Acrocephalus 21 (98-99): 27 – 29, 2000 Prehrana pegaste sove Tyto alba na Gori~kem Diet composition of the Barn Owl Tyto alba at Gori~ko Franc Jan`ekovi~1 & Melita Ficko2 1Vurberk 104h, SI-2241 Sp. Duplek, e-mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si 2Vidonci 107, SI-9264 Grad, e-mail: melita.ficko@guest.arnes.si Diet of the Barn Owl Tyto alba was studied in the traditional cultural landscape of Gori~ko (NE Slovenia). The pellets were collected during the 1997– 1998 period in the attics of the churches at Domanj{evci, Adrijanci and Hodo{. The owl preyed on 18 different mammal species, including Common Bat Myotis myotis. The most preyed species by number (39%) and by biomass (54%) was Common Vole Microtus arvalis. The prey was selected opportunis-tically, which is reflected through the wide feeding niche, with the trophic diversity index of 0.80. The owl fed mainly on small mammals with average body mass ranging between 10 and 30 g. Klju~ne besede: Pegasta sova, Tyto alba, prehrana, Gori~ko Key words: Barn Owl, Tyto alba, diet, Gori~ko 1. Uvod Pegasta sova Tyto alba je no~ni plenilec. Hrani se predvsem z malimi sesalci, v manj{i meri tudi s pti~i, netopirji in drugim. Prehrano te kozmopolitske vrste so intenzivno preu~evali tako doma kot v tujini (zbrano v Mikkola 1992, [orgo 1993, Taylor 1994, Cramp & Simmons 1994). V Sloveniji je pegasta sova redko raz{irjena gnezdilka, populacija je ocenjena na 50 do 100 parov (Geister 1995). V SV Sloveniji gnezdi v ve~jih razvalinah ali na podstre{jih velikih zgradb (lastna opazovanja). V prispevku podajava ugotovitve o prehrani pegaste sove v tradicionalni kulturni krajini na Gori~kem, subpanonskem obmo~ju SV Slovenije. 2. Metode Prehrano pegaste sove sva ugotavljala po vsebini izbljuvkov. Izbljuvki so s treh lokalitet na Gori~kem, nabrani v letih 1997 in 1998 ob enkratnem vzor-~enju. Bili so razli~nih starosti, od starih do sve`ih. V vseh treh primerih sva jih na{la na cerkvenih podstre{jih v vaseh Domanj{evci, Adrijanci in Hodo{. V laboratoriju sva izbljuvke razdrla ter odbrala kosti in druge ostanke, pomembne za kvantitativno in kvalitativno obdelavo plena. Sesalce sva dolo~ala s dolo~evalnim klju~em (Kry{tufek 1999). Ptice sva prepoznala po lobanji in kljunu in jih nisva dolo~ala do vrste. [tevilo plena sva dolo~ala po {tevilu lobanj. Maso malih sesalcev in indeks ovalnosti sva povzela po [orgu (1993), maso netopirjev pa po Kry{tufku (1991). Za izra~un trofi~ne diverzitete sva uporabila Margalefov indeks splo{ne vrstne diverzitete (Tarman 1992). Tabela 1: Opisna statistika meritev 81 izbljuvkov pegaste sove Tyto alba Table 1: Descriptive statistics of the measurements of 81 pellets of Barn Own Tyto alba Spremenljivka/ Povpre~je/ Variable Min. Max. Average Dol`ina/Length (mm) 23 53 35,5 [irina/Width (mm) 16 32 24,1 Vi{ina/Height (mm) 13 28 18,3 [t. plena na izbl./ 1 6 3 No. of prey per pellet Biomasa (g) na izbl./ 16 125 51,6 Biomass (g) per pellet Indeks ovalnosti/ 0,64 0,97 0,74 Ovalness index 27 F. Jan`ekovi~ & M. Ficko: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Gori~kem no 100 90 80 70 5» 60 s 50 40 30 20 10 0 0 50 100 150 200 250 300 N Slika 1: Projekcija povpre~nih telesnih te` (M) plenjenih vrst na njihovo {tevilo v prehrani pegaste sove Tyto alba na Gori~kem. Najvi{ja frekvenca plenjenja je v razponu 10 do 30 g. Figure 1: Projection of average body weights (M) of preyed species on their number in the diet of Barn Owl Tyto alba at Gori~ko. The highest frequency of prey ranges between 10 and 30 g. • • '• • 3. Rezultati in diskusija Izmerila sva 81 celih izbljuvkov, v povpre~ju so merili 35 mm v dol`ino, 24 mm v {irino in 18 mm v vi{ino, indeks ovalnosti je bil 0.74. Vsebovali so povpre~no 3 enote plena na izbljuvek, povpre~na biomasa na izbljuvek pa je bila 52 g (tabela 1). Pre{tela sva 697 enot plena. Prevladovali so sesalci (99.7%, 18 razli~nih vrst). Ptic je bilo zanemarljivo malo, samo dva osebka. Pegasta sova je med sesalci najraj{i plenila poljsko voluharico Microtus arvalis (39%), sledila je poljska rovka Crocidura leucodon (24%). Poljska voluharica je bila tudi najpome-mbnej{a vrsta v dele`u biomase z ve~ kot polovico