Slev 43. = Velja po pošti: = i.a celo leto napre] . K 28*— V Ljubljani, v sredo, dne 22. februarja 1911. za pol leta „ " . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljub! j a: i na dom: Za celo le o naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ B'— za en meseo „ . „ 2 — V upravi prejemati mesečno K HO Leto XXXIX. Enostolpna petitvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat . . . . „ 13 N za trikrat .... n 10 a u večkrat primeren poput Poslano in reki notice i enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. : Izhaja lammmm vsak dan, Izvzemši nedelje ta praznike, ob 5. url popoldne. Uredništvo jo v Koptarjevt nlloi štev. 6/111. Pokopist se no vračajo; nehankirana pisma se ne = rprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = 1 Političen list za slovenski naroi L Upravntštvo fe v Kopitarjevi nliot štev. 1. tcb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. - Upravnlškega telefona it 188. Danneiia 5>evr"ha občega 6 strani. Za enoino zodružnišivo. Petdesetletnico svojega obstanka je kranjski deželni zastop proslavil z velikodušnim sklepom, s katerim hoče urediti gospodarske razmere v naši deželi. Nova doba za naše zadružništvo se obeta, katere znak bodi konsolidacija tega našega zadružništva. To je bil v resnici jubilejski sklep in dolžnost nas vseh je, cla z vsemi svojimi močmi delujemo na to, da se ta sklep tudi izvrši v blagor naše domovine. Pri deželnem odboru se bo osnoval deželni revizijski urad za zadružništvo in deželni zastop bo tudi dejansko podpiral pošteno in zdravo zadružništvo. Deželni zbor pa je izrekel pri tem svojo odločno voljo, da se mora naše zadružništvo zediniti in združiti v trdno in mogočno falango. Vodilo nas je pri tem sklepu prepričanje, da je razcepljenost zadružništva in medsebojna konkurenca društev, ki so po svojem namenu dolžna delovati složno za skupno korist, kvarna zadružništvu samemu. Kakor moramo na eni strani zapreti vrata vsakomur, ki dela v kvar našemu skupnemu cilju, tako pa hočemo vsakega sprejeti v svoj. krog, kateri je pripravljen želji deželnega odbora ustreči in nam da garancijo, da bo sodeloval pri velikem delu za gospodarsko povzdigo našega ljudstva. Zato je pa nujno potrebno, cla preneha medsebojni boj med zadružništvom raznih struj. Ta boj nete večinoma ljudje, ki ne nosijo nobene odgovornosti, ampak v senci anonimnosti mečejo strupeno kopje, ne zmeneč se za to, kako veliko škodo povzročijo. Mogoče bo izvesti sklen deželnega zbora le tedaj, ako preneha tista divja gonja, ki ne more. ničesar koristnega ustvariti, ampak more samo razdirati in škodovati. Pred očmi imam zlasti časopisje, ki naj se zaveda v tej dobi, da je tudi ono poklicano sodelovati pri asanaciji naših gospodarskih razmer. Zato se obračam do vsega časopisja brez izjeme, cla naj gospodarskih zadrug nc napada, ampak cla naj mirno delo kon-solidac'je prepusti onim, na katerih ramah sloni vsa velika odgovornost. Prepričan sem, da so bodo naši somišljeniki, ki niso nikdar delali iz sovraštva do nasprotnikov, ampak samo iz ljubezni do našega ljudstva, radi ravnali po želji deželnega zbora. Obračam OM pri Jugoslovanih. Spisal Ivan Dolenec. (Dalje.) Vso to pisano nošo sem imel priliko občudovati pri novi maši, katera seveda ni mogla biti v Šidu, ampak peljati smo se morali v sosednji Gibarac. Da bi bil imel kak katolik iz Šida novo mašo, tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Zato je bilo na vseh oglih dosti radovednih gledavcev — še pravoslavni pop je prišel iz župnišča ter sc vse-del na klop pred hišo — katerim so pa kvarili zabavo oblaki prahu, ki se ga ob lepem vremenu v Slavoniji prav tako malo manjka kot blata do kolena ob dežju. Slavnost, ki je sledila novi maši in katere lepi uspeh je bil pravtako sad izredne kuhinjske spretnosti, kot pa posebno finega družabnega talenta ljubeznive novomašnikove gospe tetke, sc v Slavoniji precej loč; od nove maše pri nas. Mladi svet je namreč kar na prostem ob zvokih tamburice plesal kolo. Prijazne mlade prebivalke Šida so me hitro uvedle v vse skrivnosti slavonskega kola, tako da sem kmalu po- se pa z nujno zahtevo tudi do nasprotnikov, da naj pomnijo, kako veliko odgovornost, nosi vsakdo, ki neti razdor in hoče preprečiti delo onih, ki vse svoje moči posvete gospodarski organizaciji. Združiti moramo vse zadružništvo naše dežele pod eno streho. Kdor temu nasprotuje, škoduje največ ravno tistim, katerim misli na tako neumesten način izkazati kako uslugo Naj torej preneha časnikarski boj na zadružnem polju! Če ima kdo v peresu še kaj strupa, naj se brzda zaradi skupnega blagra! Deželni odbor bo izvedel sklep deželnega zbora v korist onim, ki hočejo z nami sodelovati. Naj ta apel na vse časnike brez razlike ne ostane brezuspešen, da se doseže toli potrebno naše zjedinjenje. V Ljubljani, 22. svečana 1911. Br. E. Lampe, deželni odbornik. Boj m slovensko šolo m Boj za slovensko šolo na Koroškem jc prinesel dne 16. svečana zopet nov, velik uspeh za Slovence. S tem dnevom smo se znatno približali zmagi. Pravzaprav se lahko reče, da jc bila tega dne ocl naših generalov zmaga že izvo-jevana. Sedaj se bo šlo samo za posamezne