MP D1WI1BPTID OTTO POMIT Hffo. 88«) AUTHORIZE) BT TO IOT Of OOIDBH & lilT. OW HLE AT THK POST OWCI OF HEW YORK, it. Y. By orger 5g tfie Pmflta^ A. B. BcrI;son, P. M. Citf Najvačji tloremki dnevnik TT' A ^T A "W^ T^k. A The largest Slovenian Daily TldrnfauhdAnh. Mil A ^ A III Aim A in the United State.. ■ ijlao li ajlvuija -rsr Za New York eelo leto.... 7.00 j f J z. taK^TQ e.io Mo... 7.00 fl List slovenskih delavcev v Ameriki. | —' 75-°°0 Rradgn' TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under tke Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 204. — fiTEV. 204. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 30, 1920. — PONDELJEK, 30. AVGUSTA 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVffl. PREMOGARJI IN POVIŠANJE PLAČE POROČILO ANTRACITNE KOMISIJE, KI JE SEDAJ V ROKAH PREDSEDNIKA, JE NEZADOVOLJIVO. — PREMOGARJI ZA-HTEVAJO PLAČO, OB KATERI BODO LAHKO ŽIVELI. — IZJAVA UNIJSKIH URADNIKOV. — PLAČE NAJ BI SE POVIŠALE S 1. APRILOM. Philadelphia, Pa., avgusta. — Poročilo Antracitne komisije frleti* plač, ki sr nuhajn sedi.j v roki. h predsednika Wilsona in ki ni bilo še ofieijelno objavi jeno,« je nezcdovoljivo za voditelje United Ivi!ne Workers. (jlasi se, da bo premogarska organizacija zahtevala novo uravnavo eele zadeve. Uradniki United Mine Workers izjavljajo, da bi povišanje, ki še ni bilo odobreno od predsednika, ne koristilo delaveem v večji meri kot če bi sprejel; maksimalno ponudbo, katero so stavile pre-luagarske dražbe tekom pogajanj v pretekli spomladi. Novo povišanje j< podpisal W. O. Thompson, načelnik komisije, zastopajoč "narod" v družbi s \V. L. Connell-om iz Scrantona, ki je zastopal premogarske barone. Minoritetuo poročilo, to je poročilo proti sklepu večine, je vložil Neal J. Ferv, delavski član komisije. Sklep komisije se je glasil, naj se zviša plačo premogarjev za 37 odstotkov iti sicer na temelju prejšnili dogovorov, vsled česar naj bi ii*> znašala pla«"a za sililo manj kot iH -0. Po\ isanj»* plače oaj bi postalo pravomočno s 1". aprilom 1921. (To >«■ pravi norčevati se iz delavcev. Kot j>ri železnicah, kjer so uslužbencem povišala plače, a ob istem času dovolili železnicam, da računajo trikrat višje tene za prevoz ljudi in blaga, tako hočejo tudi sedaj pri premogurjih vreči delavcem drobtinico, dočim bodo veliki gospodje, to je premogarski baroni, spravili v svoje nenasitne žepe še v ti"-je s vote kot so jih dosedaj.) [*•• " ".. ! MANJARJI SE PUNTA JOY WEST VIRGINIJI GOVERNER JE POSLAL NA LICE MESTA ČETE. KER NE M0- i REJO KRAJEVNI POLICISTI OBVLADATI POLOŽAJA. — NE i KI DETEKTIV JE BIL RANJEN. — BOJI SE VEČ MESECEV 1 NEPRENEHOMA PONAVLJAJO. Charleston, \V. Va.. 29. avgusta. — Governer John Cornwell je ] danes zvečer objavil, <1; je naprosil poveljnika centralnega depart- i metita armade Združenih držav v Chiesgu. naj pošlje oddelek zveznih čet v M in go okruj v West Yirginiji, da prevzame vojaštvo tam ] kontrolo nad položajem. Večje število anonimnih pisem, s katerimi so ogrožali življenje 1 i«j lastnino nekaterih prebivalcev v tem okraju, je napotilo gover-licrja, tla je prosil za vojaško pomoč. H« k«*l je, da bodo ;vezne čete stopile na mesto državnih konštab-b rje v, ki bo premeščeni v druge dt le države. Izjavil je nadalje, da sr j.