Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 9. MARCA 1995 Po sestanku odbora razlaščencev s predstavniki občine Kmetje so odgovorili spreoranjem polja Kot smo že poročali, je bil na pobudo kamniškega odbora lastnikov razlaščenega premoženja sklican sestanek s predstavniki občine in državne uprave. Namen pogovora je bil ugotoviti stanje v postopkih vračanja nacionaliziranega premoženja bivšim lastnikom. Ti namreč trdijo, da so postopki prepočasni in da se z njimi zavlačuje. Po sestanku smo za nekaj mnenj o rezultatih pogovora zaprosili župana Toneta Smolnikarja, v. d. načelnika upravne enote Kamnik Miha Novaka in pobudnika Jožeta Gabrovška, Člana odbora ZLRP za občino Kamnik. Tone Smolnikar: Do podrobnosti seveda ne poznam dena-cionalizacijskih razmer v naši občini. Po predstavljenem številu rešenih zadev pa v primerjavi s širšim slovenskim prostorom sodim, da so občinske strokovne službe doslej korektno opravile to delo. Udeleženci posveta so izhajali predvsem iz števila doslej še nerešenih zadev. Znano pa je, da se precej zadev ustavi tudi na sodiščih in ta čas ni ravno kratek. Po moji oceni ni šlo za nobeno namerno zavlačevanje postopkov. Miha Novak: Podatki kažejo, da pri vračanju razlaščenega premoženja v naši občini ni bilo tako malo storjenega, kot nam nekateri očitajo. Pri vračanju podjetniškega premoženja je bilo doslej od 23 vlog izdanih 10 odločb. Od 199 vloženih zahtev za vračilo poslovnih prostorov in stanovanjskih hiš, je bilo vrnjenih v glavnem v naravi 120 lokalov in hiš. Po številu so najbolj obsežni zahtevki za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov. Skupaj smo prejeli 703 tovrstnih vlog. Vendar je treba upoštevati, da je kar 335 vlog vezanih na agrarne skupnosti (npr. Meščanska korporacija, pašna skupnost), kjer gre za skupinsko vračanje premoženja. V to skupino sodijo tudi tri kme- tijske zadruge. Upoštevajoč ta dejstva, je dejansko število zahtevkov le 487, od teh pa je bilo doslej izdanih 197 odločb. Tako je bilo vrnjenih 454 ha zemljišč in 1110 ha gozdov. Na sestanku smo od razlaščencev želeli podatke o konkretnih primerih, s katerimi niso zadovoljni, vendar smo dobili samo odgovor, da se postopki nerazumno podaljšujejo na splošno. Edini problem, ki se pri tem pojavlja je, da za pretekli mesec in pol nismo od republike dobili še nobenega denarja, da bi lahko sklenili pogodbe o delu s strokovnjaki, ki delajo pri denacionalizacijskih postopkih. Poslali smo že zahteve na ministrstvu za finance in za notranje zadeve. Akcija, ki jo napovedujejo predstavniki razlaščencev, ni rešitev, ker moramo delovati v skladu z zakonom in v strpnem dialogu. Moram reči, da je bila pozitivna njihova pobuda, glede Agroemone, ki za lani ni plačala najemnine za kmetijska zemljišča, ki jih uporablja, da naj bi po razpisu sklada kmetijskih zemljišč do končanih postopkov zemljo dobili v najem kmetje. Jože Gabrovšek: Po moje je bil sestanek neuspešen, ker smo se na njem uspeli dogovoriti le o tem, da bo občina Kamnik pospešeno delala na denacionalizaciji. Strokovni organi so nam predlagali, naj se naše združenje odloči, ali naj se vloge obravnavajo posamično, tako kot doslej, ali pa naj se vračanje obravnava po kompleksih zemljišč. Trdim iahko, da so nas želeli med seboj spreti. Zvedeli smo tudi, da je občina brez našega soglasja imenovala v komisijo ing. Novakovo in odvetnika Podgorška. Včeraj smo naknadno ta predlog podprli. Zakaj govorimo o nerazumnem podaljševanju postopkov? Zato, ker je zakon o dena- gorenj e mmmmmmii :!i!§:Hii Kamnik, Usnjarska 9, tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJAH hladilnik 130 I - 32.760 SIT. Za gotovinsko plačilo 10% popust. ********************** SATELITSKE ANTENE, cena 430 DEM z montažo Velika izbira rezervnih delov Gorenje. PLAČILNI POGOJI za ves program Gorenje: - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%) - ob plačilu TV ali radijskega sprejemnika nad 20.000 SIT priznamo 8% popust Brezplačna dostava. Zelo ugodno! Posoda EMO, I. kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg Obiščite nas na Usnjarski 9 v Kamniku od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. cionalizaciji v veljavi že četrto leto, v tem času pa je bilo rešenih le ena tretjina vseh vlog. Mi nismo odgovorni, če nimajo zadosti strokovnih kadrov, mi nimamo vpliva na sprejemanje republiškega proračuna. Za to je odgovoren Miha Novak, ki naj dobi pptrebne strokovne ljudi in pospeši postopek. (Nadaljevanje na 2. strani) SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM: Naš kulturno zgodovinski biser je končno dočakal monografijo (str. 6) Krajevne skupnosti želijo sodelovati pri proračunu Do sprejetja nove slovenske ustave je bila krajevna skupnost temeljna interesna skupnost, v kateri so krajani izpolnjevali vse tiste interese, ki so jim bili najbližji in za katere ni skrbela