(%i
A
kttk
mt
Toda
\ m/
M Iti-kratka "bes e da, Sano tri orle Ima,pa je vendar polna vsebino, Veliko nam pove-Mir!Toliko ust izgovarja s spoštovanjem to besedo! Toliko sro hrepeni po pravem miru.],
nihče tako
želi
miru9nihče tako ne hrepeni po njem kakor mi BEGUNCI,Saj smo Žrtve strašne vojske»Nasilni prevrat nas 3e oropal zunanjega miru in nas pognal v tujino ? v begunstva« Tu šele' sp o znavam o ? kako veliko bogastvo je mir za vsakega Človeka.za družino,narode-za vso Slovešku
družbo o
Naš Stvamik^ki je Bog miru? je v človeška srca položil hrepenenje po mirti.«,Ko je prva dva človeka iistvaril, jima je podaril tudi svoj mir»Obilje miru sta uživala9dokler nista grenila# Greh prvih staršev nam je poleg druge Žalostne dediščine zapu-stil tudi nemir*dušne in telesne stiske* Osebni grehi,s katerimi žalimo Boga,množe nemir v naših dušah«, Da bi nesrečnemu grešnemu človeštva vrnil miruje Bog poslal ODRE SENIKA»Ko so pravični stare zavede hrepeneli po Odrečeniku3so hrepeneli tudi po Njegovem
;o govorili o jem„da se bo imenoval KNEZ
MIHU,da ter dal
miru. preroki
bo On tistinki ‘bo spet spravil med seboj nebo in zemljo človeštvu o'o 4.1 J15 m±ru0
Gasi so se dopolnili«,,» V svetem miru in tihoti je prišel božji Sin iz nebes in postal človek,Izredno lepo popisuje prihod Kralja miru na zemljo vstopna pesem sv»maše na nedeljo v božični o srnini $v Ko je vse objemal globok molk in je,bila noč v svojem teku na pol pota,je prišla Tvoja vsemogočna BESEDA5 Gospod,iz nebes, s. kraljevega prestola,V svetem miru,1/ tihi noči* brez hrupa in Zunanjega Šuma se je rodil Kristus,0b Njegovem rojstvu so prepevali angeli;Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudemepri tem najveojem zgodovinskem dogodku ni bilo slavnih državnikov ih mogočnih vladarjev,Angeli so slavili učlovečeno božjo Besedo,brezmadežna Devica in devi Ski pravični Jožef sta v globoki zbranosti	molila Kralja nebes in zemlje,Odrešenika sveta,Samo
v miru, v tihoti se gode velike re ,xd 0 Pas tir jem2 ki so prišli molit bog j e Dete,j.- dal Jezus za pl? čilo svoj mir „ z' božjim mirom v srcu so se vračali modri z Ju tre v ega v domwvJ.no o
Kako dragocen zaklad je MIR ZA DRUŽINE,nam je Jezus pokazal s tem,da je san 33 let Sivel nepoznan,!c Sen od vrvenja in Šumenja sveta v sveti družini. - Kc je Jezus učil,je.govoril večkrat tudi o miru,Svojim učencem je govoril večkrat $ miru.Svojim učencem je naročal iKcj stopite v hi so, jo pozdravite,In če bo hiša vredna,naj pride nadnjo vas mir;če pa ne bo vredna?naj se vaš mir povrne k vam."Dušam,ki so bile zaradi greha nemirne9razdvojene in zbegane,je Jezus z odpuščanjem vračal izgubljeni mir. Spokorni Mariji Magdaleni,ki mu je s solzami močila noge in jih brisala s svojimi lasmi,j e govoril;"Odpuščeni so ti tvoji grehi.Tvoja vera te je rešila,pojdi v miru!" V svojem govoru na gori je blagroval mirol jib-ne,vse,ki ljubijo mir in se trudijo in delajo zanj.Klical je;"Blagor miroljubnim,zakaj ti bodo otr.oci božji!"
Ko se po zadnji večerji Jezus od apostolov poslavlja, jim zapušča svoj mir. "Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svetega vam jaz dam.Poleg samega sebe v gresv,ReBnjem ■^elesu jim zdaj' jzapušča svoj mir kot dragoceno dediščino,,ki'naj jo skrbno v&rujejo.IČako velik,dragocen zaklad mora biti Kristusov mir, ki ga Jezus pred odhodom v smrt izroči* apostolom!