* oddelek zveznih čet že napotil iz kampe Seherman v Mingo okraj. Major Payne, eden izmed detektivov, je bil ranjen v nekem bo- i ju ki se je vršil danes zjutraj med stavkujočimi premoga rji ter rov-skimi stražniki v VVdlis Hraneh i'oal t* ompanv. Tako je izjavil (.rjavili policijski department. Dr/.a\na policija jt. odšla na liee mesta, da napravi konec nenii-loui ter aretira moža, ki je streljal na detektive. < Pravijo, da »»o se izza preteklega novembra neprestano pojavljanji boji med rovskim. stražniki ter stavkujočimi premogarji v tem okraju, 80VJETI STRMOOLAVLJENI V ZAPADNI SIBIRIJI? —--- Harbin, Madiurtja, 29. avgusta. — Zapadui »tbirski kmetje so str-*i moglavili »ovjete v Tomsku, No-votnkolajevsku, Orasku, liarnau-lu in drugih večjih mestih kot pravijo poročila, ki so prišla iz zanesljivih virov. Posamezne upore kmetov je bilo opazili i/za spo-! mladi, in sedaj se je upor razširil na celo kmečko prebivalstvo. Upr-i li no se tudi Kirgizi, nomadsko ple- me, kakorhitro so odšle boljševiške čete na poljsko fronto. Kirgizom in drugim nomadonf *.o se pridružili kozaki in večji oddelki protiboljševiških čet, ki so imeli zmožne voditelje. Ta skupna sila je nato odkorakala v vsa bolj važna središča, a slednja so se že nahajata v rokah ustašev. Pravijo, da se je 2000 ruskih častnikov, ki so bili izpuščeni iz boljševiških ječ, pridružilo proti-boljševiškiin silam. Premisliti dobro, komo boste vročili denar za poslati ? v stari kraj ali pa za vožnja Sedaj Urimo v Času nagoto? os U in slortba, vsak akuia posta« hitro bogat, ne glede na tvojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim r.eizkutenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo-t be, je veliko vprašanje Naše denarne pošiljatve m zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in sane* ljivo izplačujejo. Včeraj smo računali ta poifljatrs jugoalovanakih kron po ale Mik eenahi 800 kron......$ 3.70 1000 kron......$ J1.60 400 kron......$ 4 90 6000 kron ...... $ 58.00 600 kron......$ 6.10 10000 kron......$114.00 Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja aa večkrat nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. IG računamo po eeni istega dne, ko nam poalani denar dospe v roka, Dskt um je podati najbolj po Domasrti Komj Opte, ill p» «om M tek iMi Tvrftt Frank likMf, h ^"ifi^ mT DVAINDVAJSETLETNI BOLJŠEVIŠKI GENERAL DAJE POVELJA SVOJIM ČASTNIKOM. POVRATEK KORLIČKA Madžarski minister Breter je in-iormiraJ poslansko o načrtih mo-narhistov. Budimpešta, Madžarskti. av rusta. — M. Breter. domobranski i.iiiister, je informiral madžarski jarlament, >et na prestol prejšnjt-fra o«rrske-kralja. Karola llabs!»urskei»a- Ta stranka je baje pripravila popolno kabinetno I s!ino in poveljstvo nad retain i je bilo ponu-leno nekemu visokemu eastuiku. Ureter je nadalje izjavil, 'adžarske{ra jiarlumenta, ki so '.naiii kot nasprotniki habsburške i-estavraeije. ('astnik. kateremu je bilo ponu-leno vrhovno poveljstvo nad ma IŽarskimi četami, je »'Ho zaroto razkril domobranskemu ministr-»fvu in ministrstvo je bilo priprav jfiio predložiti parlamentu natančen seznam mož in zapisnike sej. katerih so se ti ljudje vdeležili. Kekel je. da so gotovi elementi t .i: Madžarskem na delu, da oma-jojo avtoriteto sedanje vlade