Poštnina plačana v gotovini Murtuorikl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 255 Maribor, sobota 8. novembra 1930 »fUTRA« l*h»ia razun nedei|e m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pn poštnem ček zav. v Ljubljani št. 11.409 •l|» mesečno pretentan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Prihoč ministrou u Ljubljano LJUBLJANA, 8. novembra. Davi ob pO so prispeli semkaj z beograjskim °rzim vlakom ministri dr. Srskič, inž. Sernec in dr. Švegeij, da pripravijo vse ^rebno za službeni obisk ministrskega Predsednika generala Petra Živkovima ®r za informativno potovanje po Drav-W banovini. Ministre so sprejeli na ko'odvoru samo *®stopniki obiasti In več bivših ministrov ter uglednih meščanov, med nil-!n*: vršilec dolžnosti bana dr. Pirkma-j®r> ljubljanski župan dr. Puc, bivši ml-®‘stri dr. Kramer, Ivan Pucelj in Ivan "šŠnlk, Ivan Hribar, železniški direktor .J* Borko, predsednik višjega dež. so-dr. Rog!na in višji drž. tožilec dr. ;*raSelH. Po kratkem pozdravu so odšli ®a$Podje ministri takoj v mesto. Z ml-JJMri se je pripeljal tudi dr. Hodžera, ”** kabineta predsednika vlade z več jjfadnlki ministrskega predsednlštva. MI-“ister dr. Srskič se je nastanil v hotelu ^ni°n, minister Inž. Sernec in dr. Šve-*eJI pa sta odšla na svoje domove. “Opoldne se je nato vršila v banski aj8Čl konferenca med ministri, vr?5lcem jjMžnostl bana dr. Pirkmajerjem, župa-°m dr. Pucem in bivšim ministrom dr. •"■anieriem, na kateri so bile določene J® podrobnosti o bivanju predsednika ade v Ljubllani, o svečani seU Pub-,anskega občinskega sveta, o iniorma- Avstrija na razpotju USODNE JUTRIŠNJE PARLAMENTARNE VOLITVE. -CIJE ALI NASTOP FAŠISTIČNE DOBE V AVSTRIJI. VIŠKU. ZMAGA DEMOKRA-NERVOZNOST NA DUNAJ, 8. novembra. Jutri se bodo vršile volitve v avstrijski parlament, ki so nedvomno najpomembnejše od obstoja avstrijske zvezne republike in vlada za nje po vsem inozemstvu ogromno zanimanje. Od prevrata volilna borba še nikdar ni bila tako napeta kakor sedaj. Volilci so razdeljeni v 3 tabore, glavna borba pa se vrši med socijalisti in krščanskimi socijalci, ki so se tokrat naslonili na Heirmvehr. Krščanski socijalci, ki ima;o skupno s Heiimvehrom v rokah vso državno oblast, se ne boje nobenega sredstva, da uničijo glavnega nasprotnika. Tretjo skupino tvori blok, ki ga je osnoval iž raznih bivših meščanskih strank bivši kancelar dr. Schober. V tem taboru so zbrani vsi, ki ne odobravajo niti pretiranega marksizma in heinnvehrovskega fašizma. Kako bodo končale volitve, je seveda čisto nejasno. Toda dejstvo, da je vlada razorožila borbene organizacije so- cijallstov, dočim je Heimwehr še vedno oborožena, govori za to, da volitve ne bodo svobodne. Socijalisti se sicer izogibajo vsemu, kar bi moglo dati povoda za spopade, vladi pa razloge za zatiranje socijalističnih organizacij, vendar se je kljub temu bati, da bodo jutrišnje volitve v Avstriji dokaj krvave. Čeprav avstrijski uradni krogi zatrjujejo, da volitve ne bodo nič izpreme-nile v avstrijski zunanji politiki, pa v Inozemstvu prevladuje prepričanje, da se pripravljajo v Avstriji dalekosežni dogodki, ki gredo za popolno izpremem-bo dosedanjega demokratskega ustroja političnega in državnega življenja v Avstriji. Zveza Heimwehra z nemškimi Hitlerjevci vzbuja upravičen sum, da se pripravlja v Avstriji državni prevrat. Razhi voditelji Heimwehra so zadnje dni na shodih tudi sami odkrito napovedali, da bo Heimwehr uresničila svoje cilje neglede na izid volitev. U ”e*n izletu generala Žlvkovlča v poljansko okolico, o sprejemu deputa-' *n posehi posameznih ustanov. " ponedeljek se predsednik vlade ge-^®ral Žlvkovlč vrne v Beograd, kjer bo . mrek prisostvoval odkritju spomenl-a hvaležnost! Franclji, c, ’ torek bodo ministri dr. Srskič, Inž. I .rnec in dr. Švegeij nadaljevali svoje '°rrnacijsko potovanje po Dravski ba-!n b"! ter 1,0(10 P°setH* Celje, Maribor Ždi1, nakar se odpeljejo preko Vara- Nou polom na ncuuyorški borzi NEWYORK, 8. novembra. Na borzi je prišlo včeraj zopet do silnega poloma. Vsi industrijski in železniški papirji so močno padli, panika je bila velikanska. Nad 3,300.000 delnic je neprestano menjalo lastnike. Izgube se cenijo na 112.000 milijonov dinarjev v naši valuti. v Beograd. v Ljubljani se vrše danes zadnje prl- . ave za čim svečanejšl sprejem prvega Vl-M nll(a ^e1, kra,ia> predsednika ade generala Žlvkovlča. Mesto se prl-8vayb'a, da tudi pri tej priliki dokaže VlaH° ?’°h°ko vdanost In ljubezen do darja In domovine. proti 56 Slovencem u Rimu ‘očm^T, 8- novembra. Po privatnih po-'e« se 1,0 Pričel proces proti 56 Slo-ltu ,ern pred izrednim sodiščem v Trii dne 10. t. m. Uradno pa ta vest šc Urjena. Eranci|a izganja tuje komuniste PARIZ, 8. novembra. Po odkritju protifašistične centrale v Sartrouville je ministrstvo za notranje zadeve odredilo izgon velikega števila tujcev, v glavnem italijanskih emigrantov. Včerajšnji listi javljajo, da se je pričela akcija čiščenja. V četrtek je bila izvršena racija med inozemci. Dva Italijana so zaprli, 15 so jih vrgli preko meje. Drva in premog 3.GOVED&, Prešernova u!.19 Revolucijska epidemija v južni Ameriki BUENOS AIRES, 8. novembra. Po vesteh iz Montevidea bo 10. t. m. izbruhnila revolucija tudi v Urugvaju. Voditelji revolucijonarjev so organizirale mase In nameravajo pohod na Montevideo. Daljšanje šolske obvez- NOSTI v ANGLIJI. "ica • D°N, novembra. Spodnja zbor-tj^ ie sprejela zakonski načrt, s kate- V a Se v svrho pobijanja brezposelnosti Juliji podabšuje šolska obveznost do & *a starosti. Za zakon je glasovalo Proti pa 225 poslancev. NOV BRZ1NSKI REKORD. LONDON, 8. novembra. Nov svetovni rekord v