Issii.«.;*. dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Za ozaaa.3o.llBt plačuje se od Štiri-stopne petit-vrste 16 vin. Če se enkrat tiska; 24 vin. če se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 5. štev. V Ljubljani, dne 3. marca 1904. XIV. leto. Pro communi salate. Škofova, na sebi sioer plitva in v praktičnem oziru brezpomembna epistola v zadnjem »Domoljubu« utegne svoj čas biti za zgovinarja važen dokument, in sioer mu bo služil za spoznanje psihologije k ran j skega klerikalizma nadih časov. Kdor hoče spoznati duha neod-kritosrčnosti, ki je od nekdaj lasten klerikalni stranki, naj čita, kar je ikof pisal v »Domoljubu« o razupiti klerikalni gospodarski organizaciji, o kateri pravi, da hoče ž njo ljudstvu pomagati. Bankerot za bankerotom, goljufije in sleparstva na vseh kon eih in krajih, sovraštvo in razdor, ikoda in zapori, to so sadovi te organizacije, to je tista pomoč, ki jo je prinesla narodu tista organizacija, ki jo je škof pred papežem v zvezde koval. Kdor hoče spoznati klerikalno zvijačnost, naj č ta v zadnjem »Do* moljubu«, kako je bila pred papežem popisana narodno • napredna stranka, kako so bile karakterizirane kranjske razmere sploh in kako je bilo povzdigovano postopanje, delovanje in nehanje politibujoče duhov šfiine. Kdor hoče končno spoznati duha hinavščine, ki je najbolj bistvena last klerikalizma, naj prečita na slednje škofove, v »Domoljubu" obelodanjene odstavke: »V tej borbi (med liberalci in klerikalci), ki je obenem borba za versko življenje in družabno organizacijo ljudstva, se morda včasih temu ali onemu zdi, da kak govornik katoliške stranke kdaj prekorači prave meje in v naglici kaj reče, kar se ne more popolnoma odobra vati. Dogodi se včasih, da kak govornik zelo povdarja ljudsko voljo; komu se zdi preveč, kakor da bi po mnenju govornikovem odločevala le ljudska volja, (česar seveda nihče v katoliški stranki ne trdi, ker je to načelo skrajnega liberalizma); dogodi se, da se pri utemeljevanju obsežnejše volilne pravice slišijo kake besede, ki so za priviligirane stanove, n. pr. za veleposestnike, nekako raz-žaljive; dogodi se, da tudi zoper Nemce, ki so krivi, da ima liberalna stranka večino in moč, kaka preostra beseda pade, kakor da bi se z Nemci sploh ne smelo sodelovati; dogodi se tudi, da se v žaljivi obliki napadajo posamni uradniki. Pri vsem tem se torej v čas h dogaja, da se v naglici sliši kaka manj pravilna, razžaljiva beseda — govorniki so ljudje in komu v naglici ne uide kaka beseda, ki bi je bolje ne bilo? — toda načela, krščan ska načela o človeškem društvu, o gospodstvu Božjem, o narodnosti se nikoli ne taje, ampak kot edino res nična priznavajo!« »Prva moja skrb je, da bi bili duhovniki vzglednega ali vsaj do brega življenja. Zato pospešujem »družbo duhovnov od presv. Srca Jezusovega«, proučavanje družabnega vprašanja in sploh pravo duhovsko življenje. Z izgledom (!) in besedo navajam duhovnike k stanovitnemu in junaškemu dušnemu pastirovanju. Urednike raznih listov osrčujem in nove sotrudnike izpodbujam. Dru žabno organizacijo z vsemi močmi podpiram, može, ki se zanjo trudijo, hvalim in na junaško požrtvovalnost vnemam.« »Kar pa zadeva poprej omenjeno obstrukoijo, je sioer očitno nisem odobril, pač pa molče pripustil, da duhovniki sodelujejo. Tudi na razne pogreške sem voditelje opozoril ust* meno in pismeno« »Tako sem opisal naše težnje in borbe; vidi se, da je delovanje ljudske, katoliške, krščansko socialne stranke v prvi vrsti zares dobrodelno, da se pa zavoljo teženj, namer in silovitih navalov narodno-napredne, protikatoliške, protisocialne stanke ne more izogniti političnim borbam, ako hoče sploh obstati in ne poginiti« Ali ni to nad vse značilno? Ali ni to uprav klasično. Mislimo, da je popolnoma odveč, deti te škofove trditve na kritično rešeto, saj lahko vsakdo kar otriplje, koliko je v njih — resnice in odkritosrčnosti. Škof se je držal stare taktike. Nasprotnike pogubnega, uprav hudodelskega početja klerikalne stranke je hotel pocrniti, narodu bi rad na-tvezil, da skrbi za njegov blagor, v resnici pa mu ni za nič drugega kakor za podjarmljenje naroda, za zasužnjenje Slovenoev. Kdor ni gluh in ni slep, tisti je davno spoznal, da so klerikaloi stranka, ki nima niti trohice idealizma, ki se podi samo za posvetno oblastjo in peha za posvetnim blagom, ki hoče vse potisniti pod svoj podplat, da bi njeni člani brez dela mogli udobno živeti. V njih očeh je narod čreda ovac, ki je ustvarjena samo za to, da jo blagoslovljenoj strižejo, njih neblagoslovljeni pomočniki pa trgajo. Samo, da bi si klerikaloi zagotovili svojo šmarooarsko eksistenco, hrepene po neomejeni oblasti v vseh posvetnih zadevah, in dobro