fostnfna ptacana v gotovini Mormonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 222 Maribor, torek 30. septembra 1930 nasramni »JUTRA« ^haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^Ija mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce6ta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra' y L.jubl|anl, Prešernova ulica it. 4 Premišljevanje ob desetletnici plebiscita Zanimanje jugoslovanske javnosti Za Koroško ni bilo nikdar preveliko, nesrečnem plebiscitu pa se je še 0 malo zanimanja skoro popolnoma Rubilo, ižvzemši krajev, ki mejijo nevredno ob Koroško. Na žalost sliši-Jo pogostokrat celo iz ust merodaj-činiteljev, opozorjenih na to ne-^ečno deželo, da koroški Slovenci ne ^služijo, da bi se zanje zanimali in ZavZemali, ker so glasovali za Av- ^rijo. Vzemimo, da je vse to resnično! Ali nam v tem slučaju ne postavlja sa-?° od sebe vprašanje, je li zares kriv na strani njih, o katerih vemo, da pomanjkanju narodne, zavedno-'%ki je posledica nemške vzgoje in ^Pliva, niso mpgli dvigniti do prave-fa spoznanja, ko je napočil dan od-^ i * tve ? Koroški Slovenci niso imeli j^eligence ali vsaj ne v zadostnem Jte.vilu in še tej ni bilo mogoče — med ^°jno n. pr. je bila strašno preganja-i p in internirana —, da bj se uveljavita tako, kakor bi hotela in kakor bi |.lla potreba. Koroško slovensko JUdstvo je izključno kmečko, zakaj še PreProst delavec, če je hotel priti a ”vno ali drugo službo, je moral po ta*i Nemec oziroma nemškutar. Kolkih Slovencev se je tako polastila ™'SeInost, da more le Nemec postati jJ*°spod«. V šolah so se noveličevali r^tnci, Slovani pa označevali kot bar “ari, brez vsake kulture. Premajhno “Kimanje Ljubljane za koroške Slo , ence in Karayanke, ki so nas ločile, .onemogočilo, da bj se. razpršilo ta naziranje. Prevratna doba do plenita je bila prekratka, da bi mogla praviti, kar so Nemci sistematično ra desetletja in stoletja. Vspričo teh l Zfn^r je bil plebiscit naj»,*><**3 nogreš Tam, kjer si stojita nasproti dva J^oda, ki nista na enaki kulturni višl-sA Pač tii mogoče s plebiscitom do-[j.P1 Pravičnega rezultata. Okolica je tla« pod vplivom mest. kjer so ;j JfrQmadena materijalna sredstva in ie kultura. Koroškim Slovencem l9is °drffšitve že v jeseni leta UniV koroški deželni glavar dr. Wa ,z deželnega dvorca tisoč-^ nrn,o?lco onozorfl da je vsak čas L ^ovati da bodo Celovec zasedle 'ns'ovanske čete In da nai se vsak-IcerV *nPrt1 *n*eresu zadr?i mirno sta, ki bil vsnričo razmer, ki so na-4?’ vsak odpor zaman. Kar se je Dhu> • P0?-*'rje popraviti, ni uspelo: b| trenutek je bil zamujen. Ali ne da £letela našega Maribora ista uso-' e Qe bi nastopil general Maister? tj]jgi^a Pri uvodoma omenleni nenre-tiq * ,?n‘ trditvi se kaj rado pozoblji kljuK a važno dejstvo da je v pasu A l>1 . ^ ».i...._? • • ki kiiuh navedenemu germsnlziranfu So IleJ!pdnostim Cploparijam '♦'H, VphC Vršile pri glasovanju, 15.278 Slo-cv .glasovalo za Jugoslavijo. Ker je bila demarkacijska črta odprta tako, da so Nemci lahko nemoteno terorizirali naše ljudi, strašeč jih pred trpljenjem v »militaristični« Jugoslaviji, ki bo vodila neprestane vojne; ker so uživali Nemci tudi od strani medza-vezniške plebiscitne komisije podporo — že zategadelj, ker je tako hotela Italija, ki je bila interesirana na tem, da naš položaj oslabi za kasnejša pogajanja, ki so se mesec dni pozneje žalostno zaključila v Rapallu —, moramo smatrati da teh 15.000 Slovencev ni iz kakršnihkoli interesov glasovalo za Jugoslavijo, marveč zgolj radi tega, ker so se zavedali svoje dolžnosti, da kot Slovenci glasujejo za svojo na- I rodno državo, za Jugoslavijo, ki je , takrat sicer bila natisnjena na belih glasovnicah, ki pa dejansko še ni obstojala, in je nedvomno, da bi bil izid glasovanja za Jugoslavijo ugodnejši, če takrat ne bi vladal pri nas strankarski režim, po zaslugi obeležen z S. H. S. Koroški Slovenci pa niso le glasovali za Jugoslavijo, marveč so zanjo tudi agitirali in se s tem izpostavljali nevarnosti, ki je po plebiscitu tudi nastopila, ko so se Nemci kruto maščevali nad njimi. Vse to jih ni strašilo. ker so šli v borbo z upanjem, da bodo 7™ap-ali in ker so verjeli, da bodo za slučaj nepovolinfga izida zaščiteni od strani naše države. Če se kljub tem deistvom še kdo ima trditi, da koroški Slovenci niso zaslužilj, da se zanimamo zanje, pač dokazuje svojo nevednost in pa. da kot tak ni v stanu ceniti žrtev, ki so jih doprinesli in jih še doprinaša.io koroški mučeniki na oltar skupne jugoslovanske