država v komunalnih skupnostih -občinah. Že v prejšnji družbeni ureditvi bi morala občina skrbeti za nekatere temeljne komunalno infrastrukturne objekte, vendar tega iz vrste objektivnih in subjektivnih razlogov ni počela. Za hitrejši razvoj kraja je bil občinski proračun preskromen, sklad stavbnih zemljišč pa pogosto nedosegljiv, saj so imeli v njem pomembno vlogo in položaj občinske gradbene in komunalne organizacije ter delegati občinskega zbora združenega dela. Iz več takrat razumljivih razlogov denar ni šel vedno tja, od koder je prihajal, ampak tja, kjer so bile v samoupravnem delegatskem sistemu večje družbene potrebe, izražene na način, ki sem ga navedel. Krajevna skupnost je imela v takšnem sistemu zelo pomembno vlogo. Aktivnim krajevnim veljakom, vodstvom krajevnih skupnosti je v navezi s strankarskimi veljaki v Izvršnem svetu in Skladu stavbnih zemljišč uspelo v dobršni meri zagotoviti osnovne življenjske potrebe krajanov, jim omogočiti vsaj današnjemu času primerno cestno povezavo, dostopnost kraja itd. Verjetno se še spominjate Kamniškega občana, še zlasti v obdobju pred volitvami, ko je bil lokalni časopis na prvih treh straneh opremljen z najmanj eno delovno zmago, z eno ali več fotografijami najbolj zaslužnih: od predsednika Izvršnega sveta, župana, do drugih predsednikov, pogosto so bili omenjeni celo posamezni gradbeni odbori, brez katerih, kot je vsem znano, teh svečanih trenutkov sploh ne bi bilo. Časovno gledano je takoj za to evforijo otvoritev, ki so bile posvečene bolj lokalnim volitvam kot izboljšanju bivanjskih razmer, prišlo do konstituiranja temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti - do novih občin. Zakonodajalec je naložil novoizvoljenim občinskim vodstvom, da čimpreje organizirajo delo in ga uniformirajo s sprejetjem statuta. Eden od elementov statuta je med drugim tudi krajevna skupnost, njena vloga in polo- #© ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Kamnik Nova Ljubljanska banka je sklenila ob prihodu pomladi presenetiti kupce avtomobilov. V času od 1. 3. 1995 do 30. 4.1995 imamo posebno kreditno ponudbo. Kredite odobravamo za pet let Obrestne mere smo občutno znižali za komitente in nekomitente. Komitentom ni treba vezati depozita Kredit odobrimo v najkrajšem možnem času. Novost za varčevalce! Spremenili smo zneskovne razrede vezav in jih prilagodili željam komitentov. Za vezave do 180 dni Vam jamčimo fiksno obrestno mero. Oglasite se, svetovali Vam bomo! Nova Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve. Naslednja, 6. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 23. marca. Prispevke sprejemamo do srede, 15. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 21. marca. žaj, ki ju ustava ne pozna, pa sta omenjena v Zakonu o lokalnih volitvah, Zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in Zakonu o lokalni samoupravi. Navedena zakonodaja krajevnih skupnosti ne predpisuje, nedvomno pa je v pristojnosti občinskega sveta, da ji s statutom določi njeno mesto. To pa je seveda lahko zelo trd oreh, še posebno če izhajamo iz navad, iz dosedanjih pristojnosti krajevnih skupnosti, ki so jih imele znotraj komunalnih skupnosti, ki jim je po lokalnih volitvah čas potekel. Predsedniki in tajniki so na razgovoru, ki smo ga organizirali v LDS, občinskemu odboru Kamnik, v en glas zagovarjali stališče, da na tem področju ne bi smelo priti do sprememb. Torej naj krajevne skupnosti ostanejo, prav tako njihova samostojnost, ki naj se izraža v žiro računih, pravni osebi, kot dopolnilni vir nadaljnjega razvoja pa naj ostane samoprispevek. Zavedajoč se, da je odločilnega pomena sodelovanje pri pripravi občinskega proračuna, so krajevni veljaki enotno ugotovili, da občinski svetniki ne bi smeli sprejeti letnega finančnega načrta, ne da bi prej pridobili stališča krajevnih skupnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Na prodajnih policah vas že čaka velika izbira spomladanskih modnih in športnih modelov obutve: Pridite in se prepričajte o nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih! Kmetje: Agroemona se ne zmeni za nas! (nadaljev. s prve strani) Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, se je v torek, 21. februarja, ob 15. uri na polje za Stolovo in Al-kovo tovarno ob Korenovi cesti pripeljalo 36 traktorjev s plugi. Začeli so z oranjem njiv, ki večinoma sodijo v KO Šmarca in ki so jih nekoč kot lastniki že obdelovali. Sedaj pa s to zemljo gospodari podjetje Agroemona iz Domžal, ki jo ima v najemu od republiškega sklada stavbnih zemljišč. Vendar, kot smo izvedeli, Agroemona skladu ni plačala nobene najemnine, za letos pa tudi še ni sklenila nobene najemne pogodbe s kmeti, ki so v denaciona-lizacijskem postopku dobili odločbe, da so spet lastniki te zemlje. Nekateri pa na take odločbe še čakajo. Zaplet je nastal zlasti zaradi tega, ker naj bi