Po Jezusovem strašnem trpljenju in smrti so apostoli vsi zbegani,nemirni in potrti.Dvomi mučijo njihova srca0Iz strahu pred Judi so v sobi zaklenjeni.Jezus se jim poveličan prikaže in potolaži s pozdravom;"Mir vam bodi! Kakor je oče mene, poslal, ttiui jaz vas pošljem »"Potem vanje dihne in jim reče:"Prejmite,sv* Duha;katerim grehe odpustite,so jim odpuščeni ,katerim jih	lte,
so jim zadržani," S temi oesedami je Jezus postavil zakrament"sv. pokore,tisti zakrament,ki po grehu ranjenim,zbeganim in nemirnim dušam vrača bogastvo izgubljenega bgžjega miru. Zakrament sv.; ofcore je ZAKRAMENT MIRU. in božje tolažbe* Ce , sc zaradi greha nemirne?zbegane na§e duše,pojdimo k sv.spovedi in izgubljeni mir se bo povrnil v na|e duše.	'	.
Cerkev nadaljuje KRISTUSOVO DELO.Dobro se zav^tja^ kako veliko bogastvo je mir za verna srca.Zato pri daritvi!'.fsv.^ale prosi za 'mir .Na božični praznik pri zorni ali pastirski sv»m'Bi mpli v vstopnem spevu;((Luc bo svetila danes na naszakaj rodil se
•	ndm je Go s po d; in imenoval se bo Čudoviti,Bog,Knež miru, "V pr.u šn,"ji nad-darovi ,tik pred predglasjem ali hvalospevom pa prosi;"Naj bodo nagi■darovi,prosimo Gospod,primerni skrivnostim današnjega Rojstva in naj nas vedno napolnjujejo z mirom!"Pri vsaki sv*maei takoj'po Očenašu moli;’|Resi nas, prosimo,Gospod, vsega hudega preteklega, sedanj ega iji prihodnjega in na priprošnjo blagene in Častitljive vedno Device,bog je Matere Mari je,svojih svetih apostolov Petra in Pavla, Andreja in Vseh svetnikov,daj milostno mir v naših- di^eh,da bomo po Tvo jem usmiljenju vedno brez greha in, varni pred vsakim . nemirgm„" Kako prisrčna prošnja za mir!'Nato duhovnik prelomi sv.hostiDQ*od leve polovice odlomi sjrodaj kos ček,z hjim trikrat prekrila ke^ik in moli:"MIR GOSPODOV bodi.vedno z vami!” Ko tretjio reče duhovnik: "jagnje' božje,ki odjemi jeg grehe s ve ta, prosi; "podari nam mir L’! V prvi moli tiri pred sv*obhajilom spet. prosi za mir.Takole -prosi; T,Go*>
. s jod. Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom ;Mi2? vam, zapustim,
' svoj mir vam dam »ne glej... na moje g re^'ampak na vero svoje Cerkve in daj jipŠvo ji volji mir in edinost V"
x , Jezus je Kralj miru.Njegova Cerkev je KRALJE * STVO MIRU. Skof i ozdravi ja svoje vernike s pozdravom :Mir z vami! Sv.Cerkev želi,,da bi verniki Siveli V BOŽJE1'! MIRU; zato prosi za mir;zate priporoča,naj verniki ljubijo mir,tudi mrtvim neprestane želi miru in moli zenje:“Gospod,daj jim večni mir! In duše vernih mrtvih naj počivajo v miru!"
Mir je terej velike važnosti za življenje vsakega posameznika, važen za iružine, važen za vso človeško družbo Crez miru ljudje ne norejo prav opravljati svojih poklicnih dolžtiosti, ne služiti prav Bogu in skrbeti za zveličanje svojo duge. Kjer ni miru, tam ni ljubezni, ni iraviČnosti!
Zakaj je vojska tako strašno zlo? Zato ker se-je sovraštvo, nemir, pogubo in smrt. Uničuje zunanji mir v človeški družbi. Zato tistim,ki si vojske žele, velja Kristusova beseda;Ne veste,kakšnega duha ste. Ne veste, za kaj prosi-te. Zato tudi Cerkev neprestano ponavlja prošnjo: Kuge,lakote in vojske, reši nas,o Gospod! K-akšne so posledice vojskes.pre~ * vratov in nemirov, imamo dovolj dokazov v naši domovini;Povsod razdejanje,razvaline,forugene vasi,podgane cerkve,množica mrtvih: povsod nepopisna bedaržalost,negotovost,gorje. 0,strašno je Življenje tam,kjer ni mitu!
Kako pa MI cenimo mir? Ali si prizadevamo,da bi bil mir v nagih duš ah,v nagih družinah, med nami begunci?