četovodje in posamezne vojake, ako bodo imeli dovolj vztrajnosti, poguma in razuma pri preganjanju nasprotnika in izkoriščanju zmage. Najsijajnejša zmaga ostane lahko brez vsake koristi, ako zmagalec po zmagi mirno obstane na bojnem polju, praznuje zmagoslavlje in se ne briga dalje za nasprotnika, ne izkoristi njegovega poraza in mu pusti, da se zopet zbere in okrepča in naučen od prejšnjega poraza vrne previdnejši v novi boj. Dne 16. t m. je bila pred upravnim sodiščem na Dunaju obravnava nad pritožbo koroških Slovencev Št. Dani. jelske občine, ki zahtevajo v Strojni in in v Št. Danijelu slovensko šolo. Deželna oblast in ministrstvo jim je vse pritožbe odbilo, najvišje sodišče jim je pa ugodilo in izreklo, da je deželna oblast in ministrstvo kršilo ustavno zajamčene pravice le občine. Tu hočem navesti glavna dejstva iz tega dolgoletnega boja. Upravno sodišče pod predsedstvom ekscelence Schwarzenau in referenta dvornega svetnika Mallnitza je razsodilo: »Razsodba koroškega deželnega šolskega sveta in ministrstva se razveljavi, ker ni utemeljena v postavi.« Najprej se je šlo za vprašanje, če imajo Slovenci sploh pravico, pritožiti se na najvišje sodišče. Od slovenske strani so nastopili kot pritožniki trije: 1. Politična občina Št. Danijel, v katere okrožju ležita šoli na Strojni in v Št. Danijelu. 2. Ki 'a j na šolska sveta na Strojni in v Št. Danijelu. 3. Mnogo staršev skupaj za svoje otroke. Pritožili so se nalašč vsi skupaj obenem, da bi se dognalo enkrat za vselej, kdo se ima v takih slučajih sploh pravico pritožiti in da bi sodišče ne moglo reči, ako bi se na primer pritožil samo krajni šolski svet, da on ni imel do tega pravice, ampak samo občina, ter bi se morala vsa stvar začeti še enkrat. Upravno sodišče je odločilo najprej, da se pritožbe staršev in krajnih šolskih svetov zavrnejo, češ, da oni nimajo do takih pritožb pravice. Ostala je pa še pritožba občine in to je sodišče rešilo popolnoma po želji Slovencev. Namesto dr. J a n k o Brejca je zastopal na Dunaju živeči češki advokat dr. L e n o c h slovensko stran. V svojem poročilu, s katerim obvešča svojo stranko o izidu pravde, pripominja: »Stvarno utemeljevanje razsodbe je bilo sedaj nekoliko drugačno kot sicer. Paragra 6. ljudsko-šolskega zakona, na katerega sta se sklicevali obe stranki, se mora tolmačiti v zvezi z drugimi postavami. Predvsem je tu člen XIX. državnega temeljnega zakonika, cla ima vsak narod pravico do izobrazbe v svojem maiernem jeziku in cla v deželah, kjer se govorita dva jezika, ne more hikdo biti siljen k učenju drugega, deželnega jezika. Ker se gre v tem slučaju za Slovence, je slovenski jezik sredstvo za izobrazbo in se ne more vsiljevati drugega jezika, nikomur. Sedaj bomo videli, kaj bo počel koroški deželni šolski svet. Predvsem mora izdati sedaj ministrstvo nov, s to razsodbo se ujemajoč odlok. Zoper ta odlok se ne bo mogel tukaj nikdo ponovno ustavljati, ker Nemci niso rekurirali. Potem bo pa imel deželni šolskf svet dolžnost, to odredbo izvršiti. Nevarnost bi obstojala samo v tem, če bi občina si dala upogniti svojo hrbtenico Občina Poštorna na Nižje-avstrijskem je tudi nekoč izvojevala odlok, da ima v njeni šoli veljati češki učni jezik. Ko so gospodje v nižjeavstrijskem deželnem odboru lo zvedeli, poslali so takoj svoje češke uradnike (brez takih namreč niso mogli radi mnogih čeških in hrvaških občin na Nižjeavstrijskem nikakor poslovati) v Poštorno in občinsko zastopstvo je bilo tako slabo, da jc podleglo pregovarjanju in obljubam, da bo deželni šolski svet povrnil občini vse šolske stroške, samo, ako vpe-lje dvojezično šolo. Potem je trajal dalje desetletja boj" za češko šolo, dokler se slednjič ni zopet dobilo tako občinsko zastopstvo, ki je glasovalo za češko šolo. Toda med Čehi v Nižji Avstriji se dobe vročekrvneži in nemirni ljudje, ki ne marajo hoditi po postavni poti in so porinili vmes Komenskyjevo šolsko društvo, da je ustanovilo lam (kakor leže stvari) popolnoma nepotrebno zasebno češko šolo in to celo brez pravega oblastvenega dovoljenja. Nastal je velik ropot., nemir je bil vedno večji, položaj vedno žalostnejši in konec je, da je izšla postava, po kateri se ne sme na Nižjem Avstrijskem ustanoviti nobene javne češke šole. Treba je torej ljudi pravočasno podučiti ter jih pripraviti do tega, da bodo stali trdno in zlasti, da ne bodo storili ničesar zoper obstoječe postave. Iz tega uspeha zamorejo vaši ljudje jasno spoznati, kdo misli ž njimi pošteno, morebitnim kričačem in lju-dem, ki hočejo ribariti v kalnem in delati zgago, je treba pa vrata pokazati.