tudi zemljo, ki je že v lasti kmetov, Agroemona po zakonu lahko obdelovala do leta 1998, seveda s tem, da z lastniki prej sklene najemne pogodbe. To pa se doslej še ni zgodilo. Ostali kmetje pa so tudi naveličali čakanja na odločbe, saj postopki tečejo že več kot tri leta, odkar je bil sprejet zakon o denacionalizaciji. Zato so se odločili za tak poseg, čeprav se zavedajo, da ni povsem v skladu s predpisi. Tako so kar do desete ure zvečer in še naslednje dopoldne preorali okrog 40 hektarov, na katerih nameravajo posejati ječmen in si potem pridelek razdeliti med seboj. Na tem oranju smo se srečali z nekaterimi lastniki zemljišč, ki so za Kamniškega občana pojasnili svojo odločitev. MARKO KUHAR, Šmarca Naših njiv je na tem območju, kjer na vrnitev čakamo že tri leta, štiri hektare. Sedaj smo se namenili tu skupaj posejati ječmen. Mi ne moremo več čakati. Tudi poslanci bi se morali bolj zanimati za to, kako se uresničuje zakon, ki so ga sprejeli. Kaj nas briga zakon o igralnicah, o katerem se sedaj toliko prepirajo v parlamentu. Naj nam zagotovijo vrnitev zemlje, da bomo lahko delali. MARKO RODE, Nožice Tu imam dva hektara zemlje. Že 2. septembra 1993 sem dobil odločbo, da grem orat na svojo zemljo, vendar po tuji zemlji ne smem voziti. Od železniške proge navzgor, kjer je bila nekoč in je tudi sedaj pot, bi lahko šel, vendar bi tam izgubil skoraj en hektar, ker gre cesta sedaj iz vogala v vogal. Rekli so mi, da lahko Emona to obdeluje do leta 1998 in da Marko Rode: papirje imam v roki, zemlje pa ne! mora z menoj skleniti najemno pogodbo. Vendar se do danes še ni nihče oglasil. Jaz pa sem moral za zemljo, ki sem jo od njih najel v Crnelem, vsako leto redno plačevati. Oni pa ne plačujejo, ne skladu ne nikomur drugemu. NANDE KORBAR, Moste Na vodiški strani sem solastnik petih hektarov zemlje. Ker sem dobil odločbo, da vsega ne bomo dobili nazaj v naravi, se sedaj občina in sodnija prepirata, kdo bo plačal. Plačnika pa ni. Vodiška občina pravi, da ne bo plačala, stare občine Šiška pa ni več. To traja že peto leto. Zato sem se iz solidarnosti tudi sam udeležil nocojšnjega oranja. Prišli pa so tudi kmetje iz Komende, Potoka in s Klanca. Rojnič (dir. Agroemone, op. p.) pa itak dela samo zase, najemnine pa ne plača. Za mnenje v zvezi z zadnjimi dogodki smo zaprosili tudi Milana Rojniča, direktorja Agroemone, ki nam je za naslednjo številko obljubil podrobnejše pojasnilo. Tokrat nam je dejal, da po njegovem mnenju za ta zaplet niso krivi kmetje, pač pa država, ki je sprejela tak zakon o denacionalizaciji, ki povzroča prepire med kmeti in kmetijskimi podjetji. Dopu- stila je namreč, da se lahko še pet let kregajo med seboj o plačilih za najemnine in podobno. V bistvu pa to izkoriščajo nekateri veljaki. Pravi, da je zahteval razgovor z razlaščenci, do katerega pa ni prišlo. In še, da so v Moravčah lahko brez zapletov vrnili celoten kompleks. (fs) Krajevne skupnosti želijo sodelovati pri proračunu (Nadaljevanje s 1. strani.) Nekaj podobnega velja verjetno tudi za Sklad savbnih zemljišč, ki pa je še trdno v sedlu s podaljšanim mandatom, v sedlu preživele družbene ureditve in ni vključen v enotni občinski proračun. Poleg tega bodo, kar je še najmanj sporno, ostale krajevnim skupnostim nekatere dejavnosti, za katere verjetno v občini ni posebnega interesa, kot je npr. pokopališki odbor, pa še kakšen podoben odbor bi se našel. Namerno sem nisem prištel vodovodnih odborov, za katere je skupna značilnost skupinsko lastninski odnos nad javno dobrino in do objektov, ki so jih krajani zgradili s prostovoljnim delom, s krajevnim samoprispevkom ter slaba kakovost vode. Če nadaljujem z vodo, ne morem mimo področja, iz katerega izhajam. Področje Komende, Križa in Most nesporno povezuje slaba vodooskrba (z zamenjavo primarnega vodovodnega omrežja so komunalci pričeli lansko jesen), nedograjena kanalizacija, telefonija, pokopališče, vodotok Pšata in zadeva, ki nas razdvaja več kot štiri desetletja, to je osnovna šola in z njo povezana kulturna zavest, ki temelji na krajevni zgodovini. Delitev na krajevne skupnosti po delovnih področjih, ki jih navajam, bi v naslednjem koraku pomenila združevanje pri istem projektu. Zato se postavlja vprašanje, če je edini cilj delitve na KS programsko združevanje. Krajevna skupnost da ali ne, prav tako pravna oseba da ali ne, je zatorej vprašanje v zadevah, katerih upravljanje naj se iz občine prenese na krajevno skupnost. Ko bo jasno to stališče, krajevna skupnost, njena vloga in položaj ne bodo več vprašljivi. Glede zadovoljevanja osnovnih interesov krajanov v krajevnih skupnostih se je svet KS v preteklosti izkazal kot zelo uspešen. Zatorej nimam pomislekov, da krajevne skupnosti, z najvišjo obliko odločanja -zborom občanov, ki naj bi imenoval krajevni odbor (s podobnimi pooblastili, ki jih je imel dosedaj svet), ne bi ostale tudi v