brzini za motorne dvokoli-ce je postavil v Corku (Irska) znani angleški vozač Wright. Vozil je na 1 km s povprečno brzino 242.6 km na uro in s tem tolkel dozdajni svetovni rekord Trtica Heu. .ja, ki je držal rekord z 220 iktn. Red v prireditve Naše mesto je, kar se tiče publike, ki redno obiskuje gledališke predstave, kino, podučljiva predavanja in razne koncerte, komaj toliko, da dobro prenese domače prireditve in s tem tudi gmotno podpre vsa kulturna žarišča. Zunanji umetniki naj bi se torej le takrat klicali v naše dvorane, če se z njihovim nastopom ne dela občutna materijalna škoda domačinom. S tem pa seveda naj ne bo rečeno, da naj zapremo mestna vrata pred njimi in jim grozimo raz mestno zidovje; nasprotno, naj le prihajajo, s primerjanjem njihovega dela z nastopi domačih kulturnih delavcev bo vsaj vsak sam lahko razsodil, koliko dobrin se more najti doma in v koliko so oni boljši. Z neurejenimi nastopi tujih in domačih umetnikov pa smo doslej le dosegli, da so pri vseh bile občutno prazne dvorane, in se niso krili niti stroški. Ni namreč več malenkost, da govorimo o zborih, s koncertom nastopiti pred mariborsko publiko. Tekom enajstih let je slišala publika že marsikaj lepega, vzornega in tudi najnovejše stvari. Vsak koncert mora zato biti izbran in skrbno pripravljen; note pa stanejo denar, najmanjša pesmica do 400 dinarjev, 12—16 jih pa biti. K'e pa je avtorska pravica skladateljev, zamuda časa, žrtve, solisti, godbeniki, luč, dvorana, povrh pa še Ve* ^ to se mora upoštevati pri prireditvah in se v prvi vrsti ozirati na domača društva. Tako ie povsod, in to je tudi edino pravilno. Pri nas je pa ravno narobe. Temu mora biti enkrat konec! Za*o bo menda še najumestnejše, da se -o nasvetu koncertnega biroja prirejajo koncerti domačih in tujih društev in znamenitih umetnikov, to pa v taki razdalji, da drug drugemu niso v škodo. Koncert baritonista Puglja Sinoči nam je priredila tuk. Ljudskt univerza ne samo lep, temveč predvsem interesanten komoren večer francoskega solospeva. Program je absolviral naš mladi, predvsem na koncertnem podijo mnogo obetajoči rojak g. Milan Pugelj — v francoskem jeziku. Njegov skromen nastop, ki ni sicer pri pevcih v navadi, nas je takoj uveril, da imamo opravka z resnim pevcem, ki polaga važ nost notranji vsebini umetnine in se ogiblje zunanjih efektov. Tega nismo bili do sedaj pri nas navajeni. Njegov glas je v vseh položajih lepo izenačen, izgovorjava natančna — sploh pa nam tehnična stran, s katero pevec razpolaga, priča o resni in visokostoječi francoski pevski šoli. Podajanje francoske pesmi, ki je grajena samo na trenutni duševni dogodek in ki eliminira zato strog glasben slog, je bilo edinstveno. Poleg Rijavca in Betetta je to gotovo komaj naš tretji pevec, ki se zamore ponašati zraven vsega ostalega tudi z —■-glasbeno kulturo. Nehote sem se vprašal, zakaj smo mi Slovenci skozi generacije premlevali nemški »Lied«, namesto da bi črpali iz bogatih glasbenih virov našega prijateljskega francoskega naroda, ki nam je po hotenju in duši gotovo mnog** mnogo bolj soroden. Morda se naša mlada generacija le preorijentira in obrne svoja pota tja, kjer je življenje v resnic* življenje. Pred vsako točko je klav. spremljevalec g. Lipovšek podal prevod francoskega teksta in najvažnejše točke avtorjevega životopisa. G. Lipovška smo se v svojstvu spremljevalca v zadnjem času že tako navadili, da nam je s svojim globokim glasbenim razumevanjem postal skoraj nenadomestljiv. Občinstvo se je umetnikoma za krasen, svojevrsten intimen večer obdolži- lo z burnim odobravanjem. Umetnika sta morala dodati. Dodala sta Charpen-tier-jevo arijo iz opere »Luise« — in zaman se je publika potem še trudila omajati umetnika v njih skoposti z dodajanjem. Še mnogo, mnogo takih večerov bi potrebovali. Karol Pahor. Ker se ne morem od vsakogar osebno posloviti, se tein potom poslavljam s prošnjo, da me ohranite v prijetnem spominu! DRAGUTIN BOGNAR, carinski Inšpektor. 3204 Telovadna akademijah Sokola Maribor-matica, ki se bo vršila letos v soboto, 29. novembra, je že več let sem ena največjih in najlepših prireditev v Mariboru. Izmed mnogo stotin telovadcev in telovadk se izberejo najboljši, da pokažejo izbrane telovadne skladbe in v vzorni izvedbi vaje na orodju. Zato je vsako leto na jesensko akademijo silen naval, za katerega je velika dvorana Narodnega doma postala premajhna, vsled česar se letošnja akademija vrši v Unionski dvorani. Oder bo v to svrho povečan, opremljen s posebno razsvetljavo in z zastorom. Ker je doslej vedno zmanjkalo vstopnic že v predprodaji, se opozarja občinstvo, da si jih pravočasno oskrbi. Dobijo se od pnndeljka naprej v trgovinah Bureš in Majer. Pri razdraženih živcih, glavobolu, no* spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Jcsefova« voda sigurno tudi pr* ljudeh višje starosti. »Franz Joscfova« vo^n se dobi v vseh lekarnah, drogerl-jah in špecerijskih trgovinah. Mariborski proračun 1931 REDNI PRORAČUN 42,983.610 DIN POTREBŠČIN, 31,265.908 DIN POKRITJA, 12,301.677 DIN PRIMANJKLJAJA. Proračun mariborske mestne občine ta 1. 1931, ki je bil minuli mesec 14 dni razgrnen na splošni vpogled, bo prišel sedaj v razpravo v finančnem odseku. V načrtu, ki ga je izdelalo mestno knjigovodstvo, se bo tekom razprav v odseku in pozneje v plenumu nedvomno še marsikaj spremenilo. Bistvenih sprememb pa ne bo, zakaj razprave se bodo v glavnem sukale krog kritja primanjkljaja, kar bo pa zopet odvisno od stališča vlade napram raznim dozdaj-nim virom dohodkov mestne občine in napram sklepu mestnega občinskega sveta glede uvedbe takozvane reformirane trošarine. Danes bomo predočili mariborskemu prebivalstvu proračun v velikih obrisih, dočim se bomo s posameznimi zanimivejšimi postavkami bavili tekom prihodnjih dni. Proračun stroškov splošne mestne uprave (plače, doklade, stvarne potrebščine, pokoinlne itd.) izkazuje 3.600.488 Din potrebščin in 828.500 Din pokritja; proračun uprave mestne Imovine 623.875 Din potrebščin, 384.302 Din pokritja; proračun mestnih podjetij In mestnih davščin 333.450 Din potrebščin. 