« Takega mnenja jc Čeh, ki pač po. zna razmere. Razsodba upravnega sodišča je torej za koroško slovenstvo velike načelne važnosti in praktičnega pomena. Sedaj bo odprta pot, pb kateri bo prihajala^ občina za občino do slovenske šole. Čez par mesecev se že zopet vrši pri upravnem sodišču razprava radi šole v Vogrčah, občina Blato pri Pli-berku. Upravno sodišče pač ne. bo moglo razsoditi drugače, kakor v tem slučaju. Toliko za danes. V prihodnjem članku Vam napišem drugo poglavje iz mučeniške zgodovine koroškega slo« venskega šolstva. veličeval tudi jaz novomašno slavnost s svojim plesom. Slavonski občaji se pa tudi sicer močno razlikujejo ocl naših. V Šidu občujejo čisto priproste rodbine med seboj tako kot pri nas najvišji krogi. Pri svidenju in slovesu se znanci poljubljajo. Damam se poljubi roka. brez oz'ra na njih stan. »Ljubim ruku« je zelo običen pozdrav. Dedu novomašni-kovemu je poljubil vsakdo roko. In ded nima nikakega premoženja in tudi ni kak penzijoniran visok uradnik, ampak bivši posestnik šidski. Medsebojno občevanje je ondi splošno zelo toplo in intimno v dobrem pomenu besede. Zlasti ugaja tujcu spoštovanje starosti. Uljudni med seboj, se odlikujejo še po posebni prijaznosti do svojih gostov. Na znani slovanski gostoljubnosti participirajo Slavonci v najobilnejši meri. Njih gostoljubnost spominja šc na čase, ko je bivalo pri njih večje blagostanje kot. sedaj. Sorodnik novomaš-nikov nas je povabil na svoj vinograd v Fruški gori. V okusno opremljen^ sobici nas je čakalo imenitno kosilo Poleg drugih jedil je dal naš gostitelj za kosilo še speči na drogu prašička in za večerjo janca. Pa je bilo vseh v . I. resolucija na glavni železniški odbor v Ljubljani. Današnji javni shod v Kranju poživlja glavni železniški odbor v Ljubljani, da vztraja pri svojem prvem sklepu, da se trasira železnica Polzela r—Kamnik—Kranj—Škof j a Loka—Ziri Iter dela na to z vsem svojim vplivom, Sda se kakor hitro mogoče ta projekt uresniči. II. resolucija na železniško ministrstvo, oziroma železniški svet. Današnji shod v Kranju opozarja Železniško ministrstvo na gospodarsko važen pomen železniške proge Polzela ^--Kamnik—Kranj—Škofja Loka in nje podaljSanje na državno železnico proti Tratu ter stavi upanje ,da bo dalo železniško ministrstvo tej železniški zvezi prednost pred vsakim drugim na- Brzojavno so pozdravili shod gosp. iMron Apflatrern in županstvi Motnik In Križ pri Kamniku. I ~ Pasiven odnor v Trstn. Službo po predpisih delajo v Trstu uradniki državnih železnic, carinski, finančni, sodni in uradniki namest-ništva. Listi, ki so navadno uradništvu zelo prijazni, so pričeli o tej službi po predpisih zelo neugodno pisati. Kdo sc bojuje? Proti komu? Bojujejo se za svojo zahtevo, draginjsko doklado, tržaški uradniki, državni nastavljenci in predstavitelji njene moči. Proti komu? Proti vladi, ki je sestavljena zdaj iz uradnikov. Delati službo po predpisih so se naučili tržaški državni nastavljenci in uradniki po uradništvu južne železnice, ki je svojčas hotelo zadeti umazano južno železnico. Kdo je pa zadet, po pasivnem odporu v Trstu? Trgovina, industrija in obrt, ki dejansko niso krivi, če višji uradniki nočejo dati nižjim, kar zahtevajo. Naša država sama kot taka je glede na trgovino, industrijo in obrt zelo zaostala nasproti drugim. Mi v Avstriji imamo priznano že zdaj najdražje plačano uradništvo, ki je pi-eskrbljeno tako za slučaj bolezni in za starost, kakor tudi glede na preskrbo uradniških vdov in sirot, kakor noben drug, tudi vojaški stan ne. Preskrbljeno jc avstrijsko uradništvo bolje, kakor n. pr. uradništvo v Nemčiji. Pritoževati se tudi ne more, da bi postopala naša postavoda ja mačehovsko ž njim; saj se vedno in vedno izboljšavajo uradniške razmere. Tudi v Trstu samem so uradnikom pred štirimi leti dali vsakemu podpore 40 do 160 kron. Uradniške plače same kot take nc zaostajajo za plačami drugih zasebnih uradnikov in jih še prekašajo v primeri. Čudne so pa razmere v našem državnem uradništvu, da bolj biti ne morejo. Zakaj? Zdaj se zgražajo tisti listi, ki vedno koketirajo z urad ništvom, ker delajo službo tako, kakor to res zahtevajo predpisi, ki bi se jih morali uradniki vedno držati. Iz kulantnosti nasproti strankam držav- no uradništvo navadno ne postopa s paragrafsko natančnostjo in jc zato v rednih razmerah dejansko vedno v nevarnosti, da ga zapazi oko višjega in da ga pošlje v tiste pisarne, kjer se potem na dolgo in široko popolnoma po predpisih sestavljajo zapiski disciplinarne preiskave, ki konča ali z dolgim nosom ali pa še s kakšno hujšo piko. Zdaj pa premeščajo v Trstu uradnike, ker delajo službo tako, kakor bi jo morali vedno izvajati. To je zelo resno, a obenem tudi zelo, zelo smešno. Uradno se poroča iz Trsta, cla se je včeraj zamudila pismena pošta za 30 minut, in cla je zaostal del beljaške pošte. Prav velikih zamud včeraj baje ni bilo. Brzojav Dunaj—Trst je včeraj redno funkcijoniral. Po drugih poročilih med tržaškim uradu:št^om ni več pravega razpoloženja za službo po predpisih. Najbolj se je poznala včeraj služba po predpisih v prosti luki, kjer se je blago štirikrat toliko časa izlagalo, kakor ob navadnem času. Tudi ministrstvo se jo posvetovalo včeraj o službi po predpisih v Trstu. Ministri so bili mnenja, da se mora proti uradnikom postopati z največjo strogostjo. Morebiti bo imel pasiven odpor to dobro posledico, da bodo poizkusili modernizirati stroge zavlačujoče službene predpise. KORUPCIJA V SRBIJI. Srbska skupščina je včeraj razpravljala o naknadnem kreditu 680.000 dinarjev za 15 gorskih baterij. Ob tej priliki se je prečitalo poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki naglasa, cla je. napravilo ob dobavi teh baterij vojno ministrstvo napake in da se opozarja na nekorektnosti. Kaclerovič želi, naj skupščina odločno nastopi proti vednim škandalom pri dobavi vojaških potrebščin. Vojni minister Goj-lovič zagovarja vlado in pravi, da če bi sledili Kacleroviču, bi se zopet ponavljali klici: »Proč z armado«. Kaclerovič je nato izjavil, da zadene vojno ministrstvo krivda, ker ni bila srbska armada sposobna za boj, dasi vzame Srbom iz žepa zadnji vinar. Zborovanje driavnili slug. lj Ljubljanska podružnica I. avstr društva državnih slug je imela v nedeljo popoldne redni občni zbor v go stilni »Pri črnem orlu«. Zborovanje je otvoril predsednik Marinko, ki je po zdravil navzoče, zlasti z dežele došle cestarje. Iz blagajniškega poročila g Sternada posnemamo, da je imel upravni sklad podružnice ob koncu 1. 