zasnovani lokalni samoupravi. Poleg tega bi veljalo variantno obelodaniti krajevno skupnost, ki ima pristojnosti pravne sposobnosti v določenih primerih, ko gre za določen projekt, do katerega žele krajani priti hitreje od načrtovane dinamike ali pa želijo z zagotovitvijo dodatnih sredstev priti do nadstandarda (primer: načrtovana večnamenska telovadnica v Komendi). Slednja varianta pride v poštev le v primeru, da občinski svet na krajevne skupnosti ne bo prenesel zadev iz lastne pristojnosti. Torej le, če jih bo ustanovil samo na papirju. STANE ZARNIK Svilanit spet žanje priznanja Svilanit, ki se je po razpadu jugoslovanskega trga dolgo ubadal z najrazličnejšimi težavami, je, kot kaže, spet med uspešnejšimi kamniškimi podjetji. Lani je 622 zaposlenih, v najboljših časih jih je bilo skoraj še enkrat toliko, spet prigo-spodarilo dobrih 30 milijonov mark prihodka. Nekdanje jugoslovanske trge so zamenjali Predsednik Tomšič pojasnjuje stališča sindikata Neodvisnost. Tiskovna konferenca Neodvisnosti KNSS v Kamniku O pravni varnosti in plačah delavcev Pravna varnost in soupravljanje v podjetjih ter vprašanje, če plače delavcev res ogrožajo konkurenčnost Slovenije. To so bile teme nedavne tiskovne konference Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije, ki je bila tokrat v Kamniku. France Tomšič, predsednik Neodvisnosti - KNSS, je na konferenci, ki so se je udeležili tudi predstavniki kamniških organizacij tega sindikata, predstavil stališča predsedstva sindikata do dosedanjega poteka pogajanj o socialnem paktu, dogovoru o politiki plač in tarifni prilogi k splošni kolektivni pogodbi, za gospodarstvo za leto 1995. Povedal je, da neodvisnost -KNSS osnutek socialnega pakta načelno podpira, vendar pa se ne strinja s stališčem vlade in delodajalcev, da morajo ostati plače tudi ob povečani proizvodnji in produktivnosti realno zamrznjene na ravni lanskega leta. Res je, da so poprečni stroški dela visoki, toda. ne zaradi neto plač, pač pa zaradi previsokih prispevkov in davkov. Svoj de-iež pa prispevajo še vedno slabo nadzorovane plače vodilnih delavcev, tako v gospodarstvu kot v javni upravi. Za primer je Tom- šič navedel podatek, da so tekstilni delavci novembra prejeli poprečno manj kot 44.000 SIT, delavci v lesni industriji pa nekoliko manj kot 50.000 SIT s tem, da 70% proizvodnih delavcev dobi nižje plače od poprečnih. Zato bo Neodvisnost -KNSS vztrajala,da se izhodiščne plače povečajo vsaj na 47.500 SIT bruto in da se te povečujejo hkrati z inflacijo in produktivnostjo dela. V zvezi s pravno varnostjo delavcev in uvajanjem soupravljanja v podjetjih pa predsedstvo Neodvisnosti ugotavlja, da se je v podjetjih, kjer so soupravljanje že uvedli, povečala pravna varnost delavcev. Najbolj brezpravni pa so delavci v tistih podjetjih, kjer nimajo organov soupravljanja in kjer deluje tako-imenovani rumeni sindikat, ki je naklonjen vodstvu podjetja. Ni res, kar trdijo nekateri direktorji, da bo uveljavljanje soupravljanja možno šele takrat, ko bo končano lastninjenje podjetij. Zakon o sodelovanju delavcev pri soupravljanju namreč določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine in zadrug. Sindikalne zaupnike so opozorili tudi na kršitve pri ugotavljanju presežkov delavcev in na kršitve pravic iz kolektivnih pogodb, zlasti na prenizko izplačane plače, regrese za letni dopust, za prehrano, prevoze itd. Vlado so opozorili tudi na neustrezno delo delovnih in socialnih sodišč in na nenormalno dolgo pot do pravnomočne sodbe. (fs) z nemškim, avstrijskim, skandinavskimi in še nekaj drugimi tujimi trgi, njihove kopalniške kolekcije in modni dodatki pa so za nameček vse bolj odmevni tudi na številnih sejmih, ki jih pridno obiskujejo. Tako se je Svilanit letos predstavil žena petih modnih tekstilnih sejmih (Frankfurt, DUseldorf, Salzburg, Zagreb, Ljubljana), prav toliko jih imajo še v načrtih. Bogomil Wiegele, direktor podjetja, pravi, da je njihova sejemska poslovna strategija ujeta v misel "biti prisoten" povsod, kjer se lahko predstaviš kupcem in sklepaš nove posle oziroma osvežuješ stare. To velja tudi za ljubljanski sejem mode, ki je edina tovrstna prireditev pri nas, saj modne smernice zanimajo tudi domače kupce. Tudi to je povedal direktor Svila-nita, da v tujini posebna priznanja na tovrstnih sejmih niso v navadi, da pa so povsod poželi dovolj zanimanja obiskovalcev in poslovnežev. Še zlasti je bil odmeven njihov najnovejši eko kopalniški program, VnoviSvilanitoviprodajalni je blago veliko lepše in pregledneje razstavljeno. kije zaradi okolju prijazne tehnologije barvanja in naravnih materialov v kombinaciji s surovim lanom ujet v značilne bež in rjave barvne odtenke. Prav za to kolekcijo so si v Zagrebu prislužili priznanje Kristalni svet, v Ljubljani pa si je priznanje revije Moda izborila njihova najnovejša kolekcija kravat, pa tudi priznanje