domo vine. Njihova ljubezen do majke Jugoslavije ie tako čista, da niti po strašni nesreči, ki jih je zadela z izgubljenim plebiscitom niso obupali — kar je treba ponovnn nanašati —. marveč vztrajajo pri delu za ohranitev slovenske narodnosti knPkor jim je to v mejah zakonov dopuščeno, ponajveč s knjižnicami, izobraževalnimi in pevskimi društvi. Da ne brezuspešno, to so pokazale de/^lpozhnrske volitve, pri katnrih so izbojevali dva mandata, zlasti pa zadnje občinske volitve. Koroški Slovenci se proti našemu pričakovanju tako dohro držijo, da smo no vsej pravici lahko ponosni nanje. Oni zaslržiio v polni meri naše priznanje in nodnoro. uva*”:r'* težke žrtve, ki jih dopmn?ajo za narodno stvar ^— če ne kdo naj se potem sploh še izpostavlja in žrtvuje? Nam Slovpnr-em je položaj koroških Slovencev vrč ali mani znan. zato praviciHn n nlHMscitu. O tem so pričala velika protestna in žalna zborovanja, čim smo izvedeli za izid plebiscita. Solze niso tekle le v Korotanu. marveč tudi pri nas. Druga .ie z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami, ki niso direktno prizadete in ki razmer na Koroškem ne poznajo. Hvalevredna je naloga, ki si jo je naložil tukf’¥nji odbor za lOlemico koroškega, plebiscita, ki hoče ob tej priliki tudi ostale pokrajine naše države zainteresirati za Koroško. Ne s kakimi buNiimf proslavami, amnak s tihipi propagandnim delom v cilju, da vsa Jugoslavija upozna žalostno usodo koroških Slovencev, bomo našim rojakom onstran meja nokazali. da niso osamljeni, amnak da stoji za njihovo pravico vps naš narod v Jugoslaviji složno in da se hoče za nje brigati. Anton B r a n d 11 e r. Vaugoin sestav! dasftes vlado DR. SEIPEL PREVZAME ZUNANJE MINISTRSTVO. — MOŽNOST VSTOPA VODJE I1EIMVVEHRA, GROFA STARHEMBERGA V VLADO. DUNAJ, 30. septembra. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel, ki se je včeraj vrnil iz Norveške, je izjavil, da bi bil pripravljen prevzeti v Vaugoinovem kabinetu zunanje ministrstvo. Vojni portfeij bi vodil še dalje Vaugoin sam. Kakor se poroča, bo najbrže lista nove avstrijske vlade sestavljena še tekom današnjega dne. »Reichspost« piše, da bodo tudi organizacije tjeimwehra zastopane v vladi po enem ali več ministrih. Ni izključeno, da bo predsednik grof Starliem-berg celo osebno vstopil v vlado. Se- stava nove vlade je odvisna od dana-* šnjih končnih sklepov Velenetncev in Landbunda. Vsekakor pa bo nova vlada sestavljena že danes. Ako pride do sestave manjšinske krščansko-socijalne vlade, potem bo Vaugoin takoj po imenovanju sklical sejo ministrskega sveta in predložil zveznemu predsedniku dr. Miklasu razpust parlamenta in razpis novih volitev. Odločitev zveznega predsednika o tem vprašanju se pričakuje za danes ali jutri. Kot dan novih voli* tev bi prišel v poštev 16. november. minister Sernec u Ljubljani LJUBLJANA, 30. septembra. Davi se je pripeljal semkaj z beograjskim br-zitn vlakom minister za šume in rudnike, inž. Dušan Sernec. Na kolodvoru sta ga sprejela podban dr. Pirkmajer in železniški direktor dr. Borko. Minister se je takoj odpeljal na svoje stanovanje in je že dopoldne izročil banske posle dr. Pirkmajerju kot vršilcu dolžnosti bana. Diktatura u Nemčiji? BERLIN, 30. septembra. List »Germa-nia«, glasilo ministrskega predsednika dr. Briininga, poroča, da so dosedanja posvetovanja državne vlade pokazala potrebo vlade z diktatorskim sistemom, ako ne bo mogoče delati s parlamentom. Državne pošle bi vodila v tem primeru dosedanja vlada brez parlamenta in sicer na podlagi pooblastila državnega predsednika Hindenburga. Nemirna južna Rmerika BUENOS AIRES, 30. septembra. Položaj v republiki Ekvador se je silno poostril. Po odstopu notranjega ministra Morene in državnega podtajnika, je odložil svoje mesto tudi predsednik republike Ayora. Za novega predsednika je imenovan vojni minister, polkovnik Guerero. NEWYORK, 30. septembra. Po poročilih iz Montevidea narašča v republiki Uruguay vedno bolj revolucionarno gibanje, ki je naperjeno proti predsedniku republike de Guyu. Vojaš ka posadka v Montevideu je v stalni pripravljenosti in je dobila tudi policija ostro municijo. Sploh so bile za vsak slučaj ukrenjene obširne varnost ne odredbe. Po dosedanjih vesteh pa še ni popolnoma jasno, kaj je vzrok tega revolucijonarnega gibanja. Vsekakor pa nastopajo proti predsedniku republike njegovi nasprotniki zelo ostro. Poplaue u Italiji MILANO, 30. septembra. V provinci Livorno je napravila poplava ogrom no škodo. Med Tessino in Libono so