Ali ne sejemo tako radi seme razdorov, prepirov, sovraštva in si tako se bolj grenimo že tako hudo življenje. Satan je oče nereda, nemira, razdorov, zdražb, sovraštva. Njegovo delo opravlja, kdor ruši mir,iovzroča prepir,sovraštvo.ue smo otroci, sinovi nebeškega Očeta, ki je BOG MIRU IN'TOLAŽBE, moramo tudi mi ljubiti mir, delati in se truditi zanj. Nočemo biti poslanci sovraštva, nemira,razdorov, ampak POSL .NCI MIRU,EDINOSTI IN LJUBEZNI.	■
SVETA, DRUŽINA, JEZUSA, ARI JE IH JOŽEFA
Nedelja v o.smini Gospodovega razglašenja
Ceščenje sv. družine je že sv.Oče Leon XIII. goreče pospeševal«, Ob strašnih okvarah,ki jih je družini zadala svetovna vojskarje pa.Benedikt XV.1.1921.predpisal praznik sv. družine za vso Cerkev.
Nazaregka družina je vzor katoliški družini, Rojen si v katoliški družini, bodi ji živ ud in rasti iz nje i Sjoštuj družinsko avtoriteto očeta in matere!
Preklet,kdor ne spoštuje svojega očeta in svojfe matere j in vse ljudstvo naj reče Amen (5 Mo jz 27, 17)
(iz molitvenika''Kristus kraljuj
Gospod Jezus,ki nas poživljaš z nebeškimi .skrivnost, i, daj ,da bomo vedno pcrsmemali zgled tvoje s v e te družin e:naj bomo vredni,da nam ob naši smrtni uri pride naproti slavna deviška Mati s sv,Jožefom in nas Ti sprejmeš v veoni dom v nebesih.(Današnja prošnja po sv.obhsj11u )«,
12.januarja 1947_
^X'X$N VM|^Y*»
>x/
W£s
"Pa bi poskusil kako drugače, Jer ne j! "se je tresel za mizo stari Germovec.
"Ne morem,oče.Na vse sen Že mislil.Gozd ge ostane.Nekaj debelih bukev in hrastov pa nekaj smrek in zamašil bom gobeo Potokarju.”
"Samo sekaj nikar,Jernej,lepo te prosim,nikar ne sekaj I Takega gozda ni nikjer,kakor je naš-Vsakega debla je Škoda.V gozd hodi kakor v cerkev.Ne s sekiro ampak z molitvijo!"
"Potlej je pa sploh neunno*da ga imam.Naj ga mar samo
gledam?"
"Denar si sposodi;lahko ga. boš,dobil," težko sope ^ermovec in rine izza mize.Glava se "mu trese in Ustnice mu brbljajo.
"Vam je lahko reČi.Kako bom pa vračal?"
"letina lobro kage in cika je breja.Izkopal se boš’" "Pa bi Jož-u manj zapisali,"je bruhnilo iz Jerneja. "Zavoljo njega sem zdaj v škripcih.Zdaj pa Še sitnarite!"
"pa bi Ožbov&evo vzel,”je zagrčal oče."Priženil bi bil Pa si svojo tiščr.l.Kar je za nohtom črnega ni prinesla k hiši."
"»e njo mi oporekajte *"je vzrojil	sin."Sekal bom pa
mir	besedi.V	pismu imate zgovorjen kot in mernik pšenice„ Drugo vas
pa ne briga."
"Ne bom ti dolgo v nadlego.Vem,da	sem Marjeti v napoto
Kmalu	se	bom	umaknil k rajnci.Le ne skrbi!Samo	sekaj nikar!"
Germovcu se trese glas in roka,s katero suva predse. "Kaj vas tako boli? Pa dobite denar,da zamašim golt
Potokarju."
"V posojilnico stopi!Boltar bo rad posodil.Ve,da nisi na slabem,"se maje ermovec.
"K Boltarju?Nikoli!"
"Kaj imrš Ž njim? Posodil bo.
"Nočem,sem rekel!"
Jernej zadrlešči z vrati, rmovec pritipije do peci in
se sesede na klop.
Gozd.Po smrekovih brincljih diSi v hisi.Grmovec je kar tafiast.Zdaj bo sekal;kar je najlepšega,bo posekal.Pa si ne da k sebi 0
"Še slabe raSče sem se komaj dotaknil,"sope stari.
”Zdaj se ti bo spravil na najlep&a debla. Zavoljo tistih nekaj
stotakov.Bog,ne zadeni!"	x	.
Vstal je in pritipal do vrat.V veži je Marjeta mar»
njala nekaj pred pečjo.Starega .še k mari ni imela. Skoraj po sili
je prišla k hiši.Ni mogla drugače.Boltarjevega ali Grmovoevega.
Vzela je Grmovčevega,Postaven je bil^Boltarjev pa santav in krme-
gljav knkor na pol slep pes. .	.
