Neodvisen oo!it>?en list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
.Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—.
Skrinjica naše sramote.
Kadar je v predvojnih časih klicala volivna dolžnost naprednjaka na volišče, tedaj so mu zažarele oči in ponos je odseval iz njegovega pogleda, ker »e je zavedal, da bo glasoval za poštenje in pravico, za svojo narodno in človeško svobodo, ko bo volil kandidata svojo stranke — svoje čiste in neomadeževane napredne stranke.
0-e pa pogledate danes takozvane-ga naprednjaka, pristaša »nacionalnega«; bloka, tedaj vidite, kako je zlomljen njegov pogled, kako je poteptan njegov ponos, ker zaveda se, da gre na volišče, da na povelje svojih gospodarjev glasuje v skrinjico, o kateri mu pravi srce, da je — skrinjica njegove iu narodne sramote.
Samo ta kontrast prevdaritel Tudi pod ugrozo bajonetov je šel včasih naprednjak na volišče, da s svojim glasom pripomore pravici in resnici do zmage — danes pa stopa pristaš nacionalnega« bloka v senci bajonetov na volišče, da zmaga krivica in da za triumf ira nasilje.
Ni pa kriv naprednjak, da se je izvršila ta katastrofalna razlika, temveč lega so krivi voditelji »nacionalnega bloka«, ki so se izneverili vsem idealom napredne misli in končno zavlekli s seboj v blato egoizma še stare in čisto naprednjake.
Zakaj voditelj je tisti, ki daje masi polet in ko ugasne v njem ogenj Svetega navdušenja, tedaj je ugasnil pri vseh.
Voditelj je na najvišjem mestu, on kaže cilj vsem drugim, kadar pa se upre pogled voditelja navzdol, tedaj padejo pogledi vseh.
Kakšni možje so bili nekoč naši voditelji! V kak ponos so nam bili vsi! Z gindovanjem so se iz revne kmečke hiše prebili do učenosti, brez sredstev so stopili v boj in kljub pritisku Avstrije, vkljub vsem šikanam nasilnikov so zmagali vsled sile svojega navdušenja in ognja svoje volje. Naj jih je narodni nasprotnik še tako sovražil, pred njihovo značajnostjo se je moral pokloniti in ves narod je pridobil na ugledu, ker si je pridobil ugled njegov voditelj.
In ugled si jo moral pridobiti, ker je bil vedno na braniku prvaice, ker ga je krivica vedno našla med svojimi neizprosnimi nasprotniki.
Samo spomnite se na ustavne boje, ki eo jih izvojevali voditelji naprednjakov. Ni bila avstrijska ustava slovenski ideal, toda porojena v burnih časih leta 1848. je bila delo liberalcev, ki so za svobodo državljanov umirali na barikadah. Državljanska svoboda je bila izhodišče naše nacionalne »vobode in zato so bili ustavni boji n vod v našo nacionalno svobodo.
l’a poglejte danes, kako ščitijo voditelji nacionalnega« bloka državljanske svoboščine 1 Najprej so poteptali parlamentarni princip, prvo in najvišjo pravico naroda. Nato so začeli gaziti pravice posameznikov. Tiskovno rvobodo, za katero so se nekoč Levstik. Vilhar, Alešovec In drugi borili naravnost n senzacionalno spretnostjo in neustrašenostjo, so odpravili in policija se pesi njihovo patronanco •postavlja sodišču po robu.
Svobodo govora, ki je dala Slovencem ponosne čase taborov, ao danes odpravili- Da, prišli smo tako daleč,
da ne sme govoriti v boju za Jugoslavijo osiveli učenjak, kakor je Boža Markovič. Niti gosta se ne spoštuje več!
Svoboda združevanja je organizirala naš narod in brez nje bi ostali večno v popolni gospodarski odvisnosti od tujca. Tudi ta svoboda je odpravljena in velja le za sluge mogotcev.
'1 udi v najbolj reakcionarni Avstriji je bil naš uradnik pred nasilno upokojitvijo siguren, samo če se je strogo ravnal po zakonu, pa najsi je bil še tako zaveden Slovenec. Bil je premeščen vsled svoje zavednosti pesnik Kesman na Tirolsko, moral je oditi Majster v Galicijo, razgnali so znano koroško omizje želez, uradnikov na vse strani, toda upokojen ni bil nihče. V Mariboru pa je bil upokojen veliki župan, da omenjamo samo en slučaj, ki je bil izvrstno kvalificiran, ki je bil zaveden pristaš in celo član vladne stranke, ki pa se ni hotel ponižati do tega, da bi iz strankarskih ozirov teptal zakon! In to delajo oni, ki pravijo, da so predstavniki svobodne Jugoslavije, ki hočejo veljati kot zaščitniki uradništva!
Kakor s cunjami tako postopajo danes z uradništvom! Najbolj protipo-stavna dejanja jim ukazujejo, na shodih morajo delati štafažo in uradni prostori so naravnost pretvorjeni v reklamne pisarne kandidatov. In pri vsem tem ne izplačajo uradnikom niti tega, kar jim postava daje in mesece in mesece čakajo uradniške rodbine že zaman na izplačilo razlik.
Kje bi bil naš narod, da nam ni dala liberalna doba neodvisnost sodišči Pred neodvisnim sodnikom se je ustavil vsak teror, pred neodvisnim sodiščem je našel tudi Slovenec svojo zaščito. Danes pa skušajo voditelji »nacionalnega- bloka to neodvisnost porušiti, da bi padla zadnja bariora za njih nasilja. Toda slava bogu, še ima-nio mi zakonu zveste sodnike in zato se je morala ta najbolj žalostna nakana klavrno ponesrečiti.
Kdorkoli je zašel kdaj v tuji svet, vsakdo ve, da ni po nobeni stvari Slovenec tako slovel kot po svoji pregovorni zvestobi. Ni kraja v Slov., kjer bi bil kdo bolj zaničevan, kakor tisti, ki ne drži besede. Samo voditeljem sedanjega nacionalnega* bloka pa gre ta Čast, da so to najsvetejšo svetinjo slovenske časti oskrunili in da so prelomili častno besedo, ki so jo podkrepili s svojim podpisom. Besedo-lomstvo so uvedli v slovensko politike voditelji »nacionalnega« bloka in s tem žigom na Čelu hočejo biti voditelji naroda!
In njihova sramotna agitacija! Ne govore več ljudem, da je treba za narod žrtvovati vse, da je delo za narod ono mijvišje, ki oplemeni človeka. Ne! Danes govore ti voditelji z navzdol uprtimi očmi, da je glavno mi; lost mogotcev, da mora narod živeti od miloščine, no pa terjati svojo pravice! Hlapci so postali voditelji nacionalnega« bloka in iz tega jo vse zlo.
In ali se.še spominjate, kako so se nekoč borili napredni voditelji za avtonomijo Ljubljane? Ali ste že pozabili historičnih bojev za avtonomijo Ljubljano po septemberskih dogodkih. Sodanji voditelji »nacionalnega
Jovanovič priznava Mačka kot skupščinskega
podpredsednika.
Beograd, 6. februarja. Predsednik skupščine g. Jovanovič je odredil, da se imajo dr. Mačku kot podpredsedniku narodne skupščine izplačati dnevnice za januar in februar. Na ta
način je Jovanovič priznal, da je dr. Maček interniran kot podpredsednik skupščine, dasi ga ščiti poslanska imuniteta.
Priprave vlade.
VOLITVE SE ŽE
Beograd, 6. februarja, klub je dobil brzojav Mitroviče, da je veliki voljno zadržal dekrete volilnih odborov in da glavarji izdali nalog, da skrinjic na dan volitev
DELAJO.
, Demokratski iz Sremske župan samo-preusednikov so srezki pose vsi čuvarji zapro.
TELEFONSKI IN TELEGRAFSKI PROMET BO USTAVLJEN.
Beograd, 6. februarja. Z merodajne strani doznavajo politični krogi,
da je minister pošte izdal naredbo, da se imajo od sobote zvečer do pon-deljka zjutraj ustaviti vse telefonske , in telegrafske zveze v državi.
VSE ČUVARJE SKRINJIC BODO ZAPRLI.
Beograd, 6. februarja. G. Ljuba Davidovič je dobil z več merodajnih strani poročila, da so srezki poglavarji po najvišji odredbi odredili občinskim komisarjem, da morajo v soboto in nedeljo zapreti vse čuvarje opozicijskih skrinjic.
Sodišče zopet razveljavilo internacijo dr. Mačka.
Zagreb, 6. februarja, Sinoči je imel senat sodnega stola v Zagrebu sejo glede internacije dr. Mačka in tovarišev. V odloku se najprej citira reše-nje stola sedmerice o predmetu pritožbe dr. Mačka in njegovih tovarišev proti odloku policije v pogledu njih internacijo. Stol sedmorice je namreč potrdil, da je nastal spor glede kompetence med sodno in upravno oblastjo. Sodni stol jo sklenil, da se povodom pritožbe dr. Mačka hi njegovih tovarišev odlok policije ukine in da
se morajo interniranci spustiti na
svobodo.
VELIKI ŽUPAN PA INTERNACIJO POTRJUJE Zagreb, (>. februarja. Včeraj je policija dr. Mačku in njegovim interniranim tovarišem dostavila odlok velikega župana zagrebške oblasti, s katerim se potrjuje internacija dr. Mačka in tovarišev in se ti pozivajo, da se v roku 14 dni rednim potom pritožijo.
Poslanik, ki grozi davkoplačevalcem.
Sarajevo, 6. februarja. Včeraj je | mijastimi kroglicami, marveč z jekle-imel dr. Spalajkovič skupščino, ki je | nimi: Ce je ne boste branili volilci z bila dobro obiskana. Dr. Spalajkovič j gumijastimi kroglicami, jo bomo bra-je izjavil, da država ni stvorjena z gu- i nili mi z jeklenimi.
DR. SEKULIČ BO OZDRAVEL.
Beograd, 6. februarja. Socialistični poslanec dr. Sekulič je izven nevarnosti, njegovo zdravjo se boljša. Gotovo pa mu bodo morali amputirati roko, ki si jo je poškodoval radi udarcev, zadobljenih <xl pristašev režima.
DR. DRINKOVIC PRI KRALJU.
Beograd, 6. februarja. Minister brez portfelja dr. Mate Drinkovič je bil včeraj od 18. do 19.30 v avdijenci pri kralju. Razpravljala sta izključno o političnih prilikah v preČanskih kra-! jih.
bloka« pa se norčujejo celo iz avtonomije občin in z gerenti preplavljajo Slovenijo!
In ali naj vam govorimo o’njihovem delu proti svobodi vseučilišč? 0 njihovem kupovanju cluš potom štipendij?
Ali celo o njihovih aferah, ki so osramotile slovensko ime in oropale slovenski narod za milijone In milijone premoženja? Ali naj vas opominjamo na vso njihovo nezmožnost v socialni zakonodaji? Ali naj vas kličemo n aMiklošičevo cesto, da si ogledate v stavbi ambulatorija njihovo nesposobnost in natura?