jim je v ta namen vsako sredstvo. S takimi elementi je nemogoče vsako paktiranje, ker svojim egoističnim naklepom žrtvujejo vse, tudi ono, kar je človeku najsvetejše. Kar so bili nekdaj v Egiptu Ždje, to so dandanes med Slovenci rimski jani-čarji in zato je sveta dolžnost vsakega, kdor je zvest svojemu narodu, da z vsemi močmi dela na uničenje klerikalnega vpliva na vseh poljih javnega življenja, da dela na politično in gospodarsko emancipacijo slovenskega naroda od klerikalizma. Osamosvojenje naroda od zunanjih in domačih sovražnikov je prvi pogoj boljši narodovi prihodnjosti. To je spoznal že veliki cesar Jožef II. ko je izrekel znamenite besede: »Postati hočem neodvisen od Rima in upam, da mi bo mogoče, prepričati svoje narode, da so lahko kristjan-ski, ne da bi bili rimski.« V ta namen pa je treba dela, dela in dela, neustrašnega, vztrajnega in požrtvovalnega. Klerikalci so zaslepili velik del naroda tako, da ni zmožen spoznati resnice in zato je treba resničnega, trajen uspeh zago-tovljajočega dela. Zidovje svetopisemskega Jeriha se je dalo s kričanjem in trobentanjem podreti, klerikalizmu se pride samo z resničnim orožjem do živega. V starih Časih, če je prišla kaka ladja na morju v nevarnost, se je dal eden izmed potnikov zvezati in v morje vreči, da reši druge. Naši klerikalci se seveda take usode bra nijo z vsemi silami. A to nas ne sme plašiti. Če hočemo rešiti svoj narodni čolnič, moramo splesti krepke vrvi, povezati klerikalce in jih vreči v morje — pro communi salute. Vojna na Daljnem vztoku. Boji pred Port Arturjem. V boju pred Port Arturjem v noči med torkom in sredo pa le niso Japonci, kakor bi nemški listi radi občinstvu natvezili, izgubili štiri navadne parnike brez vsake vrednosti, ampak izgubili so, kakor se poroča, več bojnih ladij. Iz Tiencina se namreč poroča: V noči med torkom in sredo so Japonci znova napadli Port Artur z namenom, da bi pravkar došle ruske transportne ladje z razstrelivom uničili. „Retvizan" jih je jel bombardirati in posrečilo se mu je, dve japonski ladji tako močno poškodovati, daje ena obtičalanaTigrskem polotoku, druga pa pri Zlati gori. V sredo zjutraj so bile razen nekaj torpedovk štiri japonske ladje tako poškodovane, da niso več sposobne za boj. Rusi so rešili nekaj sovražnikov iz valov. Japonci so zbežali v dveh divizijah. Ruski konzul v Čifu javlja, kakor poroča „Standart", da je bila v sredo zjutraj pred Port Arturjem bitka, v kateri so Japonci izgubili štiri križarke. Podrobnosti še v Čifu v četrtek niso bile znane. In da je bila pred Port Arturjem v resnici bitka, v kateri so Japonci izgubili več vojnih ladij, potrjujejo nam, dasi indirektno, še druga poročila. Iz Vejhajveja se poroča, da so v torek videli 16 japonskih vojnih ladij pluti proti Port Arturju, v sredo pa se jih je vračalo samo 13. Iz Čifu pa se listu „Reichswehr" brzo-javlja, da so Japonci štiri močno poškodovane vojne ladje morali spraviti v ladje delni co.v S as eho. Nemški listi z vso trdovrat nostjo taje, da v sredo zjutraj ni bilo pred Port Arturjem nikakega boja, ampak da so Japonci nameravali samo s štirimi z razstrelivom nabasanimi par-niki, katere bi potop li pred vhodom v pristanišče, zapreti ruskemu brodovju pot iz Port Arturja. Ker so Rusi le parnike uničili, so se Japonci umaknili brez vsakega boja Tako nemški listi! Sedaj pa vprašamo, kako je potem mogoče, ako ni bilo nikakega boja, da se je izpred Port Arturja od 16 vojnih ladij vrnilo le 13 in na kak način so bile štiri japonske križarke poškodovane, ako ni bilo nobene bitve? Takisto se je pisalo, da so Japonci, dasi so se morali umakniti izpred Port Arturja, vendarle dosegli svoj namen. Položili so baje v bližini pristanišča toliko podmorskih min, da bo ruska mornarica, čim pride iz pristanišča, uničena, ker bodo te mine eksplodirale. Ako bi bila ta domnevanja resnična, potem bi si pač Japonci ne upali takoj drugi dan znova priti pred Port Artur, ker bi pred pristanom položene mine delovale proti japonskim, a ne proti ruskim ladjam. Iz uradnega vira se namreč javlja: General Flug poroča iz Port Arturja: Danes (v četrtek dne 25. t. m.) ob 1. uri ponoči so Japonci znova napadli Port Artur. Boj je trajal do pol štirih zjutraj. Japonci so bili na celi črti odbiti. Iz Londona pa se še poroča, da je bilo pri tem napadu več japoskih ladij močno poškodovanih! Iz Petrograda se nadalje še poroča: Včeraj dne 24. febr. so poskusili Japonci stopiti na suho pri Talienvanu (Daljni), a so bili odbiti in štiri japonske topničarke so bile potopljene. Politika nemškega cesarja in rusko-japonska vojna. »Narodni Listy« so dobili od osebe, ki je vrlo dobro informovana o ruski zunanji politiki in o vseh njenih tajnostih