za mikavno ureditev razstavnega prostora jim ni umanjkalo. Svilanitovi uspehi so zagotovo tudi plod posodabljanja proizvodnje. Lani so v ta namen vložili za milijon mark lastnih sredstev. Letos se njihove naložbene želje vrte okrog vsot od treh do petih milijonov mark, ki pa jih seveda ne bodo zmogli sami. Računajo na dolgoročna posojila, milijon pa bodo spet primaknili sami. V naložbo so vključene elektronske statve za tkanje frotirja z elektronsko vodenimi žakardnimi vzorci in avtomati za robljenje brisač, na področju modnih dodatkov pa bi radi kupili nekaj statev za svilo. Seveda zaradi posodobitve proizvodnje ne bodo odpuščali delavcev. Direktor pravi, da bodo nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih prepustili naravnemu odlivu. Letošnjo proizvodnjo bi radi v Svilanitu povečali za dobra dva milijona mark, na domačem trgu bi radi ohranili zdaj-šen obseg prodaje, ki zadovoljuje tri četrtine domačih potreb po frotirju in izdelkih, iz njega. Na tem področju nimajo domače konkurence, vendar pa jim to zagotavljajo uvoženi izdelki iz frotirja. Bogomil Wi-egele pravi, da gre pri tem velikokrat za vezan uvoz različnih tekstilnih podjetij v sklopu Ion poslov in s tem nekakšno čiščenje tujih zalog. Pa jih konkurenca vendarle ne tare pre- hudo, saj gre za podoben cenovni razred in je ime Svilanit na domačem trgu navsezadnje precej uveljavljeno in cenjeno. Pred dvema letoma so namreč za nemški trg pripravili novo kopalniško kolekcijo Veroni-que, ki so jo kasneje prodajali tudi doma, pa se je nemalokrat zgodilo, da so kupci izrazili željo, da bi raje Svilanitov izdelek... Svilanit izvaža dobre tri četrtine svoje proizvodnje in na tujih trgih zasluži dobri de tretjini skupnega prihodka. Največ izvozi v Nemčijo, kar za dobrih 14 milijonov mark. Vse bolj se povečuje izvoz v Avstrijo, močne so še skandinavske dežele pa Italija in čedalje bolj tudi Madžarska in Češka. Kajpak je treba kolekcije prilagajati zahtevam vsakega trga posebej, saj okusi, želje in mere tudi na področju kopalniških programov v svetu niso enake. Bolj oddaljeni, denimo ameriški trg, jim prav nič ne diši, saj se cenovno ne bi obnesel in tudi tako velikose-rijske proizvodnje niso vajeni. Direktor pravi, da je treba biti danes tudi na področju frotirja zelo fleksibilen in naročila izpolnjevati v zelo kratkem času. Plače v Svilanitu niso pretirano visoke pa so vendar dobrih 13 odstotkov nad povprečjem v tekstilni panogi, ki je, resnici na ljubo 20, odstotkov pod povprečjem industrije. Zelo so ponosni na svojo novo, polepšano in povečano tovarniško trgovino, kjer so lani v dobrem mesecu, kolikor je bila odprta, ustvarili za dober milijon mark prometa. Seveda so v njej, na veliko bolj ugleden način kot prej, sklenili tudi vrsto dolgoročnih poslov. A. P. 9. MARCA 1995 v zrcalu štirinajstih dni KAMNIŠKI OBČAN Svetniki sprašujejo in predlagajo Odločne zahteve Moščanov V nadaljevanju druge seje občinskega sveta 15. februarja so občinski svetniki zastavili kar precej vprašanj ter posredovali več predlogov in pobud. Ker do zaključka redakcije te številke odgovorov pristojnih organov še ni bilo, bomo opozorili le na nekatere pobude, predloge in vprašanja svetnikov. Odgovore nanje pa bomo objavljali v naslednjih Številkah v rubriki Svetniki sprašujejo in predlagajo. VINKO OVUAČ je predlagal, naj bi krajanom Most pomagali pri čiščenju struge Pšate in Tti-njice z bagerjem za pobiranje usedline z dna struge. Pri tej akciji, ki jo samoiniciativno pripravljajo krajani, pa bo potrebna tudi strokovna pomoč. Predlagal je tudi, naj bi novo telovadnico pri šoli v Mostah uredili tudi za potrebe krajevne skupnosti in kulturnega društva. Po načrtovani adaptaciji bo namreč obstoječa dvorana, ki so jo krajani zgradili s prostovoljnim delom, predelana v jedilnico, učilnico in kabinet. Po sklepu zbora krajanov Most naj bi se sedanja KS Moste organizirala kot samostojna samoupravna enota občine Kamnik. Zbor krajanov naj bo najvišji organ KS, ki mora imeti tudi svoj žiro račun. Določilo v statutu KS, ki govori o varstvu okolja, naj ostane v veljavi. Na zboru krajanov so tudi zahtevali, da se za potrebe KS zagotovi denar v višini 90% povprečne porabe na prebivalca v slovenskih občinah oz. v občini Kamnik. Zahtevajo tudi razveljavitev uporabnega dovoljenja za prekladalno postajo in odlagališče odpadkov v Kodretovi jami in nov postopek za pridobitev ustreznih dovoljenj s sodelovanjem KS Moste. Občina Kamnik naj v skladu s plani in samoprispevkom zagotovi izgradnjo prizidka telovadnice pri šoli v Mostah. Krajani KS Moste odklanjajo enostranske študije, ki Moste obravnavajo kot del področja Mengša ali Komende. Če občinski organi ne bodo upoštevali njihovih zahtev, bodo začeli postopek za priključitev KS Moste k eni od sosednjih občin ali pa za ustanovitev samostojne občine. STANE ZARNIK je v imenu Biserke