1910. 1161 K 29 v dohodkov, 1010 K 30 v stroškov, preostanek pa je znašal 150 K 99 vin. Podporni sklad je imel 275 K 23 vin. dohodkov. Podpor se je izpla čalo 11 potrebnim članom v znesku 137 kron 36 vin., vsled česar je bilo ob koncu leta 87 K 87 vin. preostanka v tem skladu. Računski preglednik gosp. Faganel je izjavil, da so vsi računi v redu, nakar se je poročilo odobrilo. Tajnik g. Hubscher je poročal o pošlo vanju podružnice, ki je posredovala glede službene pragmatike. O uspehih se doslej sicer še ne more govoriti. Doseglo pa se je nekoliko izboljšanja položaja cestarjev, a treba je doseči zanje še popolno pokojnino namesto dosedanje odpravnine. Podružnica je imela v preteklem letu 8 odborovih sej, priredila je en javen shod, potovalni shod v Logatcu ter 10 mesečnih sestankov Poslala jc deputacijo k finančnemu ravnatelju, dvornemu svetniku Kli-mentu radi razpisa sistemiziranih služb pri kranjskih davkarijah ter je g. Ivliment ob tej priliki obljubil po možnosti ugoditi željam državnih uslužbencev. Podružnica stremi po tem, da se državnim uslužbencem najprej vštejejo vsa vojaška in provizo-rična leta, odslužena v cesarskih službah v plačilne stopnje, kakor so to dosegli že uslužbenci deželnih in avtonomnih oblasti. Nadalje stremi za tem, da provizorični uslužbenci dosežejo definitivno nastavljenje po enoletnem službovanju. Delati je treba neumorno na to, da se vdovam državnih uslužbencev zviša pokojnina ocl 400 na 600 K in tudi sirotam vzgojnina primerno poviša. Drž. sluge, zahtevajo tudi 351etno službeno dobo za vse državne sluge, za jetniške paznike in za policijsko stražo pa SOletno službovanje. Vsem državnim uslužbencem se mora priznati za čez-urno in nočno službo primerna nagrada. To so zahteve, po katerih izpolnitvi stremi organizacija državnih uslužbencev. — Tajniško poročilo se je odobrilo. G. Jeglič poudarja, da je treba doseči tudi hitrejše napredovanje v službeni dobi ter naj se tozadevno posreduje pri državnih poslancih in prizadetih krogih. G. Nemec graja dejstvo, da služijo nekateri čez določeno službeno dobo ali pa celo že v pokojnini spreje- majo nove provizorne službe, če tudi jim treba ni. Tako odjedajo samo kruh drugim, ki so ga potrebni. V tem oziru so vsi enaki, višji in nižji. In tako se potem tudi zgodi žalosten slučaj, da je tak sluga 34 let nastavljen le kot pomožni. Pri volitvah izreče g. Hubscher predsedniku g. Marinku, ki na ponovno zahtevo ni hotel več sprejeti nadalj-nega predsedstva, zahvalo vseh navzočih za dosedanje delovanje, nakar so izvoli soglasno za predsednika g. Karel Zorko. V odbor so bili nadalje izvoljeni: predsednika namestnik Iv. Lučov-nik, blagajnik Fr. Sternad, blagajnika namestnik J. Čuden, tajnik Iv. Hubscher, tajnika namestnik Mih. Kosmač, knjižničar Mih. Boštele, namestnik Fr. Brenčič, nadalje Karel Jeglič, Leopold Faganel, Gašp. Rupnik, Jernej Oswald. Za računske preglednike so bili izvoljeni Jožef Marinko, Jak. Zeleznik, Jak. Korent. Pri slučajnostih je priporočal g. Jeglič, naj se člani številneje udeležujejo mesečnih sestankov. G. Marinko se pridružuje mnenju g. Jegliča, kateremu tudi izreka zahvalo vseh za njegovo delavnost kot predsednik veselič-nega odseka, ki se je najbolje izkazala ob zadnji plesni veselici podružnice v »Unionu«. G. Rupnik je. nato predlagal, naj se. v zimski sezoni vrše mesečni sestanki ob nedeljah popoldne, poleti pa v sobotah zvečer, čemur se je soglasno pritrdilo. Nato se je dobro obiskani občni zbor zaključil. Dnevne novice. 4- Naprednjaška doslednost. Slov. naprednjaki slove po svoji doslednosti. Kako se včasih naprednjaška proti-vladnost cedi po »Slovenskem Narodu«, kako v vseh listih psujejo posebno dež. predsednika barona Schvvarza, katerega. so z vso silo hoteli razkričati celo za »morilca«, proglašali so, da se ne sme ž njim občevati itd. Ob 351etnici »Triglava« pa je šla naprednjaška doslednost deželnega predsednika ponižno vabit na »Triglavanski« ples. In sedaj so bili silno počaščeni, da je za »morilca« razkričavani baron Schvvarz prišel v njihovo družbo! V komediji so liberalci mojstri. + Sodna Imenovanja ln premešče nja. Za deželno-sodne svetnike so bili imenovani: okrajna sodnika Franc Jantsch v Celovcu, dr. Karel Kočevar v Mariboru in okrajni sodni predstojnik dr. Fr. Zangger v Rogatcu. Za okrajnega sodnika, je bil imenovan Pavel Klemenčič v Celovcu za Celovec. Za okrajna sodna