uničeni vsi vinogradi v širini 12 km. Samo na enem velikem posestvu je nad pol milijona lir škode, de med Slovani. — Uelika ležišča račija ONTARIO, 30. septembra. Dr. Richard iz Toronta PQroča, da je odkril velika ležišča radija, ki so mpogo bogatejša od opili v državi Koijgo. Noui jugoslauanski bankovci BEOGRAD, 30. sept. Nova državna tiskarna za bankovce bo v doglednem času izdala prve bankovce z napisom »Kraljevina Jugoslavija«. Najprej bodo tiskani novi desetdinarski bankovci, nato pa sto- in tisočditiarski z napisom »Kraljevina Jugoslavija«. Kakor se zatrjuje, bodo izdani kasneje tudi bankovci po 50 Din. Nemiri na 5pansfcem PARIZ, 30. septembra. *Journal« poroča iz Madrida, da je v nekaterih pokrajinah Španije položaj zelo resen. V Santiagu je proglašeno obsedno stanje. V mestih La Corona in Ponteve-dra je prišlo do živahnih snopadov med stavkujočimi in policijo. V Orenzi je proglašena splošna stavka. Vse trgovine so zaprte in tudi časopisi ne iz-ijajo. V Vlgu zahteva prebivalstvo takojšen odpoklic sedanjega guvernerja province. SPLOŠNA VOLILNA PRAVICA V TURČIJI. ANGORA, 30. sept. Program nove vlade Ismet paše predvideva med dru girh tudi uvedbo splošne volilne pravice namesto dosedanje omejene volilne pravice, končno stabilizacija va-i lute in pospeševanje kmetijstva. Pod imenom »republikanska stranka« je bila te dni ustanovljena nova stranka, DVA GLAVNA DOBITKA ZAPEL. PARIZ, 30. sept. Dva glavna do* bitka 'zapored je dobil te dni kmet Dremont iz Poitiersa v Franciji, Pred dvema tednoma je dobil glavni dobitek pariške kolonijalne razstave v iZr nosu enega milijona frankov, v nedeljo pa glavni dobitek pariškega državnega posojila v iznosu dveh milijonov frankov. AMERIŠKI »KRALJ BAKRA« UMRI* V/ASHINGTON, 3Q. septembra. V Port Washingtonu v državi Newyork je v nedeljo podlegel srčni kapi 741et-ni Danijel Guggenhelm, znani amerlg-kl »kralj bakra« in večkratni milijonar ter velik človekoljub. L. 19 Jae Ju. IX. lyou. /VlariborsKi v 111 K N I K Jutra C>U«li Izgubljeni mrlič VESELI POGREBCI IN NJIHOVI DOŽIVLJAJI NA POGREBU STAREGA ČUDAKA. V severovzhodnem delu Estonske, v zgodovinsko znameniti Narvi, je živel v •Majhni predmestni hišici uglaševalec glasovirjev Ado, star možak, ki je imel dve strasti: glasbo in žganje. Videl ježe lepše čase, toda žganje pa je polagoma uničilo. Razen nekaj znancev so se ga vsi izogibali in bali, češ da ima strašno 2fd pogled. Ljudje so dalje govorili, da ima starec vrh tega razgovore z duhovi. Kdor je šel namreč ponoči mimo nje-Sove hiše, jc slišal divje razbijanje po glascvirju, nato pa glasno govorenje. Pogumnejši so pogledali skozi okno, a ha svoje presenečenje zapazili, da je u-žlaševalec glasovirjev sam v sobi. Sedel je ob svitu zastrte svetiljke pri svojin prastarem glasovirju, sedaj prepeval sedaj govoril, sedaj igral. Na mizi pa je bila ogromna steklenica žganja. Sedaj so tega čudaka našli mrtvega Pnd glasovirjem. V desnici je držal še kozarec. Njegovi sosedi se več dni niso !1Pali dotakniti njegovega trupla, ker so biii mnenja, »da ta smrt ni od Boga, tem več da se je pojavil pač nekdo drug, da odnese dušo starega grešnika, ki mu je zapad!a.« Končno so zvedele tudi obla-sh, da je stari uglaševalec klavirjev u-jhrl in da še ni pokopan. Naročile so hišnemu lastniku, da naj mrliča takoj Pokoplje. V to svrho je bila prirejena de-harna zbirka, iz navadnih desk so na-Praviii krsto in tovariši pokojnika so bili pripravljeni, da izvrše pokop, ako dobe tri litre žganja za »izgon hudobe« Da pa bi imel pogreb vsaj nekaj krščan skega obeležja, so poklicali nekega mež narja, nakar so krsto naložili na voz in se odpeljali. Pokojnikovi tovariši so s vsedli na krsto in se spotoma v svrho okrepčila ponovno ustavili. Bila je že tema, ko so možje zavzeli zopet svoja mesta na krsti. Nemudoma se je krsta sesula, a so jo končno za silo spravili zopet v red. Vožnja se je nadaljevala. Na pokopališču so možje na svojo grozo zapazili, da je bila krsta prazna. Bilo jim je jasno, da je prijatel duhov izginil, ali pa ga je odnesel hudič Kljub temu so se vrnili, da ga poiščejo Potoma so srečali nekega moškega, ki je stal pod jelko. »Žalostno spremstvo ga je vprašalo, ali ni morda kje videl njihovega »dragega pokojnika«. Toda molčeči mož niti na ponovna vprašanja ni dal nobenega odgovora. Enemu oc spremstva je zato končno minila potrpežljivost ter je prisolil neuljudnežu krepko zaušnico. Ne da bi dal od sebe kak glas, je neznanec takoj padel in obležal mrtev. Ko so ga