878.076 Din pokritja; proračun občinskih dolgov 4,712.043 Din potrebščin in 2,530.149 Din pokritja; proračun cest, ulic, trgov in sprehajališč 2,698237 Din:617.090 Din; proračun gasilstva 155.075 Din potrebščin in nobenega kritja; proračun zdravstva 747.211 Din potrebščin in 786.560 Din pokritja: proračun socijalnega skrbstva 2,257.445 Din in 354.093 Din pokritja; proračun šolstva 1,684.338 Din potrebščin in 194.000 Din pokritja; proračun za znanost, umetnost in prosveto 384.296 Din potrebščin in 8852 Din pokritja; proračun obrti in trgovine 142.000 Din potrebščin brez pokritja; proračun za vojaštvo 216.772 Din potrebščin, 1938 Din pokritja; proračun raznih potrebščin (državna policija, nepredvideni iz- datki) 769.380 Din potrebščin in 20.348 Din pokritja. V izrednem prometu je predvidenih med drugim za kopališče na Mariborskem otoku 1,500.000 Din, za asfaltiranje 300.000 Din, za zgradbo carinske pošte 5 mil Din, za tlakovanje dovozne ceste na tovorni kolodvor 800.000 Din, za tlakovanje Aleksandrove ceste pred glavnim kolodvorom 4 mil. Din, za zgradbo kolodvorske pošte 7,800.000 Din, skupno z nekaterimi manjšimi postavkami 23,977.000 Din; za pokritje je predvideno novo posojilo 2,377.000 Din, iz kal-drminskega fonda 13,800.000 Din in iz zaklada poštne uprave 7,800.000 Din. Proračun meščanske imovine izkazuje 36.459 Din potrebščin in istotoliko kritja; mestni vodovod izkazuje prebitek 4717 Din, mestna klavnica prebitetk 120F Din, mestno elektriško podjetje prebitek 15.359 Din, mestni pogrebni zavod prebitek 908 Din, mestni avtobusni promet prebitek 7847 Din, gradbeni sklad prebitek 33.872 Din, mestna plinarna pa izgube 315.839 Din ter predlaga mestno knjigovodstvo, ki smatra, da je sanacija podietja nemogoča, eventualno združitev plinarne In elektriškega podjetja, kakor so to izvršili že v Celju in tudi v več mestih v Avstriji. Zanimiva je primerjava posameznih proračunskih postavk z onimi iz 1. 1930. Proračun potrebščin mešč. imovine se je zmanjšal, proračun mestnega vodovoda zvišal za nad 1 milijon; proračun mestne klavnice je prilično na isti višini, enako proračun mestne plinarne; zvišal se je proračun mestnega električnega podietja za prilično pol mili:ona, to pa radi elektrifikacije okoliških občin; znižal se je proračun pogrebnega zavoda, enako proračun avtobusnega podjetja za prilično 700.000 Din. V prihodnjem članku bomo obravnavali predloge mestnega knjigovodstva za kritje primanjkljaja. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 8. novembra ob 20. uri »Aleksandra« ab. A. Kuponi. Nedelja, 9. novembra ob 15. »Sen kresne noči«. Kuponi. Navadne dramske cene. — Ob 20. uri »Lutka«. Premijera. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 10. novembra ob 20. uri »Aleksandra«. Gostovanje maribor. gledališča. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 9. t. m. ob 15. uri, se bo vprizo-rila Shakespearjeva klasična komedija »Sen kresne noči«. Bajna inscenacija te komedije ter dobro podajanje vlog sta dosedaj še zmeraj naletela na odobravanje občinstva. Sodeluje ves ansambl, celoten orkester bo oskrbel Mendelsonovo muziko k tej komediji. Veljajo navadne dramske cene. — Zvečer ob 20. uri se bo vršila premijera Audranove operete »Lutka«. Režira in tenorsko partijo poje g. Djuka Trbuhovič, nadalje sodeluje kot gost po daljšem presledku gospod Anton Harastovič, naslovno partijo poje pri premijeri gdč. Udovižcva. Otvoritev ptujske grtdallške sezone bo v pondeljek, 10. t. m., ko bo gostovalo mariborsko gledališče z moderno opereto »Aleksandro«, ki je pri mariborskih vprizoritvah vselej izborno zabavala občinstvo. Ob tej priliki bo prvič nastopil na ptujskem odru g. Djuka Trbuhovič, bivši prvak beograjske operete, sedaj član maribor. gledališča. Kljub velikim stroškom, ki so v zvezi z gostovanjem, veljajo navadne operne cene. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 10. novembra, predava g. dr. Toplak, specijalist za ženske bolezni v Mariboru, o vseh važnih zadevah tdravstva, ki se tičejo matere pred in po porodu. V petek 17. novembra pre Sava g. primarij dr. Dragaš iz Ljubljane a negi otroka v prvih letih Mariborski in dnevni drobiš Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru začne z rednimi predavanji v četrtek, 13. t. m. Predavanja se bodo vršila redno vsak četrtek in sicer v prostorih nekdanjega kina v gostilni Špurej (prej Senica) v Studencih z začetkom ob 19. (7.) uri. Kakor lani, bodo tudi letos predavanja vstopnine prosta. Prvo predavanje bo imel g. dr. Jehart in sicer s .skeptičnimi slikami. Naslov objavimo pravočasno. Upamo, da bo našo delavstvo tudi letos tako mnogobrojno pose-čalo predavanja kakor lansko leto. Zakaj v izobrazbi je moč! Ugodnosti pri predpisovanju zgradarine in pri plačevanju davkov. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Davčne uprave, ki niso še ugotovile rejonske linije mest, trgov in vasi z nad 5000 prebivalci, nadalje vasi, kjer je sedež sreskega načelstva, ter letovišč in kopališč, morajo to storiti najkasneje do 15. novembra. Čim bo ta linija ugotovljena, a najdalje do konca novembra, se mora za one kmetijske zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zgradarina. Istočasno se mora po tabeli izvršiti in popraviti odmera zgradarine za zgrad be poljedelcev in majhnih obrtnikov v rejonski liniji po vaseh z več nego 5000 prebivalci odnosno po vaseh s sedežem sreza. Isto velja tudi za zgradbe malih obrtnikov po vaseh z manj nego 5000 prebivalci in po krajih izven rejonske linije mest, trgov, kopališč in letovišč. Finančne direkcije lahko naknadno po preteku pritožbenega roka obravnavajo pritožbe proti zgradarini, a najkasneje do konca meseca novembra. V krajih, kjer je letos letina popolnoma odpovedala, smejo finančne direkcije odgoditi na konkretne prošnje plačilo letošnjega davka do konca novembra 1931. Davčnim zavezancem pa, ki so še v zaostanku z dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti na podlagi posebnih prošenj odplačevanje teh zaostankov v letnih obrokih do konca leta 1935. Podrobna navodila lahko dobe stranke pri pristojnih davčnih uprava!- Upravnik glavne carinarne v Mariboru, carinski inšpektor g. Dra-gutin Bognar, zapušča naše mesto in se jutri, v nedeljo, s popoldanskim brzirn vlakom odpelje na svoje novo službeno mesto pri finančni direkciji v Zagrebu. G. Bognar je služboval celih 10 let v Sloveniji, 6 v Ljubljani in 4 v Mariboru, ter si je vsled svojega temeljitega strokovnega znanja, svoje ustrežljivosti in ljubeznivosti pridobil splošno spoštovanje in simpatije. G. inšpektorju želimo tudi na njegovem novem službenem mestu mnogo uspeha. Električne motnje ob sobotnih dopoldnevih so zelo neprijetne. Baš ob sobotah dopoldne je v trgovskih in drugih poslovnih lokalih največ dela in nedvomno pomeni veliko gospodarsko škodo, če se vsi ti lokali znajdejo naenkrat v temi in morajo stranke zapuščati trgovine, ker si ne more:o v temi izbirati blaga. Ne vemo, kje so vzroki za te motnje, ali v Fali in pri mestnem električnem podjetju. vsekakor pa je želeti, da bi se event. popravila izvrševala ob drugih dnevih, ko je trgovski in ostali gospodarski svet manj zaposlen. Nova deložacija. Iz hiše Ane Čepe na Koroški cesti št. 90 je bil deložiran pomožni delavec Miha Horvat z ženo in otrokoma. Žene in otrok se je usmilila neka stranka, da sta lahko prenočila pri njej, dočim je mož prenočil pod milim nebom pri svojem pohištvu, ki ga je stražil, da bi mu ga ne odnesli. Imenovana družina je bila sprejeta v barako za deložirance v ulici Kraljeviča Marka, kjer se stanovalci naravno že sedaj bridko pritožujejo radi mraza, posebno trpijo otroci in bolehne osebe. Mestna občina bo na zimo morala kaj ukreniti, da ljudje v baraki ne pomrzne:o. Baraka se bo morala pač zimi primerno adaptirati. Namen postaviti. čim primitivnejšo barako, da bodo ljudje čim prej bežali iz nje, se ni obnesel, zakaj ubogo ljudstvo nikakor ne more dobiti stanovanj, že radi tega ne, ker ne more plačevati visokih najemnin. KINO Grafski:; Samo šr par dni — Velefilm TAJVGO LJUBEZNI. 100% govoreči zvočni film v nemškem jeziku. Presesra dva srca v taktu. — WILLY FORST, PAUL OTTO, FEE MALTEN. Union: Danes, soboto, zadnjikrat TRENUTEK SLABOSTI. Jutri nedeljo, začne 100% govoreči in zvočni film v nemškem jeziku NAJINA JE NOČ. CHARLOTTE ANDER, HANS AL-BERS, LUCIE ENPLISCH, VVALTER JANSEN. Predstave v obeh kinih oh delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob nedeiiah in praznikih oh 15. 17.. 10 in 21 url Predorodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blaeaini. XXVI Med. univ. dr. Josip Furlan specialist-oper ater za no«, ušesa in grlo si dovoljuje naznaniti, da je otvoril v Mariboru, Vrazova 2 svojo ordinacijo in ordinira od 10.—12. in od 3.—5. ure. Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu ;e bil od 1. do 7. t. m. prijavljen od nalezljivih bolezni samo 1 slučaj obolelosti za davico. Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Mariboru v Strmi ulici 5 gospdč. Marta Schrott, stara 31 let, v Jezdarski ulici 5 hišna posestnica Marija Gruber, stara 63 let, na Aleksandrovi cesti 14 pa bivši trgovec Silvester Fontana, star 91 let. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! Nov zdravnik v Mariboru. V Mariboru se je naselil in pričel 5. novembra ordinirati nov zdravnik, spe-cijalist-operater za bolezni v ušesih, na vratu in v nosu, g. dr. Josip Furlan, ki se je specializiral pri vseučiliških profesorjih dr. Šercerju v Zagrebu in dr. Zangeju v Gradcu. 901etnl aktivni zidarski pomočnik. Ko sem pred kratkim zopet čital v časopisih, da je umrl najstarejši Mariborčan N. N., star 90 let, sem se nehote spomnil na 911etnega Angela Matije, zidarskega pomočnika, ki je prav do zadnjega vršil zidarske posle. Ko sem se temu čudil, je rekel, da je vajen stavb od mladih nog in da je tako siguren višin, da se mu prav nič ne moti v glavi, samo mu delovodje z ozirom na njegovo starost v zadnjem čaisu branijo, da bi opravljal delo na stavbah samih, marveč mora proti svoji volji ostati pri delih na zemlji. Če bi bilo v veljavi starostno zavarovanje, bi takim starčkom pač ne bilo več treba delati. Tudi njegova žena Ivana je samo za nekaj let mlajša kot on. Oba sta čila in zdrava. .Take so stare marnske koreninel ""»OLO . : - O Soto in nedelio — Veliki nemi film KOMEDIJANTI. LAURA LA PLANTE, JOSIP SCHILDKRAUT. Gospodja in gospodin Miloševič (Beograd, Varšavska 8/1.), napuštajuc) Maribor, najtoplije se zahvaljuju pozna* nicima i prijatelima na srdačnom čaju že'eči svima dobar ostanak. 3218 Plesna šola Sokola Maribor-matica ima vaje vsak torek in četrtek ob 8. v mali dvora0 Narodnega doma. Vabljeni so vsi član in prijatelji Sokola. Prijave se sPre'f| majo pred vsako vajo. 31* Igralci državne razredne Ioteriie se opozarajo, da je danes zadnji dati i izmenjavo srečk, ker prične žrebanje 2 v pondeljek 10. novembra. Kdor tor« še ni zamenjal srečk v upravi »Jutra* in > Večernika« v Mariboru, Aleksan* drova c. 13, naj to še danes stori, da 11 zamudi milijona. Krajevni odbor Rdečega križa v LaJ* teršbergu I vabi na Martinovo veselico, katero Pn‘ redi dne 9. novembra ob 15. uri v 8?