v |»rilop iignanega kralja. Izjave ministra Breter-ja so po-vzroeilo veliko vznemirjenje v po-> lan ski zborniei in številni rlani so ^•:lrtevali tajno sejo. Predsednik ^borniee pa je izjavil, da je tajna >f ja nepotrebna, potem ko je bila zarota javno razkrita. sess mE ms ^ ms DENARNE POfilLJATVE ¥ I8TK0, NA OORI&KO IN NOTRANJSKO. i Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro pc peli Istri, na Goriškem in tndi ns Notranjskem, po ozemlju, ki j? zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja tve italjanakih lir po sledečih eenakr 60 lir...... $ 2.90 100 lir ...... $ 5.40 300 lir ......$ 15.60 500 lir ...... $ 26.00 1000 lir ......$ 51.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne eene vna prej. Mi računamo po eeni istega flne ko nam poalani denar dospe i roka. , Denar nam jo podati najbolj po Domestic Postal Money Order. aH pa Now York Bank Draft TYrdka Frank likicr, m CHwll m Now Ymk. n. .1 NOVA ZASLISANJA V MORILNIZAOEVI Dva prohibicijska agenta bosta morala izpovedati. — Na Staten Island iščejo brata Tiemana. __ V zvezi s prolrihirijskira škandalom na staten Island, ki je pri-š«! na ilau v s I rti umora Krederieka K»'kerta. koje«a truplo s<» našli na neki samotni »'t*s1 i na Staten IsI:jm<1 v avtoniobilu. išeejo sedaj Wil-liania i'. Tiernana, Urala okrnjno-•ra sodnika Harrv Tiernana. »lolin ^"iglt.v, pcaiožni pr«»hibieijski su-' |>erinten«lent, j»» izjavil, da se je osumilo slednjega kršenja, prolii-[ bieijske j »ost a ve. AVilliaina Tiernana niso moprli' najti vera j niti na njegovem domu, niti v njegovem uradu. Sodnik Tiernan je izjavil, da je prepričan, «la nima njegov brat nobenega stika z domnevanim kršenjem prohibicijske postave, soglasno s katerim je William Tiernan prodal tri sode žganja nekemu človeku, ki ni imel nikake lieenee. William Tiernan je bil zadnjih šest meseeev v trgovini z opojnimi pijačami ter imel redno izstavljeno dovoljenje z to. Sodnik je izjavil nadalje, da njegov I>rat sploh ni poznal Frederieka Eckerta. Sodnik Tiernan jo bil oni. ki je kot poslujoči obbčinski sodnik sprejel obtožnico ud o ve umocs. jenega, proti William Maloney in Charles Kane. Razventega imajo oblasti v svojih rokah Se šoferja, Maks Katza, o katerem se trdi, daje delal vzajemno z Eckertoin. Maloney in Kane sta lula bajq v zadnji noči pret? umorom skupaj z Kekertom. Frederick Eekert je 1«1 včeraj pokc»pan. Pogreba se je vdeležila njegova udova v dru^Tji z materjo zamrlega ter 50 sorodnikov. Pred j hišo je stalo nekako loOO radove-dežev, med katerimi je bilo dosti detektivov, a pri tein ni prišlo do nobene aretacije. Governer države New York je včeraj po posvetovanju z okrajnim preavdnikom sklenil sklicati posebno veliko poroto, koje namen bo preiskati razmere na Staten Island ter določiti nekega sodnika apelaeijskega sodišča, ki bo sprejel izvid velike porote. Danes, to je v petek je zaslišal prohibicijski komisar v New Yorku, Shevlin, prohibicijska agenta William Maguire in James Weldona. Pozneje je izjavil, da nista po njegovem mnenju oba pro-hibieijska uradnika zakrivila ničesar kaznjivega. Yršila pa se bo še natančna preiskava cele zadeve. ZAROKA. V New Yorku se je zaročil Mr. Oto M. Pezdir, dolgoletni uslužbenec tvrdke Frank Sakser, z gospodično Frančiško Adamič iz Žlebiča pri Ribnici. — Bilo srečno ! POGAJANJA V M1NSKU Pogajanja v Minsku so dospela do mrtve točke. — Bolj še viki sel nočejo udati blaznim zahtevam Poljakov. Pariz, Francija. 