pozneje natančneje o pazovali, so ugotovili, da je neznani mož uglaševalec glasovirjev, ki je med vožnjo padel iz polomljene krste. Pastirji so našli kasneje njegovo truplo in je našlo nili na dotično jelko. Tako je prišel stari Ado konečno le do svojega zadnjega počivališča. Izumiranje celih uasi na Kitajskem — za kuga Ameriški zdravnik dr. Galt je objavil Poročilo o svojem potovanju po severni kitajski, zlasti v provinci Šensi, in poro-ca o strašni epidemiji kuge, koje žrtev !e že več tisoč ljudi. Dr. Galt, ki je ravnokar prispel iz Jeanfu v Peking, izjavna, da gre za epidemijo, kakršne Kitajska Še ni doživela. Stotine ljudi pa-aajo dnevno kot žrtve strašne kuge. Cele vasi so že izumrle. V mnogih krajih, Kj jih je obiskal, ni ne bolnic ne zdrav-hikov. Prebivalstvo beži v masah proti v’zhodu. Ako se ne bodo takoj podvzele sanitarne mere, ki jim kitajske oblasti Satne niso dorasle, je nevarnost, da se bo kuga razširila po celi severni Kitajski. Seveda je z ozirom na izredno sla-be prometne razmere zelo težko pošiljati v te kraje zdravnike, bolničarje in Pravila. Zato so na milost in nemilost Prepuščeni kugi. Nevarnost pa ne grozi samo severni Kitajski, ampak se kuga "" de se ne bo pravočasno preprečilo badaljno Širjenje — lahko prenese tudi v Mandžurijo in odtam v Sibirijo. Glasom brzojavnih vesti iz Šangaja je pokrajina Šensi popolnoma zapuščena. V e2 vaseh so pustili mrliče nezakopane. evarnost kuge je tem večja, ker v celi °krajini ni niti ene moderne bolnice nl-h pravnikov. Tekom zadnjih dni so za-, e*ežili že celo nekaj slučajev bubonske u2e, dočim je doslej — glasom dozdaj-'h poročil — divjala samo pljučna kli- la je z raznimi cinastimi izdelki, ki jih je nosila v košari in prodajala po vaseh. Nikdo si ni mogel predstaviti te krošnja' rice brez kratke, črne pipe, iz katere je neprestano puhala goste dime. 80 kratna babica »,^\dni je morala menda najbolj čuda-j a. ženska Anglije, Sara Fletcher, ki otJe .vse sv°ie življenje potikala na-rog in se mkdar ni mogla privaditi na ..pčansko življenje. Njen rojstni kraj je luč S°ZC* 'n s°ba> v kateri je zagledala j sveta, je obstojala iz skromnega šo-jera: ^ šotoru je tudi umrla, kajti nikdo njin mogel pregovoriti, da bi se nasta-§.a v kaki zidani hiši ali celo v mestu. nic vrthi pogrebci so sledili krsti pokoj-t0nf* k* je zapustla nič manj kot 140 po-sed CeY; Sama je imela 24 otrok in jih te aj živi še 11. Po vzgledu svoje majo (vS0 se on! odločili, da si ustvari-res *ni številnejše družine. In tako se je krafbodilo, da je starka postala 80-dojjbh stara mati. Fletcherjeva je še vhuL • rojstvo 40 pravnukov in pražen 10h čeprav se njena najbolj vroča ho ,,n‘ ^Polnila. Upala je namreč trd-Hje’ b° živela 100 let. Prav do zad-Jp- izvrševala svoj poklic; trgova- Hnekčote Slavni nemški iilozof Schopenhauer je bil, kakor znano, velik sovražnik žensk. »Vsi veliki filozofi,« je izjavil nekoč, »so ostali samci. Tako Heraklit, Demokrit, Platon, Zenon,' Descartes, Spinoza, Locke, Hume, Leibnitz in Kant. Le Sokrat se je, poročil, a je ta svoj korak tudi drago plačal.« Ko ga je nato neka dama vprašala, da naj odloči, kdo ;e običajno bolj pameten, moški ali ženske, je Schopenhauer odgovoril: »Ženske, kajti one poroče moške, moški pa - ženske.« * # K znanemu kirurgu Neumannu je prišla nekoč lepa, mlada dama, ki je imela na znanem delu telesa čvor. Neumann »e vzel takoj nož v roke in izjavil, da bo moral izvršiti malo operacijo. »Za božjo voljo,« je vzkliknila dama, »ali se bo to pozneje videlo?« »To bo čisto od Vas odvisno,« je mirno odgovoril zdravnik. ❖ »(« Gesenius je bil eden najboljših poznavalcev hebrejske literature. Nekoč je Prišla k njemu neka dama in ga je vprašala, zakaj so pač angelji. ko so se prikazali očetu Jakobu, hodili po nebeški lestvi gori in doli, namesto da bi letali, ker so vendar imeli peroti. Učenjak je jedrnato odgovoril: »O tem vprašanju res še nisem razmišljal. Naj-brže pa so se takrat lovili.