Naj bo dovolj teh njihovih umazanosti in nezmožnosti! Naj bo dovolj naštevanja njihovih grehov! Vsaj ga ni med nami človeka, ki ne bi posledice vsaj enega od njih čutil na lastni koži!
In kljub vsemu temu, hočejo biti predstavniki napredne misli.
Bratje! V znaku napredne misli je napredoval slovenski narod, pod njenim praporom je šel od zmage do zmage! Danes jo ta zmagoslavna pot ustavljena, ker so voditelji »nacionalnega« bloka« napredno misel do kosti kompromitirali.
Toda konec mora biti tega kompromitiranja in čista ter neomadeževana ko nekdaj mora zavladati napredna misel in zato Slovenci:
dne 8. februarja niti ene kroglice v skrinjico »nacionalnega bloka«, ker ta skrinjica je
skrinjica naše sramote i
To sramoto mora 8. februar izbrisati in zato vsi v boj za svobodo tn poštenje!
Ne taje!
Včeraj smo objavili senzacionalna odkritja »Slovenca«, kako so mladini plačali denunciante, ki so deuunci-raii jadransko banko — italijanskim obiastvom.
bilo je to narodno izdajstvo najgrše vrste in vsak poštenjak se mora naravnost zgražati nad propalostjo takih ljudi.
Obdolžitve »Slovenca ; so tako težke in tako konkretne, da smo bili globoko uverjeni, da bo »Jutro;; odločno zavrnilo »Slovenčeva« odkritja in dokazalo, da so ta odkritja neresnična. Najmanj pa, kar je pričakoval prav vsak poštenjak, je bilo, da bodo napredni vložili tožbo proti »Slovencu«, ki je odločno povdaril, da prevzame vso odgovornost.
Ničesar od tega pa se ni zgodilo, temveč včerajšnje »Jutro« pravi samo to, da politični ljudje s to bankarsko zadevo niso imeli ničesar opraviti. In - prav jezuitsko zofistiko se hoče zgražati »Jutro«, češ da je »Slovenec« mnenja, da ni zločinec kaznjiv, temveč tisti, ki zločinca prijavi državnemu pravdniku.
Ta ciničen pregovor je vreden inla-dinske morale toda javnosti ne bo j prepričal. Ker nihče se ne zgraža nad tem, če je izročen zločinec sodišču. Javnost se zgraža samo nad tem, da so mladinski gospodje plačevali de-nunciantom sto in stotisoče dinarjev samo zato, da so denuncirali. Kje na svetu pa* ste še slišali, da se plačuje tako bogato tistega, ki prijavi zločinca! Kadar se plačuje take svote, potem je dokazan lasten interes, ki je zvezan z denunciacijo.
In ta interes je bil Jadransko banko ubiti in požeti njene kapltalijel Pa še nekaj je treba povdariti. V
Jadranski banki jo imelo uloženih naših Primorcev par milijonov lir vlog n Jadranska banka je bila tedaj, ko so jo mladinski plačanci denuncirali italijanskim obiastvom, da je oškodovala italijanski erar. čisto slovenska bauka! Ud mladinske denun-ciacije dalje je začela tržaška Jadranska banka hirati, tedaj je bil storjen oni usodepolui korak, vsled katerega so izgubili naši Primorci na milijone premoženja.
Zato je bila mladinska, samo iz maščevalnosti in egoističnih motivov porojena deaucijaeija, najgrše narodno izdajalstvo, ki mladinsko kliko za vedno diskvalificira za javno življenje.
Nikar ne mislite gospodje mladini, da se boste sedaj rešili s cinično igro vloge moralistov. Naj bi se zagrešilo v tržaški Jadranski banki karkoli, zaveden Slovenec se ne bi nikdar mogel ponižati do tega, da bi ovajal slovenski zavod Italijanom.
In se v resnici tudi ni noben Slovenec našel! Šele potem, ko ste vi ciemoralizirali posameznike z visokimi vsotami, šele potem, ko ste za Ju-deževe srebrnike kupili ljudi, šele potem ste mogli denuncijacijo izvršiti!
In s pečatom tega narodnega izdajstva na čelu, pred vso javnostjo osramočeni kot ljudje, ki zavajajo druge /a visok denar v denunciantstvo, ti ljudje si upajo predstavljati sebe kot zastopnike narodne in napredne misli!
Z obraza vam je vržena sedaj krinka in javnost vidi vas v vsej vaši umazani goloti in zato bo 8. februar za vas dan tako groznega obračuna, da boste
doigrali za vedno.
Tn narod se bo tedaj oddahnil in poštenje bo zopet zavladalo!
Argument hlapcev.
S posebno vztrajnostjo razlagajo žerjavovci, da je treba voliti »nacionalni blok« vsled tega, ker ima vso vladno oblast v rokah in ker bo nekaj doeegel za svoje volilce samo tisti poslanec, ki je v dobrih odnošajih s sedanjimi mogotci.
Je to argument, ki je dostojen in vreden samo sužnjev. Svoboden narod pa ta argument hlapcev s studom odklanja, ker ne zahteva od nikogar miloščine, temveč terja samo svoje pravice.
Samo zakon ima vladati in sicer zakon, pred katerim so vsi enaki. To je osnovna zahteva demokracije in na tej zahtevi vztraja vsak narod, ki je vreden svobode.
Žalostna resnica je, da je to načelo pri nas danes poteptano in da se ne deli pravica po zakonu, temveč po samovolji mogotcev. Je res, da ostane danes nekaznovan tudi zločinec, če je v dobrih odnošajih z mogotci in je dalje res, da se ne vpraša, če je zahteva volivcev utemeljena, temveč kateri stranki pripadajo. In je dalje res, da doseže pristaš vladnih strank tudi protizakonite stvari, dočim opoziclo-nalec nq dobi niti tega, kar mu zakon Izrecno dovoljuje.
To je ravno tisto zlo, ki tlači danes Jugoslavijo in svoboden državljan bo dejal, da je treba to zlo odpraviti, pa naj bi bil v ta namen potreben še tako težaven boj, dočim bo slabič in suženj po duši uklonil svoj tilnik in postal
Naprednjaki I
IVasllnlkt oskrunjajo napredno miselI Vsi v boj za čast napredne misli, ki ne trpi terorja!
Vsi na volišče! Kdor ostane doma, ta podpira reakcionarce In teroriste! Državljanska svoboda mora zmagati!
hlapec tudi nasilnega in krivičnega
despota.
In v tem je danes jedro vsega političnega boja. Čeprav nimajo žerjavovci v vsej Sloveniji niti enega s količnikom izvoljenega poslanca, vendar vihte nad vso Slovenijo svoj bič, ker so valpti mogotcev. In na svoje hlapčevstvo so celo ponosni in padli so že tako nizko, da ne čutijo sramote, ki pade na nje, ko oznanjajo svoj evangelij hlapčevstva. Oni so ponosni na svoje dobre »zveze« z Beogradom, oni se ponašajo z naklonjenostjo mogotcev, oni se bahajo s tem, da so brezpogojni hlapci nasilnikov! In hoteli bi, da bi ves narod z njimi vred padel na stopnjo hlapcev.
Toda tega ne učakajo! Slovenski narod nj klonil pred mogočnim habsburškim gospodarjem in bo še manj padel na kolena pred majhnimi hlap-čki sedanjih mogotcev. Z močno roko bo zgrabil slovenski narod dne 8. februarja za bič hlapcev ter usekal ž njim po onih, ki mu 'prihajajo s hlapčevskim argumentom, da se treba boriti za naklonjenost mogotcev. Narod je svoboden in nad njim ni gospodarja! In narod bo uveljavil svoje pravice in premagal nasilnika, pa se naj naši valpti še tako repenčijo.
Še vse drugače graščine je obvladal narod, pa ne bi bil derutne bajte, ki nosi napis: Žerjavova stranka.
Osmega februarja bo na razvalinah i(- bajto zasijala svoboda in suverena velja naroda!
Kakšne bstnosti mira imeti narodni poslanec.
V znameniti knjigi »The mirrovs of Downing Street« (po naše povedano »Slike angleških državnikov«), ki je vzbudila radi svoje ostro, a pravič-
ne kritike na Angleškem velikansko pozornost, čitamo v predgovoru k ljudski izdaji besede, ki bi jih radi ravno sedaj, ko stojimo pred volitva-
mi, navedli slovenskim volilcem v pomislek. Tudi bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kakšne lastnosti se zahtevajo na Angleškem od mož, ki hočejo biti voditelji naroda. Pisatelj pravi:
»Zdi se, da je povsod, koder se govori naš jezik, zavladalo prepričanje, da morata v pravem voditelju biti združena visoka inteligenca in neomajna moralna poštenost. Rekel bi, da je človeštvo več kot nezadovoljno s svojimi voditelji; pričelo je spoznavati, zakaj ti voditelji niso zadovoljivi.... Zadovoljstvo s sedanjimi voditelji demokracije pri nas in drugod bi služilo le v dokaz inteligenčne nesposobnosti : zadovoljstvo s sedanjim stanjem sveta bi bil le znak moralne smrti...
Če smem dati tistim, ki jim je ta izdaja v prvi vrsti namenjena (t. j. ljudstvu), dober nasvet, jih prosim, da naj gledajo pri izberi svojih voditeljev v prvi vrsti na moralne iastnosti, t. j. na lastnosti značaja bolj kot na lastnosti razuma; potem pa naj tako izbranim voditeljem ostanejo zvesti.
Disciplina je za obstoj demokracije bistveno potrebna; brez nje ni priča-
kovati drugega kakor nered, neuspehe in poraze.
Postaviti si je treba pameten cilj, nato izbrati si visokomiselne voditelje potem pa jim ohranili stanovitno in zvesto srce za dolgo pot do pravičnejših in lepših časov.
Ko bo zahteval narod od svojih voditeljev značaj, ko bo čutil v sebi nebotično razliko med površnim bahačem in možem globoke vrednosti, potem še le pa tudi potem ne brez zvestobe, sme upati, da najde srečen izhod iz svojih ne zgod.«
Te besede angleškega pisatelja naj bi si vc-lilci prav dobro premislili, pre-dno oddajo 8. februarja svoje kroglice za može, katerim se ne more očitati ne značajnosti, še manj pa neomajne moralne poštenosti.
Naj si zapomnijo vsi, da je bil na pogodbi, na kateri se je zavezala JDS s svojo besedo, da bo odstopila po 1. januarju ljubljanski mandat dr. Ravniharju — tudi g. dr. Gregor Žerjav, duša nacijonalnega« bloka.
Vsak volilec torej ve, kaj mu je storili dne 8. februarja in da je parola poštenjakov:
V boj prod >; nacionalnemu bloku«.
Primorci!
Kot nadležen tujec je bil izgnan od sedanjih mogotcev begunec-učitelj! Dne 8. februarja morajo pa Primorci nagnati nasilne mogotce!