•Jernej je stal na dvorišču in ogledoval voz.Soro je
imel natrto.	t	\
"Jernej!"je podrknil ^rmovec.
"Je že prav!"
In Jernej gre Čez vrt proti stopi'*
Dan je siv^tc^raj .23 dež.Gr .ovec čuti,da se širina ne bo dolgo držala c Rado "bo pršile. V hrbtu %e čuti spremembo. Bole Sina se zajeda v križ kakor gris hudih mravelj 0
Stari se obrne nazaj v vežo»Marjeta razvezuje butaro in naklada okleščke na ogenj„
"Marjetapdajjreci Jerneju,naj ne seka gozda!Vsaj dotlej' ne,dokler bom. jaz Živ, Ko bom v grobu,čeprav se spremeni v trato," "Ne bčdite sitni!Jernej ge veQ"
Z burkijami tiSciklonec k ogaju.
"Vsaj ti me poslušaj!Gozd je bogati ja.Ne stegujta roke po nje j , dokler ni res potrebno*Naj Jernej vzame v posojilnici j Lahlco bo dobil."
"Meni nič mar.Saj sen tuja.Niči ni mo jegaa"
"Žal besede ti še nisem rekels"je grenak Grmevec»
"Dobre pa tudi ne’"je vsekala,
"Vegča! "je sikn.il in o.lmotovilil v higo«
Pri jušini so moJ šali.Stari je samo nekajkrat zajelPpotlej pa odložil žlico.Ni mogel jestivVse mu je ostalo pri vrhu.
"Zdaj vam ge ne kuham več prav,"se je nagobila Marjeta; "Prav,prav!Kmalu bom prsti sit.Vem,da oba komaj čakata." urmovec je bil poln žolča. •	_
"Vedno isto Ženete„Kdo vas bo peslugal,3e nikoli vam nisem g tel žlic," je bil Jernej užaljen,
"Ne	z očrni* s srcem pa,"gori stari."Sita	sta me bolj	kakor
boba.Jih vidiS rok? S teni sem garal,da si lahko	otrok jedel	za
tole mizo c Zdaj mi bog pred očmi gozd sekal!"
"Ne	moren drug&če = Povedal sen vam že9" se	v Jerneju vzdigne
nekaj	kakor	usmiljenje;"K Boltarju ne greni"
*"Pa	jaz stopim.Samo reci ! "je Grmcvec ves	ihtav,
"Nobeden ne bo hodil.Sekal bom!"
"Jernej,vsaj dokler bon jaz Živ,nikar!"prosi stari,Marjeta ne nore gledati nja govih vročih oči »Vzame skledo in žlice in odide v vežo.
"Ne morem čakati,"je Jernej kratek.»Nerodne mu je pred očetom, ki ni ge nikdar prosil.
"Jutri začnem in Kovačev mi bo pomagal, "haoe- staremu zapreti besedo.Kaj bi slepomišila!Kar je,je!"
"Nikar,Jerne j,le po te prosim,nikar0Saj ne bom dolgo »Od zime že lovim sapo j kar zaspal bonu Počakaj se!"
"Potokarjevega rilca ne bom. gledal»Ne pregovarjajte me!"
Jernej mora'ven,ker je prigel Kovačev na dvorišče0Vpričo očeta se noče meniti«,
Grmove c je sam«,	Pri srcu go čudno 'bdde in roke se	mu
tako tresejo, da se mora	izza mize dričati. Nobene moči ni	v	ro-
kah.
"V gmajno pojdem^ da si jo še enkrat ogledam in vse obhodi!-* « Na bukev pr j	*> <=*- n t^kiat s rle’oV°0'0 za c ^ kal Ivotijino
ime.Tam	bom lahko počil.	Z roj-o sv<.. v j? le j tam s:.aela»"
s	Potekal je palico o Maijeta je pomivala posodo, ko	je
bencal cez prag.
Koj zfe hiSo je zavil na kolovoz.Trava'je že močno odgna-la; tudi po kolovozu je ozelenelo nekaj Šopov.
—Trnovec ni nič videl. Strmel je predse in se lovil na palico. Pri srcu pa je stiskalo in sapa je nagajala. Tuli v križu ga je moeno zbadalo.
"Lahko bi počakal. Saj sem trhlen« da se komaj nosim," ga' je vse bolelo.	'	,
"Bog se me usmili!”
"Kam, Grmovec? V pooteljo, v posteljo!" ga je ustavil
Hajman.
"Aha," je zagrčal in se ni dal ustaviti. Kar pognal se s. je med giti.
"Kam ga le nese?" je stal Hajman in zijal 'za njim."Saj kar opleta!"