21. avgusta._ Vsa znamenja kažejo, da so dospela mirovna pogajanja med Poljaki in ruskimi bolj.ševi'v| v Minsku «lo mrtve toč(:e,__soglasno s poročilom, ki je <1 »sp -lo semkaj včeraj zvečer. K'jub t« mu pa je videti, da noče uoben i i/ni"d prizadetih str.-.».r. prevzeti na svo-j ja ramena od s. ivnrimsti za preki-J njenje kouferenee na i man j sov-; jetska vlada, ki je predlagala od-j goden je kouferenee, s katero na.]' bi se nadaljevalo na kakem nev-J traliiem novtu na Kstoiiskeir Po-; Ijaki so zato, da se vrše »ladaljne kouferenee v Iiigi, glavnem mestu Letske. apredovanje pogajanj v Minsku je bilo ustavljeno vsi cd tega.' ker niso hoteli Ku.^i privoliti v nadaljne izprem«*nd.;: mirovnih pogojev z izjemo opusta zid feve, j da se ustanovi poljsko delavsko armado. V tem oziru so !»ih bolj-seviki popustljivi v namenu, da ohranijo stike z I.lov d (Jeorge-oin, angleškim ministrskim predsednikom. Kot se glasi, so poljski delegati odklonili sprejem boljševiških po-gojev. a niso stavili nikakih j>roti-predlogov. Brezžična brzojavna sporočila,' ki so dospela semkaj, se pojasnjujejo, če so Poljaki pripravljeni na sestanek z boljševiki na Estonskem vendar pa jo oči vidno, da bo pritisk zaveznikov na Poljake tako velik, da bodo morali sprejeti predlog, da se sestanejo z zastopniki ruske boljševiške vlade v kaki nevtralni deželi. Nobenega znamenja ni opaziti, da bi hoteli Poljaki nepredovati preko svojih strategičnih črt, ki v splošnem soglašajo z mejami Poljske kot jih je določila mirovna konferenea. Nekoliko vznemirjenja je bilo opaziti tukaj vsled poročil, da zbirajo boljševiki nadaljne čete za napad na Varšavo, čeprav zaupa vsakdo v zagotovilo generala Weyganda, da so poljske čete dosti močne, da drže črto, katero so dosedaj zasedle. Varšava, Poljska, 28. avgusta. — V bližini Mlave so ujeli Poljaki 3000 sovjetskih čet ter zaplenili tri topove. MASAKF.R KRISTIJANOV. Kajira, Egipt, 27. avgusta. — V Ajlun, kraju, ki leži petdeset milj severo- iztočno od Jeruzalema, je neka tolpa beduinov soglasno s poročili, ki so došla semkaj, masakrirala 150 kristijauov. V nekem drugem poročilu, ki jt došlo malo poprej, se je glasilo, da se je nahajal med žrtvami arabskega napada na neki železniški vlak v bližini Damaska tudi neki italijanski mornariški častnik. SOVJETNE GETE SO ZAVZELE GRODNO POLJAKI SO IZPRAZNILI BJALISTOK. — BOLJŠEVIKI SO OB-| NOVILI OFENZIVO — SOVJETNE ČETE POSKUŠAJO ZABITI KUN MED POLJSKE VRSTE. — BOLJŠEVIŠKO NAPREDOVA- I NJE V VZHODNI GALICIJI. London, Anglija. avgusta. — < Poročilo 1'niversal S»*rviee. Dol j še vik i so z vso silo pritisi.ili na poljska krila ter s t«-m prisilili Poljake, da so zapustili Bjalislok. Takoj zatem so boljševiške čete zasedle flrodno. I'rad no ru>ko sovjetno poročilo iz Moskve naznanja. t-Litovsku in drugih mestih. I vedena je bila tudi ofenziva proti armadi generala Wrai"\» a v južnem delti Rusije. CJeneral Wrangel s»» je baje začel na vsej črti umikati. London, Anglija, *;0. avgusta. — Boljševikom s»- je posrv i ib> ; « \zeti neko utrdbo, Sa je otldaljena samo poldrugo