Anton Brandner:
Tudi dr. Boži Markoviču so zabranili govor!
Nasiistvo se ni izvršilo samo nad dr. Korošcem, ki mu je bila zabranjena svoboda govora, marveč je ista usoda doletela tudi dr. Božo Markoviča, kateremu nihče ne niore očitati »izdajstva nacijo-nalne misli«. To naglašam zato, da se vidi, da se uporablja nasilje zoper vsakogar, ki ne misli tako, kakor velevajo sedanji mogotci.
V nedeljo sem bil s prof. dr. Božo Markovičem na shodu v Šoštanju. Bil je to njegov 19 shod širom niariborsko-celj-skega volilu, okrožja. Na neštetih shodih sem ga spremljal in nikjer se mu ni pripetilo, da bi mu bila zabranjena beseda, Še manj pa, da bi temu borcu za jugoslovansko idejo in graditelju Jugoslavije vrgel kdo v obraz, da je protidržaven element. Bili smo v krajih, kjer so bili navzoči samo priprosti delavci (Ruše, Trbovlje itd.), a povsod so se zborovalci, dasl pripadajoči raznim strankam, zadržali mirno in z velikim spoštovanjem poslušali izvajanja dr. Bože Markoviča. Videlo se je na njih, da želijo, da odnese dr. Boža Markovič najboljše utlse iz Slovenijo. Tako so postopali preprosti delavci, med njimi komunisti.
Vse drugače je bilo v Šoštanju, kjer je nastopila takozvana »napredna«; inteligenca. Ko je ta vstopila v zborovalno dvorano pri Kunstu — 15 do 20 razgrajačev — se je že vedelo, da pride samo s tem namenom, da shod prepreči. Mislili smo, da bodo imeli vsaj pred častitljivo osivelo osebo dr. Bože Markoviča toliko spoštovanja, da ga bodo mirno poslušali. Toda ne! Rjuli so kakor bi bili obsedeni. Vladnega komisarja, ki ga je poslala oblast doslej na vsak naš shod, ni bilo, kar da mnogo misliti. Dr. Markovič se je mučil in odgovarjal na medklice, ki so prihajali iz desetih strani obenem: naposled je besnenje šoštanjske inteligence zadobilo take oblike, da je bil čir. .arkovič primoran staviti vprašanje: »Ali nii dopustite, da govorim, ali mi ne dopustite?« — »Ne dopustimo Vam naprej govoriti, ker ste kritizirali našega pribičevicn,« so se zadrli iz vseh grl in <ir. Boža Markovič je moral končati svoj govor.
0e bi hotel navesti vse bedaste medklice, ki so padali, bi vedlo predaleč, no morem pa preiti dveh dejstev: Dr. Boži Markoviču, možu, ki je osivel v boju za Jugoslavijo, so zabrusili v obraz, da je protidržaven element. Tu pa je dr. Markovič nastopil s tako odločnostjo, Češ »prepovedujem vam, da me nazivate protidržaven element«, da je razgrajačem vpadel pogum in so se začeli na vse mogoče načine Izgovarjati.
Drugi moment, ki je vreden, da se ga zabeleži, je sledeč: Razgrajajoča »inteligenca«, ki je dr. Boži Markoviču zabra-nila govor, je odkrito izjavila, da je za politiko jake roke, da je za diktaturo. Na to pa je dr. Boža Markovič reagiral s sledečimi besedami: »Ako ste Slovenci za diktaturo, potem se morate izločiti iz Jugoslavije, kajti mi Srbi nočemo diktature!«
Shod v Šoštanju se torej ni mogel vršiti. Par ur za tem, ko so jugoslovenski nacijonalisti preprečili shod dr. Korošcu v Ljubljani, je ista organizacija — ali je treba še dokazov, da je Orjuna v službi dr. Žerjava? preprečila shod dr. Bože Markoviča v Šoštanju. Ako trdijo, da so zabranili shod dr. Korošcu v Ljubljani samo radi tega, ker je SLS oskrunila nacijonalno misel, zakaj so ga potem za-branili dr. Boli Markoviču? Najžalostne-je pa je to, da se je moglo kaj takega dogoditi v Šoštanju in to kljub temu, da je taista inteligenca opravičevala svoje zlobno postopanje s tem, da so Slovenci v Šoštanju zatirani cd Nemcev tudi še sedaj, čeravno vlada že šest let z malimi izjemami vedno PP2 režim, v službi katerega se nahajajo.
Da bo slika popolna, povem tudi, kako se je dr. Markovič izražal o teh ljudeh, kadar je odgovarjal na vprašanja, kako je bilo v Šoštanju. Rekel je: »Kakor da bi bili izpuščeni iz norišnice, tako so se vedli. Kaj takega še nisem doživel!« Kljub toinu žalostnemu dejstvu pa je bil dr. Boža Markovič zadovoljen, ker je na lastne oči videl, kake sadove rodi Žerjavova politika.
Zudovoljni pa smo lahko tudi mi, ker je Šoštanj v vsakem oziru zelo olajšal naše delo. Vsakega nasilja je enkrat konec! Kakor povsod drugod bo nastal pre-okret tudi v Šoštanju. Porok za to so nam priprosti delavci, ki so se škandalizirali nad postopanjem šoštanjske inteligence. Prišli so za nami na kolodvor in se opravičevali, dn se je moglo dr. Markoviču ravno v Šoštanju kaj takega pripetiti. Dali so nam na razpolago naslove. Prevzeli so letake in nam obljubili, da bodo delali z vsemi močmi, da se izbriše madež, ki ga je utisnila Šoštanju Žerjavova inteligenca.
Ko zaključujem, vprašam: komu za še niso odprle oči? Ne bodimo malenkostni! Sedaj ni na dnevnem redu *f klerikalizem ne liberalizem 1 8®”®* K™ umno za boj med absolutizmom (Pasič) in demokratizmom (Davldovlčl.
V nevarnosti so najprimitivnajsn državljanske svoboščine! Na delo za bratski sporazum!
Za bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci!
Mesto Ljubljana — S. (zadnja) skrinjica.
Lista ,!Varodne zajednice' je:
Kandidat: Drl VLADIMIR RAVNIHAR, odvetnik v Ljubljani.
Namestnik: RUDOLF JUVAN, uradnik
v Ljubljani.
EJubljansko-novome« 7. skrl Nosilec liste bloke zuma: IVAN DER v L j ul OKRAJNI KANDIDATI: Volilni ek ni j Črnomelj in Novo mesto: Kandidat: Simon Meršol, inšpektor finančne kontrole v Novem mestu. Namestnik: Ivan Luzar, tesar in posestnik v Kandiji. Volilni okraj Kočevje: Kandidat: .Josip Ančik. lekarnar v Ribnici. Namestnik: Viktor Medved, uradnik v pok. v Kočevju. Volilni okraj Kranj in Kamnik: Kandidat: Rudolf Jeglič, kamnosek in posestnik v Kranju. Namestnik: Ivan Bračič, preglednik finančne kontrole v Tržiču.	iko volilno okrožje — injlca. i bratskega spora-ŽIČ, žel. uradnik >ljani. Volilni okraj Krško. Kandidat: Pran Vodopivec, pek. mojster in posestnik v Krškem. Namestnik: dr. Fran Kandare, odvetnik v Krškem. Volilni okraj Logatec: Kandidat: Anton Šircelj, železniški uradnik v Ljubljani. Namestnik: Jakob Loštrk, čevljar v Zireh. Volilni okraj Ljubijana-okolica in Litija: Kandidat: Fran Rupnik, strojevodja v pok. v Ljubljani. Namestnik: Fran Umek, strojnik, Toplice - Zagorje. Volilni okraj Radovljica: Kandidat: Rudoll Juvan, uradnik v Ljubljani. Namestnik: Jakob Bratuž, strugar na Blejski Dobravi.
Marlborsko-celjsko (zadnja) Nosilec liste bloka bi Dr. BOŽA MARKO Vil v Beoj OKRAJNI KANDIDATI: Volilni okraj Maribor levi in desni breg: Kandidat: Ivan Rogiič. trgovec v Mariboru. Namestnik: Dr. Adolf Pečovnik, profesor v Mariboru. Volilna okraja Celje - Mozirje: Kandidut: Dragotin Gobec, podžupan v Celju. Namestnik: Anion Majerhold, gostilničar in vojni invalid v Št. Janžu ob Savinji. Volilna okraja Luško - Brežice: Kandidat: Pavel Dornik, rudar v l rbovljali. Namestnik: Ivan Novak, rudar v Trl>ovlJah. \ okraja Slovenjgradec - l*re-valje: Kandidat: Dr. Fran Toplak, zasebni zdravnik v Mariboru.	volilno okrožje — 14. skrinjica. 'atskega sporazuma: b0 univerzitetni prof. [jradu. Namestnik: Franjo Selinšek, železniški poduradnik v Mariboru. Volilna okraja Šmarje - Konjice: Kandidat: Ivan Veselak, posestnik in železničar v Seržovici. Namestnik: Josip Berglez, posestnikov sin v Bobovem. Volllua okraja Ptuj - Ormož: Kandidat Anton Blažek, podžupan v Ptuju. Namestnik: Vinko Ser o na, učitelj v v Ptuju. l*tuju. Kandidat: Bruno Faninger, trgovec v Mariboru. Namestnik: Fran Braču«, profesor v Mariboru. > Volilna okraja Murska Sobota -Dolnja Lendava: Kandidat: Josip Ribarič, profesor v Mariboru. » Namestnik: Franc Tal6uy, gostilničar v Biserjanih št. 1.
Naši časopisi so:	Volivna dolžnost velja v nedeljo, dne 8. februarja. Niti en poštenjak ne sme ostati ta dan doma. Vsi morajo na volišče, ker zmaga pošte-iiohU, resnice iu svobode mora biti ^ sijajna. Sndanji mogotci bodo ukufiali z intrigami opehariti za plod njihove volilne zmage. To nakano mora v kali *a-dušiti blesteča veličina zmage in zato v nedeljo vsi na voliSče! Z intrigami doli enkrat za vselej. Naj iivi volja naroda!
NARODNI DNEVNIK« v Ljubljani. »NOVA PRAVDA« ^ f v Ljubljani. 3 »NAS DOM« l v Gornji Radgoni. • ' »SLOBODNK NOVTNIk v Zagrebu.	
Za gospodarsko samostojnost Slovenije — proti neenakemu obdavčenju!
Za poštenost — proti korupciji in besedolomstvu I Za resnično napredoost — proti reakciji!
Za državljansko svobodo — proti terorju I Za odpravo stanovanjske bede in brezposelnosti! Za državljansko svobodo — proti terorju!
Narodnjakom in naprednjakom!