Močnik posredoval pobudo Poslanskega kluba LDS, naj bi v Kamniku ustanovili Javni zavod za kulturo. Z odkupom Kulturnega doma obstajajo možnosti za ustanovitev krovne organizacije, katere dejavnost bi bila organiziranje različnih kulturnih prireditev (gledaliških, glasbenih, likovnih, založništva, radia itd.) Poleg tega pa bi skrbela tudi za vzdrževanje prostorov za kulturno dejavnost. Občinske službe naj bi v kratkem pripravile osnu- Na kratko F/S slalom za ženske na Veliki planini odpadel Zaradi izredno slabega vremena je mednarodna tekma za pokal FIS v slalomu za ženske, ki bi morala biti 23. februarja na Veliki planini, odpadla. Čeprav so organizatorji, Smučarski klub Kamnik in Velika planina, zaklad narave, imeli na smučišču od Zelenega roba do Šimnovca, že vse pripravljeno in so na Veliko planino prišle tudi že vse tekmovalke, ki so tri dni kasneje tekmovale na Pohorju v okviru svetovnega pokala za Zlato lisico, sta ob deseti uri, ko bi se tekmovanje moralo pričeti, gosta megla in dež preprečila njegovo izvedbo. Kot nam je povedal Dušan Božičnik, v-d. direktorja podjetja Velika planina, bodo poskušali še v marcu pred državnim prvenstvom odpadlo tekmo ponovno organizirati, seveda če bo uspel dogovor z vodstvom reprezentance. Sicer pa je bilo 1. marca na Veliki planini kar dovolj snega, saj je bila snežna odeja v Tihi dolini debela meter in pol. Zato bodo 3. marca lahko izvedli paralelni slalom imenovan Med prijatelji. V tihi dolini pa so uredili okrog 4 km tekaških prog, ki so ob lepem vremenu kar dobro zasedene s tekači, še posebej, ker se je precej ljudi v tednu od 26. februarja do 6. marca, ko so bile zimske počitnice, podalo na oddih na zasneženo planino. Učenci spoznavajo kamniško knjižnico Učenci pozorno spremljajo razlago ravnateljice Brede Podbre-znik • Vuk mir. Učenci naših osnovnih šol radi obiskujejo kamniško Matično knjižnico. K temu po svoje prispevajo tudi organizirani obiski s posameznih šol.Tako je v dneh okrog slovenskega kulturnega praznika knjižnico obiskalo skoraj 450 učencev od 1. do 5. razreda. »Temu pravimo bibliopedagoško delo,« nam je pojasnila ravnateljica MK Breda Podbrežnik-Vukmir, ko je miadim razkazovala lepo urejeno zakladnico znanja. Mladi se tako seznanjajo z vlogo in pomenom knjižnice, navajajo se iskati knjige in v njih podatke, ki jih rabijo, skratka na to, da bodo knjižnico lahko koristno uporabljali v svojem kasnejšem življenju. (fs) Mladi in pust tek programa dela te ustanove. IVAN TOKMADŽIČ je posredoval pobudo SDSS in krajanov Šutne za spremembo odloka o cestnem prometu tako, da bi skozi Šutno znova omogočili enosmerni ali dvosmerni motorni promet z večjo omejitvijo hitrosti. Menil je, da je sedanji režim tako stanovalcem kot lastnikom lokalov povzročal kup težav. MARJETA HUMAR je v imenu Poslanskega kluba SKD predlagala, naj občinski svet imenuje komisijo, ki bo preučila sedanji datum občinskega praznika, in ugotovila, ali še ustreza sodobnemu času ter predlagala nov datum. TONE ŠPENKO je opozoril na problematiko poplav v Mostah, ki zaradi ureditve bregov Pšate v Komendi in zaradi melioracij nad Mostami in pod Križem ponovno postaja zelo pereča. Razbremenilni kanal nič več ne rešuje pred poplavami, kar se je pokazalo ob neurju leta 1990. Svoje pa prispeva tudi dvignjen nivo ceste Mengeš-Kranj. Poleg čiščenja struge Pšate in razbremenilnega kanala bo treba poglobiti tudi pretok pod mostovi. Poleg tega je opozoril tudi na problem odlagališča odpadkov in poseganja v prostor brez soglasja krajanov. Zaradi težav s pitno vodo krajani pričakujejo skorajšnji priključek Most na kamniški vodovod. MIHA PROSEN se je zavzel za čimprejšnjo uresničitev načrtov za izgradnjo športnih igrišč pri osnovni šoli Frana Albrehta. Sedaj preko 1500 učencev v obeh osnovnih šolah nima osnovnih pogojev za vadbo na prostem. Zaradi gradnje športnih igrišč ne bi bilo treba spreminjati dogovorjenega načrta gradenj na področju šolskega prostora. Sprejeti dokumenti pa omogočajo tudi kandidaturo za državna sredstva, ki naj bi jih prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. ALENKA KOŽELJ je v imenu SDSS predlagala boljšo ureditev zbiranja in odvoza odpadkov pri blokovskih naseljih na Duplici. Publicus naj bi namestil dodatne posode za odpadke ali pa sedanje pogosteje praznil. Županu je predlagala, naj stori vse, da se čimprej uredi vprašanje lastništva Kulturnega doma na Duplici. Ker se Stol sedaj lastnini, obstaja možnost prenosa lastništva doma na občino Kamnik. V nasprotnem primeru pa se lahko zgodi, da preide v last državnega sklada. Krajani Šmarce se želijo vključiti v občinski projekt izgradnje plinovodnega omrežja, želijo pa tudi stališče občinskega sveta do samoprispevka, s katerim bi sofinancirali izgradnjo kanalizacije. IGOR PODBREŽNIK je posredoval pritožbo Florijana Mlakarja, ki meni, da so občinski organi