« Nesmrtni koepeniški stotnik V Koelnu je bila izvršena nenavadno spretno izvedena železniška tatvina. V poštnem vozu medKoelnom in Bonnom vozečega potniškega vlaka je bilo vlomljeno v blagajno in pobrana vsa imovina. Tat je šel na sledeči način na delo: Poštni uradnik, ki je sprem .a! denarno po-šiljatev, je bil v dozdevno zelo važni stvari telefonično poklican domov. Njegovo službo je prevzel neki drug uradni« ki se je izkaza! s prpvVno kolkova-no in podpisano izkaznico oblasti. Na končni postaji pa so ugotovdi. da je poštni uradnik izginil brez sledu z denarjem in odnesel s seboj tudi vsa vrednostna pisma. Drugi poštni uradnik je bil namreč tat, ki je na dosedaj še nepojasnjen način prišel do pravilno o-premljene legitimacije in tudi železničarske uniforme. Nasi psi so te dni priredili protestni shod na te-nis-igrišču. Sklical ga je dakelj Jakec iz Tomšičeve 4, vodil pa je zborovanje D...kov boksar iz Gosposke ulice. Govorjenje je bilo nekam nejasno, ker so vsi zborovalci nosili nagobčnike; toliko pa se je vendar le dalo razbrati s po močjo gestikulacij, da s tako strogo kon-tumacijo, kakor so ji v zadnjem času pod vrženi mariborski psi, nobeden ni zadovoljen. »Zakaj je pravzaprav odrejen strog zapor,« je vpil neki dobro rejen mladenič na gospoda predsednika. »Kdo je zopet zakrivil, tako nerodnost, da smo zdaj vsi kaznovani? Sem ž njim, da ga na sončni prah raztrgamo!« Predsednik odgovarja: »To je ravno, da nihče ne ve natanko, kaj se je zgodilo in kje. Iz gospodarjevega pogovora sem mogel le toliko dognati, da je neka komaj doraščajoča frklja meni nič tebi nič izginila od doma in zbežala z Gam žarjevim mulcem, mi pa moramo zdaj zaradi nje nositi nagobčnike, ker je bil spočetka upravičen sum, da je osteklela. Zdaj vemo, da osteklela ni, pač pa znorela. Je pač križ z mladino, kaj hoče' mo?« »To je škandal, sramota, kje je pravica, kaj nas brigajo grehi drugih; taki in enaki klici letijo vse križem po zraku, predsednik pa skomiga z rameni in pravi: »Pravica, da, kdo pa je slišal, da imamo psi kako pravico?« »Res je, res, psi nimamo nobene pravice.« Med tem pa se je znana psična lepotica začela tožiti preiskušeni teti, ki je rr.ela pet čvrstih kujonov zraven sebe: »Veste, teta, strašno nerodno mi je biti vedno na vrvi; posebno še, ker moram zmiraj v moškem spremstvu na cesto. Niti najpotrebnejših stvari ne morem opraviti, da me ne bi zasmehljivo gledal od strani. Tako nerodno mi je včasih, da mu ne morem v oči pogledati, ^es je pes, vsak vogel mu je dobro do-šel, ampak me! Kaj naj počnemo me na vogalu?« Teta resno prikima z repom in pravi: »To je strašno. Poglej tam moje telebane, čisto nesrečni so, beseda nič ne zaleže, z nosovi ves ljubi dan rijejo zemljo, da imajo že vse odrte in krvave, čaj meniš, ali bo to še dolgo trajalo?« To vprašanje pograbi star jezičen volčjak, ki je predlagal, da naj nese kak »policijski«, ki še najbolj pozna človeka in njegove manire, dotičnemu gospodu, ci je vso to nesrečo povzročil med pasjim zarodom, potem pa pozabil na datum, kako staro pratiko, da bo videl, ko-iko dni je v šestih tednih in kmalu omilil te drakonske odredbe. Ta predlog je bil soglasno sprejet in ga^ ima oni strogi gospod že v rokah, za »Večernik« pa je to pomenljivo zborovanje spisal Arnuš. ^onec ameriške prohibicije? Republikanskemu kongresu v New-yorku bo predložena resolucija, ki priporoča ukinitev prohibicije. Republikanska stranka obljublja povodom volitev novega guvernerja države Newyork, da bo dozdajni amandman s prohibicijo zamenjala z amandmanoin, po katerem bo vsaka zvezna država imela pravico, da zabrani ali dovoli prodajo alkohola. Pač pa je resolucija odločno proti zopetni o-tvoritvi barov (točilnic alkohola). Reklama na grobouih Na pokopališču v Ohiu v Zedinjenih c ržavah je videti številne nagrobne carnne, ki jih uporabljajo dobičkaželjni lastniki tvrdk za reklamne namene. Rodbina pokopanega dobi zato bogaio podporo in vsi so zadovoljni. Na nekem spomeniku je sledeči napis: »Tu počiva Any awkins. Umrla je od same žalosti, ker je izgubila svojo lepoto. Ni namreč vedela, da si mora vsak večer namazati obraz v Cartesovo kremo, ki se dobi v vsaki drogeriji in lekarni.« Na nekem drugem spomeniku pa se čita: »Tu spi ečno spanje Joe Baustamrri. Smrt ga ie iztrgala tvrdki Chepp, kjer se v največje adovoljstvo vseh strank prav poceni prodajajo sardine in razno blago.