vse prehrane (54%). Preostale vrste so dosegale nizke vrednosti v dele`u biomase, omeniti velja poljsko rovko s 14% (tabela 2). Razpon povpre~nih mas plenjenih `ivali je segal od 4,5 g do 98 g. Pegasta sova je izbirala predvsem male sesalce telesne mase 10–30 g, redkeje je bil plen te`ak nad 60 g (slika 1). Pegasta sova velja za opurtunisti~nega plenilca in praviloma pleni vse vrste v lovnem habitatu. To pomeni, da ni specializirana na izbrani plen (Ta y l o r 1994). Z navedbo je skladen visok trofi~ni diverzitetni Tabela 2: Prehrana pegaste sove Tyto alba na obmo~ju Gori~kega. N – {t. plena, PN – odstotni dele` plena, B – biomasa plena, PB – odstotni dele` biomase, T – povpre~na masa posamezne vrste Table 2: Diet of Barn Owl Tyto alba in the district of Gori~ko. N – No. of prey, PN – percentile proportion of prey, B – prey biomass, PB – percentile biomass proportion, T – average mass of separate species Plen/Prey N PN B (g) PB (g) T (g) Gozdna rovka Sorex araneus 86 12,3 946 7,4 11 Mala rovka Sorex minutus 13 1,9 58,5 0,5 4,5 Povodna rovka Neomys fodiens 7 1 91 0,7 13 Mo~virska rovka Neomys anomalus 5 0,7 65 0,5 13 Vrtna rovka Crocidura suaveolens 37 5,3 185 1,5 5 Poljska rovka Crocidura leucodon 167 24 1.837 14,5 11 Navadni krt Talpa europaea 1 0,1 95 0,7 95 Navadni netopir Myotis myotis 3 0,4 82,5 0,6 27,5 Gozdna voluharica Clethrionomys glareolus 6 0,9 120 0,9 20 Veliki voluhar Arvicola terrestris 3 0,4 294 2,3 98 Travni{ka voluharica Microtus agrestis 19 2,7 665 5,2 35 Poljska voluharica Microtus arvalis 273 39,2 6.825 53,7 25 Vrtna voluharica Microtus subterraneus 5 0,7 95 0,7 19 Hi{na mi{ Mus m. musculus 1 0,1 20 0,2 20 Rumenogrla mi{ Apodemus flavicollis 19 2,7 380 3 20 Navadna belonoga mi{ Apodemus sylvaticus 43 6,2 817 6,4 19 Pritlikava mi{ Micromys minutus 5 0,7 35 0,3 7 Podlesek Muscardinus avellanarius 1 0,1 27,5 0,2 27,5 Pti~i Aves sp. 2 0,3 50 0,4 25 28 Acrocephalus 21 (98-99): 27 – 29, 2000 indeks H’ = 0,8. Zato sva predpostavila, da so v Prispelo / Arrived: 9.12.1999 prehrani sove zastopane vse vrste malih sesalcev. Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 Naj{tevilneje zastopana pa bo vrsta z najvi{jo abundanco v okolju, kjer sova lovi. Ugotovila sva, da je ena ~etrtina plenjenih vrst (5 vrst) presegla 5% dele` zastopanosti in skupaj zagotavljajo 82% dele` prehrane. Za te vrste lahko sklepamo, da dosegajo najvi{jo abundanco v naravi (primerjaj s tabelo 2). Ocenjujeva, da omejujo~i dejavnik pri pegastih sovah na Gori~kem ni prehrana, ampak pomanjkanje primernih gnezditvenih mest. Pri iskanju izbljuvkov v potencialnih po~ivali{~ih in gnezdi{~ih sva v ve~ini primerov naletela na zamre`ena podstre{ja ve~jih stavb. Za obmo~je Gori~kega sva potrdila pojavljanje 7 vrst `u`kojedov Insectivora in 10 vrst glodalcev Rodentia. Zanimiva je najdba navadnega netopirja Myotis myotis. 4. Povzetek Na obmo~ju tradicionalne kulturne krajine na Gori~kem smo preu~evali prehrano pegaste sove Tyto alba. Izbljuvke smo nabrali v letih 1997 in 1998 na podstre{jih cerkva v Domanj{evcih, Adrijancih in Hodo{u. Sova je plenila 18 razli~nih vrst sesalcev, med njimi tudi navadnega netopirja Myotis myotis. Najpomembnej{a sestavina plena je bila poljska voluharica Microtus arvalis z 39% dele`em in s 54% v dele`u biomase. Plen je izbirala opurtunisti~no, kar se izkazuje skozi {iroko prehranjevalno ni{o, indeks trofi~ne diverzitete je 0,80. Izbirala je predvsem male sesalce povpre~ne telesne mase 10 do 30 g. 5. Literatura Cramp, S., K.E.L. Simmons (1994): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Oxford University Press. Oxford, London, New York. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. PMS, Ljubljana. Kry{tufek, B. (1999): Sesalci, Mammalia. V: Kry{tufek,B., F. Jan`ekovi~: Klju~ za dolo~anje vreten~arjev Slovenije. DZS. Ljubljana. Mikkola, H. (1992): Owls of Europe. T&AD Poyser. London. Taylor, I. (1994): Barn owls. Predator-prey relationships and conservation. University press. Cambridge. [orgo, A. (1993): Preu~evanje prehrane sov s pomo~jo analize njihovih izbljuvkov. Biologija v {oli 2 (3): 19-25. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. DZS. Ljubljana. 29