ravnali nepravilno, ker so brez njegovega soglasja kot najemnika in soupravljalca stavbe Kavarne Veronika pivnici Podkev izdali dovoljenje za namestitev reklamnega napisa na Kavarni Veronika. (fs) Vi sprašujete, župan odgovarja V dogovoru z županom Tonetom Smolnikarjem danes začenjamo objavljati novo rubriko, v kateri bo odgovarjal na vaša pisna ali telefonska vprašanja. Kot smo že zadnjič zapisali, predvsem na tista, ki zanimajo širši krog občanov. Vprašanja naj bodo kratka in jasna, da bo nanje lahko tudi konkretno odgovoriti. V zadnjem času je slišati, da bo moralo podjetje Meso s svojo klavnico zapustiti Kamnik. Ali je to res? (M. J., Kamnik) Občinski svet je po nekajletnih razpravah končno moral sprejeti zazidalni načrt za območje Alprema. Poleg drugega • tudi zaradi reševanja zaposlenosti 120 delavcev v podjetju Alprem. Ker ob sprejemu načrta še nismo imeli pridobljenih vseh soglasij, jih je treba po sklepu občinskega sveta v enem mesecu pridobiti, da bo zazidalni načrt veljaven. Vtem primeru gre za območje, katerega ureditev je bilo treba celovito rešiti. Vendar je bilo na seji sveta jasno rečeno, da se bo ta načrt izvajal postopno, torej daljše obdobje. Poudarek je na prvi fazi, to je na Alpremu. Ena od motnih vizij je ta, da na tem območju nastane trgovsko poslovni center. V drugi fazi bo urejeno območje med Al-premom in Mesom, šele v tretji fazi, ki pa je dolgoročna pa pride na vrsto vprašanje podjetja Meso. Prepričan sem, da v naslednjih desetih letih ne bo tako močnega investitorja, ki bi lahko odkupil sosednje prostore Mesa in na tem zemljišču zgradil nove ustrezne objekte. Torej nikakor uspešnega podjetja Meso ne izganjamo iz Kamnika. Kaj se dogaja s stavbo Kina Dom v Kamniku, ki jo je občina odkupila od KIK-a. Ali bomo končno v Kamniku dobili kulturni dom, ali pa spet kaj drugega? (M. H., Kamnik) Zadnje dni decembra je bila med kamniškim izvršnim svetom in nekim kupcem podpisana pogodba o prodaji gostinskega dela in o najemu dvoranskega dela Doma za "gostinsko turistično dejavnost", kot je pisalo v pogodbi. Za to sem zvedel, še preden sem nastopil funkcijo župana. Zato sem takoj želel videti pogodbo. Menil sem, da pet minut pred dvanajsto ne moremo pristaja ti na rešitve, ki so dolgoročnega pomena za reševanje potreb po kulturnih prostorih v Kamniku. Na mojo pobudo je takoj reagiral tudi občinski javni pravobranilec, ki je menil, da ni mogoče skupaj obravnavati prodaje in najema. Kako kritične so težave s kulturnimi prostori v Kamniku, je pokazal obisk nekaj zadnjih kulturnih prireditev v Razstavišču Veronika, ko je še enkrat toliko ljudi, kolikor jih je šlo v dvorano, ostalo zunaj. Te dni sem sipriarh. Tomažu Schleglu ogledal idejni projekt za kulturni dom, kije bil izdelan po naročilu občine in januarja 1993 tudi javno predstavljen. Med Kamničani je naletel na ugoden odmev. Zato se sedaj pogovarjamo, da bi prvi del denarja zagotovili že z leto- šnjim proračunom. Najprej bi posodobili veliko dvorano za kino in gledališke predstave. Gostinski del pa naj bi za določeno obdobje oddali v najem najemniku, ki bi bil pripravljen lokal posodobiti, vlaganja pa bi poračunal z najemnino. Poleg občinskega proračuna bomo poskušali dobiti nekaj denarja tudi od ministrstva za kulturo. Ocena celotne investicije znaša okrog 1,2 milijona DEM. Prepričan sem da bomo ta denar lahko spravili skupaj. Menim tudi, da ni nobene potrebe po nekem novem idejnem projektu, ki bi spet zahteval vsaj deset tisoč DEM,pa še reševanje cele zadeve bi zavlekli. Mislim, da bodo tudi svetniki to upoštevali, saj kulturni dom rabimo danes in ne šele čez tri ali štiri leta. Kakšne so možnosti, da bi v kratkem spet odprli promet za motorna vozila skozi stari del mesta, torej skozi Šutno? S sedanjimi razmerami niso zadovoljni niti stanovalci, še manj pa lastniki lokalov v tem delu mesta. Na zadnji seji so svetniki SDSS v imenu prebivalcev Šutne, ti sicer niso bili identificirani, dali pobudo, da bi Šutno spet odprli tudi za promet z motornimi vozili. Lahko rečem, da je zdaj v tem delu mesta večji kaos, kot pa če bi bil odprt za promet. Še ta mesec se bo začela celovita obnova cestišča in pločnikov s tem, da bodo istočasno obnovili tudi vodovod in napeljali plinsko napeljavo. Projekt, ki obravnava ta del starega mesta dolgega okrog 250 m, upošteva obe možni varianti - za odprt ali zaprt promet. Glede na različne poglede se moramo še ta teden dogovoriti, ali bi položili asfalt, beton ali pa granitne plošče. Projekt predvideva betonske plošče. V projektu, ki ga je naročil sklad stavbnih zemljišč, je predvidena možnost odprtja prometa v smeri od severa proti jugu, seveda z določenimi omejitvami hitrosti. Treba bo tudi razmisliti o časovnih omejitvah za določen promet, n. pr. z dostavo blaga, morda za zaprtje prometa v nočnem času in podobno. Povem naj še, da je bil kljub