in ki je imela pri* liko vpogledati v akte ministrstva zunanjih zadev, tikajočih se korespondence nemškega cesarja Viljema in carja Nikolaja povodom vojne, vrlo zanimivo brzojavko. Glasom tega poročila je cesar Viljem zagotovil Rusiji ne samo svojo popolno in blagohotno nevtralnost in nedotakljivost mej, ampak celo svojo dejanjsko pomoč v slučaju izbruha sovražnosti proti kakršnikoli državi, ki bi hotela izrabiti zaposelnost Rusije v vojni z Japonsko. Razen tega daje Rusiji glede azijske politike proste roke izvzemši samo turške pokrajine, dovoljuje, daRusi anek-tirajo Korejo in da izŽeno v slučaju konflikta v Indiji Angleže iz Tibeta. Takisto se Rusiji zagotavlja pristanišče v perzijskem zalivu. Nasproti temu pa zahteva cesar Viljem 1. da Rusija po smrti cesarja Franca Josipa ne zasede Carigrada in Bospora in 2. da ne bo zahtevala osvoboditve Bosne in Herce g o v i n e. Grof Lambsdorff v svoji razpravi baje pojas-nuje, da je glavno jedro izvajanj nemškega cesarja to, da ima namen, takoj po smrti cesarja Franoa Josipa zasesti del Avstro-Ogrske in si zagotoviti spoje nje z Bosporom. Grof Lambsdorff je iz teh cesarjevih izvajanj spoznal, kakor pravi v svojem rezumeju, da hoče cesar Viljem Rus i j o zapl esti v vojno z Anglijo in z Združenimi državami, da bi nemška svetovna politika ne trpela pod konkurenco teh dveh držav, in tako preprečiti, da bi se Rusiji ne mogla normalno razvijati in ne vršiti svoj e kulturne slovanske naloge. Carinske in trgovinske konference. Dunaj, 29. februvarja. Avstrijski zastopniki carinske konference so imeli danes v trgovinskem ministrstvu prva posvetovanja. Pripravili so gradivo za skupne carinske in trgovinske konferenc«, ki se prično prihodnjo sredo. Budimpešta, 29. februvarja. V včerajšnji skupni ministrski konferenci se je pripravilo vse potrebno za avstrijsko ogrske carinska in trgovinske konference in glede trgovinskih pogodeb z Nemčijo in Italijo. Razen carinske pogodba se sklene med Avstrijo in Ogrsko tudi dogovor glede vzajemnosti v živinskem prometu ali nova veterinarska konvencija. Položaj v Macedoniji Solun, 29. februvarja. V Alba niji je bila že bitka med upornimi Albanci in turško armado. Turška cenzura je poskrbela, da se nič zanesljivega o tem ne izve. Poroča pa se, da je padlo okoli 1000 Albancev in250 turških vojakov. Tudi Sem z i paša je baje rajen. Sofija, 29. februvarja. Povodom knezovega rojstnega dne in turškega praznika bajrama sta si knez in Bultan medsebojno poslala prisrčne brzojavke. Solun, 29. februvarja. Pri Zheogeliju je bila v noči 25. na 26. t. m. bitka med Turki in bolgarsko vstaško četo. Vstaši so izgubili štiri mrtve ter zbežali, Turki so izgubili le 1 vojaka. M i lan, 29. februvarja. Z mirni vo razkritje prinaša tukajšnji list »Se-colo« Vest je tembolj zanimiva, ker pravi dopisnik, da je ioben dementi niti malo ne omaje, naj pride od koderkoli. Italija je namreč predlagala Avstriji, naj se albansko vprašanje med njima definitivno reši. Italija si je izgovorila proste roke, d a zasede Valono in Drač Avstriji prepušča zato proste roke v ostali Albaniji in prosto pot v Mitrovioo. Grof Goluchowski se je posvetoval z nemško zunanjo vlado, ki je tak načrt odsvetovala, nakar je Avstrija takoj odgo vorila Italiji, da predloga ne more sprejeti. V odgovoru je še pristavila, da bi na Dunaju smatrali za oasus belli, ako bi Italija zasedla Valono in Drač. Posledica tega diplomatičnega nesporazum ljenja je bil odstop italijanskega poslanika na dunajskem dvoru grofa Nigre, a tudi avstro-ogrski poslanik v Rimu baron Pasetti je skoraj istočasno odstopil. Vstaja v nemški Afriki. B e r o 1 i n , 29. februarja. Dne 25. t m. je bila blizu Omaruruja 10 urna bitka med nemško kclono pod vodstvom majorja Estorff* in Hereroji. Vstaši so imeli tako dobro pozioijo, da jim nemški topovi niso prav nič mogli škodovati. Končno so Nemci naskočili njihov tabor, nakar so se sovražniki naglo umaknili, za pustivši Nemcem 500 glav goveje živine in 2000 drobnice. Nemci imajo 1 častnika mrtvega, 5 pa ranjenih (o moštvu poročilo niti ne govori). Domače in razne novice. — Bonaventura, kje je božji blagoslov? Menda nikogar ne preganja božja roka tako, kakor škofa Bonaventuro. Kamorkoli se gane, že mu je nesreča za petami, karkoli stori, se završi z nesrečo! Ubogi Tone Bonaventura! Zares smili se nam, da ne uživa nobenega blagoslova božjega! Da bi pripeljal slovenski narod nazaj h Kristusu kralju, zida na prostranem Šentvid skem polju svoje zavode. Da bi tega ne bil nikdar storil! Zakaj na te zavede, dasi so baje osnovani v »večjo čast božjo«, oČividno ne zre oko božje z dopadeojem, ker bi Kristus-kralj drugače gotovo ne dovolil, da bi škof radi tega podjetja