predstojnika pa sodnika dr. Riharcl Tschech v Celju za Vcliko-vec, dr. Jurij pl. Račič v Celju za Konjice. Za sodnika sta bila imenovana: Jožef Tombak za. Dravograd, clr. Karel Kurnik za Št. Lenart. Prestavljeni so okrajni sodniki in sodni predstojniki: Rihard Sellyez iz Sevnice v Šoštanj, dr. Franc Ziher v Dravogradu, dr. Ivan Tertnik v Šoštanju in dr. Friderik Marin i č v Ptuju k celjskemu okrožnemu sodišču, clr. Jožef Dischinger iz Gore-njega grada v Sevnico, Anton Zdolšek v Laški trg, Rudolf Križek v Borovlje in Franc Tiller v Gornji grad. Profesor Reisner je poslal liberalnim listom neko pojasnilo, v katerem se hoče oprati. To pojasnilo pa ne •bo profesorja Reisnerja nič opravičilo. Profesor Reisner sam prizna da je dobil predujem, da je imel 2 leti dopust in da ni knjige končal; cla jc pa po shodih čez našo stranko in naše poslance zabavljal, da so nasprotniki šole, tega nam tako ni treba pojasnjevati, ker to tako vsi vemo. Kar se pa tiče dopusta v šolskem letu 1909—1910, o katerem pravi, da ga je prekinil in pi-e-vzel namesto 10, 23 učnih ur na teden, ker jc bil to leto edini definitivni profesor fizike drugam imenovan, je pa stvar taka-le: Profesor Reisner v letu 1909-1910 dovoljenega dopusta zato ni izrabil in se svojevoljno z 23 urami obremenil, ker je upal, da bo na ta način sam sebi na gimnaziji posestno stanje ustvaril in bo na ta način lažjo definitivno na gimnaziji nastavljen, kar se jc tudi v resnici zgodilo. S tem pa ni nobenemu kake usluge storil, kakor hoče v svojem pojasnilu nami-gavati, ampak ravno narobe, mnogim izprašanim suplentom brez službe odvzel priliko, da bi med njegovim dopustom na zavodu podučevali. Končno opomnimo še, da pravi profesor Reisner sedaj, da bo fizika po Veliki noči gotova, to še ni vse, ker mora, preden pride v šole, biti odobrena od ministrstva. Namesto, da bi profesor Reisner napadal na shodih »klerikalce« kot nasprotnike šole, naj bi gledal na to, cla bi še stvar na tak način ne zavlačevala. Tako bi bila morda še le utemeljena njegova domišljavost. O takem postopanju slovenskega profesorja je slovenska javnost že na čistem. Da je to res, jc v deželnem zboru pritrdil ce- o dr. Triller, ki jo izjavil, da naprednega kandidata za občinski svet in naprednega kandidata za mesto odsto-pivšega deželnega poslanca clr. Oražna profesorja Reisnerja — ne more braniti. To jc pač huda, a opravičena sod-ja nad prof. Reisnerjem. -j- Umrl je danes zjutraj po kratki bolezni v Šempolaju pri Nabrežini on-dotni vikar preč. g. Alojzij Bratina v 51. letu svoje dobe. Pogreb se^vrši v petek ob deseti uri dopoldne v Šempolaju. N. p. v m.! -f Samo dva slovenska stavka je govoril deželni glavar goriški ob priliki otvoritve goriške deželne bolnice. To je tako žaljenje goriških Slovencev, da je treba goriškega deželnega glavarja odločno poklicali na odgovor. Slovenci bi ne bili vredni da živimo, ako bi taka žaljenja mirno prenesli. Deželnemu glavarju naj temeljito mine veselje, da bi kjerkoli in kakorkoli si upal žaliti Slovence. To pa bo doseči z odločnostjo. 4- Dr. Požar izjavlja v »Edinosti«, da mu ni pomagal bivši tržaški škof dr. Nagi skoro do take pokojnine, kakor-šno si je sam želel. Od svoje strani pa tudi izjavljamo, da naša tozadevna notica odgovarja popolnoma resnici. Želi morda gospod doktor natančnejših podatkov ? — Poročil se je 20. t. m. v Boštanju pri Sevnici g. Alojzij S i m o n č i č, organ ist, z gdčno. A no Jo r d a n in Josip Kranj c z gdčno. F ran j o B e r l i z g. — Za policijskega nadkom»sarja v Trstu je imenovan g. dr. Alojzij G u-s t i n. — Aretirana detomorilka. V nedeljo zjutraj so dobili v Trstu na oknu neke hiše truplo novorojenega otroka. Kmalu nato so aretirali detomorilko 22 let staro Josipino Bajec iz Podkraja pri Logatcu. Bajčeva trdi, cla je otrok prišel mrtev na svet. — Slavni tenorist Caruso bo tri večere gostoval na dunajski operi. Dobil bo za vsak večer 15.000 K. — Mažarska šola v Brodu na Savi. Uprava državne železnice ima letos 300.000 K preračunanih za zgradbo ma-žarske šole v Brodu na Savi. Z zidanjem se prične spomladi. — Razpuščeno italijansko društvo. Italijansko športno društvo v Dubrovniku »Forza e corraggio« je oblast razpustila z motivacijo, da je prekoračilo meje svojih pravil. — Trikratni umor v Varaždlnu. V noči ocl 19. na 20. t. m. je tesarski mojster Ignac Kavor v Varaždinu s sekiro napadel svojega očeta, mater, sestro in brata, ko so spali. Oče je bil takoj mrtev, mati in sestra se borita s smrtjo, brata pa je le malo zadel, ker je ute-kel. Po tem činu je šel sam na policijo, priznal dejanje in prinesel tudi krvavo sekiro. Sem je prihitel tudi ranjeni brat in Ignac Kavor je takoj planil nanj s sekiro, a so ga navzoči o pravem času zagrabili. Ubijalec je oče devetih otrok. V družini so vladale razrvane razmere. — Zmrznjenega so našli na poti proti Mirni Peči pod Grčvrhom 71 let, starega Matijo Pire. Napolil se je bil k svoji sorocinici, da bi tam stanoval, ker v Lipovcu ni imel več pravice do stanovanja, odkar mu je umrla njegova sestra. Siromaka je bržkone vrgla božjast, kateri je bil zadnji čas podvržen, ali je pa omagal vsled težkega koša, katerega