Današnji gospodarji Slovenskega Naroda« se v tem umazanem volilnem boju blasfemično poslužujejo dr. Tavčarjevega imena. V svoji neokusni drznosti gredo celo tako daleč, da meni očitajo, češ da sem se izneveril dr. Tavčarjevim načelom. Na to očitanje ne morem molčati. Zato naj mi je oproščeno, ako se s tem pregrešim proti globoki pijeteti, ki jo neomejeno hranim Tavčarjevemu spominu.
Dr. Tavčar, ko bi bil danes živ in zdrav — in večna škoda je, da ga ni
—	bi ravnal prav tako, kakor ravnamo mi, njegovi ožji politični prijatelji. Nismo druzega, nego izvrševalci njegove politične oporoke, ki nas je v njej označil za svoje dediče in je v njej ena prvih točk, da >Slovenski Narod« nikdar ne sme priti v roke, ki se v njih nahaja danes. To stoji črno na belem!
Č dajte njegove znamenite progra-matične članke ob rojstvu in stvaritvi naše države, katere se je oklenil z vso ljubeznijo svoje pristne slovenske duše. Prav tako, kakor je z vsemi vlakni svojega srca ljubil svoj narod slovenski.
Kakor ob polaganju, granitnega temelja zvene njegove besede:	»Mi
smo za absolutno narodno in državno edinstvo pod žezlom dinastije Ka-radjordjevičev. Za Slovence je to edini spas. To je naš program in vogelni kamen naše politike!«
A zopet ob drugi priliki: »Edinstvo države, pa mnogo, mnogo avtonomije!«
Kako je zažvižgal njegov bič po zraku, kadar se je kdo pregrešil proti zakonu ter proti obstoječemu pravnemu redu- Brezprimerni njegov sarkazem ga je ošvrknil, če se je v tem pogledu pregrešil celo oni, ki je poklican, da je čuvar zakonov in prava. Njegov izraziti in tenkovestni pravni čut ni prenašal nobene krivice. Njegovo mehko srce nobenega sovraštva in nobenega nasilja, njegova svobo-doljubnost nobene tiranije in nobenega absolutizma, njegov, ^idealizem nobene sebičnosti, njegova nravnost nobene nepoštenosti in nobene korupcije. In če je to zaslodil v lastni stranki, njegova sodba je bila, kakor so to okusili današnji duševni voditelji SDS na lastnem telesu, neizprosna.
Postavite tega celega moža v današnjo dobo. Ni težko uganiti, kje bi stal on in kdo bi bil njegov nasprotnik. Zaradi nečednih političnih lastnosti voditeljev tedanje JDS in današnje SDS smo se poleti 1922 ločili od njih in s tem tudi od stranke, ki so si jo oni osvojili. Storili smo ta korak s polnim pritrdilom in odobravanjem dr. Tavčarjevim. Njegov organ >Slov. Narod« pa je pričel neizprosen boj proti politični korupciji in proti politiki nasilja v Sloveniji.
Na zimo 1922 so bile občinske vo-
»SAMO NACIONALNI BLOK MORE SESTAVITI TRDNO VLADO«,
te je refren vseh mladinskih agitatorjev. Priznati je treba, da Je ta refren bolj • lažnjiv od agitatorjev. Samo prevda-rite: Leta 1923 so delali radikali volitve z ravno takim policijskim nasiljem kakor letos. Razlika je samo v tem, da je letos odpor opozicije neprimerno večji ko predlanskem. Poleg tega bo radikali letos tako razcepljeni, kakor še niso bili nikoli. Nacionalno misel so radikali izrabljali leta 1923. še veliko bolj ko letos. Razlika je samo, da je imel klic — Srbi na okup! tedaj, ko je prvič zadonel vse drugo veljavo ko danes, ko je postal že fraza. Vrhu vsega pa pri zadnjih volitvah še ni bilo vseh teh umazanih afer, ki so komprimitirale radikalno stranko do kosti. Iz vseh teh dejstev je jasno, da bodo radikali pri sedanjih volitvah nazadovali in da se odrežejo naravnost sijajno, Če dobe 100 mandatov.
—	Za samostojne demokrate je volilna prognoza zares obupna. Gotovi mandatov so samo člani dinastije Pribičevič. Križman sigurno propade, Wilderjeva usckIh je zapečatena in Grisogono bo izvoljen z radikalnimi glasovi, dočini je bil leta 1928. izvoljeji z demokratskimi.
litve v Ljubljani. Skupina okoli »Slovenskega Naroda« je stopila v zvezo z Narodnimi socijalisti ter si v Jugoslovanski zajednici skušala priboriti zmago. Kakor danes, so bila tudi tedaj naša gesla:svoboda in napredek, prava demokracija in bratstvo, soci-jaina pravičnost in enakopravnost, predvsem pa poštenost kakor v zasebnem, tako v javnem življenju.
Tedaj je dr. Tavčar poslal predsedstvu manifestacijskega shoda Jugoslovanske zajednice to-le pismo:
»Priklenjen na bolniško postelj, sc današnjega zborovanja Jugoslovanske zajednice žal ne morem udeležiti osebno. Sem pa v duhu z Vami.«
>Sporočite zborovalcem moj prijateljski pozdrav!«
»Popolnoma odobravam vaš nastop in mu želim popoln uspeh.«
»Z odličnim spoštovanjem
dr. Ivan Tavčar.«
Do dna duše sem uverjen, da bi nam za današnje volitve poslal popolnoma enako sporočilo.
Imam zavest, da smo ves čas dosledno vodili politiko v njegovem smislu in v njegovem duhu. Razmere se od leta 1922 niso izpremenile na nobeno stran.
V	borbi za najprvotnejše državljanske pravice in svoboščine, v borbi proti slabi administraciji, v borbi proti nezakonitosti in proti nepoštenosti — bil bi na naši strani. Njegova obsodba besedolomstva pa bi bila hujša, nego kateregakoli drugega kompetentnega foruma.
Prav tako pa ne more biti dvoma, da bi on visoko dvignil zastavo bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci na pravičnem temelju: enake pravice, enake dolžnosti, da bi obsojal politiko sovraštva ter da bi z vso svojo lepo slovensko besedo prepričeval, da je široke množice našega naroda samo z ljubeznijo, prizanesljivostjo, s poukom in lepim vzgledom vzgojiti v resničnem patrijotiz-mu do edinstvene naše kraljevine.
Lahko je torej odgovoriti na vprašanje, v katerem taboru bi bil dr. Ivan Tavčar v današnji težki krizi. V onem čisto gotovo ne, ki mu zapovedujeta »Jutro«- in pa danes ubogi njegov ... >Slov. Narod«.
In če bi mu ob tem volilnem boju ,kdo v odobrenje predložil napredne kandidatne liste, izločil bi kot protiv-no vsemu svojemu političnemu mišljenju in čustvovanju ono, ki nam je v Sloveniji predstaviteljica metod nasilja, nezakonitosti, brezpravnosti in nepoštenosti, ono demokratsko kliko, ki pa čuti potrebo, da zakriva svojo goloto s srajčico »nacijonalnega bloka«.
Tako je in nič drugače!
Dr. Vladimir Kavnihar.
Isto velja za dr. Lukiniča, če bo sploh izvoljen. Da tudi v Sloveniji ne dobe samostojni demokrati ničesar, ve vsakdo od nas. Ker kakor ne more voda teči navzgor proti vrhu, tako tudi ne morejo biti izvoljeni mladinski kandidati proti volji ljudstva. Ljudsko voljo pa menda vsi poznate.
Zato je pripovedovanje Jutrovih agitatorjev, da dobimo stalno vlado samo potom nacionalnega bloka, navadna fantazija, ki je za predpusten čas primerna, za resne ljudi pa nesprejemljiva. Do stalne vlade pridemo samo z zmago opo-zicionalnega bloka, ki je imel že v prejšnji skupščini večino in ki bo prišel v novo še z večjo večino. Taka je resnica, krivi preroki iz jutrove dežele.
NI NASILJA!
V	Pančevu so razbili plačanci, mogotcev okna na stanovanju Miloša Kara-markoviča, majorja v pokoju. K arama r-kovič je eden vodilnih demokratov v Pančevem. Drobci stekla so padali na postelje njegovih otrok. Karamarkovič je zato poslal svojo rodbino v Beograd! da jo obvaruje pred vsako eventual-nostjo. — 9e tri dni nasilja in potem ste opravili, gospodje, ki pravite, da ni
 .........
Svarilo I
Dobili stuio točne informacije, rta namerava SDS v Ljubljani, (akozvani > mladink, na predvečer skupščinskih volitev in uh rtan volitev samih, dne a. februarju, i ostudnimi iaiuu, ki jili hočejo razširiti s plakati, letuki in po svojih listih - voiilce premotili, da bi ali sploh ne šli volit ali pa tla bi volili Žerjavovega kandidata Mohoriča!
Med drugim nameravajo razglasiti, da je dr. Havuihar v zadnjem tre-notku — odstopil od svoje kandidature. Hočejo tudi vreči med volil«* vest, da je *dr. Ravnihar mlal napredno Ljubljano« in zato: - V si na krov za Mohoriča in za »nacionalni blok!«
Svarimo voiilce, da se ne dajo begati s takimi lažmi? zadnjem trenutku, predno gredo na volišče!
Te metode »mladinov« so nam dokaz, da so prepričani o svojem porazu in zato si hočejo pomagati na nepošten način! Doka/ pa je to tudi, da •>Narodna Zajedniea« v Ljubljani zmaguje!
tfolivna borba.
NAVODILA O. DAVIDOV1CA.
(josp. Davidovič, šef demokratske stranke je poslal vsem demokratskim organizacijam 6ledeča navodila:
1. Vsak demokrat mora voliti in glasovati za demokratsko stranko.
2. Vsak demokrat mora poskrbeti, da niti en prijatelj dem. stranke ne iiOatane od volitev.
3. Vsak predstavitelj liste mora čuvati skrinjico in »e ne sme ozirati na nobene grožnje nasprotnikov.
4. Vsak predstavitelj mora v zapisniku zabeležiti vsako nepravilnost, ki bi se na volišču dogodila.
6. Vsak predstavitelj mora podpisati vsako stran zapisnika, da se prepreči izmen jan jo kake strani.
6. Vsak predstavitelj se mora podpisati pod besedilom, kjer se poroča, koliko krogljlc je bilo v vsaki skrinji-°1. , •
7. Vsak predstavitelj mora podpirati zahteve drugih opozicionalnlh strank. Opozicija je v vseh stvareh solidarna in tudi ob taki priliki.
8. Vsak predstavitelj mora voditi ovidenoo, če so vsi demokrati glasovali in poavatl vse, ki še niso glasovali, da takoj izvrže svojo vollvno dolž-
9. Vsak predstavitelj mora takoj, še 8. februarja poročati stranki o vseh nepravilnostih, ki so se dogodile na njegovem voliSču.
10. Vsak predstavitelj mora imeti vso preskrbljeno, da bo še 8. februarja javil rezultate volitev stranki In
glasilu strankel
11. Vsak demokrat mora znati, da sa 8. februarja nasilje konča in da Je to poslednji dan režima korupcije in strahot. Demokrati, vsi na volišče! To zahteva od vas domovina in v tem je spas!
najboljši dokaz.