prišel na rob gmotnega propada. Tako pa šiba božja neprestano neusmiljeno tepe ubogega Bonaventuro. Iz gornjegradskega okraja se nam namreč poroča, da je škofu 18. t. m. vzela voda kakih 4000 do 5000 komadov lesa (platanic) in je vrhu tega njegov les še podrl most preko Drete pri Nazarju. Škof je s tem oškodovan kakor zatrjujejo izvedenci, ako se upošteva, da mora na svoje stroške zgraditi podrti most, za najmanj 20.000 do 22.000 kron! Ko je škof o tej nesreči po ovinkih izvedel — die Čenča mu baje ni nič poročal — ga je pa skoro zadela kap in strašno se je jezil na svojega »valpta«, ki je to nesrečo zakrivil, ker je bil baje baš o kritičnem času na ljubavnom potovanju na Dunaju No, ta jeza in žalost njegove pre vzvišenosti je lahko umljiva, saj 20.000 kron za škofa niso mačje s o 1 z e ! Pravijo, da namerava škof prijeti svojega oskrbnika za odškodnino in ga degradirati. Pošlje ga namreč že spomladi kot podoskrbnika na Vrbovec, oskrbni-štvo gornjegradske graščine pa izroči debelemu »vicevogtu« in malemu bodočemu »davkarju« Siglu, ki že delataškofu tri leta tako imenitno graščinske račun e , d a š k o i A n t o n Bonaventura baje niti ne v 6, da ježe sdavna faliten in bi moral napovedati — konkurs! Kaj, ko bi se pristojna oblast začela malo bolj interesirati za graščinske račune — saj je škof lesni trgovec — in ga rešila iz vednih denarnih zadreg s tem, da bi ga prisilila napovedati — bankerot?! — Besede in dejanja. Klerikalci imajo vedno najlepše besede — na jeziku — in vse polno mora-ličnih naukov — na polici — sami pa se nikdar teh naukov ne drže in nikdar se ne ravnajo po svojih besedah. Ali — kaj bi se temu čulili, ko še papeža tako malo spoštujejo, da njegove ukaze mečejo v koš in jih nečejo priobčiti in ko prezirajo papeževa naročila, tudi če jim jih naznani njihov lastni škof. Tako je v zadnjem »Domoljubu« poročal škof, da je papež ukazal kranjskim duhovnikom, naj se varujejo sovražnosti,, vsem pa izkazujejo dobrohotnost in ljubezen. Kdo izmed klerikalcev se zmeni za te papeževe besede, za to naročilo in povelje najvišjega cerkvenega poglavarja? Začenši ed škofa pa do zadnjega mežnarja — se nihče zanj ne zmeni. Slej ko prej sta stru pena sovražnost in skrajna hudobnost najznačilnejši lastnosti naših klerikaloev — o tem se lahko vsak prepriča, kdor gre h kaki politični pridigi ali vzame v roko kak duhovniški list. In vsakdo lahko glavo zastavi, da ostane tako tudi v prihodnje in da bo med papeževim naročilom in med počenjanjem klerikalcev ravno tak razloček, kakor je bil že do sedaj med počenjanjem te stranke in med kristijanskimi nauki sploh. Klerikalci so vzeli vso krščanstvo v zakup »in vendar ni na Slovenskem slabših kristjanov, kakor so ti klerikalci. — Dr. Schweitzerjev shod v Šmartnem, pred sodiščem. Iz Šmartnega pri Litiji se nam piše: Še nismo pozabili afere kurata Fer-jančiča z Goč, že imamo nov, temu precej podoben slučaj. Že zopet se je pokazala klerikalna propa-lost v svoji nagoti. Le še nekaj takih slučajev in odprle se bodo vsakemu še tako duševno zaostalemu človeku oči, da izprevidi, kar je do sedaj spoznalo vse intilegentno občinstvo, da'je klerikalizem gnil, nezdrav in da mu ni nobeno sredstvo prenizko, da bi ga ne uporabil, da opere sebe in svoje ljudi. Vredno je, da stvar nekoliko pojasnimo. Na dr. Sohweitzerjevem shodu je napadel naš mežnar Osredkar posestnika M. ga pobil na tla in ga bil na tleh ležečega z nogami in ga lahko telesno poškodoval. Rivno tako sta napadla dva pobalina iz Marijine družbe (sad Marijinih družb!) posestnika Š. z noži. Vsi trije so bili pri sodišču v Litiji obsojeni. Mežnar je krivdo ves čas odločno tajil in se po dr. Sohweitzerju proti obsodbi tudi pritožil. Fanta sta kazen prestala. Proti mežnarju sta pričali dve priči in svoje pričevanje tudi s prisego potrdili. Vzkliona obravnava se je vršila v Ljubljani. Sedaj se je pokazala vsa ta banda v pravi luči. Hoteli so se ne samo oprati, ampak tudi poizkušali pričo, veleuglednega moža iz Šmartna, kako z zvijačo spraviti, da bi bil tožen radi krive prisege. Dobili sta se dve mežnar-jevi priči, ki sta p r i s e g 1 i, da priče g. R. sploh takrat ni bilo v dvorani. — Navsak način morabiti na eni strani krivo pričevanje. Kje ? V ta namen vršila se je preiskava na licu mesta v Šmartnem. Jasno je bilo, da je krivo pričevanje na klerikalni strani, kajti priseglo je več prič, da so videle, da je mežnar res suval in tudi videle pričo g. R. ob istem času res v dvorani. Z napeto nestrpnostjo je vse pričakovalo, kako se stvar izvrši. Kar naenkrat zvemo čujte! — da je mežnar. svoj priziv umaknil in tako indirektno obstal krivdo. Priziv je umaknil, kaj se pravi to? Da je ta pobožni hinavski