* ; stilni J. Goltes (Požauko) na Košaki”' : Svira godba Rdečega križa, vstopm^ Din 5. — Odbor. 31° Martinovo veselico priredi v nedeljo, dne 9. novembra v ! dvorani gostilne ligo, (prej Gačnik) v j Studencih, Cankarjeva ul. 11 Narodi® 'železničarska godba »Drava«. Vstopni114 Din 5.— Začetek ob 16. uri. Čisti do* biček je namenjen nakupu novih instrumentov. Cen:eno občinstvo Maribora _'fl okolice sev ljudno naproša, da z obilni111 posetom prireditve izkaže svoje simPa' tije do društva, ki vedno nesebično s o* deluje v korist našega narodno-kultuf' nega življa. 321* Pojedina klobas in plšk. Povodom otvoritve novih gostilničar* skih prostorov bo jutri, v nedeljo, dn® 9. t. m. koncert, pojedina martinovi11 gosk, domačih klobas, pišk itd. v gostu' ni Zorko, Pekre. Začetek ob 14. url' Vstopnine ni. __ TRENCHOATI, površniki, hubertusplaščl, usnjeni lopl^J* kože, pliši, snežni čevlji, snežni škorfli > galoše, kakor tudi razno manufakturo blago na obroke. ORNIK, Maribor, K°' roška cesta 9. XL>^, »Pri lipi« (Anderle) Radvanje t jutri v nedeljo pojedin^ klobas, k°nCja in poleg nemške ho pel tudi svojo domačo, slovensko pesem. Starišem nič tte pošlje kaj za podporo; če ga pa prosijo, jim pošlje več, nego dopušča njegov žep. Med tednom je od dela zaprašen in zanemarjen; ko pride nedelja, se obleče kakor mestni »škric«, pa gr.epre-;° Drave k Horjankam v vas; odkoder Se Pozno zvečer vrne vesel, ker je tam Zastonj jedel in pil. Proti tujcu je ljubezniv in se rad z njim pogovarja; a priročne mu šegavosti in zbadljivosti se tudi ®ar>ram tujcu ne more popolnoma zdrsati. Zdaj, ko je postal »meščan«, ne bo 113 to Čisto nič ponosen jn bo nad tem Napredovanjem iz prirojene navade več Nabavljal in se posmehoval kakor pa se Veselil. Pojde v Celovec in bo svojim 'emskini sodrugom — po večini so so-‘Jalisti — povedal, da if sedaj tudi on "meščan«, samo da Celovčana malo — D°tegne. >, Kako lep čut za zaznamovanje zna-mih posebnosti v naravi so prvi usta-. °vitelji novega mesta imeli, kažejo Južni »Pod- in, prostira »Log«, sedanji glavni trg. del se imenuje »Kobelj«; severni klanec«, kamor dospeš z »Gorice« skoz takozvani »Kozjak«. Kar leži hiš pred pokopališčem, nosijo ime »Ozadje«. Nad »Kobljem« in sedanjim kolodvorom se dvigata »Holm«, »Mali Ogel«, »Grad« in »Gradišče«; z »Ribjaka« je speljan vodovod z izvrstno vodo; vse to leži v.a desnem bregu Borovnice, »Proda«; na levem bregu, vzvišeno, leži idilična »Dobrava« s štirimi, v vrsto postavlje nimi starodavnimi lipami, pod kojih eno se je rodil prof. Šajnik, ki je izdal kor. nar. pesmi. Borovlje so industrijski kraj, kakršnega cela Koroška nima. A na zunaj tega niti ni opaziti. Tu ne vidiš nobenih sajastih, odimljenih ali zaprašenih hiš ali tova ren; nasprotno, vse je čisto in snažno; okusne, pritlične, eno-in dvenadstropne hiše stoje posamič, druga od druge oddaljena, vsaka obdana z večjim ali manj šim vrtom z zelenjadjo, s cvetlicami in žlahtnim sadnim drevjem, tu pa tam tudi s kakim čebelnjakom. Pravo mesto vr tov in vrtnih nasadov. Samo ponovni streli, ki se ob določenih urah razlegajo po celem mestu s strelišča in s presku-ševalnice za puške, razodevajo tudi tujcu, da je tu doma puškarska obrt. Puškarji so imeli nekdaj tudi svojo, vojaško organizirano strelsko četo, ki je bila popolnoma vojaško oborožena in je pri svojih nastopih na čelu nosila zastavo: ki jo ji je podarila avstrijska cesarica Marija Terezija, tako da je neki patri-jotizem v Borovljah že od nekdaj bil razširjen in udomačen. Značilno pa je, do so baš borovski puškarji 1. 1848. u-stanovili svojo meščansko gardo, slavili začetek novega svobodnega in narodnega življenja in vpeljali pri tej revolucionarni četi slovenski poveljevalni jezik, od kterega so si stari ljudje še do danes zapomnili povelje: »Krokarje napnite« in na »Koj« ustrelite! To gibanje je bilo kmalu zatrto in 1. 1853 so sredi tedanje vasi postavili avstrijskemu cesarju Francu Jožefu spomenik, ki še sedaj stoji na svojem mestu, a ga bodo v kratkem kot anahronizem prestavili na manj eksponirano mesto. Do 1. 1927, sta spadali k Borovljam samo še vasi Dolane in Vajdiče. V tedanjem trgu samem so 1. 1924. našteli 2156 Nemcev in 864 Slovencev, v obč. odboru jc tedaj sedelo 13 soc. demokratov, 6 velenemcev (nemčurjev), 2 Slovenca in 1 nar. socijalist. Ko so po tem k občini Borovlje priklopili tudi sosedne vasi: Podljubelj, Podgora, Goričane, Kožen-tavra, Struga, Kapla in Lipljane, so soc. demokratje napredovali za tri, velenem-ci za enega, Slovenci za dva mandata. V gospodarskem oziru nudi razvoj Borovelj v zadnjih 20 letih kaj slabo sliko. Pred vojno je bilo zaposlenih 700 puškarjev, v plebiscitni dobi ravnotoliko, sedaj jedva 300; v jeklarni pred vojno je bilo delavcev tudi okoli 700, v plebiscitni dobi nad 600. sedaj, 1. 1930. komaj še 300. Meščanska šola, ki je v pleb. dobi štela 200 učencev in učenk, jih ima samo še 140. Strokovna šola za puškar-stvo je imela prej do 50 učencev; leta 1927 jih je imela 16; letos jih ima še 10; na novo sta se javila in vstopila dva. Pred vojno se je izdelalo v Borovljah nad 12.000 pušk; sedaj se jih izdela komaj 4.000 letno. V isti meri, kakor hira industrija v avstrijskih Borovljah, raste puškarska industrija v Jugoslaviji, zlasti po število učencev strokovne šole za puškarstvo, ki je bila prej v Kranju, a je sedaj v Užicah. Da je naša država dobila to novo šolo, je zasluga narodnih puškarjev iz Borovelj, ki so bili tudi prvi učitelji na njej. če bi s plebiscitom Borovlje pripadale k Jugoslaviji, bi že 1. 