miljo od Bjal: stoka. liusi dobivajo "neprestano nova ojačenja. Varšava, Poljsko. avgusta. — Kuske sovjetne čete >i na v-e način prizadevajo zabiti klin med poljske vrste. Severno od Lvov« je si opita ruska ka Valerija v akeijo in - i pri-l>oriTa več uspehov. ^ Pariz, Francija, 9.9. avgusta. — Št-f poljskega generalneen šta ba. general RozvadovsI.i. je izjavil, da Husi kljub strahovitim porazom še vedno ne mirujejo ter da ne bodo tako /lepa mirovali. __ Od sedemdesetih divizij, ki so jih imeli boljševiki na Poljskem, ■ a jih je ostalo komaj trideset. Toda vse te divizije dobivajo nova oja- II eenja ter se nanovo organizirajo. Boljševiki se pripravljajo na veliko novo ofenzivo v vzhodni fJalieiji. katero se bo vdeležilo pelnjast novih divizij. KAKO JE NA IRSKEM V Belfastu je prišlo do novih izgredov, pri katerih je vojaštvo streljalo na ljudsko množico, j Belfast, Irska, 29. avgusta, —j Včeraj zvečer so vojaki zopet streljali na izgrednike ter ubili najmanj enega ter ranili najmanj :šest nadaljnih. l\*te so streljale v namenu, da zavarujejo poli.-ijsko [postajo, katvro je napadla Ijud J ska innožiea. Poroča se o izgredih v različnih delih mesta. Ko je dospel oddelek vojakov; ;do polieijske postaje z avtomobi-j lom, je bil sprejet s eelo točo ka-i menov. Policija jt* s pomočjo vo-jj.»šiva razpršila ljudsko množieo. j Težki izgredi so se završili včeraj popoldne na Cullingtree <*esti. 'ki teče zapad.no od Belfast a. Po ,lieijske barake na tej eesti so bilje uničene in ljudje so streljali nai vojake, ki so seveda vračali o-genj. London, Anglija, 20. avgusta. Včeraj popoldne se j«? glasilo, da se je zdravstveno stanje župana iz( t orka, Mae Sueneneya, obrnilo naj slabše. Cjlasi se. da je preživel ze-J lr nemirno noč. i Redmond Howard, ki se je že> večkrat obrnil na kralja s prošnjo, naj intervenira v tem slučaju, se je sedaj obrnil na kraljico ter jo prosil, naj se potegne za Mae Sweeneya-. Žena župana in njegova sestra sta ga obiskali v bolnici, kjer leži. Sestra župana je izjavila, da so neresnične poročila, da daje jetni-jški zdravnik njenefnu bratu v vo-j d i proteide (redilno snov). Izjavi-1 h. je, da je zdravnik tozadevno a est odločno zanikal ter rekel, da i ' •nudi le navadno zdravniško pomoč. Sestra župana mu je baje rt kla: j — Jaz sem odločno proti temu, da bi se storilo kaj takega, kajti to je zoper željo njegovih prijateljev. Če hoče vlada oprostiti mojega brata, naj stori to Še predno j bo prepozno. Izpusti naj ga ali pa naj ga pusti *imreti. Ne bilo bi lepo, če bi se bu podaljšalo bolečine z umetnimi sredstvi. Brzi parnik "Pešam" (prejšnji parnik Hamburg-Ameri- ške proge "Moltke") odpluje v Genovo 1. septembra Vožnj* za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $168.65 ; vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta. . Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piae aa pojasnila. Tnd^ Frank Sakaar ?VE EKSEKUCIJI V SING SINGU. Ossining, N". V., 1*7. avgusta. — V znani jetnišnici Sing Sin-r sla zavr.vli včeraj zvečer dve ek-šckueiji. Frank Kellev, neki črnee iti »John Egan, mladič, ki je imel* le eno nogo, sta morala plačati s svojim življenjem, za umora, kat»» ra sta izvršila. Kgan je bil pr\i, ki je sedid na fiektrični stol. Svojo Ifsnuo no«ro j< moral pustiti v celici in t«ko je >epal z eno nogo. ojirt na paznika, mimo eelie ostalih na smrt obso-jrnili in ob njegovi strani je šel (udi katoliški kaplan Cashin. Liran je zaklieal na poti vsem svojim tovarišem zadnjo slovo, nakar s<» v>si v zboru odgovorili, liilu je Jeset in deset minut zve«'er, ko je F g an umrl. Fred svojo zadnjo potjo je prosil-Euan, naj se da v liste notico, s katero se bo obvestilo o njegovi smrti ženo, koje bivališče je ne-zi-ano. Kgan dne 2. junija preteklega leta v družbi svojih po-pol bratov, ki se nahajata sedaj v Hng »Siiigu, napadel neko United Stales Cigar prodajalno ter ustrelil prodajalca. Egan je skušal pred sodiščem ščititi svoja popol brata. Črnec Kelley je stopil v sobo smrfi s smodko v ustih. Svojim tovarišem v drugih celicah je zaklieal: — Z Bogom fantje, upam, da sem zadnji. Ko je prišel čas, da sede na stolj je vrgel smodko na tla. Ob pol-dvanajstih je bil tudi on mrtev. Njegova sinod ka je še grtn la na tleh. Črnec je ustrelil do smrti neko služkinjo v nekem stan »vanju v Brooklynu, v katero je bil udri. FEHBENBACH IN SIMONS STA SE VRNILA. Lucerne, Švica, 26. avgusta. — Dr. Fehrenbach, nemški kancelar in dr. Simons, nemški minister za zunanje zadeve, sta se vrnila iz Švico v Nemčijo potem ko se jima ni posrečilo doseči pogovor z angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Oeorge-om. »Sir Hammar Greenwood, vrhovni tajnik za Irsko, bo jutri dospel semkaj, da se posvetuje z ministrskim predsednikom glede Irske. GRKI IN TURKI SE BODO ZO. PET SPOPADLI. Smirna, Mala Azija, 29. avgusta. — Orki koncentrirajo svoje silo ter pripravljajo novo ofenzivo* koje cilj je ITšak, ki le^i J^aO jnilj severo-iztoeno od Smirne. Tudi Turki zbirajo svoje sile, da nasto« pijo proti Orkom. ___ _^ 1'GLAS NAHODA" (9LOVKNIAM DAILVf I Oww4 NUiMM by _ ^ BLOTSHIG PUBLISHING} COMPACT —_ (■ *m portttofl) ^WANH ^illKliil ___LOUII BENEDIK, Truwflf »usluem «f th* Corporation an« Address«« of Above OfTlclmi __« Cfllm« Kmt. I«ftufh m* Manhattan. N«w VoHc City. N. V._ , _**enar naj aa blagovoli poWlJatl Pe Mmmmw Ord*r. Frl «pr«m«mbl krab rwn/nikov prudmo. da m nam tudl pr«J#-. _nb btf*UW> aaananl. da hllroj« nayirnw naslovnika. O L AI NARODA H CarHaadt Mmt. Borough of Manhattan. New York. N. V. Tibphon«: Cortland t 287* Izpopolnjena zvezna ustava. £en*ka je predmet devetnajstega amendment* k zvezni ustavi. Pravzaprav le pravico ženske, da sme voliti. Državni tajnik Colby je a četrtek radosti I svoji dolžnosti t**r podpisal takoj po sprejemu u-i idnrffu | m j t r« i 11 ft «i i \ ji*1 zakonodaje v TenneNHf*1, dokument, v kali r»*rn se |»lnsi tiDt odobren od pot rebnih .'kj držav m ila se je postal s t»*m del zvezrie ustave. i Vprnv se j»- v državi Tnin^tf napelo w sile. da se prepreči sprejem tozadevnega predloga, je l»il zadnji korak konečno vendar Klorjtii Skoro nevrjeino je. da hi t»i I o mogoče storili kake sodnijske korake, v pomočjo katerih hi se razveljavilo amendment. Dolgoletni boj /.