je seboj nesel, ter se mislil odpočiti, pa je zaspal in zmrznil. — Smrtna kesa. Dne 6. t. m. je umrl na Mirni g. Ivan Avsenik, vpoko-jeni c. kr. poštni kontrolor. Bil je star 65 let. Zadnje dve leti je bil hudo bolan in ni mogel nič iz postelje. Pogreb je bil veličasten. Zapustil je baje okoli 70.000 kron premoženja. Bil je samec. Sorodniki se. že pulijo za zapuščino. Pri tem bi se pač vprašali, ali se bo kdo spodtikal nad tem, da je mož imel toliko? Nihče. Ako bo pa kak duhovnik umrl in zapustil le dvatisoč kronic, bo pa vpilo liberalno časopisje-, koliko je nagrabil! — Prodaja delnic »Ungaro-Croa-te«. Madjari bi hoteli na vsak način postati popolnoma lastniki te paro-plovnc družbe. Vso akcijo vodi »Ogrska trgovska in bančna delniška družba«. Za akcije, nominalne vrednosti 2000 kron jim ponujao do 7000 kron. Nekateri delničarji Hrvatje so že prodali svoje delnice; no, večina delnic je še vedno v hrvatskih rokah. Prizadevanja »Ogrsko-trgovske bančne družbe« podpira ogrska vlada. Pri nakupovanju teb delnic gre se nanjveč za to, cla bi Hrvate popolnoma pritisnili iz njihovih podjetij na Jadranskem morju — gre se za to, da dobe Madjari svoj Magyar-tcnger. — Uboj. (Nadaljevanje, porotnih obravnav v Rudolfovem.) 2.1. t. m. moral se je radi hudodelstva uboja zagovarjati Jure B a d ž a , 30 let. star, samec, rojen v Bilisanih v Dalmaciji. Ju- j'c Badža l»il jo vslužben kol delavec pri grajenju cesto v Doli pri Predgradu. Z njim bili so tudi bratje Ivregar, Štefic Alojzij ter Pengov Anton. 1(3. oktobra 1910, ko je celi popoldan deževalo in ji bila na ta dan tudi nedelja, so prišli delavci proti večeru v barako, v kateri so imeli kuhinjo in kovačnico, po ve čerjo ter so z večerjo podali precl barako na trato. Baclža, kateri je bil z drugimi delavci vred zunaj barako, pozval jo Alojzija Šefica, cla naj bi so ta šel z njim metat, kar je Šefic odklonil, pri tem pa je Badža vendar zagrabil Šefica ter ga vrgel na tla. Badža so je podal potem z odprtim nožem proti Antonu Pengovu ter ga stavil na odgovor, češ, da je on — Pengov — čez njega govoril. V bližini sedel jo Anton Kregar. Kregar je Baclža opomnil, cla naj miruje. Baclža se jo podal takoj proti Antonu Kre-garju z odprtim nožem. Kregar je nato vstal ter odšel v kovačnico, Badža pa za. njim. V kovačnici jo Badža pograbil Kregarja in ga sunil odprtim nožem trikrat v levo stran reber. Kregar je vsled zadobljenib poškodb, katere so bile smrtonosne, v deželni bolnici v Ljubljani po preteku enega tedna umrl. Badža. jo nato odšel iz kraja, se podal v Trst ter tam služil s tujo delavsko knjižico. V Trstu so ga potom aretovali. Porotniki so vprašanje o uboju enoglasno potrdili, nakar je sodišče Badža obsodilo na tri leta težke ječe. — Gasilno društvo na Mirni nekaj javka, v »Narodu«, da mu manjka prostovoljcev in manjka novcev ter se prav grdo zaletava v tukajšnjo Marijino družbo. Kaj mislite, ako ste vi bankerot, da je tudi vse drugo bankerot? Društvo, ki svojo ude navaja, da hodijo razgrajat na veselice izobraževalnega društva, in če kdo z gosp. župnikom le prijazno spregovori, ga precej ven vrže, tako društvo ne more držati skupaj. Zakaj ste Baraga odvrgli? Zaradi novcev se bomo pa drugič pomenili. Vprašamo le tu javno, kam ste dejali kronce, ki ste jih prejeli za udeležbo pri Avsenikovem pogrebu ? — S vol o ženo z nožem napadel. Frančiška Ščuka, žena Franceta. Ščuka, kovača v Vipavi je živela jako nesrečno s svojim možem, kajti bil je surov, ter ž njo tako kruto postopal, da je bila primorana zapustiti njegovo stanovanje ter se je nameravala s hčerjo preseliti v Trst. 6. t. m. je prišla po svojo robo ter seboj pripeljala Antona Cizaro in Bafaela Cento. Sprva je pognal obdolženec vse iz hiše, češ, da nima nihče tu opraviti, ker je on gospodar. In res so se vsi podali na dvorišče, kamor je prišel čez nekaj časa tudi obdolženec. Začel se je proti ženi dobri-kati in se ji hliniti, češ, da naj le pobere svoje reči, cla ji bo še on pri selitvi pomagal. Žena, ki je to možu verjela, je šla s svojo hčerko v prvo nadstropje. Ko je pa jela. pospravljati svoje reči, zagrabil jo je mož nenadoma z eno roko za prsa, z drugo roko jo je pa jel suvati z dolgim kuhinjskim nožem, katerega si je že preje pripravil, v trebuh. Zadal ji je pet sunkov in gotovo bi ne bila ona danes med živimi, da ni imela toliko obleke na sebi, katero ni mogel nož predreti. Bila je lo lahko ranjena. Na njeno upitje sta ji prihitela na pomoč spremljevalca, katerima sc je posrečilo podivjanemu možu nož izviti. Obdolženec vse trdovratno taji. Sodišče mu jo za kazen naložilo linpol leta težke joče, katero kazen jo takoj nastopil. — Utopljenca našli. Dne 18. t. m. so potegnili pri Zagorju iz Save truplo neznanega človeka. Po zunanjosti soditi, jc bil ponesrečenec kakih 40 let star velike rasti, močne, dobro rojene postavo, rjavih las in majhnih brk. Obleko jo imel bolj slabo} na nogah jo imel škornje. Pri sobi je imel dve srajci in rožni venec. Identiteto se dosedaj ni moglo dognati, gotovo jo bil utopljenec kaki tovarniški ali pa delavec na železniški progi. Truplo jo moralo biti že dalj časa v vodi, ker jo že v precejšnjem trohlonom