pobijaleo imel preiskovalne sodnike in ves sodni dvor za norca. Kaj se mu je zgodilo za to ? Potrjen a je ista kazen, ki mu je bila prisojena v Litiji. In oni dve mežnarjevi priči, ki sta krivo pričali? Širi se neverjetna govorica, da se jim ne zgodi nič. Upamo, da naredi državno pravdni-štvo tem govoricam konec. Ljudstvo samo je z napetostjo zasledovalo to, in sedaj ko se širi ta neverjetna govorica dela svoje komentarje. In prav pogostoma se čujejo opazke, da prisegajo po krivem ravno tisti ljudje, ki se hvalijo, da so prvi katoličani in najbolj verni in pobožni kristjani. Mežnar je bil še zjutraj pred pre iskavo pri izpovedi in pri sv. obhajilu, torej je izrabljal še celo Najsvetejše za svoje umazane pobijalske namene. Jeli povedal ta greh pri izpovedi, nam ni znano in če ga je, in dobil zanj odvezo, tudi ne vemo. Kako vpliva to na verski čut prebivalstva, si lahko mislimo. Vsak človek, ki ima le še iskrico poštenja v sebi, se mora s studom obračati od stranke, ki podpira korupcijo in na tak način pere svoje ljudi. In res, ljudstvo že tudi obrača hrbet, kar se lahko opazuje dan za dnevom. Vsak dan pričakujemo v »Slovencu« telegrama, da je šel škof prosit na Dunaj za obsojenega mežnarja. Ena od tistih prič je desna roka farov-ških prebivalcev in njih glavni zaupnik. Ridi tega ima tudi pridevek »ta mal' Bog« — vsa banda pa ne zasluži drugega priimka nego — katoliški krivoprisežniki. x. — Občinske volitve v Št. Vidu pri Vipavi se vrše ta teden. Boj bode hud, ker klerikalna stranka deluje z vsemi sredstvi, da spravi na županski stolec razupitega petijo-tarja A. Uršiča. Upajmo, da zavedni šentvidski volilo! ne bodo volili moža, koji se je okoristil s podporami ob znani povodnji v Št. Vidu, koji je za par sto kron prodal svojega lastnega očeta in koji je ubogemu dijaku od-jedel štipendij in ga s tem potisnil v največjo bedo. Mož, ki je z naprav-ljanjem petjota odjedel dobro ime vipavskemu vinu, pač ne spada na županski sedež. Vsak zaveden Vipavec pa sedaj lahko spozna propalost klerikalne stranke iz tega, ker ona deluje r.a to, da spravi na površje take može, kakor je UršiČ. — Kako se lahko spozna klerikalne občinske može? Neka uradna oseba je prišla v klerikalno občino na Gorenjskem ter vprašala ondotnega liberalnega go- stilničarja, ki se je bil šele pred kratkim izpreobrnil iz klerikalca, kateri so t obSini novoizvoljeni ob cinski odborniki, da mu bodo podpisali neke uradne listine. »Te bo dete pa prav lahko našli,« mirno odgovori vprašani gostilničar. »Pojdite po vasi, in katerega kmeta z najbolj neumnim obrazom bodete srečali, tisti je gotovo občinski odbornik. Saj veste, da naš fajmošter ne trpi pametnega in razumnega človeka v občinskem odboru, ker bi z ljudmi take vrste ne mogel vladati občine, kakor bi on hotel. Zato si je dal iz. voliti za občinske može najneved-nejše in najneumnejše kmete, ki ne znajo in si tudi ne upajo kake stvari po svoje misliti in prevdariti, ampak misli zanje le fajmošter, kmetje pa mu s svojimi slamnatimi glavami uda no in slepo le — kimajo!« — 70letnica slovenskega mecena. V nedeljo, dne 6 marci ja slavi gospod Josip pl. G o r u p, veletržec na Reki, požrtvovalni slovenski rodoljub, svoj 70. god. Velike zasluge tega odličnjaka so znane vsej slovenski domovini; zlasti pa za Ljub* Ijano je storil z radodarno roko toliko, da ga je občinski svet v svoji seji dne 28. decembra 1888 v znamenje zahvale našega glavnega mesta imenoval častnim meščanom. Cesar mu je ob 50letnici svojega vladanja podelil Frano Jožefov red, lani pa plemstvo z naslovom pl. Slavinski. Znano je, da je Gorupova zasluga, da se je odpravila iz sredine mesta deželna bolnišnica; s tem je izzval na njenem mestu iz tal najlepši del moderne Ljubljane. Občim je podaril Gorup obenem velik del sveta v mestu ter se je s skupičkom parcelovanega zemljišča pridobil fond za zgradbo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole. Gorup je založil vrhu tega še veliko svoto za ustanove slovenskim deklicam, ki so gojenke mestne višje dekliške šole v Ljubljani ter ustanovil več velikih ustanov za slovenske vseučiiiščnike. Z ozirom na potresno nesrečo v našem mestu je zgradil za uradništvo štiri velike hiše v ulicah, imenovanih po njem, ter na Rimski cesti. V teh lepih hišah je 72 stanovanj. Podpira razna narodna podjetja in društva ter je žrtvoval velike svote za našo umetnost in vedo. Na Reki in v Trstu je oživotvoril in fundoval velika industrijalna podjetja, ki delujejo že desetletja na korist občni blaginji. Bil je svoječasno tudi marljiv deželni poslanec, zastopnik notranjskih mest in trgov ter kot izboren, podjeten ekonom vzornik slovenskim trgovcem in veleobrtnikom. Vedno je in bo imel