« Ustanovitev sokolske kmečke čete v Črešnjevcu. V nedeljo je agilno sokolsko društvo v Slov. Bistrici ustanovilo drugo kmečko četo. Prvo je ustanovilo v Tinju na Pohorju, drugo v Črešnjevcu. Pred gostilno Visočnik so domačini planirali pod vodstvom g. učitelja Zmago Kristana iz Slov. Bistrice prostor, na katerem so nastopili vsi oddelki Sokola iz Sl. Bistrice. Nastopila je moška deca pod vodstvom učitelja g. Metlike z lepimi vajami s palicami, ženska deca z loki, nato pa gojenke s krasnimi vajami pod vodstvom Vere Vodenikove. Splošno zadovoljstvo so izvale vaje selskih čet, katere je vodil br. Z. Kopač. Ljudje so z zanimanjem sle dili harmoničnim vajam. Članice so končale svoje beograjske vaje pod burnim aplavzom. Najlepši del nastopa pa je bil gotovo nastop članov s prostimi vajami in na orodju. Vaje, ki so jih izvajali na drogu in 1 radiji člani, posebno Kopač in Pavlič, so ljudi tako navdušile, da aplavza ni hotelo biti konec. Naše kmečko ljudstvo pa je pokazalo, da ima zmisel za telovadbo in Sokolstvo. Odobravanje je žela tudi sestra Karla Hudritzova, ki je nastopila z žensko deco, ki je ob zvokih klavirja zaplesala kolo. Konec nastopa je tvoril nastop članov iz Hoč in Slov. Bistrice v odbojki. Po nastopu se je mno-gobrojnemu obisku kmetsko ljudstvo in tudi drugih, posebno pa PragerčanOv, ki jih je prišlo 72, zahvalil starosto slovenjebistriškega Sokola, brat d._ Josip Pučnik,. ter razložil pomen Sokolstva. Nastopu je sledila ljudska veselica v gostilni Visočnik. Vsem, ki so pripomogli k lepi prireditvi, najiskrenejša hvala, posebna pa načelniku Sokola v Slov. Bistrici bratu Zmagoslavu Kristanu, ki je s svojo izredno agilnostjo in požrtvovalnostjo pripomogel k ustanovitvi čete. Zdravo! Šport v . . . . i. * / a •' ■ -; Zaključna dirka »Peruna«. V nedeljo se je vršila ob veliki udeležbi občinstva zaključna dirka »Peruna«, ki se je iz skromnih začetkov povspel do najodličnejše kolesarske družine v državi. Na Vodnikovem trgu je startak>26 dirkačev, kar je za letos največje števi-o. — Na progi Maribor - Marenberg in nazaj (60 km) je zmagal Štefan Rozman v času 1 ure 59 minut ter je prišel na cilj 13 minut prej kot njegovTiajresnejši kon curent Ivan Vesenjak, ki je prišel drugi na cilj v 2 urah in 12 minutah. — Tretji je dospel na cilj Drago Cotič v 2 urah 12 minutah in 10 sekundah. — Med juniorji je bila zelo obupna borba. Imeli so dvojno progo Maribor - Fala (30 km). Kot prvi je dospel na cilj mnogo obetajoči Brunon Faninger v času 57 minut in 20 sekund, drugi je bil Kranjc Marijan v času 57 minut in 21 sekund; tretji Stanko Štruclin pa je sledil 2 sekundi za prvima. Po dirki se je vršila v klubovih prostorih restavracije »Maribor« animirana zabava z razdelitvijo odlikovanj. Jugosl. lahkoatletska reprezentanca na balkanski olimpijadi. Ker je ministrstvo zunanjih poslov o-dobrilo JLAS subvencijo, odpotujejo danes sledeči lahkoatleti na balkansko olimpijado, ki se bo vršila v Atenah od 4.-6. oktobra: Madjarevič, Predanič, Skok, Miokovič, Spahič, Buratovič, dr. Narančič,-Manojlovič, Pavlovič, Gašpar, tlelebrant, Tončič, Tučan, Rittig, Jam-nički, Ferkovič, Schreiber, Messner, Thaller, Kallay, Banščak, Žorga in Traensperger. Drugo kolo prvnstvenih tekem. V nedeljo dne 5. oktobra se odigra drugo kolo prvenstvenih tekem in sicer se srečata na igrišču ISSK Maribora: SK Železničar in ISSK Maribor. Tekma se bo vršila ob 15.30 in bo sodil g. Viler iz Zagreba. Mariborski smučarski klub. Jutri v sredo dne 1. okt. ob 20. odbo« rova seja v hotelu »Orel«. Tajnik. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži & Din 10(1, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r. z. z o. z. v Maribora. V P C F f? iv T K 'V M a r I b' o r u, 'dne 30. IX. 19301 K. M« Capak - Chod* Jindri Roman. — h češčine praval dr. Fran Bradač, u Tiho kakor v grobu... — Seveda je med nami dvoje vrat in Mr. in Mrs Pawak se bosta brez dvoma poravnavala po angleških manirah, ki izključujejo hrup in teatralnost, že zavoljo Jifine, ki pri tem prizoru med njima gotovo niti besede ne razume. Pa Jindra st. je vendar ne le novoporočenec in ljubček, ampak tudi oče in glej! Jindra ml. ne le da ni čul od njega niti vzdiha, s katerim bi izrazil, da vidi sina zopet prvič, ampak tudi sedaj, in doslej mu menda že skoro cela ura brani, da ne bi prihitel in se vrgel sinu okoli vrata. Toda čuj! To je bil vendar vzklik pravega očetovstva, ki je zazvenel sem k njemu čez hodnik! Steklena vrata očetove sobe so se hrupno odprta, da bi prepustila vzklik, »Henry! Henry!« »Ne! Ne! Ne hodite!« se je oglasila sestra Edith in vrata so se zopet zaprla. Kar je živ, še ni slišal Jindra mlajši starejšega, da bi bil zavekal, tako bolestno in globoko, toda prišel pa ni, zabranila mu je to morda res močna žena, a vendar le žena... Seveda, priznati je treba, če so v življenju moža primeri, v katerih je strahopetnost ne morda samo razumljiva in opravičljiva, ampak v katerih bi bilo junaštvo naravnost razburljivo presenečenje, da je bil tak ravno očetov primer. Toda oče ga je vendar klical, in moral bi torej priti sin! In tu je Jindra osupnil in uvidel, da tudi on ni zmožen, da bi se ojunačil in objel očeta; in Jindra je vendar pred očetom brez vsake krivde! Znova je slišal Jindra, da so se odprla vrata očetove sobe, to pot na lahko, žensko! To prihaja sestra Edith v ulogi posredovalke. Toda temperament te spokornice, čeprav vselej nezmotljivo ugane ugodne trenutke, ni tak, da bi tako dolgo stala za vrati... Cisto prav slutil, da ji bo moral sam odpreti; slepec je vstal in storil tako. »Jindra!