Beograjski radikalni voditelji so že začeli razpravljati i> možnostih, ki l>i nastale p« 8. februarju. O vladi nacionalnega bloka ne govori niti en resen politik. Največ se govori o možnosti koalicijske ali pa -koncentracijske vlade. Splošno se misli, da bi se mogla koncentracijska vlada lažje doseči, ker je volilni boj tako zelo združil opozicijo, da tu verjetno, da bi se katerakoli opozlcio-aalna stranka ločila od opozielonalnega bloka. V zvezi s temi ugibanji se tudi vedno bolj krepi oim struja radikalov, ki hoče t žrtvovanjem Pribičoviča zgraditi most med opozicijo in radikali.
NI NASILJA!
Dr. Žarko Miladinovič je te dni obiskal Pašiča in se mu pritožil vsled nasilja, ki ga vrše v njegovem okraju samostojni -demokrati'. V Oospiču so mu aretirali Šoferja, da ni mogel oditi Miladinovič na »hod. V Otočcu je bil prepovedan Miladinoviču najprej shod, potem še zaupni-ikl sestanek. Na hišo, v kateri je bil, so metali kamenje, policija pa je to gledala. Nasilje v Liki je tako neznosno, da sta radtkabm kandidata, ki sta na listi ua-eloualnega bloka, svojo kandidaturo pre-
klicala in pozvala voiilce, da glasujejo za Miladinovfča, ki je neodvisen radikal. Miladinovič sam je dejal, da je stanje v Liki takšno, kakor da bi tam še vedno bila črna Avstrija. G. dr. Pivko, kaj pravite na to?
VSE JIH ZAPUŠČA.
Poročali smo že, da je glasilo francoske vlade »L’ere nuuvelle« ostro obsodilo sedanje razmere v Jugoslaviji. Glasilu francoske vlade se je pridružilo sedaj glasilo angleškega zunanjega ministra »Observer«. V dolgem članku ostro obsoja sedanji režim in napoveduje zmago opoziciji. Edino fašistovski listi še hvalijo sedanjo vlado. In kljub tej, več ko sumljivi hvali, se navdušujejo nekateri nacionalisti za to vlado!
PUCLJEV PENZIJON.
Resnicoljubna mladinska »Domovina«, piše, da g. Pucelj prejema mesečno 20 tisoč dinarjev penzijona in da se radi tega peha za poslanca. — Ce bi g. Pucelj penzijon res prejemal, bi ga dobival, ali je poslanec ali ni. — Tu se torej laž. ►Domovine« takoj otiplje. Razen tega pa g. Pucelj pokojnine sploh ne prejema več. _ Sla mu je eno leto — mesečno približno 2000 dinarjev — od takrat ne prejema več. — Istotako od razpusta narodne skupščine no prejema več poslanskih dnevnic. Končno tudi ne prejema >nagrad< od Slavonsko !>anke, niti ni bil deležen svinčenega in drugih fondov. — Vidi se, da sta rnladin in resnica dva zelo nasprotujoča si pojma.
VSE PREGANJAJO.
V	imenu glavnega odbora srbske stranke je poslal Aca Stanojevič kralju sledeče pismo: .»Veličanstvo! Glavni odbor srbske stranke v Beogradu prejema dnevno mnogoštevilna poročila od kandidatov in pristašev stranke o nezaslišanem nasilju, ki ga olicielno in neofici-elno vrši vlada nad najbolj zvestim delom srbskega naroda. Protestiramo naj-odločnejše proti tem nasiljem, ki jih vrši vlada... s pomočjo policijskega aparata ter svojih plačancev in najemnikov. Glavni odbor prosi Vaše Veličanstvo za zaščito njegovih najbolj revnih podanikov, ki so se borili v vojnah za vzvišeno dinastijo Karadjordjevičev.<
SE IZKLJUČUJEJO.
Glavni odbor radikalne stranke je izključil iz stranke dr. Milana Pečanca, nosilca disidentske radikalne liste v travniškem okraju, kakor tudi vse kandidate in namestnike na listi.
NT NASILJA!
Iz Cetinja se poroča, da so bili v gufki in bjeliPkl občini zaprti vsi demokratski čuvarji skrinjic. — V Skoplju je našel orožnik pri učitelju Nikoli Djurdjeviču neko dovoljeno demokratsko brošuro. Učitelj je bil takoj aretiran — Iz Sarajeva poročajo invalidi Kola Kušič, Had-Žagič in Skrbič, da so jim bilo odvzete trafike, ker niso radikali. — Iz Prije-polja se poroča, dn morajo na povelje okrajnega načelnika vsi orožniki agiti-
rati za radikale. — Iz Sarajeva se dalje poroča, da so bili skoraj vsi čuvarji zem-ljoradniških skrinjic aretirani. — Ampak glasilo Žerjava pravi, da ni nasilja in da je njegova stranka, ki se opira na bajonete, svobodomiselna. Ali boste res trpeli, svobodomiseln, da bi se iz vas g. Žerjav tako norčeval? Dne 8. februarja vsi v boj za svobodo!
KAKO LAŽEJO.
Vatikan in Jugoslavija. Tržaška Edinosti poroča: Vest, da je jugoslovanska vlada intervenirala pri sv. Stolici zaradi vmešavanja jugosloveuskili duhovnikov v politično borbo-, se ne potrjuje. (Vest smo mi posneli le po dolžnosti kronistov /. navedbo vira.) Že včeraj pa smo omenili, da je bila brez vsake podlage tudi vest, da je bil imenovan od sv. Stolice tržaški škof dr. Fogar, za nekakega papeževega »komisarja« z nalogom, da izvede preiskave v Sloveniji. Tržaški škof je bil v Ljubljani na obisku pri svoji sestri, ki je poročena z ljubljanskim ve-leindustrijalcem g. Poiakom. Njegova pot v Ljubljano je bila potemtakem čisto zasebnega značaja. V ostalem bi se morala poveriti vsaka taka preiskava papeževemu nunciju.
Slovenski listi onkraj meje so stavili vse to v zvezo z nekim nedavnim člankom uradnega glasila 9V. Stolice »Osser-vatore Romano«, v katerem je bil govor o katoliškem časopisju, češ da je ta članek naperjen proti jugosloveuskim katoliškim listom in njihovim politikom.
V	resnici pa je govoril članek o nalogah katoliškega Časopisja sploh brez vsakega posebnega ozira na Jugoslavijo.
U teh dejstev sledi, da so vesti o omenjenem incidentu brez podlage in da ni nastopila v odnošajih med Jugoslavijo in Vatikanom nikaka izprememba, ki bi bila povzročena po zadržanju slovenske duhovščine v sedanjem volilnem boju v Jugoslaviji.
KAKO DELAJO?
Izvrševalni odbor demokratske stranke je prejel iz Pančeva sledeče poročilo.
»V Pančevu se je pojavil odred taku-zvanih četnikov, katere je poslalo notranjo ministrstvo policiji, da jih ona pošlje ix) vaseh, da terorizira mirno prebivalstvo. Oboroženi so ti »Četniki; z noži, palicami tn samokresi. V skupinah po deset hodijo po vaseh, zbirajo kmete in Jtm groze, da jim bodo poklali deco in žene, da jim bodo požgali hiše, če ne bodo volili radikale. Z golimi noži silijo demokratske predstavitelje in čuvarje skrinjic, da poiože svoja mesta. Policijska obiastva jih vodijo od vasi do vasi, beiežniki jih pričakujejo in organizirajo njihovo Hlelo<. Narod je splašen in nas vprašuje, kaj da naj stori. Mi svetujemo prijateljem, da so mirni in da Izvrše na dan volitev svojo dolžnost. Če hočejo, da se nasilje neha. Toda izzivanje mirnega prebivalstva in nasilja nad njim morejo izzvati tudi krvave dogodke in zato vas prosim, da protestirate na merodajnem mestu —- če tako sploh še obstoji — proti temu barbarskemu nasilju in zahtevajte zaščito mirnega prebival-stva. — Ljuba Mlhajlovič, nosilec demokratske liste za okraj Pančevo - Rela Cerkev.
KAJ NI VSE »KOMAJ«.
Pri skupščinskih volitvah leta 1923 je dobila SKS na Štajerskem 4533 glasov. Jutro pa pravi, da jih je dobila komaj 1000. Dne 8. februarja bodo pa mladini nkoraj zmagali. Ampak ta skoraj bo temeljito jasen.
0	POPOLNEM RAZSULI!
zemljoradnikov sanja »Jutro«. Kakor se vidi dela Pucelj Žerjavu silne preglavice. Prav tako! Ni kandidature v Sloveniji, ki bi bila tako obsodbe vredna, ka-
kor je Žerjavova. Zato se mora ponesrečiti tudi ta račun dr. Žerjava, da bi bil izvoljen brez količnika. Vsi v boj proti Žerjavovi kandidaturi; vsi v boj proti onim, ki so poteptali poštenje in pogazili državljanske svoboščine!
KAKI 80 PRISTASI ŽERJAVA.
V »Jutru; čitamo:	izjavljam, da kandidiram na listi Narodnega bloka. Vsak podpis, iti sem ga pomotoma morda dal kaki drug^. stranki, s tem preklicujem. — Žganjar Jože. — Kremenit značaj mora biti ta Žganjar Jože. Po osmem februarju jih bo štela Žerjavova stranka še več!
OROŽNIKi N180 HOTELI ARETIRATI DR. RIBARA.
V Petrijevcih blizu Osijeka bi moral imeti dr. Ribar, bivši skupščinski predsednik, shod. Občinski komisar je zaukazal orožnikom, da dr. Ribara aretirajo. Ti pa so se povelju uprli. Nato j<* zahteval komisar od velikega župana Perkoviča instrukcije. Ta mu je .prepustil proste roke. Komisar je nato vnovič ukazal orožnikom, da aretirajo dr. Ri-bara, toda ti so to vnovič odklonili. Nasilje se je skrhalo.
KAJ SE ZGRAŽATE?
^Slovenski Narod« se silno zgraža, ker je SLS izdala nemški letak, v katerem obeta Nemcem razne lepe reči. Ce bi se zgražal nad tem, gotovo ne nacionalno vzglednim dejanjem, narodnjak, ki jo. v nacionalnem oziru čist, bi njegovo izjavo gladko podpirali. 1 oda če se zgraža glasilo klike, ki ima v nacionalnem oziru toliko grehov na sebi kakor malokdo, potem ni to zgraianje drugega ko navadna hinavščina! Kdo pa je obljubljal iredentskim Nemcem v apaški kotlini zlate gradove? Mar ne redki župan Pirkmajer, favorit mladinov? Kdo l>a je pisaril nemška pisma in pošiljal nemške letake Kočevarjem, če ne ruia-dini? In sedaj se zgražajo! Vsaj res ni treba tako jasno povedati, da vasi boli, ker so tudi Nemci zavrnili vsak stik z vami. Nasilneži drugega tudi na zaslužijo!