In res je Grmovca zanašalo na vsak korak. Boril se je s sapo	in s srcem in z^Jernejem.	Še Marjeto	je	prosil v mislih.
"Lahko bi počakala. Po	moji smrti	bi	pa naredila po svoje
Počasi je^rinil v klanec0	'
"Že^ diši po gmajni,11 se je ustavil«"Smreka cvete."
Oddihoval se je in se z obema rokama naslanjal na grčevko Gozd je stal pred njim in se na dalnjih robovih zgubljal v sivino
"Tamle je moj,1' se je.pognal dalje. Kar omahnil je,ko je stopil med debla.
KostanjeVsako leto je poln."'	j
_ Grmovec gleda v veje.	Kolikokrat	je	sedel v rogovilah in
s	preidi j o mlatil po bodičastih	plodovih. Potlej v jih je s pastirji
pekel na paši. Vcasihr4"1 /nalašč niso narezali,Ce so bili preveč vodeni,jih je razganjala v žerjavici, da so iskre prSele na vse strani.	•	-
"Tu je mejnik. Lahovnato glavo ima in skoraj ves je v ilovnati zemlji« toda Grmovec bi ga tudi slep nagel«. Meja gre zdaj naravnost do OžbovČevega kolovoza in v trikotu do Španovih bukev."
Grmovcu se čudno utrinja pred očmi; grčevka spodletuje.
D.° ^u3cexr mora priti in do hrastov, Vse Življenje jih je bežal ih še veje ni nobenemu odbil, Samo takrat je s plenkaČo usekal njeno ime, ko mu je povedala,da Jerneja nosi.
Težko se poganja. Grmovec; srobot mu je v napoto."Bogme, kakšna rašca! Smreke so šele v vrheh košate, debla ravna kakor . leskova Šiba."
Hrasti! Grmovec kar sope. Hrapava skorja, razkošatene rogovile, grčave veje. ^eblo pa gladko, m 7 eto bo zdaj Jernej sekal! Bog,ne zadeni!. "	'
"Tu bom ostalp" se čudno.te mi staremu pred očmi. "Vso noč bom tu. In ko zjutraj pride uničevalec,se mu bom zoperstavil. Ne bo sekal, dokler sem^jaz žj3v. Ne, ne bo!"
Čudno zapoje‘grčevka ob kamnu,ki je skrit v mahu.Grmovec omahuje proti bukvam„Tamle so,debla gladka kakor mliada telesa.
Dva"moža ne obsedeta tiste,ki je prva in nosi rajne ženo dobro ime,
Grmovec napenja oči.Motne so,kakor da gledajo skozi kalno
vodo.
"Aha,tamle je ime«, Čudno brazgotinasto in razpotegnjeno, toda že se vidi.1'
^roti deblu omahne starine , da se gr cevka zmuzne' iz tresočih se rok. Bolečina pri srcu narašča; zdaj je kakor gelezna pest, ki trga žile. V glavi čudno su.nl in pred o oni ni niti za dlan sočno zelenega mahu, Sama tema0"Pa bi mah n;oral biti. Z rajnco sta takrat sedela na njem in se s hrbtom naslanjal;, na deblo.”
Trnovec steza roke* toda nimajo opore. Skrivljeno telo pada, glava se odbije od debla; za orehovo lupino krvi in starec legi na močni korenini, ki Sele za dober meter od debla z^ine v ženijo.
Grmovec je miren. Z zobmi tišči v mah« Grčevka leži poleg njega kakor grožnja.
Vsaj tri dni bodo bukve še stale,
1 * .
75-lETKlC;. PRVE SLOVENJ
75 let v zgodovi^ni sveta je zelo kratka doba;75 let v zgodovini slovenstva v ^meriki ,zlasti sloven.guj; ni j t je pa ge kar precej. In 75-letnico od tedaj,ko je.bila blagoslovljena prva sl oven. cerke v v jimeriki, t.j. cerkev župnije sv.Štefan a v Brock way-u, K i n n .,so obhajali 16.okt.lan,leta. Kar dva Škofa sta se udeležila te slavnosti in kakih 3o duhovnikov, med njimi več Slovencev.
Pontifikalno sv.nago je daroval Škof Bartholome,škof . Busch pa je imel zelo lei govor,v kateren je vzpodbujal sedanje" farane, na j ostanejo zvesti veri , načel c r. pa tudi običajem svojih pradedov.