Josip Gorup pl. Slavinski odprto srce in odprte roke za slovenski svoj narod, čigar gospodarsko in-kul-turno napredovanje pospešiti je njegova najsrčneja želja. Opozarjajo svoje rojake na 6. marca t. 1., izražamo hkratu še svojo željo: Ohrani ga Bog de mnoga, mnoga leta zdravega in Čilega! — Dopolnilna deželno-zborska volitev iz kmetskih občin okrajev Kranj, Tržič in Škofja-loka na mesto dr. Brejca je razpisana na dan 7. aprila 1904. — Stolni kapitelj ljubljanski vzor • nemskutar. Ljub -ljanski kapitelj je že pri raznih pri- likah dejanjsko svoje neračursko mišljenje dokazal. Zvest svojim principom, izročil je sedaj tudi vsa pravna dela povodom nakupa in prepisa zemljišč za novo pokopališče edinemu in odločnemu nemskutar skemu notarju dr. Voku, čigar ime blesti v izkazih nemškega »Sohulfe-reina« in »Stidmarke«. Sicer vedno klerikalci vpijejo: »Svoji k svojim!« in iz tega se da sklepati, da smatra stolni kapitelj nemškutarja dr. Voka za svojega somišljenika, z drugimi besedami, nemšku-tarski stolni kapitelj se poslužuje le strastnih nemškutarskih notarjev in pravnih zastopnikov. V Ljubljani so še 3 drugi notarji in sicer 2 odločna narodnjaka in nobeden teh 3 notarjev ni bil vrednim spoznan, da bi mu stolni kapitelj ljubljanski poveril sestavo pogodeb in prepisov za novo pokopališče! »Po njih delih jih boste spoznali«, stoji v sv. pismu, in res spoznati mora ves slovenski svet, da je stolni kapitelj s svojim škofom vred zvezan z najstrastnejšimi nem škutarji v Ljubljeni. Vredni so pač drug drugega. Očividno je vse vpitje klerikalcev, ki se na svoje narod njaštvo pri vsaki priliki in nepriliki sklicujejo, gola sleparija in nič drugega. To si je treba zapomniti in slovensko občinstvo naj izvaja potrebne konsekvence iz teh dejstev! — Pedagogika Salezijan-cev. Salezijanci se razglašajo kot najboljši pedagogi sedanjega časa. Bržkone bo z njih pedagogiko isto kot z jezuitsko moralo. Te svoje pedagogike se hočejo posluževati tudi v Ljubljani. Nekdo jih je vprašal, zakaj molčijo, kadar jih prijemlje »Slov. Narod«. Oni niso vedeli drugega odgovoriti, kakor da se hočejo ravnati po pedagogiki svojega usta-novnika, katera priporoča povsod ljubezen in krotkost. Rekli so tudi da stvar ne zasluži, da bi odgovarjali. Nam se pa zdi, da Salezijanoi ne odgovorijo, ker jih resnica v oči bode. Sploh pa Salezijanci bolje storijo, ako molčijo, sicer jim bo »Slov. Narod« še večkrat posvetil. Držijo naj se le svoje zvite pedagogike. — Zopet veliko ponever-jenje v nemški posojilnici. Da imajo štajerski Nemci, ki so se tako zgražali nad Kosmom, tudi svoje Drozde, pokazalo se je v posojilnici v Št. Rupertu ob Rabi. Načelnik in blagajnik te posojilnice je bil župan Mihael W eiss, po poklicu črevljar. V teku let je pobral ves denar v znesku 68.000 K iz blagajne, za de nar pa je zal-tgal ničvredne menice, ki jih je sam podpisoval. Da bi imel več kredita, začel je izdelovati lim in presti žimo. To mu je dalo naslov »tovarnar«. Slepar je bil tudi svetnik graške trgovinske in obrtne zbornice. — Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Poštni hlapec Marka Fiorijančič, v Mariji - Gorici (občina Brdovee) na Hrvaškem doma, vozil je kot poštni voznik vsaki drugi ali tretji večer pošto na ljub ljanski kolodvor in od tod nazaj na glavno pošto. Imel je ljubavno znanje z neko mlado služkinjo, katero je hotel v zakon vzeti. A ker je vedel, da njegova sedanja služba ni taka, da bi se mogla oba preživljati, vzbudila se mu je misel, polastiti se kake denarne poštne pošiljatve. Na večer 12 listopada peljal je okolu polnoči poštni voz na kolodvor. Ko je poštni sluga skladal z brzovlakom došle pošiljatve, položil je neko denarno vrečo spredaj v voz in se na to za malo Časa odstranil, ne da bi vrata pri vozu zaklenil. To priliko je porabil Fiorijančič in si je prilastil eno denarno vrečo, katero je doma odprl a našel v svojo prevaro le srebrno 26 K vredno uro, katero je obdržal. Zvečer 10. grudna 1903 peljal je zopet, spremljan po dveh poštnih slu gah, poštni voz na kolodvor. Spredaj v shrambi so bile tri denarne vreče skupaj zvezane. Med tem, ko sta imela slugi na zadnjem koncu voza opraviti, pretipal je Fiorijančič te vreče in se preveril, da morajo biti denarne pošiljatve v njih. Prerezal je eno od teh vreč ter vzel iz nje 2 denarni pismi, v katerih je bilo, ka kor je doma preštel, 3900 K gotovine. Ta denar je zase obdržal, in obenem potrebno za ženitev ukrenil. Te tatvine so se sumničili mnogi poštni uslužbenci, in neki poštni ekspedijent, ki je isto noč oskrboval poštno ambulanco na vlaku, je bil radi te tatvine tudi nekaj dni v preiskovalnem zaporu. Šele o. kr. poštni nadkomisar iz Trsta je ukrenil pravo pot, in pustil policijsko nadzorovati cbdolženca. Fiorijančič je pred sodiščem odkrito priznal svoje dejanje in porotno sodišče ga je z c žirom tudi na to, ker je škoda izvzemši 200 K, katere je porabil, večinoma povrnena na tri leta težke z 1 postom na mesec poostrene ječe obsodilo. — Jožef Levo, po domače »Kvedrov«, 18 let star, premogar iz Loga in Vinoene Petelinšek, posestnika sin iz Perhavoa, sta zvečer 8 grudna 1. 