENICA
—	silvestrski penzion
—	živa glasba
—	cena 800,00 din
—	1. 1. 1983 novoletni ples
HOTEL TURIST MOZIRJE
—	silvestrski menu
—	živa glasba
—	cena 900,00 din
KOPE SLOVENJ GRADEC PARTIZANSKI DOM
—	silvestrski menu
—	živa glasba
—	cena 900,00 din
GRMOVŠKOV DOM
—	silvestrski menu
—	mrtva glasba
—	cena 700,00 din
HOTEL ZDRAVILIŠČE DOBRNA
—	silvestrski menu
—	igra ansambel VENUS, sodeluje Mito Trefalt, dancing, video diskoteka
—	cena 1.500,00 din *
ZDRAVILIŠKI DOM
—	silvestrski menu
—	igra ansambel DAN, sodeluje Mito Trefalt
—	cena 900,00 din
—	1. 1. 1983 novoletni ples (ansambel Venus, Mito Trefalt)
—	cena 180,00 din
DARJA KANDORFER
festnik
Glasilo delavcev SOZD Mera Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka ZIMŠEK,
Karmen MAG VAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETIČEK, Danica DOSEDLA, Boris KMET, Mirjam BEVC, Fanika ILIJAŠ. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421—1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.

December 1982
Malo zabave nič ne škodi
Nagradna križanka za naš družinski krog
Nagradni razpis
1.	nagrada : 1.000,00 dinarjev
2.	nagrada :	700,00	dinarjev
3.	nagrada :	300,00	dinarjev
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do 15. januarja do 12.00 ure.
Pošljite jih na naslov: Glasilo sozd Mera Celje,
29. novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA.
Veliko razvedrila pri reševanju vam želi uredniški odbor.