PREDSTAVLJAMO POBRATENE KRAJEVNE SKUPNOSTI - KS BUČE
Sodelovanje obrodilo lepe sadove
Še največ zaslug za pobra-tenje teh dveh krajevnih skupnosti imajo Ijubljanski mladinci, ki so pred sedmimi leti zasadili prve lopate za vodovod Fužine — Sotla, ki je povezal vse večje kraje na Kozjanskem. Pobuda tnla-dincev, naj bi sodelovanje Kozjancev in Ljubljančanov dobilo širše okvire, je nalete-la na ugoden odmev. Med oblikami poglobljenega so-delovanja so tokrat predla-gali tudi pobratenje krajev-nih skupnosti.
Za omenjeni predlog sta se najpre j in najbol j za vzeli kra-jevni skupnosti Stari Vod-mat in Buče. Listino o pobra-
tenju so svečano podpisali predstavniki obeh krajevnih skupnosti v Bučah, 24. no-vembra 1973. leta.
O Bučah
Buče sodijo med najmanjše krajevne skupnosti, saj štejejo vsega 650 prebivalcev, ki pre-bivajo razen v krajevnem sre-dišču še v zaselkih Vrenska gorca, Ortnice, Bučka gorca, Groska in Klake.
Večina prebivalcev živi od kmetijstva, kjer prednjačijo vinogradništvo, živinoreja in sadjarstvo (jabolka, hruške, slive). Industrije v Bučah kaj-pak ni, nekaj domačinov dela v tamkajšnji zadružni enoti, tr-
govini in osnovni šoli. Nekaj jih je našlo zaposlitev v Koz-jem, Šmarju in Rogaški Slati-ni.
Še pred leti so se avtomobili zaradi slabih makadamskih poti izogibali Kozjanskemu, zdaj pa se prek Podčetrtka pri-peljete v Buče po asfaltu, ki so ga potegnili minulo leto.
Tod je šla 14. divizija
Nacistični okupator je zave-dne slovenske družine mno-žično izseljeval v Srbijo, na njihove domove pa vselil Nemce iz Besarabije. To je se-veda oteževalo razmah naro-dnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ni ga pa moglo one-mogočiti. Tisti Slovenci, ki so ostali na svojih domovih, so vedeli, da jim pomeni oprede-litev za NOB edino možnost, da preživijo, da jim le takšna odločitev pomeni življenje.
V teh krajih je operiral Koz-janski odred, ki se je uspešno spopadal z okupatorjem. Prav v tem delu pa je na svoiem legendarnem pohodu na Sta-jersko 14. divizija prestopila Sotlo in izvojevala prvo bitko na slovenskih tleh.
Program sodeiovanja
Povrnimo se spet v novejši čas.
Poglejmo, kaj so v dobrih štirih letih, ki so potekla od pobratenja, s skupnimi moč-mi naredili krajani obeh skup-nosti.
Že v začetku ni bilo nobenih dvomov, katera krajevna skupnost bo potrebovala več pobratimove pomoči. O nje-nih oblikah so napravili pro-gram, ki so ga sproti uresniče-vali in dopolnjevali. Domenili so se, da bodo Ljubljančani pri razreševanju perečih vprašanj pomagali tudi gmotno.
Najprej so pomagali pri adaptaciji od potresa prizade-tega gasilskega doma. To je veliko pomenilo ne le gasil-cem atnpak tudi tamkajšnji osnovni šoli, ki jo je potres tako razmajal, da v njej ni bil možen pouk. Tako imajo učenci prvih dveh razredov še zdaj pouk v dvorani gasilske-ga doma, starejši se pa vozijo v Kozje. Šolo v Bučah obnavlja-jo, sprejela pa bo lahko le učence do 4. razreda.
KS Stari Vodmat se je s sin-dikalnimi organizacijami do-govorila za organiziran odkup jabolk, ki jih Bučinarji dotlej niso imeli komu prodati.
Ljubljančani so zbrali ce-ment in železo ter sodelovali pri udarniški gradnji mostu čez hudournik, ki je ob vsa-kem večjem dežju odrezal na-selje Ortnice od sveta.
Prav tako so plačali račun Elektru Celje za postavitev javne razsvetljave v vasi Buče.
Komisija za varstvo družine in otrok in socialnozdravstve-na komisija, ki delujeta pri svetu KS Stari Vodmat in kra-jevna organizacija RK Stari Vodmat so pripravili več pre-davanj, za katera so Kozjanci pokazali veliko zanimanje, or-ganizirali pa sta tudi zdrav-stveni pregled prebivalcev KS Buče.
Organizaciji Rdečega križa iz obeh krajevnih skupnosti sodelujeta pri zbiranju pomo-či za socialno šibke občane Buč.
Vsako leto povabijo Ljub-ljančani nekaj otrok na letova-nje v Savudrijo, kjer se le-ti naučijo plavati.
Vsako leto ljubljanski de-dek Mraz obdari predšolske in šoloobvezne otroke KS Buče.
Za letos pripravljajo šolo v naravi učencev osnovne šole Dr. Jožeta Potrča v Bučah. Obe šoli sta že prej navezali stike, med drugim je ljubljan-ska šola poklonila kozjanski kinoprojektor in diaprojektor.
Krajani obeh krajevnih skupnosti so se večkrat srečali
na proslavah, bodisi v Bučah ali na Starem Vodmatu.
To je torej dosedanja bera sodelovanja. Ali je to veliko ali malo, verjetno nismo poklica-ni ocenjevati, vsekakor pa so krajani Buč in Starega Vod-mata glede na druge pobrate-ne krajevne skupnosti storili kar precej. Zastavili torej so, prepričani pa smo, da ne bodo zastali.        Vladimir Jerman