stanju. Znakov kakega silovitega napada se ni našlo na njem. KoroSke novice. k Mladeniški tečaj Slov. kršč. zveze za Koroško, ki se je danes pričel, obeta se jako dobro. Udeležba lopa nad pričakovanje. Prišli so zastopniki z Brda, skrajne slovenske točke pod Šmohorjem, prišli so visoko gori z Ojekš, najbolj severne slovensko točko, od nepristopnoga Sv. Lenarta pri sod- B r f I j a n 11 po nizki ceni. in iz najrazličnejših mih studencil drugih krajev. k Veselica slovenskega delavskega društva v Celovcu so jo vršila v nedeljo v slovenskem hotelu Trabesin-ger. Velika dvorana je bila krasno '-iz-svetljcna in ozaljšana. Udeležba jako velika, nad vse pričakovanje. Zlasti jo prišlo iz okolico mnogo mladine. k V Grabštajnu so jo vršilo predavanje, potem pa zabava in predstava, prirejena od izobraževalnega društva, ki se je nedavno osnovalo in je sedaj prvič nastopilo. Grabštajn je važna točka tik pod Celovcem, radi tega jo tu grozen pritisk nemškutarije. Prirediti jc bilo mogoče samo v župnišču, ker drugje ni bilo dobiti prostora. Sicer zelo prostorna soba jo bila nabito polna ljudi, ki so vzdržali potrpežljivo celo popoldne. Einspieler je imel tu shode, pozneje je msgr. Podgorc za časa volitev tu nastopil, drugače je pa vsled neznosnih razmer vladalo mrtvilo. Ako bi bil na razpolago boljši prostor, bila bi udeležba najmanj še enkrat tolika. CERKVENI LETOPIS, c Sv. misijon se bo obhajal v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem ocl 25. februarja do 5. marca. Vodili ga bodo čč. oo. Lazaristi iz Ljubljane. Rožne stvori. Truplo brez glave v kanaln Donave so že agnoscirali. Truplo je neke Marije Iv o z e 1, ki je stanovala v devetem dunajskem okraju pri nadzorniku mostne elektrarne Martinu Starščeku. Kozel, katero pogrešajo od 30. junija 1. 1. jo imela razmerje z nekim Alojzijem Pelzerjem, s katerim so jo 30. junija videli v družbi več fantov na jubilejnem mostu. Pelzer in Kozel sta se na mostu sprla. Ako jo Kozel sama skočila v vodo, še preiskujejo. Pelzer jo zaprt. Velik uspeh brezžičnega brzojav-ljenja. Posrečilo se je, da so brez žice brzojavili iz Eiffelovega stolpa v Parizu v Kanado, v daljavi 6000 km. En milijon za cenena stanovanja. Trgovec Leopold Kempner je zapustil mestu Vratislavi en milijon mark za zgradbo cenenih stanovanj. LManske novice. lj Predavanja v S. K. S. Z. Včerajšnje predavanje dr. Ivroka je popolnoma, napolnilo galerijsko dvorano »Ljud. Doma«. Govornik je razpravljal o raznih aktualnih zadevah. lj Javno predavanje v Trnovem se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih izobraževalnega društva za »Trnovo in Krakovo« (Ko-njušna ulica štev. 4 pri Bopniku). lj Krščanska ženska zveza ima v četrtek, to je dne 23. t. m. ob 4. uri redno predavanje v Bokodelskom domu. Predava preč. g prof. dr. Levičnik. lj Brezplačne pravniške informacije clobe člani S. K. S. Z., ki sc izkažejo z društveno legitimacijo vsak torek in petek od 7. do 8. ure zvečer v »Ljudskem Domu«, prvo nadstropje. Sodelovanje je obljubilo več juristov. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek sc poje drugič za nepar abonente G. Puccinijeva krasna opera »Boheme«, v kateri gostuje zadnjič prvi tenor zagrebške opere, gosp. Erncst vitez Cammarota. — V soboto se igra prvič Jaroslava Vrhlickcga historična veseloigra »Noč na Karlštej-nu«. — V nedeljo bosta dve predstavi. lj Po smrti postal major. V Ljubljani jo umrl pred dnevi vpokojeni stotnik R. U d y. Narcdbeni list priob-čuje sedaj imenovanje nekaterih vpo-kojenih stotnikov za majorje. Med odlikovanimi je tudi umrli stotnik U d y. Ij Izvanredni občni zbor društva zdravnikov na Kranjskem se vrši v petek dne 24. februarja ob 7. uri zvečer v hotelu »Tratnik«. Dnevni red: Naznanila predsednika. Podelitev podpor iz dr. Losehner-Maderjeve ustanovo. Samostojni predlogi društvenikov. lj Računar prof. Reisner se jo, kakor smo že včeraj omenili, na shodu v Trnovem pošteno vrezal. Pravil je ljudem, kakor poroča »Narod«, da so li-beralci vložili za občinske volitve 1000 reklamacij. Poizvedeli smo sedaj, da je vseh reklamacij vloženih 1284, od katerih odpade na S L. S. 472 reklamacij, torej jih lbcralci niso mogli vložiti 1000 ker so jih mnogo vložili tudi socialni demokratje in Nemci. Profesor Bcisner je torej pošteno farbal na tr- novskem shodu. Za profesorja ros zelo Čuden opravek. I j Umrli so v Ljulbjani: Marija Ljubič, občinska uboga, 87 lot. — Josip Fritz, v p ko j oni mestni stražnik, 61 let. — Josip Vinccnc Suhanck, rejo-nec, 4 mesece. — Marija Pauscheg, bivša delavka, 63 let. lj Kurji tat prijet. Pred kratkim jc bil na južnem kolodvoru zasačen 16 lot stari dninar Viktor Vidmar iz Kom-polo okraj Krško, ko jc kradel premog. Policija jo po aretaciji začela poizvedovat o njegovem predživljenju in je dognala, da ima opraviti z drznim tatom. Vidmar jo v kratkem izvršil več tatvin. Svojemu bivšemu delodajalcu Oskarju Trcotu jc ukradel tri veliko kokoši in dolg jermen. Ko je bil brez posla sc je zadržaval pri nekem delavcu na Ra-deckega cesti, kamor jc nesql ukradene kokoši, kjer so jih skupno snedli. Bile so mu znane tudi razmere na dvorišču Ivane Vodnikovo, kateri je tudi ukradel