LIMANCE.
Samostojni »demokratjes sl to pot ne upajo več v Ljubljani pojaviti »uradni škoga zastopnika, odkar je g, ravnatelj tieisuer rešil nradniAko vprašanj* malo preveč po svoje. Radi tega se obračajo pri teh volitvah na usmiljenje trgovcev in obrtnikov ter Jim ponujajo »trgovskega« kandidata g. Mohoriča. — Zelo p« so naivni, če mislijo, da jim sploh kdo še sedaj nasede na njihove limanice!
ORJUNA ZA »NACIONALNI BLOK.
Na včerajšnjem shodu Orjuue je bilo sklenjeno, da morajo Orjunaši celotno glasovali za »naciomflnk blok, pa čeprav je to v nasprotju s sklepom glavnega odbora Orjune. S tem je Orjuna prenehala biti vsenarodna organizacija in postala je samo strankarska bojna organizacija. Posledice te dekadence ne bodo izostale in z narodnega stališča samo obžalujemo, da ni Orjuna v volilnem boju prestala preizkušnje.
JUGOSLOVANSKI DEMOKRATJE!
Naše vodstvo JDS v Ljubljani nas ie zapustilo, izdalo naš program ter le oklenilo Priblčevičevih teroristov, nasilnežev, absolutistov in najvecjih škodljivcev Jugoslavije. Radi toga moramo kot en mož pogumno nastopiti za našo ideje, za resnično naprednost, m čisto demokracijo in za sporazuiu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Naj H* naš vrhovni Šef, poštenjak in patriot
1	tub? Davidovi«! - Naše g asove oddajmo v Ljubljani za Narodno zajed-„leo na deželi pa za listo bratskega sporazuma! Jugoslovanski demokrat.
Učitelji!
Ko ie bil Davidovi* prosvetni minister, so bile učiteljske piačezvjg^ Kn na ie prosvetli minister Prihičevič, pa zaman čakajo, dajoJ^1«-plačalo postavno določene razlike v plačah.
Duša ^nacionalnega« bloka pa je v Sloveniji dr. žeija^l1^ —™ -------
biče vila minister brez mandata.
V Ljubljani volite vsi v 5. sRrinjico*
Manifestacija za Narodno Zajednico.
Včeraj, 5. t. in. se je vršil pri »Novem svetu« volilni shod »Narodne Zajednice«. Prostori (na žalost »mla-dinov«) nabito polnil Po uvodnih besedah predsednika g. Ambrožiča je fovoril, iskreno pozdravljen, dr. V. Ravnihar. Boj med »liberalizmom « in »klerikalizmom« se pri nas ni vršil s kulturnim delom, ampak le s takozvano »farsko gonjo«;. Da je SLS prišla do moči, to je v veliki meri krivda vodij SDS, ki so hoteli ojedinjenje forsirati in s tem dali po-\#d velikemu nezadovoljstvu v Sloveniji. Isto je bilo v Hrvatski z Radičem, katerega je vzgojil s svojimi metodami Fribičevid. Srbi, Hrvati in Slovenci smo danes na ven politično en narod, različni pa smo v gospodarskem, kulturnem in smiselnem oziru! Hočemo dejansko ujedinjenje, toda ne s silo, temveč naravnim potom, in to je: bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci! — Kaj je fakozvani »Nacionalni blok« v Sloveniji? To je SDS s par naivnimi usko-ki iz drugih strank. — Kaj so storili vodjf' SDS do danes v nacionalnem oziru? Od Agro-Merkurja pa do de-nunciacije jugoslovanske Jadranske
banke v Trstu — ena sama veriga dejanj, ki so jako daleč od državotvornega nacionalizma!
Hočemo poštenost, pravo narodnost in pravo državotvornost! Naše uradništvo strada — v Beogradu pa je bilo šest bivših ministrov obtoženih radi korupcije na škodo državnega premoženja! j Hočemo enakopravnost vseh državljanov pred zakonom!
Samo na tej podlagi bo zavladal v naši državi red in mir kot trajna podlaga naši lepi in bogati Jugoslaviji!
Globoko zasnovan govor dr. Ravniharja je bil sprejet z navdušenim odobravanjem!
. Po zaključku shoda se je nabralo na ulici par pobalinov, ki so hoteli udreti v zborovalni lokal, toda bili so . v najkrajšem času postavljeni na svež ZTak. Čestitamo stranki sramote — SDS na takih »nacionalnih borcih«!
Lepo uspeli shod so zborovalci za-| ključili s himno »Slovenec, Srb, Hr-j vat!«
Vi hočete razbijati — mi gradimo! In v tem znamenju zmaguje »Narodna Zajednica«!
Dnevne vesti.
Vse cenjene naročnike nujno pro- 1 •simo, da nam takoj javijo, če ne prejemajo »Narodnega dnevnika« redno. Ge na ta način nam bo mogoče, da odpravimo vse nedostatke in da v kali zatremo vse nakane naših nasprotnikov, ki se ne sramujejo tudi najbolj nečednih sredstev, samo da bi »Narodni Dnevnik« zatrli. Upamo, da bo j>« 8. februarju, ko bo zapihal v Jugoslaviji osvežujoč pomladanski veter tudi v javnem življenju dostavljanje »Narodnega Dnevnika« v rozin in da ne bodo imeli naši naročniki nobenega vzroka več za pritožbo.
Prosimo vse cenjene naročnike, da naš težaven položaj uvažujejo in da aam oliraaijo svojo naklonjenost.
Uprava »Narodnega Dnevnika«.
— Se p&r državnih nameščencev nam je vrnilo list. Pritisk mogotcev deluje torej točno. Mislimo pa, da vseeno ne tako točno, kakor bo deloval dne 8. februarja pritisk ljudske volje. Zato gospodje, samo naprej po poti nasilja in izrabite te Stirl dni, ki vam še preostanejo. Mi se na vsa vaša nasilja le smejimo, m smo dobre volje, ker vemo, da se smetimo kot zadnji.
— Bela Ljubljana naj govori, pravi »Slovenski Narod«. Njegovo povelje se včeraj na shodu ni moglo uresničiti, ker na shodu »nacionalnega bloka« je bila "amo terorizirana in reakcionarna Ljubljana. Bela Ljubljana bo prvič govorila dne 8. februarja, drugič pa dne 18. marca, ko bodo prejeli teroristi in nasilniki «e prav posebno lekcijo.
— Za svobodo državljanov se na prvi strani ogreva »Slovenski Narod«. Na tretji strani pa se raduje, da je policija ustavila kar tri slovenske liste. Čudne pojmo mora imeti prodani »Slovenski Narod« o državljanski svobodi, da je vesel, če ae uit in ja svoboda tiska. K sreči pa nimajo tako reakcionarnega mnenja
o	državljanski svobodi volilcl in zato bo dne 8. februarja mladinska klika spoznala, da se s hinavščino ne pridobe mandati.
— Kakor se nam poroča iz Trsta, je bil dne 29. januarja izpuščen iz tržaških zaporov bivfii gluvni ravnatelj Jadranske baulte, Kamenarovič.
— Promocija. Franjo Čibej iz Gorice je bil na ljubljanski univerzi promoviran doktorja filozofije. Čestitamo!
— Nokaj pojasnil glede občinskih volitev. Za volitve dne 18. marca je Ljub-ijuna razdeljena na 18. volišč. Razdelitev je ista kakor za državnozborske volitve s to spremembo, da ste VI. in VI. a. \olišče ter IX. in IX a združeni v VI. odnosno IX. volišče. Volilni lokali pa ostanejo nei7promenjeni kakor so določeni za volitve 8. februarja 1925. Neizpre-menjena je seveda tudi dosedanja pride-litev ulic, trgov in cest posameznim voliščem. Na Cojzovem grabnu in na I. dr-
žavni gimnaziji v Tomanovi ulici bosta torej VI. oziroma IX. volišče mesto sedanjih VI. in VI. a ter IX. in IX. a volišč.
— Za ljubljanske volilce. Mnogo volil-cev si še danes ni na jasnem, na katerem volišču volijo, dasi stojimo že tik pred volitvami in je bilo dovolj časa in prilike, da bi se bili lahko pravočasno
o	tem prepričali oziroma poučili. Da se vendar omogoči tudi takim volilcem poizvedeli za svoja volišča oziroma volilne lokale, bo v mestni posvetovalnici v nedeljo ves dan zaposlenega nekaj uradni-štva, ki bo dajalo potrebna tozadevna pojasnila.
— Včerajšnji shod »nacionalnega« bloka v Unionu je bil dobro obiskan. In kaj bi tudi ne bil! Uradniki so se ga morali udeležiti, udeleženci z dežele so dobili prosto vožnjo in dnevnico in končno niso izumrli niti radovedneži. Mladini torej smejo biti s shodom zadovoljni, kljub temu da od vseh štirih govornikov ni povedal niti eden ene same nove misli. Tudi ta uspeh je treba zabeležiti!
— Argument, vreden »Balkana«. Re-volversko glasilo nacionalnega bloka, beograjski »Balkan« piše: »Dr. Trumbič jo izjavil te dni, da mu jugoslovanska vlada dolguje še danes 3000 kron. Nato dostavlja »Balkan«: »G. Trumbič še danes računa v kronah, iz Če6ar se »najbolje vidi, kak »jugosloven« je on in kak republikanec.« — Upamo, da bodo »Koprive* argument »Balkana« ponatisnilel
lz Šiške nam poročajo. Včeraj se je vršil v gostilni pri Valjavcu v Sp. Šiški skrbno pripravljen in zbobnan shod takozvanega »laži nacionalnega bloka«. Zborovanja se je udeležilo okoli 150 ljudi, od katerih pa je bilo najmanj dve tretjini pristašev različnih strank, ki pa so se povsem korektno obnašali tako, da si jih lahko vzamejo ljubljanski mladinski kričači za vzgled, kako se je obnašati na javnih zborovanjih. Na shodu so govorili razen kandidata g. Mohoriča, ki je sicer lepo govoril o raznih obljubah in načrtih, ki bi jih morala izvršiti mladinska stranka, tedaj ko je bila na vladi. Sedaj, ko ji bije zadnja ura so tudi te obljube odveč. Nato je govoril pro-fosor.-ki kandidat za ljubljansko vseučilišče g. dr. Niko Zupanič. Vezal je otrobe o dobrih in hudobnih angelih, da so celo šišenski mladinski zapeljanci zmajevali z glavami. (Mestnemu Odboru Narodne Radikalne Stranke samo čestitamo, da se je rešil te politične veličine.) S svojim predavanjem enako ni uspel namestnik kandidata ing. Snpla. se bol ji pn jo bil gromovnik, pred kratkim povišani g. Rasto Ptistoslemšek, ki se je postavljal v pozo zakladnika milosti Nacionalnega bloka. Naj mu bo komentar izpregledan. Pametno je govoril neki upokojenec, ki je dejal, da upokojenci ne iščejo miloščin od te ali one stranke, temveč zahtevajo po vseh Člo-
veških in božjih postavah pripadajočo pravico do poštenega življenja. Krivico bi storili g. Franu Grašiču, če ga ne bi omenili, ki ga je zopet bolelo srce, da nima že danes Nacionalni blok vseh kroglic od ljubljanskih volilcev. (Pa ja ne kroglic iz živega srebra!) Med ploskom in smehom je končal shod slavni Cimerman s svojim globoko zasnovanim govorom, pri katerem pa se je močno opazilo, da se ga je mož slabo naučil, ker obvlada g. Cimerman popolnoma samo neko temo o davkih. In s tem je bilo polomije konec. — Disciplinirani nasprotnik.