1. čula v družbi drugih fantov pri mrtvaškem odru v Ore hovici umrle vdove Marije Vozel. Rajnico so prišli tudi trije fantje iz Št. Gotharda kropit ter so potem prisedli k domačim fantom. Neko besedičenje je dalo povod, da je Alojzij Kos iz št. Gotharda imenoval Petelinška »smrkovoa«, kar ga je tako razburilo, da je rekel takoj, ko so okoli dveh zjutraj odšli Št. Godthardoi domačim fantom: »fantje, pojdimo za njimi, dajmo jih!« In res sta skočila Levo in Petelinšek, za njima pa drugi fantje in ko dohite Ignacija Grobarja, pravi Petelinšek, sekiro vihteč nad Groharjem, Levcu: »udari ga!« Ta pa je zavihtel kol in Groharja tako močno udaril po glavi, da se je takoj zgrudil in izgubil zavest, dne 11. grudna zvečer pa umrl. Petelinšek je na to še stekel za Kosom, ter ga udaril s sesiro po desnih rebrih, a ga le neznatno poškodoval. Leve je svoje dejanje priznal, nasprotno je pa Petelinšek odločno tajil, da bi bil on koga k boju nagovarjal. Porotniki so vprašanja na krivdorek potrdili in sodišče je obsodilo Petelinška na 4 Levca pa na 2-/2 leta težke z 1 postom vsak mesec poostrene ječe; 8. grudna vsa kega Kazenskega leta bosta sedela v temnioi ter imela post in trdo ležišče. — Ženska — roparka. Kakor smo svoječasno poročali, izvabila je v gostilni »Pri stari pošti« v Va-likovou službujoča natakarica, 191etne Jožefa Pšenic iz Topolšice pri Šoštanju doma, lansko jesen kroš-njarko Katajrino Miko v neko sobo v prvo nadstropje, češ, da bo naku pila več perila, kar pa noče, da bi kdo videl. Potem je sobo za seboj in krošnjarko zapahnila ter jo napadla z lesenim kijem, da bi jo ubila in oropala. Krošnjarka je dobila več ran, vendar se ji je posrečilo uiti. Nadalje se je izkazalo, da je bila roparka poprej za navadno deklo ter si je dala iz poselske knjižice izbrisati besedo »dekla« in zapisati »natakarica« (sama ne zna ne pisati ne brati). Na podlagi tega ponarejen ja je dobila v imenovani gostilni službo; ker pa ni bila za rabo, se ji je odpovedalo. In tedaj je postala roparka. Celovški porotniki so jo obsodili v petletno ječo. * Najnovejše novice« — Umrl je bivši ruski vojni minister Vanovski. — Telefonska zveza Buda-p ešt a-Bslgrad se izvede v najkrajšem času. — Belgijski kralj tožen. Včeraj se je začela v Bruslju obravnava o tožbi grofice L o n y a y in upnikov princezinje Lujize KoburŠke pr ti kralju Leopoldu zaradi dedščine po materi — kraljici Henrijeti. Kralj je izjavil, da je njegova, leta 1853 na Dunaju sklenjena ženitvanska pogodba mednarodni politični akt, ki ga ne more odpraviti ne avstrijsko ne belgijsko sodišče. Grofica je izjavila, da je začela tožbo radi tega, ker ji noče oče izročiti pravnega deleža materine dedščine ter ji je vrhutega ustavil njeno večletno, skromno apanažo brez vsake odpovedi. V oporoki kraljice Henrijete je čitati, da ni nikdar videla ne vinarja svoje dote, niti je dobivala obresti od kapitala. — Veliko sleparijo s turškimi redi so razkrili v Carigradu. S sleparijami se je bavil cel konzorcij višjih uradnikov in Častnikov, med njimi tudi bivši nemški sodnik dr. Christof, ki je postal turški podanik. Vsi so dobili po deset let ječe. Dognalo se je, da so ponaredili 200 diplom ter zato dobili samo lani nad 10.000 funtov. — Dve novi trdnjavi je začela Nemčija graditi pri Metzu. — Varnost na ogrskih železnicah. Na ozkotirni železnici proti Fekete-Bator sta med vožnjo skočila v voz II. razreda dva našemljena roparja, izropala dva potnika ter zopet skočila z vlaka. Brzovlak najbrže to ni bil. * Japonsko plemstvo. Dandanes šteje japonsko plemstvo 10 knezov, 25 markijev, 80 grofov, 352 vikom-tejev in 98 baronov. Knežje rodbine se zovejo Goseke, Ihijo, Kujo, Takatsu-kasa, Nijo, Konave Sanyo, Ivakura, Simadzu, Mori in Tokugava. Te rodbine imajo privilegij, da si pri njih izbira nevesto cesar, oziroma prestolonaslednik. Vsi ti plemenitaši imajo velike dohodke — do 2 mil. hektolitrov riža na leto — govore francosko ali angleško, se vozijo v bogatih ekvipažah, igrajo bilard in hazard ter dvorijo ženskemu spolu — imajo tedaj podobne skrbi in zasluge za domovino in človeštvo kakor evropski plemenitaši. * Moč ženske lepote. V Florenci živi 221etna Beatrice Ancilotti, o kateri govore dandanes po vseh italijanskih salonih. V zadnjih šestih mesecih je zaradi nje obupal