1920 postale mesto in to v pravem pomenu besede, bogato, Železnica, auto ali aeroplan?) »Za nobeno ceno se ne vozim z aero-planom!« pravi marsikdo. Mnogi ljudje imajo silno nezaupanje v aeroplan smatrajo vlak ali avto za varnejše .prevozilo. Velike zračne katastrofe jih se veda v tem nezaupanju še potrjujejo. Najnovejša katastrofa »R 101« je v jav nosti zopet pokrenila diskusijo o vpra- Nobelouo literarno nagrado za I. 1930 je dobil ameriški pisatelj Sinclair Lč-wis. Amerika, ki pred kakimi 30 leti še sploh ni imela omembe vredne književnosti, je izvojevala sedaj značilno zmago nad Evropo tudi v literaturi, kakor dominira že v politiki in financah. Sin- šanju: Kaj je nevarnejše? Kako potova- clair. Le^ls,je star.*f? let. Njegovi roti je sigurneje? Ali ni morda najbolje po- cisto ameriški, stoprocentno, bi tovati peš, kakor so delali naši stari, oa se jim niso zgodile nesreče. Če pa je že daljša pot, pa se vsedeš v voz s parom rekli. So gigantska epopeja ameriške družbe. Ni nobenega dela te družbe od najnižjih pa do najvišjih, ki bi jih Sin- uajjou H« ov* VoWUW V Vv/y O (JalUtJl ^1/,:,. • i,i , mirnih konjičkov, pa je gotovo, da boš dir ^ewis ne bil podvrgel svoji ostri, a , ... ’ nravični Irrl+iH r; prišel zdrav in čil na cilj Seveda, nesreče so bile in bodo. »Vrag pravični kritiki. »Main Street«, slika fi-Iistrske ameriške province; »Babbitt«, ne spi«, pravi narod. Ali se ni že zgodilo, na^ma^kantnejše in najbolj znano Lewi-da je človek omahnil doma pri mizi, v ?Pvo. °’ romari ameriškega malega nnstplii in »nenai 70 Ali a* r-o.11cioveKa, roman, ki je dvignil Lewisa na postelji in zaspal za večno? Ali da je šel po ulici, pa ga je ubila opeka, ki mu je padla na glavo? Povsod, kamorkoli gre človek, je smrt mogoča. Vendar pa ljudi zanima, ali je bolj varno potovati z ladjo, železnico, avtobusom, vozom ali aeroplanom. Nekoliko pojasnila bo dala statistika. Njene številke pa kažejo, da potovanje z aeroplanom ni nič bolj ne varno kakor z drugimi današnjimi prometnimi sredstvi. Seveda govore te višino svetovnih književnikov; roman »Dr. Arrowsmith«, v katerem je pokazal cvet ameriške znanosti, amerikanizacijo ter njene dobre in slabe strani; versko življenje Amerike mu je dalo snov za njegov roman »Elmer Gautry«. Sinclair Lewis je človek borbe, nepristranski in nepodkupljivi socijalni kritik. Je iz stare intelektualne ameriške rodbine. Ded in oče sta bila zdravnika. številke samo o Ameriki. Vendar pa bo- ^isate'jsko karijero je začel kot novi- I tl O t* N lOfrnim Hnln o rt J ^ _ do v sorazmerju veljale tudi za naše kraje. Eden najboljših poznavalcev zračnega prometa v USA, Cambridge, je sestavil statistiko, ki ‘kaže, da so lani (1929) vsi aeroplani skupno prevozili v Ameriki, pot, ki je dolga blizu 25 milijonov milj. Pri tej ogromni daljavi je bilo komaj 137 nezgod, torej komaj na vsakih 183 milj ena. Pri tem je smrtno po nesrečilo 18 ljudi, tako da pride en mrlič na 1 milijon prevožene poti Na drugi strani pa kaže statistika, da je lani pri vožnjah z avtomobili smrtno ponesrečilo 31.000 oseb. Avto je torej nevarnejši za potovanje nego aeroplan. nar. Njegova dela so prevedena že na francoski, ruski in nemški jezik. mala pustolouščina soproge ameriškega poslanika u Rtenah V sredo je priletela z letalom v Buka* rešto nehote soproga ameriškega poslanika v Atenah. Veliki ameriški avijon, ki se kaže v raznih evropskih glavnih mestih, je bil v Atenah in je prevažal nekaj časa ljudi na izlete nad mestom. Ko se je pripravljal na polet v Bukarešto, je v Tud"rp7imerjavanje^ šTevillT*o nesrečah I *adnjem hipu prispela soproga amerl na železnicah kaže, da nudi aeroplan več sigurnosti. In vendar se ljudje boje leteti,! Morda je vzrok ta, ker letalske ne škega poslanika in meneč, da gre še za poskusni let, sedla v avijon. Šele čez kaki dve uri je opazila svojo zmoto, toda sreče večinoma končajo smrtno, človek afon ie bil že fto kilometrov daleč od pač še vedno raje lazi po zemlji, da |^ten_ “<*?! čuti »trdna tla pod nogami«. Seveda bo tehnika tekom časa tako napredovala, da bo iznašla sredstva, s katerimi se bo in pol ure je bila v Bukarešti. Tamošnji ameriški poslanik je prišel na aerodrom, da pregleda avijon, in je na svoje začu- obvarova! človek smrti tudi v slučajih, I J6?* zaff'edal. ženot sv°jGga atenvskega da mu bo propadel avto, aeroplan, vlak kolfe' KZa.,n3?. j? 1° blIa sre5a’ kf ni i t d I imela nobenih listin m se je poslanik za- vzel za njo. Zaklad u Bučhouem suetišču Iz Mukdena poročajo zanimivo pusto ovščino. Te dni se je pojavila japonska dama v spremstvu japonskih policistovi ..... .* * 0 . . in kitajskih kulijev v zgodnjih jutranjih "a^e?ji tvfrmčar.č,evl]ev v Evr01?’- f Batja bo produciral ZOO.OOn parou čeuljeu čneuno! Češkoslovaški »kralj čevljev«, danes urah na dvorišču Budhovega svetišča v bližini mesta Mukden. Japonci so raz- te dni znatno znižal cene svojim izdelkom, obenem pa je tekom zadnjih me- grnili zemljevid in zaznamovali kulijem sec,ev nak“pil™ desettisoče novih naj- mesto, na katerem bi naj iztkopali 2 metra globoko jamo. Duhovnike so zaprli v tempelj, vendar se je enemu izmed njih modernejših strojev in izpopolnil svoje tvornice in prodajalnice tako, da je zvišal produkcijo od 100.000 na 200.000 pa« posrečilo, da ie pobegni! in obvestil ki- ‘‘"tT’"ST J5 sobja na 30.000. Kakor vedno, gredo pri tem sporedno: znižanje cen izdelkom, izboljšanje kvalitete in zvišanje mezd. Batja smatra, da je znižanje cen izdelkom prava podlaga za avtomatično zvi- japonski vojni prišel v japonsko ujetni-1 Sanie/™d“kciie inRza ™ost *vKaJa J „ c “‘J mezd. To je pa po Batjovem nazoru edi- tajsko policijo. Kmalu je prišlo več oboroženih kitajskih uradnikov pred svetišče, ki so aretirali Japonce. Ko so jih zasliševali, so ti izpovedali: Japonka je bila žena ruskega generala, ki je v rusko na zanesljivo podlaga za gospodarski v«* Posameznih delov starih Boro-Im Najstarejfi deli, oni okoli ccrkve, se enujeio »Na uorici«. Pod njo se raz-1 procvitajoče in vedno napredujoče. V Avstriji so 10 let pozneje sicer Borovlje 1. 