»Udruženje jugosloTenskih inženjcr-jer in arhitektov« — Sekcija Ljubljana,
vabi svoje člane na VI. redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 28. februarja 1925 ob 16. uri (četrti) popoldne v dvo-lani Univerze v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
Jugoslorenska-Češkosloraška liga v Ljubljani. Občni zbor društva se vrši v torek, dne . 17. februarja ob 8. uri zvečer v reatav-
1	aciji »Zvezda«. — V smislu odborovega sklepa se bodo vršili po enkrat na mesec redni 6estanki odbora, članov in prijateljev društva; na teh sestankih se bodo. obravnavale aktualne zadeve društva. Prvi sestanek te vrste se vrši v torek, dne 10. februarja ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. — Liga bo priredila tekom leta serijo predavanj s skioptičnimi slikami. — Dne 7. marca pa proslavi društvo 75 letnico prezidenta Masaryka z akademijo in plesom v dvorani Kazine. Opozarjamo že danes vsa ljubljanska društva in jih prosimo, da se blagovolijo ozirali na to prireditev. Za spomlad pripravlja Liga izlet svojih članov v Češkoslovaško republiko. — Natančnejši spored izleta in podrobnejše informacije objavimo kasneje.
2. številka »Planinskega vestnika« prinaša sledečo vsebino:	dr. Jug: Plezalne ture
v Kamniških - Savinjskih Alpah. — Mlakar: Hochalmspitze. — Kogovich: Se nekaj o imenovanju. — I. M.: Vuzenica in legenda o cerkvici Sv. Marije na Kamnu. — Kotiček: Vsi Sveti pod triglavsko steno. — Obzor: Grušič, Medvednica. — Društvene vesti in Naše slike.
proti nasilju!
Zadnje vesti.
PRAZNE IZMIŠLJOTINE.
Vladni listi, med njimi seveda »Ju-trc>«, pišejo, da se bo opozicija volitev vzdrzala. Da bi gospodje to želeli, je
več ko jasno. Toda še bolj jasno je,
da se jim želja ne bo uresničila, ker velja za vse opozicionalce volivna dolžnost.
SKRINJICE HkSS.
Beograd, 6. februarja. Ker hoče vlada izigrati predsednike volilnih odborov, bodo slednji baje dobili v soboto zvečer nalog, da se smejo v postaviti skrinjice liKbS. V nedeljo zjutraj pa bo vlada poslala žandarmerijo s oismenim nalogom, da se imajo skrinjice HRSS odstraniti.
PASIC JE ZA POSTAVITEV SKRINJIC HRSS.
Beograd, 6. februarja. Kakor do-znava V aš dopisnik z merodajne strani, so radikali in Pašič sklenili, da se imajo postaviti skrinjice HRSS. Medtem pa samostojni demokrati stojijo na stališču, da se morajo skrinjice odstraniti. Vsa potrebna navodila so že odposlana predsednikom volilnih okrožij.
NASILJA SRNAOVCEV.
Več mrtvih in ranjenih.
Beograd, 6. februarja. V Turško
Kanižo je prišel dr. Šečerov, da bi imel konfefenco demokratov. Šeče-rova je pričakovalo 30 Smaovcev. Med njimi in med seljaki, ki so spremljali ŠeČerova, je prišlo do ostrega boja, v katerem je bilo nekaj mrtvih in še več ranjenih.
Naročajte in širite ,Narodni Dnevnik'.
kov
PRIPRAVE POLICIJE.
Zagreb, 6. februarja. Policija pripravlja proglas na meščanstvo, s katerim se prepoveduje točenje alkoholnih pijač, V proglasu se tudi alu-dira na internacijo dr. Mačka in no organizacijo borbenih čet za osigura-nje borbe s strani opozicije. Policijske straže bodo zvečer po mestu po-jačene.
PREVZEM BAZENA THAON Dl REVEL.
j Reka, 6. februarja. Včeraj je ko-| misija strokovnjakov direkcije drž.
i	železnic v Zagrebu prevzela bazen Thaon di Revel v reškem pristanišču od italijanskih oblasti.
NEODVISNI RADIKALI NE SMEJO ZBOROVATI.
Beograd, 6. februarja. Sinoči bi se moralo vršiti zborovanje nezavisnih radikalov. Policija je zborovanje prepovedala.
NAROD JE NE0MAHLJ1V.
Beograd, 6. februarja. Policija je prepovedala zborovanje demokratov v selu Grodsko, čeprav je bilo zborovanje prvotno dovoljeno. Policija je hotela prisiliti narod, da se razide. Ljudstvo pa se ni hotelo umakniti in je prišlo do fizičnih obračunov s pristaši režima. Glavni obračun pa pride v nedeljo.
SODIŠČE V BELOVARU BO SODILO BEDEKOVIČA.
Zagreb, 6. februarja. O tožbi sodni->v sodnega stola v Zagrebu proti šefu policije Bedekoviču je odločila višja instanca, da bo to zadevo rešilo sodišče v Belo varu.
NERESNIČNE VESTI MOGOTCEV.
Sarajevo, 6. februarja. Sinoči so policijske oblasti v Sarajevu zaplenile plakate HRSS, tiskane v Zagrebu. Današnja »Pravda« demantira vesti, da je na dvornem plesu Njegovo Veličanstvo kralj izjavilo, dr. Spahu, da bo opozicija dobila po 9. februarju vlado in da je dr. Spaho te vesti seveda sporočil dr. Mačku povodom po-seta v Zagrebu. Spaho je izjavil, da on Mačka ni posetil in so te vesti neresnične.
»HRVAT« ZAPLENJEN.
Zagreb, 6. februarja. Sinočnji »Hrvat« je bil zaplenjen radi žaljenja Ni.
Veličanstva.
MI IN GRČIJA.
Beograd, 6. februarja. Včeraj je grški poslanik pošetil zunanjega ministra, da bi zvedel, kakšno stališče bo zavzela naša država napram an-gorski vladi. Zunaji minister je izjavil, da naša država s Turčijo ni v diplomatskih stikih in naravno zato ne more Grčiji pomagati. O tem vprašanju bo vlada razpravljala še na eni prihodnjih sej.
TUDI TURKI ROŽLJAJO Z OROŽJEM.
London, 6. februarja. Po vesteh iz Angore je min. preda. Feti bej izjavil, da je turška vlada v slučaju, da podvzame Grška neprijateljske korake proti Turški, pripravljena odgovoriti z orožjem. Ta izjava min. predsednika je izzvala veliko odobrenje s strani parlamenta.
PRIBICEVIC PREGANJA TUDI RADIKALE.
Beograd, 5. februarja. Prosvetni minister je odpustil uglednega radikalnega veljaka Laa Šuvakoviča, profesorja in predsednika v radikalnem okrožju v Pančevu. Ta čin je izzval v radikalnih krogih veliko nezadovoljstvo, zlasti ker Šuvakovie kandidira na listi Stojadinoviča.
BORZE.
Zagreb Milnn 2.57—2.60, London 295,70 do 298.70, New York 61.40—62.40, Praga 1.8162 do 1.845, Dunaj 0.0867—0.0887, Curih 11.95 do 12.06.
Turih: Beograd 8.85, Budanešta 0.0072, Berlin 1.2840, Rim 21.27, London 24.8214. New York 518.10, Pariz 28.07, Praga 16.30, Dunaj 0.0073, Bukareflta 2.67 H, Sofija 3.7960.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 5. februarja.
Vrednote.
'£H % drl renta za voj. Škodo de«. 130, bigo 185; 1% inveat. pos. iz 1. 1921 bigo 65; Celjska pos. den. 209, bigo 214; Lj. kred. hka den. 230; Merkant. bka den. 125, bigo 127; I. hrv. štediouica den. 897, bigo 900; Slavonska bka den. 68; Strojne tov. in livarne bigo 146; Trbov. prem. dr. bigo 410; Zdruieno papirnice den. 100; Stavbena dr. Lj. den. 280, bigo 290 ; 4S % kom. /«id. del bka bigo 89.
Produkti.
Baltovi hlodi od 25 cm prem. uapr., od 2.50 doli napr., fko nakl. post., kol. 3 vag., den. 245, bigo 250, zaklj. 240; trumi monte od ‘It—‘lu, fko meja bigo 385; borovi ro-ineljni, “/», “/s«, 4 m doli., pričeljeni, fko avstr, meja Pliberk, bigo 700; orehovi plohi, tteobrobljeni, raznih dimenzij, fko meja den. 1000; bukova drva 1 m doli. napol suha, fko nakl. post. den. 19, bigo 21; pšenica domača, fko Lj. den. 475; koruza, nova, prompt., fko Lj. hlgo 270; koruza, nova, febr., fko Postojna, trans. den. 275, bigo 280, koruza, nova, marec, fko Postojna, trans, bigo 290; koruza, nova. april, fko Postojna, trans, bigo 295; koruza, nova, def., umetno sušena, loco Lj. bigo 250; pšenica, bafka, par. Lj. bigo 560; moka, pšenična, krmilna >8«, papirnate vreče b/n, fko Lj. bigo 300; otrobi, fini, pšenični, juta-vreče, fko vag. Lj. b/n bigo 240; rž, par. Lj. bigo 490; oves. srbski, par Lj. bigo 830; oves, srbski, loco Lj. bi. 365; fižol, koks, I. štajerski, b/n, fko vag. Postojna, trans, bigo 525; fižol, ribničan, čiščen, b/n, fko vag. Postojna, trans. den. 300; krompir, bel, fko dolenj. post. bigo 155; svinjska mast, gur. čista, fko. Lj., v sodčkih a 200 kg za kg bigo 80.
Za kratek čas
Bobru se je zabaval.
»No, ate se lf v predpustu dobro zabavali?*; »Imenitno! Včeraj je vložila moja soproga tožbo na ločitev zakona.«
Deber namen.
»Kakor hitro izpijem samo kozarček čez mero, ne govori moja žena kar po osem dni z menoj.«
»Cloveče, če bi bila to moja stara, bi »e ga vsak teden navlekel.«
Negalantea dečko.
»Aro rečem: Jaz sem lepa — kateri čas je to, Naeek?« — vpraša učiteljica v šoli.