Po obedu se je praznovanje cerkvenega jubileja nadaljevalo z odra.16 fantov in mož je zapelo himno "Hej Slovenci11, "^latiče","Dolenjsko" in"Vse mine"in eno na čast faranom nem„ l okolenja:z angleško "* y Country"p.a so svoj pevski program zaključili. ed izvajanjem programa se je oglasil Father John 0 m' a n ,ki je povedal nekaj iz svojih spominov,Povedal je, kako so prvi naseljenci prihajali,se trudili skoraj noč in dan, da so napravili njive iz težkih gozdov.Veliko so trpeli,toda' pri vsem tem so bili srečni,ker niso pozabili na svojo dušo. Najprej so si zgradili malo cerkev iz hlodov,kamor so. prihajali ob nedeljah peš ali pa so se vozili z voli,kadar So bile ceste -preseki piravza; rav-blatni in tuintam poplavi jeni .Tako so bili vzgled vsem poznejšim rodovom.
Pat vi Slovenec,ki je 1864 prišel v ta kraj, je bil Gregor Pogačnik iz Kranjske gore;1868=ju prišel v ta kraj za njim Gregor Peternel;1868.je priBel Ant.Kapus,za njim takoj Blaž Legat,Andr.
BI enkus, Tomaž Oman itd^dokler se ni nabralo kakih 7o sloven,' družin in nekaj samcev. Prfi sloven„duhovnik,ki je te sloven. ljudi parkrat na leto obiskoval,je bil Father Buh,pozneje msgr Buh.^a je blagoslo vil tudi 1 .cerkev,Njemu je sledilB-ev0Vincenc Schiffrer O.S.B.,nato Rev,Ciril Zupan O.S.B.jRev.Roman Homar O.S.B Rev. Jos. Knafelc. Rev.Hihr. Tušek	GrothrRev.John Trobe c (posta-
vil novo cerkev),sedaj pa je žpk nečak J0Trobca Rev0Edwin Oman«,
12. januar ja' 1947 -
   v  .............
V	angl.l.vstu "Catholic Digest" popisuje . Henry J.Tkylor svoje vtise iz zasebne avdience pri sv.Očetu takole:	*	-
- "Znanje z gl.vatikanskim arhitektom;Henrikom Petrom Ga-lezzijem,ki sme sv.Očeta vsak večer obiskovati in se ž njim ko.t star prijatelj pomenkovati o vsakdanjih dogodkih, mi j e omogočilo zasebno avdienco pri sv. Očetu.	*	_	.	,
Sv.Oče je oblečen v preprost bel talar;na roki nosi ribiški prstan,na prsih pa križ,ki ga ima navado gladiti s prsti svoje desnice.S svojo skromnostjo in preprostostjo pap^ž Pij 12',takoj pridobi svojega obiskovalca.V pogovoru ž njim človek doživlja vse vrednote papeževega bistva: njegovega vedenja,govorjenja,upanja in bojazni,kakor tudi vseh odgovorov,ki se tičejo vprašanj teologije, mednarodne politike,gospodarstva in splošne blaginj e .-Jasna je njegova sodba o trenutnem stanju sveta in vsake države in utemeljena v poročilih,ki nu prihajajo iz raznih virov.Ta poročila so tako na -tančna in številna,kakor jih nima nobena druga ustanova.Vendarle pa papež svoje mnenje izraža skromno in vidno z največjim razume-,. vanjem za duhovno• stisko človeštva. " 'L '.	/ A ,	;.7	i	- ■.■ - "!
•	V, OZ?AČ JU ZAUPANJA, "Papežev glas 'je blag. in Itipo doni'. ‘
/ _	   Govori	mirno,kadar govori, je miren;
le redkš geste spremljajo njegove besede .Vse... n j egovo vedenj e* kaže njegovo veliko pripravi j eno.st pomagati. Človek'., ki ga posluša, kar čuti, kako1 bi sv. Oče rad ž .njim delil svoje misli, ko bi le mogel. V razgovoru je odkrit;govori brez strasti ali razburjenja;celo o;’ ’ stvareh,ki so v ospredju spletnega zanimanjars katerimi se 'mora u-' kvarjati sv.Stolica.Le- včasih prosi.naj bi njegovega mnenja ne razširjali tako,da bi ga kdo napačno razumel.Obiskal sem že več vodilnih mož po svetu,a še nikdar se nisem sešel z. osebnost jo,ki bi: bila vredna, večjega zaupanja kakor papež Pij 12."