1930 po imenu postale mesto; toda to je samo krinka; to je mesto brez živ-jenja, brez krvi, brez dohodkov, kraj, ki gospodarsko hira in propada, kakor kažejo navedene številke. D r. F r, M i š i č, štvo. Predno se je s svojimi četami pred prodirajočim sovražnikom umaknil iz , • • * t.- i i otss^e r vasr, “ vb„i:^Bndt,™ “h 2ačmn' po,,•kl se ie ,to,a kot Po končani vojni je ostal general na Ja-|pra" na' ponskem in se je celo poročil z Japonko, f Pred smrtjo ji je razkril skrivnost o zakladu. In tako je Japonka z zapiski pokojnega moža prišla v Mukden, da zaklad dvigne. Ko so kitajski policisti nadaljevali s kopanjem, so res zadeli na zaklad. Ustavitev gradnje zrakoplovov v Angliji, Po veliki katastrofi, katero Je doživel angleški zračni kolos R 101 na potovanju skozi Francijo v Indijo, je angleška vlada sklenila, da do nadaljnega ne bo več naročila nobenih zrakoplovov. Tvorni-.ca v Howdenu, ki je zgradila usodni Kioroformiranje rastlin. zrakoplov R 101, bo že prihodnje dni Znanstveniki so ugotovili, da rastline ustavila svoj obrat. Tudi državna tvor-reagirajo, enako kakor živali, na omam- nica zrakoplovov v Cardingtonu je že na sredstva (kloroform, eter itd.) Naj- pred več dnevi odpustila 750 delavcev, več se je s tem pojavom bavil indijski pričakujejo pa se še nadaljne redukcije učenjak Sir Jagadis Chunder Bose. Neki angleški naravoslovec je za poskus na ta način ustavil življenski proces v celil Tragedija na morju. Soprogo ameriškega podkonzula ti vrsti rastlin. Pri tem je ugotovil, da klo-[Havani, Jacksona, je vihar vrgel z ladje reformirana rastlina mnogo bolje prenese v morje. Njen soprog, kakor tudi neki presajevanje nego v normalnem stanju, konzularni uradnik, ki sta skočila v mor-To velja tudi za velika stebla. Klorofor- je, da jo rešita, sta istotako našla smrt v mirana stebla so si kmalu po presaditvi valovih. Vsi trije so izginili v morskih opomogla in so se normalno dalie razvi-1 globočinah in trupel dosedaj še niso na- jak. 'šli- Šport v nedeljo. Ob 13. aa Igrišču SK Raplda: pokalna tekma SK Železničar :SK Svoboda. Ob 14.45 na Igrišču SK Rapida: pokalna tekma ISSK Maribor:SK Rapid. Sodniška sekcija ZNS, službeno. Pokalno tekmo SK Železničar :SK Svo boda sodi g. F r a n k 1, ISSK Maribor: SK Rapid g. N e m e c. — Načelnik. ISSK Maribor, nogometni odsek. Za pokalno tekmo v nedeljo proti SK Rapidu se delegirajo naslednji gg.: Koren I in II, Bertoncelj I, Konič, Kirbiš, Petan, Hreščak II, Domicelj, Jež, Pri-veršek, Starc, rez. Petrovič, Senica. Imenovani naj dvignejo opremo pri pro-storniku. Sestanek ob 14. v garderobi Rapida. Točnost! Načelnik. Sprememba v vodstvu nog. sekcije ISSK Maribora. Načelstvo nogometne sekcije je prevzel g. dr. Odon Planinšek, tajništvo g. Maks Koren. Dosedanji načelnik g. Ves-naver bo izvrševal funkcijo društvenega gospodarja. Najbogatejša mačka na svetu. Iz San Gabriela v Kaliforniji poročajo: Neka mačka je vsled dedščine nedvomno postala najbogatejša mačka na svetu. Njena lastnica, gospa Ide, ji je namreč zapustila 15.000 dolarjev. Mački bodo sedaj napravili izredno udobno sobo z vso primerno opremo za njeno bivališče. Terezija Kolenko, 3 leta bivša babica v mariborski porodnišnici, naznanja cenjenim damam, da je odprla privatno prakso v Wil-denrainerjevi ulici 15/11 in se jim to-plo priporoča. 317& Sprejmem otroka nad dve leti starega v celo oskrbo. Naslov pove uprava lista. 3186 Prodajam umivalnike, predalnik (Schubladkasten), posteljne vložke, obleke, plašče, čevlje, smuči, kožuhovinasto podlago itd. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova 1. 3175 MALI OGLASI Učenko, zdravo, pridno in pošteno, s primerno šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme Drago Čoki, trg-mešanega blaga, Brezno ob Dravi. _____________________________________ 3189 Kupim takoj razno pohištvo, obleke, blazine, dobro ohranjeno žensko kolo in razne druge reči. Starinarna, Studenci, Aleksandrova ulica 1. Opravilna številka: E X 2410/29 Dne 22. decembra 1930 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Račje vi. štev. 344. Cenilna vrednost: Din 440.491'20. Vrednost pritikline: Din 585’—, ki je že všteta. Najmanjši ponudek: Din 295.640 80. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Sadno drevje Okralno sodiSfe v Mariboru odd. X, dne 23. oktobra 1930. MEINEI HERGOLD KG4|JI vUQ|u Meljska cesta 29 Na zalogi je še prvo-vrstno sukno za moške obleke, ševiot za marine oblekce, moška in ženska sukna za plašče. Kvalitetno blago od Din 89’- naprej Gramofoni od Din 290'— dalje Mandoline . . 136— m Violine * , 95’— „ Gitare , „ 207'— „ Trombe , » 505'— * Robu harmonike . „ 85'— . PRODAJALNA: TRO SVOB©&* Nova Scharbaumova zgradb« _ btran 1 ffMli! VFtfPMK lirfra V M a r u, dne 8. XI. 1930 Thre Anchor Yi kg D. 27. Specijal Yi kg D. 24.- Mešanica I H kg D. 21.. II Vi kg D. 18.. - III Vi kg D. IS.