Nacek skoči na noge in se hiiro odreže: »Pretekli.«
*
Osel.
Potovalni učitelj predava o pijančevanju. Da bi dokazal poslušalcem blagoslov zdržati z praktičnim primerom, pravi: »Vzemimo, da stojita tu na podiju dva čebra, v enem je voda, v drugem pivo. Ako pripeljem osla pred čebra, katerega bi si izbral?«
»Tistega, v katerem bi bila voda,« meni nekdo izmed poslušalcev.«
»Popolnoma pravilno,« odgovori predavatelj. »Toda zakaj bi si izbral čeber z vodo?«
»Ker je osel,« vzklikne poslušalec.
Tehten vzrok.
»No ti obeduješ v reztavrantu? Mar tvoja soproga ne kuha sama?«
»Ravno zato!«
Prazna obljuba.
Uoapa (ki je prišla pravkar iz gledališča): »Burka je bila imenitna! Skoro do smrti sem se nasmejala!«
»Vidiš, si pač taka — vse napraviš samo
na po!.«
Književno t.
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
Posebne politične in kulturne razmere, v katerih živijo naši primorski rojaki, so jih nagnale, da so ustanovili Goriško Mohorjevo družbo.
Prvi književni dar, ki ga pošilja Goriška Mohorjeva družba, obstoji iz štirih knjig: 1. Koledar. Uredil ga je z izbranim okusom V. Belč. Opremo je oskrbel prof. S. Šantel, goriški rojak, ki je narisal okusno zaglavje mesecem dvanajst značilnih pokrajin primorske dežele. Iz bogate vsebine naj omenimo krasu razpravico dr. Breznika: »Kaj krstna imena pomenijo« in »Staroslovenska osebna imena«. V poglavju »Zemlja in ljudje« je prof. Šarabon podal lep statističen pregled vseh držav sveta. Sledi obširen pregled dogodkov po svetu in v Primorju leta 1924. Prosvetno delo primorskih Slovencev opisujejo kratki članki o slovenskih vzgoje-vališčih in pregled izobraževalnih organizacij v Primorju. Primorsko ljudstvo bo iz koledarja spoznalo slovenske može: Josipa Pagliaruzzija-Krilana, čigar 11 do sedaj še neznanih pesmi je tu natisnjenih ;Josipa Stritarja in rojake Valentina Staniča, skladatelja Ivana Kokošarja, opernega pevca Marija Šimenca, Mihaela Štruklja, ki je bil, Tolminec, vseučiliški profesor na tehniki v Hel-! singforsu. — Pod zaglavjem »Naša zemlja«
[ je napisal dr. Henrik Tuma klasičen in izčrpen opis Rezije, kateremu je pridan po-
droben zemljevid z mejo slovenske posest; in govorice. — Dve baladi Jože Lovrenčiča, poljudna povest, več ljubkih otroških pes mic Karla Široka, trije spisi v upravnih zadevah bogatijo koledar. —
Goriška Mohorjeva družba je izdala tudi dva prevoda: llanilevskega romantično po vest »Na Indijo« iz časov Petra Velikega 1» Raisove »Preužitkarje«, ki jih je točno iu z okusom iz češčine podomačil prof. Bradač. Več primorskih kmet. strokovnjakov jo pa spisalo »Gospodarsko čitanko«, ki jo je uredil inž. J. Rustja. Ta knjiga bo dober anroto valeč tonečkim gospodarjem. — Goriška Mohorjev* družba šteje v prvem letu 11.09<t članov, kar je lep uspeh. Leto« pošlje roed ljudstvo nad 50.000 slovenskih knjig, nje hrvaški odsek pa izda za 22CO članov krog 10.000 knjig. Naj to mlado drevo slorenske kulture v Primorju krepko raste!
»Gruda«, mesečnik za ljudsko prosveto Vedno bolj se izpopolnjuje ta naša potrebna revija in prva številka drugega letnika kaže. da je temelj »Grude« zdrav in list v raavesc ijivem razvoju. Vsebina zadnje številke »Grude« je pestra, živa in poleg vse svoje zabav nosti poučna. Opozarjamo zlasti na Kyplia govo delo »Od morja do morja«, v prevodu dr. M. Šmalca. Naročnina na »Grudo. je *eh nizka iu tudi zategadelj »Grudo« vsem prav toplo priporočamo. Naroča se v Ljubljaai Kolodvorska ul. 7.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani
K	-■»«	«»a	tl
Jask Lsndss;
Burni doživljaji.
Roman južnega morja.
Bolni Sheldon je stal obrnjen z obličjem proti njim in držeč se ograje, da ne bi padel. Vsak izmed njih bi ga z enim samim malim sunkom lahko podrl na tla. Dasi je imel strelno orožje, bi ga vendar mogla vsa tolpa delavcev naskočiti ter ga podreti, nakar bi bila njegova glava in vse plantaže njihova last. Sovraštva, poželjenja po ubijanju, hrepenenja je bilo v njih več kot dovolj. Vendar nečesa niso imeli. In to je bila stvar, ki jo je imel on, namreč plamen gospodstva, ki ga ni bilo mogoče udušiti in ki je v tem, od mrzlice zmuče-nom telesu gorel jasno kakor preje in bil vedno pripravljen vzplamteti na novo in jih spaliti in sežgati s svojim zubljem.
— Narada! Billy! — je zaklical Sheldon ostro.
Dva moža sta se nejevoljno pridrenjala v
ospredje in čakala.
Sheldon je podal ključe od spon služabnika, ki je stopil k hiši in odvezal jetnika.
— Vidva Narada in Billy peljati tega moža k drevesu in ga privezati z rokami navzgor — je ukazal Sheldon.
.Medtem ko sta moža izvrševala njegovo povelje je prinesel neki deček med mrmranjem in nemirom gledalcev težak bič s krepkim držajem. Sheldon pa je pričel govoriti:
— Ta-le mož Arunga mene zelo hudo razjeziti. Tega moža Arunga nisem ukradel. Nisem gol jul. Rekel sem mu: Dobro, vi iti z menoj na
1 v
Berande in delati tri leta. On je rekel: Dobro, jaz iti z vami in delati tri leta. On priti. On dobiti zelo mnogo dobre hrane in zelo mnogo denarja. Zakaj je zbežal odtod? Zelo se srdim nanj. Pretepem ga z bičem, da bo vedel uhajati. Jaz plačati See-leeu, velikemu poglavarju z Balesune, zavoj tobaka, ker on ujeti tega Arunga. Dobro, Arunga ta tobak plačati. Plačati šest liber tobaka. To je ravno toliko, kakor še eno nadalnje leto dela, ki ga bo moral Arunga odslužiti na Berande. Dobro. Sedaj pa dobiti trikrat deset udarcev z bičem. Vi, Billy, vzeti bič in dati temu Arungi trikrat deset udarcev Vsi možje gledati in vse Mary* gledati.. Če hoteli zbežati, bi zelo mnogo misliti nato in ne bi zbežati. Billy je zelo močan mož in zato mu odšteti trikrat deset udarcev. —
Sluga je podal Billy-ju bič, toda ta ga ni sprejel. Sheldon je mirno čakal. Oči vseh ljudožrcev so bile v dvomu, strahu in napetosti vprte vanj. Nastopil je hip preizkušnje, ki je odločal o življenju in smrti belega moža.
— Trikrat deset udarcev, Billy — je izpod-
bujal Sheldon in v njegovem glasu se je pojavila rahla hripavost.
Billy se je namrdnil, pogledal navzgor in pogledal navzdol, toda ni se zganil.
— Billy! —
Sheldonov glas je jeknil kakor pok iz pištole. Divjak se je zdrznil. Na grotesknih obrazih gledalcev se je pojavljal posmeh, nekateri so se pričeli režati.
* Mary je beche - de - mer v/j te/. /.a ženo sploh.
—Morda hočete, da bi bil ta mož Arunga mo čno tepen — predajte ga onemu možu na Tulagi — je dejal Billy. — Vladni agent zelo mnogo tepsti. Tak je zakon. Jaz zelo dobro poznati zakon.
Zakon je bil v resnici tak in Sheldon ga jv poznal. Toda hotel je živeti danes in hotel je živeti jutri in ni hotel umreti, kar bi se gotovo zgodilo, Če bi čakal na izvedbo zakona v prihodnjem tednu ali še kasneje.
— Preveč govoriti pri tem — je kriknil srdito — Zakaj? Zakaj?
— Jaz poznati zakon — je ponavljal divjak trdovratno.
— Asta-al
Drugi mož je stopil skoraj veselo naprej in pogledal drzno navzgor. Sheldon si je izbral ae to delo najhujše divjake.
— Vi mož, Asta, in vi mož, Narada, privezat) moža Billyja na enak način poleg onega drugega moža. —
— Ne, — je zarenčal Asta.
Sheldon je dvignil puško, ki je bila našlo njena na ograjo ter jo pripravil na strel.
—laz Vas poznam, Asta, — je dejal mirno. — Vi delati šest let na Queenslandu. —
— Jaz biti misijonar, — ga je prekinil črnet z izrazito drznostjo.
— V Queenslandu biti eno leto v ječi. Vaš beli gospodar biti prokleto neumen, da Vas ne obesiti Vi biti zelo hudoben človek. V Queenslandu ste bili v ječi dvakrat šest mesecev. Dvakrat ste kradel. Dobro, vi biti misijonar. Ali znate moliti?
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnim
iillHIIIiilllllllllllllSllllllllliiillllllllllllllltilllllllllllll r- *
o. SE.
lii)!!ltl!lllillll!lll!lllll!lillll||||j|||tillil!l!llllllllllllllllltll
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima 2e nad
10,000.000*— Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. * - • Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in poroStvu. - - -
Najboljši
Ovalni AtroJ fe edino le
Josip
Petelinc-a
zn.rak«	_
Orltzner »n Adler
n rodbin«, obrt In lndualrl|o
Ljublfa n a 'Z
Pouk » mn j n krupUI«. VnilnUn ginncl|». Delavnica sen popravila
«1 VFiik«
T«i«foD 913
Na milo
(Dalje prih.)
V7 plombiranih vrečah po 50 kg razpošilja najceneje la angl, kovaški premog la angleški koba
la angleški premog trgovina s kurivom
DOM. ČEBIN, Ljubljano
Wolfova ulic« štev. 1 /IX.
Sklndlšče: Metelkov« 19.
DOBAVLJA: vse domače premoge, drva tu oglje najugodnej«.
Na drobno.	Ne	velik*.
Narodnem Dnevniku'
Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad nNarodn. Dnevnika**!
Namočeno polenovko se dobi vsako sredo in pelek pri tvrdki
KOVAČIČ & JAPELJ, Ljubljana
kakor tudi najboljše špecerijsko in kolonijalno blago po
najnižjih cenah.
Oglasi
so imeli vedno uspeli.
Uprava „Narodnega Dnevnika*4 sprejme vet raznaSatce v.