in znorel mladi slikar Costetti, slikar Mus-sini je šel zaradi nje v samostan, a višji duhovnik in rektor Don Andrea G o r e 11 i v Ferrari je rfa njeno obljubo, da postane njegova, slekel talar ter prevzel očetovo trgovino z lesom. Seveda je Še vedno mogoče, da iz poroke ne bo nič, kajti Čudna lepotica je bila že neštetokrat zaročena. Ta novodobna Helena je vitka in krasno vzrasla, večja kot so navadno Italijanke. Razločuje pa se od svojih vrstnic še posebno po snežnobeli polti. * Dvorni kapelnik japonskega cesarja je Šlezijec iz Nevrode, kjer je njegov oče, sodni kancelist Eokert, pred desetletji sestavil zasilno godbo iz starih vojaških godcev, ki so opravljali v civilu najraznovrđtnejše službe. S to godbo je nastopal na gostijah in pri pogrebih. Ko je služil njegov sin pred 20 leti pri mornarični godbi v Kielu za navadnega godca, je dobil njegov dirigent ponudbo na Japonsko, ki pa je ni sprejel. Mesto njega je šel v Tokio Eokert, ki je iz malih začetnikov vzgojil godbo, ki dobro napreduje. Pozneje mu je japonski cesar podelil naslov dvornega kapelnika. Po 20letnem službovanju je dobil pred dvema letoma Eokert dopust ter je prišel v domovino. Vr-nivši se v Tokio, šel je na poziv ko-rejanskega cesarja v Soul, da povzdigne zanemarjeno godbo na dvoru in v korejanski armadi. * Dvor japonskega cesarja V Tokiu je z velikanskim zidovjem in globokimi jarki obdan. Toda dvora si ne smemo predstavljati kot kako evropsko palačo, temuč je to cela vrsta pritličnih, samosvojih lesenih hišic, katerih vsaka ima svoj vrtič in svojo verando. Stene in stropi so prevlečeni bogato s svilo in z zlatimi okraski domaČe umetnosti. V hišice je napeljana tudi električna razsvetljava, pa se le redkokdaj prižiga, ker se boje ognja. Iz tega vzroka tudi ni peči, temuč le zračna kurjava. Najlepša je prestolnica, toda namesto krone je nad prestolom šestnajstperesna, zlata kri-zantema, ki je na Japonskem državni grb. Krone in žezla ne poznajo ne na Japonskem, pa tudi v Koreji in na Kitajskem ne. Znak cesarskega dostojanstva na Japonskem je sveti meč mikada Ude iz devetega stoletja in sveto ogledalo solčne boginje Tenno, matere prvega japonskega vladarja, kakor mora namreč to verovati vsak Japonec. * Izgube v modernih vojnah. Po dolgem času je rusko japonska vojna edina, ki se vodi na suhem in na morju, in v nobeni vojni dosedaj ni bilo toliko modernih sredstev na razpolego, kakor v te). Ali vkljub zboljšanemu orožju ubije le vsaka 590. krogla, ako se računa povprečno po dosedamih vojnih vspe bih. V nemško francoski vojni je ubila vsaka 400 krogla, v kitajsko-japonski vojni vsaka 740., in] podobni ut>p»bi so bili tudi v burski vojni V krimski vojni je bilo ubitih 31<7o Francozov in 22l/2°/i Angležev. V nemško francoski vojski je padlo 20% Francozov, v severnoameriški državljanski vojni jih je padlo le 6°/«. V južnoafriški vojni je padlo izmed 448 435 Angležev 22047 (5o/.)> i«med 75000 Burov pa 4400 (65%). Ako se vzamejo povprečne izgube v zadnjih 15 velikih vojnah imeli ao zmagovalci 11%, premagani pa 27% padlih. Najmanji odstotek padlih so imeli premagani pri Sedanu (5%) in pri Kraljevem gradcu (7%) V bitki pri Marengi bo izgubili premagani Francozi 25% vojaštva, a Avstrijci 30%. Najmanj izgube kot premagani so imeli Avstrijci pri Solferinu, namreč 14%. * Pečene race v zraku. Nekemu pariškemu listu so sporo čili iz Nantesa sledeči čudež: Nedavno je na jezeru Orandlieu razsajala huda burja. Ribiči so seveda hiteli s svojimi čolni k bregu. V tem je udarila strela. Kmalu nato je opazil neki Gareau, da padajo na njegov čoln deloma popolnoma pečene, deloma napol osmojene race. Strela je namreč v zraku zidela jato divjih rao ter jih epekla. Uredništvu niso poslali nobene teh pečenih rac na ogled, ki bi se seveda rado ponašalo s svojo — Časniško raco. * Najzdravejše mesto je po časničkih zatrdilih mesto Berolin, kjer umrje na leto 161 na 1000 duš. V Londonu je to razmerje 18 6 v Parizu in New Yorku 184, na Dunaju 194, v Rimu pa 219. Najneugodnejše je baje v tem pogledu v Petrogradu, kjer umrje 23 izmed 1000 oseb. * Gledališče na vodi je nova ameriška iznajdba. Gledališče je na veliki ladji ter ima prostora za 1000 oseb z ložami in galerijo. Ladja prevozi reke Ohio, Illinois in Misi-sipi, v skupni dolgosti 2500 milj. Pri vseh večjih naselbinah ali v njih bližini spusti sidra in mostiče, da prihajajo ljudje k večernim predstavam. Igralskega osobja je 40, ki imajo ločene kabine in skupno obe-dovalnico. Vsi proetori so električno razsvetljeni. Podjetje se imenitno rentuje posebno v delavskih kolonijah ob velikih rudnikih in tovarnah. r7~ Vsaka rodbina naj bi ▼ svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. L qL I