« je dahnilo nanj s šepetom v dokaz, da zveni blazno ne le krik, ampak tudi šepet. Bliskovito se je Jindra odločil za taktiko, ki jo je treba uporabiti vpričo tega obiska. »Blagovolite dalje, gospodična Menotova!« je rekel vljudno. »Jindra!« je dahnilo vdrugič tako, da m bilo niti treba pristaviti: »Za Boga usmiljenega!« To je zvenelo že v tej edini besedi. Toda Jindra je sklenil, da noče poznati niti človeškega usmiljenja. »Kar dalje, dalje!« je ponavljal še vljudneje, kajti 'Jifina je stala na pragu. Slednjič je vstopila in stopala tako tesno okoli njega, da je čutil vlago in vonj njenega telesa, toda vse drugače nego letošnje poletje na vrhu na Braniku. Tokrat je bil to duh razklanega ženskega cveta, ki ga je takrat izsesaval z nosnicami in vsemi porami svojega telesa s heroičnim premagovanjem samega sebe, da bi ga sam ne razklal, »Blagovolite sesti, gospodična Jifina!« je nadaljeval Jindra namenoma obredno, kajti njegov namen je bil, da ji vzame vse orožje, ki ga je s seboj prinesla. Sedla je torej. »Ne morem se vam dobrikati, gospodična Jifina, da ste videti zdrava in čila,« je nadaljeval Jindra skoro porogljivo, »proč je vaša rdečica, ki ste jo nosila; na njeno mesto je stopila bledost, ki vam ne pristoji — žalibog! — Oprostite, da sem tako negalanten!« Čul je, kako so počili sklepi njenih prstov, morda jih stiska, proseč usmiljenja. »Imate žalostne oči in pod to žalostjo modri oblo-čki. Vaše gladko belo čelo, gospodična Jifina, ki ste ga tako skrbno varovala pred solnčno pripeko, je zdaj po celi svoji širini... batikovano s temno rujavim, ostro zarisanim madežem; to je diadem, ki je navadno ponos mladih gospa, seveda le za intimne kroge; za druge pa je lepo zapudrano...« Jindra je s svojo trditvijo poizvedoval. Z napetostjo je pričakoval, kako bo prenesla ta strašni udarec, s katerim je že pred bojem razdrobil ščit, pod katerim mu prinaša svojo krivdo. 2e je slišal začetek: »H—h—h,« je napravila Jifina, potem pa je zavriskala. »Jindra, A — ti... gospod doktor, vi vidite, torej ni to tako grozno, kakor je vaša strežnica prestrašila gospoda očeta. Ah, moj Bog, kako sem vesela, naj tudi na meni vidite, kar vidite, samo do vidite.» Stala je tesno pri njem. »Ničesar ne vidim,« je mrko rekel slepec, »samo prav sem uganil.« »Kako to? Kako to? To menda ni niti mogoče?« je vprašala jokaje. Brez besede se je prijel za trepalnice, izpod veke je padlo steklo na tla; jezijo ga je iskal z nogo, ga našel in strl. —Emfatični ekstatik! — je kričalo v njem, toda kljub temu je strgal tudi obvezo z druge prazne očesne jamice. '•Jezus!« je zakriknila hrapavo Jifina in pokrila z dla’ i Jindrovi očni jamici. »Jezus — Jezus — Jezus!« je ponavljala strašno hitro in potem je odločno in naglo odkrila, česar sprva ni hotela videti in takoj nato je div je, strastno poljubljala Jindrov obraz. Poljubi so bili tako silni, nenasitni in so se tako hitro za seboj vrstili, da so se izlili takorekoč v edinega in pri tem ni bilo mesta na njegovem obrazu, kamor bi ga ne bila poljubila. Njene roke, ki jih je zjeklil drog zajemalnega vedra, so objemale njegov vrat tako trdno, da se je kar dušil v trdem objemu njenih grudi; vrela lava njenega gorečega ognjenika je vnela v njem nekaj kot občutek še nikdar poskušenega razkošja ki bi se bilo neizrekljivo in neizmerno razrastlo, da ga ni takoj prvi hip V sebi zadušil. Jindra se je močno vzpel in poskusil odriniti Jiri-no, toda ta se mu je uprla z nepričakovano silo, tako da se ji je posrečil še en poljub, a potem je bil konec njenemu nasilnemu dobrikanju; Jindra jo je prijel za brado in tako izvil njene ustne od sebe. česar Jindra ni mogel vzdržati, to niso bili toliko Jifinini poljubi, kakor vonj njenega telesa, ki se ga je nabral v polni meri, preden se je izvil iz njenega objema in se končno oddahnil. Dišala mu je po detetu. Zapestje ga je peklo od njenih besnih nohtov. Vstal je in stopil k oknu, skozi katero se je tako zagledal, kakor da bi videl. In res je videl in sicer takorekoČ otipno, videl sliko, nad katero je zasanjal onega deževnega dopoldne: telefonska žica, po kateri drčč biserne kapljice, ki druga drugo love in pijo. To je bilo tisto jutro, ko je poslednjič mikrosko-piral — kadarkoli malo močneje stopi, začuje čisto nežen cink tube svojega dragocenega mikroskopa ob stekleni, malo nizki poklopec. Lej, dve ljubici, znanost in Jifina, obema se mo« ra odreči zaradi železne nujnosti. Uboga filozofka je bila naslonjena na mizo I® bridko plakala... Prav po tiho, zavedajoča se svoje krivde. Jindra se je končno vrnil od okna in sedel takOi da je bila med njima cela dolžina mize. »Nekaj vam povem, gospodična Jifina!