DVA.. MLA GOSTA. 11S v. 0'j c vsako jutro vstaja ob 6 »30. Medtem . •	ko	je pri službi božji in pri urad.opravi-
lih število njegovih strežnikov neomejeno,ima za osebno pbstrežbo le enega strežej a,ki se piše Giovanni Stqphanori.To je star sivolas Italijan,ki skrbi - za sv.Očeta že od tistih časov,ko je bil imenovan za drž.podtajnika.Papeževa jedilnica je zraven spalnice.V njej je le preprosta miza iz orehovega•lesa in .dve omarici . Steptianori mu prinese jed.Pap^ž je malo:kavcf,žemljo in kozarček mleka za‘ z-ajiterk; za obed n .skaj. lahkega, enako1 za več er-j o,.Njegovi samotni '-tibddi ;sd °č'.a-., si premišljevanj a. Kljub temu pa ima Sv.Oče. v svoji. obednici;:dva redna gosta: dva kanarčka,ki ju Stephanori* izpusti 'Iz kletke,k'akor hitro sede'sv.Oče za mizo.Kanarčka letata-po sobi,kolikor1 se- jijna.ljubi, čivkata in pojetiko ju pa sv.Oče pokliče po imenu,priletita k njemu,mu sodita na ramah in zobljeta iz svojih skodelic na mizi ob papeževem sedežu." •"	1	"	'	.1
VEČERNIPRIJATELJSKI POGOVOR. "Sv.Oče preneha pozno popoldne z delom,nakar odide za ,, eno uro na sprehod po vatik.vrtovih.Tako že nekaj let, K temu ga je ... nagovoril rajni kardinal G-asparri,ko je opazil,da'.njegova nežna na‘-' rava kaže znamenje močne utrujenosti,Po eni uri se vrne v svoje prostore,kjer dela čisto sam;za pisal. mizo. Na .pisalni stroj piše sam ali pa narekuje svojemu tajniku.To je čas njegovega najbolj zbranega
dela,kj er zdaj rešuj e
svojo obširno korespondenco
in premišlje svoje naloge jutrišnjega dne*, Večerjo ir a zgodaj0 Ko reje svojo preprosto večerjo, Icar se zgodi točno ob tri četrtna o ser. zvečer, ga ob os;:,ih pride obiskat v njegove delovne; sobo sign or Gaieazzi, Papežev dnevno delo je opravljeno. V družbi svojega mladostnega prijatelja se v prijateljskem razgovoru razvedri in olpočije."
BOJ ZOPER BREZBOŽNI TISK VITALIJI
V	Vatikanu je koned prejšnjega : .eseca lo kardinalov podpisalo spomenico,v kateri zahtevajo od laške vlade da nastopi zoper brezbožni tisk v Italiji. Kardinali v pis:;u?ki so ga naslovili na sv,Očeta zahtevajor„da tisti,ki inajo za to dolžnost (vlada),morajo vedeti v vsakem primeru,kako morajo postopati zaradi hude odgovornosti pred vsem katoliškim svetom0"
Vodstvo K,-, (italijanske) je poslalo vladi zahtevo, naj izda nov tiskovni zakon,po katerem naj bo prepovedano sra-rotenje vere, cerkvenih ustanov in verskega čuta državi Janov«,
IZ SENI GRŠKEGA TABORIŠČA
Nekaj dni pred prazniki se je po taborišču razvedela vesela novica,da bo sloven,begunce obiskal prav na sv„večer odposlanec sv.Ooeta škof msgr.Salvatore R o t o 1 o (v spremstvu našega rojaka dr»3aruge)in senigalgki Škof n s gr .Uinbertc Ravetta« Po taborišču je ob tej novici zavladalo veselo razpoloženj e«
Vsak taboriščnik je v srcu občutil ljubezen sv»0oetars katero vrhov.poglavar kat«, Cerkve stalno spremlja našo težko usodo»
In da bi v srca teh trpečih ljudi posijal topel žarek sočutja in razumevanja,je poslal svojega zastopnika med svoje rudo preizkušene sinove in hčere prav za praznik ljubezni in mira, ...