temu, da je zadnja prometna študija predvidela promet skozi Šutno, sprejet odlok o zaprtju prometa. Zato ga bomo morali spremeniti, saj tudi po mojem mnenju Šutno moramo odpreti. Razumljivo je, da bo treba potem urediti tudi režim tupan Tone Smolnikar. parkiranja, da ne bodo vsega razpoložljivega prostora zasedli stanovalci in da bo kaj prostora ostalo tudi za obiskovalce tamkajšnjih lokalov. Treba bo uskladiti interese vseh uporabnikov tega dela mesta. Čeprav so bila na ulici Matije Blejca po odstranitvi delavnice urejena dodatna parkirišča, se je zadnje čase razpaslo parkiranje tudi na nasprotni strani ceste. Na klancu pred izhodom iz stanovanjske hiše pa posamezniki parkirajo avtomobile povprek delno na pločniku, delno pa na cesti. Ker se je prav zaradi tega nedavno že pripetila prometna nesreča in ker sem neštetokrat opozoril komunalno inšpekcijo in policijo, se nič ne ukrene. Sprašujem, kdo je pristojen za reševanje tega vprašanja? (F. K. Duplica) Dolgoročno je problem parkiranja na območju Groharjeve, ulice Matije Blejca in Klavčičeve ulice, kjer je problem parkiranja v Kamniku največji, možno rešiti le s pridobitvijo novih parkirnih mest: s parkiriščem na območju Klavčičeve ulice, kjer ustrezno dokumentacijo za ureditev pridobiva KS Duplica, in z izgradnjo garažne hiše na Groharjevi ulici. Parkirišča pred bloki na ulici Matije Blejca so del funkcionalnega zemljišča. V letu 1994 so se z odstranitvijo Kure tove delavnice in pridobitvijo 18 parkirnih mest razmere delno izboljšale. Dokler pa nimamo zagotovljenega denarja za ureditev prej navedenih parkirnih mest, pa je treba spoštovati predpise in odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik, ki ureja tudi vprašanje nadzora nad njegovim izvajanjem. Po tem odloku inšpekcija ne more ukrepati, pačpa je v skladu s svojimi pooblastili za to pristojna Policijska postaja Kamnik. Nadzor nad omenjenim nepravilnim parkiranjem na pločnikih pa bo omogočil izpopolnjeni odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. F. S. Divje parkiranje na ulici Matije Blejca Občanov komentar Pust po kamniško Letošnjemu pustu se je končno nasmehnilo tudi lepo sončno vreme. Tega so bile vesele posebno najmlajše maškare, ki so v torek ob spremljavi mestne godbe veselo poplesavale po kamniških ulicah in v športni dvorani. Seveda tudi letos v Kamniku nismo pričakovali pustnih prireditev v stilu ptujskega kurentova-nja, cerkljanske laufarije ali cerkniških coprnic. Vendar pa bi lahko tudi pri nas lahko končno poskušali oblikovati pustno šemarijo, ki bi slonela na naših kulturno zgodovinskih izročilih. Prireditev, ki bi morda na šaljiv način ošvrknila naše napake in spodrsljaje. Seveda pa je eno reči, drugo pa storiti. Zato je treba pozdraviti prizadevanje organizatorjev, med njimi tudi kamniške godbe, ki se je letos že šestič lotila zahtevne organizacije zabavno glasbene prireditve Veselo v Kamnik, tokrat pod naslovom Pustne storije. Žal pa letošnja še daleč ni tako uspela, kot so prejšnja leta gasilske, lovske, planinske in druge Štorije. Obiskovalci so imeli letos priložnost, namesto petih ali šestih, poslušati samo dva ansambla, med njimi pa ni bilo nobenega kamniškega, seveda, razen pihalne godbe. Čeprav je šlo za pustno prireditev, bi bilo verjetno treba razmisliti o nekaterih delih programa, v katerih je bilo tudi po zaslugi voditelja programa - Podokničarja, nekaj spodrsljajev, ki niso najbolj prispevali k doslej doseženi ravni te pri- redit ve. Naj omenimo samo tran vesti tsko predstavitev pevke Helanje Blagajne ali kakorjo je že imenoval voditelj, ki je našemljenemu godbeniku pomagal razkrivati moške gate. Precej razredčeni gledalci v športni dvorani so se taki "domislici" bolj kislo nasmihali. Tudi z duhovičenjem ob klicanju na oder poslanca državnega zbora in kamniškega zdravnika, slednji se "duhovitostim " ni odzval, je voditelj prispeval h "kvaliteti" prireditve. Da ne omenjamo neokusnih pripomb ob nastopu pevca Ivana Hu-dnika, ki pa se ni dal zmesti in je eno pesem zapel celo brez glasbene spremljave. Skoda bi bila, da bi se dobra zamisel o tovrstnih prireditvah izrodila oz. celo padla pod raven vaške veselice. Po svoje so k "pestrosti" pu- stnega vzdušja v našem mestu prispevali tudi pogrebci, ki so na pustno sredo po Kamniku pokopavali pusta in nazadnje pristali v gostilni Pri Cesarju. Ne gre za nobeno moraliziranje, pač pa vsaj za kanček dobrega okusa. Tega pa ob razkazovanju pustovega "organa" ob spremstvu v mašne plašče oblečenih maškar gotovo ni bilo. Zato je morala celo lokalna televizija ob prikazovanju te kamniške "znamenitosti" uporabiti cenzurna prekrivanja. Še dobro, da so tudi letos najmlajši s svojim sprevodom in veselim rajanjem v športni dvorani "ta-starim "pokazali, kako se da imenitno zabavati tudi brez takih in podobnih neslanosti Pa ne zdaj užaljeno vreči puške vkoruzo...