- IV Vi kg D. 13.. VEZE KISLO ZEUE Maribor, Vetrinjska ulica 7 Naročila po meri se izvršijo točno in ceneno. Opravilna številka: E IX 256/30*28 Dražbeni oklic! Za lesen in zimo so prispele v veliki Izbiri raznovrstne novosti v blagu za damske plašče in obleke, žametu, svili in v blaeu za moške obleke. Prost ogled! K nakupu se ne sili? Dotfek i Marini, Trgovska hiša, Maribor. Gosposka ulica 27 cm - NOVA ŽETEV svetovnih znamk je prispel. Velika izbira kitajskih in indijskih vrst v vseh cenah. — Prepiičajte se o kakovosti mojih mešanic pražene k a v e in primerjajte spodaj navedene nizke cene! - Eksportna hiša „LUNA“ lastnik A.Prifternik Alotca udrova cesta 19 HABiBOB Aleksandrova ait. 19 Bogato izbrana zaloga: Poletne malice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški ioplčl za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35.— naprei Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprei Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne četice komad od Din 8.— naprej Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad nd Din 20.— naprei Nadalje velika zaloga čipk. vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz ladrovine. sandal. kravat traic. ovratnikov, ženskih in moških nogavic Itd. XXI Išče 3174 se sposoben risar za matriciranjc načrtov. Pred-— staviti se je pri Splošni stavbni družbi Maribor-Tezno Izbira Pletenih oblek, modernih in trpežnih, kakor vseh drugih pletenin, je največja v pletarni dobite od danes naprej zopet pri J. SIRK, nas!. JOS. SKAZA Maribor, GLAVNI TRG, ro“ovž Naznanjava da bova od sedaj naprej Imela vsako soboto In nedeljo izvrstne DOMAČE JETRNE IN MESENE KLOBASE (pečenice). Se priporočata 3177 Ernest in Ana Birti! restavracija »Pii klavnici«. OPOZORILO! Radi prezidave prodajam vse zimsko blago za lastno in vse drugo blago pa po znižanih cenah. ANTON MACUN, MARIBOR Gosposka ul. 10. 3000 Predno naročite mizarske izdelke, kot vrata, okna, mehko pohištvo itd., zahtevajte ponudbe od mizarskega podjetja Mariborska lesna industrlla AL. DOMICELJ, Koroška cesta 46, telefon 21-60 ki izdeluje vse tovrstne izdelke strokovno In po kQnkurenčnih cenah. Najnižje cene tudi za serijske izdelke. Stalno na prodaj vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah. XXXIX Dne 22 decembra 1930 ob 11 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata vi. št. 23 Cenilna vrednost: Din 526 964 20. Vrednost pritikline: Din 115.350—. Najmanjši ponudek: Za zemljišče s pritiklinami Din 353 452 10 za zemljišče brez pritiklin Din 287 205 42 za pritikline Din 76 913 32. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodišče v Mari o»u odd. IX _ dne 27. oktobra 1930. ■» Opravilna številka: E IX 3693/30 10 Dražbeni oklic! Dne 15 decembra 1930 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zetnljiška knjiga k. o Sv. Magdalena vi. št. 106, Cenilna vrednost: Din 200.306 75. Najmanjši ponudek: Din 100.153 37. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišča v Maribora odd. IX., dna 17. oktobra 1930. TRIUMPH M PAVEL NEDOG H H9l B tt. .fl mBBF // /e btezdvomno najboljša pralnica ovratnikovT — Barva, čisti kemično kot novol — Prepričajte sef Gosposka ulica 33 Razlagova ulica 33 Našlepše suknje krznenih olaščev kožic za obroblienie in kožuhovinaste podloge v najboljši kvaliteti in nizkih cenah v trgovini z krznom za gospode In damske plašče dobtte v grAnitz v Mariboru Gosposka ulica Stev- 7. Istotam se izdelujejo krzneni plašči po meri,----------Sprejemajo se tudi popravila krznenih plaščev.________310 Izdeluiejo se tudi elegantne obleke po meri Zastonj moške • ženske nogavice Sveie dospelo ZaicI, fazani, morske ribe od Din >2.— za ke naprej, kakor krapi, ščuke, Hnjake, fogoše itd« prvovrstne kvalitete, copate, rokavice, nogavice, trikotaže ter raznovrstna oblačila v veliki izbiri nudi po konkurenčni ceni 3196 JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2. Mi hočemo v našem delikatesna trgovina in stoinica na Glav nem trgu. upeljati tudi čevl e, da nam je to delo olajšano, dajemo k vsakemu paru čevljev en par nogavic zasloni. Kdor prej pride, ima večjo izbiro. Hotel Halbwidl danes. spbota. ob 20. uri POJEDINA KRVAVIC jtj JETERNIH KLOBAS, pripravljenih na dunajski način: koncert godbe W e r g 1 e s. 3203 VSAKO NEDELJO nrn>ANJl IN VEČERNI KONCERT. Prednaznan lo: V torek, dne 11, nov. ODOJEK In POJEDINA GOSI, kakor divjačine: ZAJCI, FAZANI, KLU' NAČI. — Za obilen obisk se priporoča restavratef Halbwldl. Snežni čevlji naiboliših svetovnih znamk O«* 06"- Q||| 100«- 3067 Din 130- Din 1«©- Din 200- Jos. Moravec, Maribor, Slovanska 12 Zahtevajte povsod „Večernik Angleško »n češko sukr.o sukno za otaiKc Zahvala MODERNI Tem potom izrekam podpornemu društvu Ll denei baižun ba*hente kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri xxxn freikoPihlar Maribor, Gosposka ul 5 nalleplo zahvalo za tako! izplačano pripadajočo podporo po prerani smrti moje žene. gospe Marii« RAFOLT, !n prlporoCam to neprecenljivo druStvo vsakomu v takojšen pristop. 3209 Zg. Hoie, dne o. novembra 1930 KARL RAFOLT. NAJVECJA IZBIRA RADIO-APARATOV, ZVOC NIKOV, KAKOR SESTAVNIH DELOV Velika izbira senčnikov, svetiljk, likalnikov. kuhalnikov, kakor ves električni instalacijski materija!. Imamo veliko zalogo: Homocord-gramofonov Homocord-plošč Columbia-plošč Igel Itd. RADIO STARKEL MARIBOR TRG SVOBODE 6 POLNILNA POSTAJA AKOMULATORJEV VELETRGOVINA H. J. TURAD MARIBOR Pri nakupu ali predelavi aparatov postrežemo stranko solidno In zanesljivo. Lastna radio-delavnlca. Predelava v moderne aparate, Cenena popravila! Izdaja Konzorcl' »Jutra« v LJublJauU predstavnik izda^atella tn urednik: PRAN mri»Z»'VIC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO v Maribor. V M « r 1 S b r n, 'dne 8. XI. 1930 Marttiorsfc*! V F C P W K TaTrt Stran 5. ZHajboljša pralnica ovratnikov je „ddeal“ Podružnica: Vetrinjska 7