Ko je pal nad taborišče mrak9je med otroki zavrtalo«
Z gl.ceste je zavozil v taborišče na obmor,'cesto velik avte:	Til
papeške dobr odel »ustanove "Pontificilia Assistenza^lepo osvetljen s števil«lučkami nad motorno kabino .Otrobi so veselo vzklikal.! $ "Sv.Ooe nam je poslal darove!”Z drug«avtomobilom sta se istočasne pripeljala v taborišče odposlanec sv„Ooeta msgr0S.Rdtolo In rm'6 rojak dre5aruga„po krajšem zadržanju v taborišču sta se odpeljala dalje v Senigallijo na obisk k škofu msgr.Ravettio-Iz Senl£al~ lije se je pap.odposlahec vrnil skupno s senigal0škofom in drc Šarugo ob pol 9*uri zv»v taborišče»kjer so cerkv«dostojanstveniki obiskuj.! najprej tabor .kapelo,kjer je bil kratek sprejem?nato pa so bili na krajšem obisku pri poveljniku taborišča mjr jut Burnellu.-Fedtem so jih taboriščniki nestrpno pričakovali v dvorani Unes0Ko sta pap,odposlanec in senigal6škof stopila v dvorano z vsem spremstvom,se je sprožil Val'navdušenja in odo-bravanjaVsa dvorana je zapela nat p himno"Povsod Boga! "Na to je pozdravil pap«odposlanca in seniga]»škofa tabor,žpk v lat0in sloven„Za njim ga je pozdravil še tab»predsednik*Po obeh govorih se je začelo izvajanje begun0programa ha odru,katerega osrednji del je bila uprizoritev Šuster Drabosnjakove"Božične igre",Po končanem sporedu se je msgr Rotolo najprej zahvalil slovennbe guncem za lep spre jem, zatem pa sp rego vetril beguncem v tolažbo več toplih bered in omenil veld n in skrb?katero sv<>0oe stalno posveča begunce-^: Puu^-.j.il je vel c žel jo sv,Očetarda bi prih«božič lnhko obhajali v krogu svoj.domačili.Nato pa je razdelil med otroke in dijake darove sv„OSeta.
-lo-
3-tev,12.,leto II*	12.januarja 1947
.....................     CERKVENI	KOLEDaR.........
Januar
13 Ponedeljek:	Osmi dan pra- 1 znika Razgl. Gospodovega	i Hodi,prosimo jGospodp z nebeško lučjo ved- j no in povsod pred nami.(iz poobhaj11„ prošnje)	Maš a( B) 1 as tna( 4 9) Vera c Hval os; 9v in st orni n svet 6os:nj><* ne. --Bu.pl .maj „ Off cut in Brev.
14 j Torek j	Sv.Hilarij, Škof,spozn.’ in cerkv.uč. (u.367) Sv.Feliks,!:1.. (u.26o)	Usta pravi čnegc. so poIna•modrosti in njegov jezik govori pravioo(stop.spev)	Maša(B)"sredi'Cerkve "(4,o 5,28) 2. pr. k sv.^eliksu.Vera Dupl « Off.ut in Brev0
15 Sreda	Svlfavel.l.pu-i g cavnik,sp ozna i valeč,u.347 Sv. 'aver ,opat	Tvoje tnoči,Gospod«; se raduje pravični in nad Tvojim zvečanjem se silno raduje (Dar .spev)	T-aŠaf B j, lastna (495)?2„pr,k sv. Mavru Dupl = Off.ut in Brev„
16 Četrtek	Sv.Marcel I. pap.,mučv, u.3o9)	:Glej,dal sem Ti svo- ; !je besede v usta, ■glej,postavil ser, iTe čez narode in ;oez kraljestvo9da boš : :trebil in podiral,zi-i jdal in sadil (Dar .sp.)	Maš a( i')" Če me 1 ju biš" (4^6 , 3)lastna, pr.3.pr.k ariji, za Cerkev ali papež a.Hvalepev'apo-; stolov,-Semid." Off.ut in BreV,
17 Petek	| Sv.Anton,pu~ 1šcavnik,opat |U.356	jNikar, se ne jezi nad ihudobneži in ne za-;vidaj njim,ki delajo !krivico( Vst .spev)	paša(B)"Usta pra-iVičnega" (496 ? 3S) ilastni evang. iDupl.Off cU.i.Br.
18 Sobota	i Stol sv.Petra ' :v Rimu.Sv.pri-i ska,dev.muc.Od !danes-25 »jan. j 9- dnevnica za | zedinjenje vseh ikristjanov	|”Da bo ena čreda in ien pastir M i	jMaŠa (B)las tffif (497) i2.pr 0 k sv0Pavlu, i3«k svrPrisld.,4«za i 0dstr anlt ev razko-i la.Vera.Hvalospev japosto -Dupl cMaj „ iOff »ut in Brev c
19 Nedelja	j2.ned.po Raz- Vsa zemlja naj se Ti iglaš.Gosp.,SV. ki fin j a, c Bog’, in naj h arij in tov.,mu Ti prepeva, |27o,-Sv.Kaftut, |(Vst.;.spev) jkralj,m.,u.lo88, IV gor .škof,.: sv. ; , |Pavlin,oglej.patr„ ju.8o2,Smrtni dan		Ea5a(Z),lastna j (5o,Kk 253)j.2,fr. j sv.Mari ja in tovc i 3.sv.Kanuta}4»za I odstranitev 'razko i la.Slava,Vera?Hva | lospev. svuTroji<ri IS e mi d. Off. u ■ i Br «