skupno z nekim Alojzijem Rihar-jem dve kokoši in enega petelina. Oba-dva so izročili sodišču. lj Ponočnjaki so včeraj na Marije Terezije cesti št. 26 vrgli skozi okna v stanovanje železniškega strojevodje Gustava Luznerja dva kamenja, pri tem razbili 4 šipe in napravili 3 K škode. Hišni stanovalci so se ropota šip močno ustrašili. Telefonska in brzojavno poročilo. VEST, DA SO UDRLE RUSKE, ANGLEŠKE IN FRANCOSKE ČETE NA KITAJSKO NERESNIČNA. Dunaj, 22. februarja. Vest, da so udrle ruske, angleške in francoske čete na Kitajsko in da zasede Japonska južno Mandžurijo, da sc je torej pričela razdelitev Kitajske, so neresnične. Že včeraj zvečer je »Slovenec« javil, da je Kitajska Rusiji na. njen ultimatum dala povoljen odgovor. Uradno se sedaj javlja, cla Kitajska v tem odgovoru priznava vse pogodbe in privilegije, ki jih ima Rusija, obljublja te pogodbe re-spektirati, vsa vprašanja prijateljsko razmotrivati, privilegije obeh strank braniti in vzdržati prijateljske odnoša-je s sosedi. PASIVNA RESISTENCA V TRSTU. Trst, 22. februarja. Uradniki izjavljajo, cla so pripravljeni nadaljevati pasivno resistenco do Velike noči. Trst, 22. februarja. Vlada jo, pričela sedaj resno nastopati proti pasivnemu odporu. Iz Ljubljano je poklicala 20 državnih prometnih uradnikov, ki nadzirajo vsako partijo premikalcev. Delo, na državnem kolodvoru nadzira veliko število višjih uradnikov, tudi iz proste luke poročajo, da ondi nadzira delo večje število fin. uradnikov. Tudi iz Gorice in bližnjih most pošlje vlada mnogo uradnikov v Trst. Trst, 22. februarja. Slovenski soc. demokrati so imeli shod, na katerem so govorili proti pasivni resistenci. Govoril je tudi neki železničar z državnega kolodvora. Dunaj, 22. februarja. Radi pasivne-ga odpora v Trstu se tudi na tukajšnjem brzojavnem uradu kažejo zamude. Radi toga jc občinstvu priporočeno, naj za Trst namen ene brzojavke oddaja kot nujne. DRŽAVNI NASTAVLJENCI. Dunaj, 22. februarja. Državnozbor-ski pododsek za državno nastavljence jo danes nadaljeval razpravo o službeni pragmatiki in jo rešil sedem paragrafov. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Budimpešta, 22. februarja. Plenum avstrijske delegacije jo danes pričel posvetovanja v zunanjem ministrstvu. PORTUGALSKA V DVEH TABORIH. Lizbona, 22. februarja. Dočim na Portugalskonuv nekaterih krajih potujočim ministrom prirejajo navdušene sprejeme, sc v drugih prebivalstvo upira. V Porecle je bil aretiran duhovnik, ki je govoril proti vladi. Ljudstvo jo pričelo zvoniti in jo hotolo duhovnika oprostiti s tako silo, da je šo lc vojaštvo napravilo mir. V Santo Firdo ljudstvo ni pustilo maševati republičanskemu duhovniku in je zahtevalo nazaj prejšnjega duhovnika. Nastali so t o i i k i nemiri, da je posredovalo vojaštvo. VELIKE POVODNJI. Tešin, 22. februarja. Laba je na-rastla in prestopila bregove. Cesta ob Labi je preplavljena. Promet z ladjami je ustavljen. Vratislava, 22. februarja. Reke so na raznih krajih prestopile bregove. Budimpešta, 22. februarja. Iz raznih krajev, posebno iz onih, po kato-rib teče reka Koroš, se poroča o volikih povodnjih. Mnogo mest jc poplav, ljenih. ŽRTVE VIHARJA. Kristanija, 22. februarja. V orkanu, ki je divjal včeraj zvečer so sc potopile tri ribiške ladje. 11 ribičev jc uto-| nilo. VIHARJI V SEVERNEM MORJU. Cushaven, 22. februarja. Viharji trajajo dalje; vedno prihajajo poročila o škodah na ladjah. Včeraj popoldne so je pri Vogelsandu nasedla na morsko plitvino neka velika angleška jadrnica. Enajst parnikov je na visokem morju. IZ RUSIJE IZGNANI JUDJE. Peterburg, 22. februarja. V gouver-nementu Černikovu so izgnali vse judovsko družine. Tudi v okrožju Siraše-nu so izgnali 19 židovskih družin ob sedanjem precejšnjem mrazu. Gouver-ner ni hotel sprejeti židovskih prosilcev. Mnenje gospoda dr, H. Strucka Solun Gospod J. Serravallo, Trst. Imam čast se Vam zahvaliti za vljudno pošiljatev buteljk Vašega Ser-ravallovega Kina vina z železom in naznanjam Vam, da sem z njimi dosegel vedno izborile uspehe z rabo tega vina pri moji klijenteli. Solun, 27. maja 1909. Dr. Strnck. se otroku že po dvakratnem za-vžitju Scott-ove emulzije bistveno popolnoma olajšajo. Dober sloves Scott-ove emulzije kot olajševa.no sredstvo pri oslovskem kašlju se opira na popolno Izborno kakovost njene sestavine, kakor na poseben način Scott-ovega ravnanja in se že 341et dviga od dneva do dneva. Zdravniki ponovno predpisujejo Scott-ovo emulzijo in stariši, ki so jo že enkrat vpo-rabili, bodo zopet vselej segli pri oslovskem kaši ju po tem sredstvu. Pristna testo znam ko — ribičem — ko\ garanetjsk m znakom SCOTT-oveyfi ravnanja. Cena Izbornl steklenici 2 K 50 vin. Dobi sc v vseh lekarnah. 3109 izborna dtetfEna rasnima pijača. O dobroti Bllinskn vode naj se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. 25 3 s m 01 > ^ > 21 j 9. zveč. 739 1 2-1 | sr svzh, jasno I 7. zjutr. 22! ' | 2. pop. 740 5 73/*6 —1'7 si. svzh. 10 5 p.m.jzah. pol. obl. del. obl. 00 Srednja včerajšnja temp. 2 0', norm. 0 4'. U I I N 1 K urar'Prva lili domača *......m - IKT)" - M -— exportna tvrdka ur.zlatnine s,uena : -UVU . |: jjjjjv. anaMesimsrebra,^"^stn^tovarn^un V Švici.