« je začel vljudno govoriti. »Predvsem nehajte jokati. Lahko bi vam sicer rekel: Hči jeruzalemska, ne jokaj nad me* noj, ampak nad seboj in nad sinom svojim, kajti upam, da bo sinček. Pa pravim vam, ne jokajte sploh nič več, ako se naj pametno pogovoriva.« Jok je res prenehal, še preden je izgovoril do konca — sinček je primerno učinkoval. »Vi, vi, gospod doktor, se morete še posmehovati?« se je razburila Jifina, »občudujem vašo du* ševno silo.« »Oprostite!« je Jindra prekinil Jifino, »duševno sila je zame sploh v tem trenutku pa še posebno ne* kaj jako koristnega in potrebnega. Vi bi ne verjelt kako dolgo in kako težko sem zbiral duševno silo* potrebno za svidenje s Prago in zlasti z vami. Se* veda nisem slutil, da bo svidenje z vami dvojno, ehfl jako lahko, kakor je bilo pred pol ure, in tole drugO' malo težje. Prvo — se mi zdi — je učinilo .,. da s° vse nadalnje besede med nama odveč; toda ker je pd' šlo še do drugega, moram nujno sklepati, da mi itfl** te še... nekaj reči in čeje to tako ... upam, da da... bo to prav kratko«. 00 Čedno sobo oddam boljšemu gospodu. Kamniška cesta 24. 2780 Lepo opremljeno sobo v centru mesta išče boljši gospod. Ponudbe pod »Boljša soba« na upravo »Vpčernika«. 2781 Razna knllgoveška deje dobro, hitro in oeneno prevzeme papirnica - knjigoveznica Novak, Gosposka ulica 9. Na zalogi tudi knjjgo-veške potrebščine. št. XXXV. Sprejmem učenca za klobučarsko obrt. Kvas, Aleksandrova cesta 32. 2783 Opremljeno sobo, čisto s posebnim vbodom in električno lučjo oddam. Magdalenska ulica 50. 2784 Gospodično ali dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. Mesečno Din 600. Naslov v upravi liste, 2785 Prodani stare zelo dobre vinske sode. Velikost 300 do 700 litrov. Hotel Orel. , 2786 Otroški voziček ceneno prodam. Preradovlčeva ul. 12. 2789 Popravila damskih klobukov iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11. 2737 Dvo- do trisobno stanovanje s kopalnico. v solnčni legi, išče zakonski par brez otrok s 1. novembrom. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernika«. 3010 Dva gospoda ali dijaka sprejmem takoj na stanovanje in hrano. Tattenbachova ul. 2/II levo. 2774 Oddam takoj lepo sobo. Ob železnici 8, vrata 7. 2788 Gramofone nooravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor. Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Co-lumbia« in gramofonskih plošč. 602 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Novo bučno olje od letošnje žetve priporoča tovarna bučnega olja I. Hochmilller, Taborska ulica 76. 2752 Opravilna številka: E IX 2598/30 Dražbeni oklic! Dne 5. novembra 1930 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Pobrežje vi. štev, 5$ Cenilna vrednost: Din 6.255’—. Najmanjši ponudek: Din 4.170’—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ** je nabit na uradni tdeski sodišča v Mariboru. m Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX« dne 12. seotembra 1930. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da prevzamem 1. oktobra 2771 kavarno In restavracijo „PROMENADAM v Krčevini Tomšičev drevored v lastno režijo. Nabavil sem si najboljša vina prvovrstnih kleti, katera bom točil liter po Dip 10.—, 12.—, 14.— in 16.—. Zagotavljam vlludno in točno postrežbo s prvovrstnimi Jedili, likerji, kavo itd. Priporočam se cenjenemu občinstvu, vsem dosedanjim gostom, znancem ir prijateljem, za prijazen obisk. —■ Z odličnim spoštovanjem IVAN MAHAJNC. Štajerska sadjarska zadruoa v Mariboru Miklošičeva ulica štev. 3 kupujejabolka vsake množine, vse vrste namiznih ln preš-nih jabolk, plačuje najvišje dnevne cene in in prevkema blago vsaki dan v Miklošičevi 2 Podpisana opozarjam, da msc& plačnica za dolgove ali posojilo, ka“ terc bi naredil moj mož Rudolf S«133* Cilka Šum Zahtevajte oovsod »Veternik fedajt Konzorcij »Jutra« v ljubljeni; predstavnik izdajatelja ln urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.