♦■tisk zu klavzulo, s katero se razveljavlja izključno pravico moikih do volitev, zmagoslavno koriti se v so- tiia<'ih t.a razveljavlja nj« tffra aratTuJmenta. Prihod ženske volilne pravK-r In se dalo za vleči za par tednov ali ineseeev, a nikdar popolnoma preprečiti. Po celih Združenih državah bodo sedaj ženske nastopile kot vo lilke in vrjetno je, da ho ktnalu opaziti njih upliv v več kot enem cznu. Milijoni žensk ceh dežele se bodo priklopil raznim političnim strankam, a če misli kder, da se bo razmerje v strankah izpremenilo vsled tega, ta se zelo moti. Ženske so se dosti naučile v boju za vo-l.lno pravico ter bodo uporabile svoj upliv za to, da nastopijo v tej ali oni btranki za reforme. { {Poljaki in Rusija. Novo, neodvnsii-i Poljska je bila od prvega početka v izredno težkem položaju. Nn celem zapadli plebiscit, na severu težave 7 (hlatiskim. a na celem dolgem vzhodu — brez meje! Kdo je do takrat, ko se je začela vojna med Poljaki in Rusi, ve del /a mejo med Poljsko in Rusijo.' Nihče. Ni bilo meje in nikogar m bilo, ki bi jo mogel potegniti. Entententa, ki je liotela urediti Evropo, je ua slovansker.-. vzhodu povsem obtičala. Ni imela niti vo Ije niti moči. da hi tem kaj storila. Še pakta'' ni bilo, ki bi določal mejo. takšnega, kakor ga vleče ententa s seboj skozi pet ret za re aitev jadranskega problema. Kaj čuda, če so se spričo tega Poljaki domislili, du je najbolje, če si pnti g ne jo mejo sami, ter so marši-, rali.... Rusi se pa !;iki že davno \eč ne brigajo za mogočnike n^ zapadu ter se /anašijo le na svojo moč. Kdor je čital zadnjega pol leta poljsko časopisje, *v videl, da je Poljska bita prepričana, da se boljševik ipripravljajo na napad ; mirovne ponu<:l>e moskovskega C'i-čerina so bile le pretveza; prava namera mu je bila, dobiti eas za boljseviško ofenzivo proti Poljski; da bi prehiteli boljševike, so Po ljaki s svoje strani začeli ofenzivo, a so naleteli na sovražnika, ki j< bil ra vojno že močno pripravljen.... Hrt/ dvoma pa j'1 vojna proti Rusiji tudi izraz cnr politične stroje poljske. Y Poljakih tiri še Milno ogromen sir.ih pred Rusijo ki so v njej videli sto 1« t najsilneješega svojega tlačitelja. K strahu se je v enem delu Poljakov pridruževala mržnja ; Pilsud.ski sam je bil v začetku svetovne \ojne orijetitiran proti Rusiji. :»aj sedaj na rediti, da se trajno ivm rusko poljsko vprašanje? Ena poljska politična struja je misliln. da je treba med Moskovsko Rusijo In Polj sko potisniti nekaj "'puferskih držav ie" ali "narodov*'; k tem "na rodom" ali državam li pripadala tudi 1'krajina. Iz te politične strn je je nastala misel, da sp je treba zv« zati z 1'krajinei proti Moskvi jf> ustvariti neodvisno 1'krajino; iz te politične misli pa je čisto naravno nastala sedanja vojna proti boljševikom. Na drugem stališču p.* sloji na pr. poljska Narodna Demokracija, ki jo je v Galiciji svoj eas vodil Glomhinski, v kongresov ki pa Dmovvski in ki je zlasti v tej le štela v svojih vrstah odlične moskalofile. Ta politična orijen-taAja je videla edini -pas v sporazumu z veliko Rusijo; Poljska naj bi torej mejila z Rusijo in se pogodila z njo o mejah. Narodna De mokraeija je bila un-ti sctfanji vojni, prepričana, da bo vojni na stop le konsolidiral vojno, in dogodki kažejo, da je iinela prav. Ni bilo torej na Poljskem vse navdušeno za to vojno. Niso se ji protivile samo one stmje, ki so sploh proti vojni, ampak tudi neke nacionalistične stranki«. Politični računi so jih slavili v vrsro protiv nikov vojne z Rusi. A tudi moskalofilov ne manjka med Poljaki; ee Jo o dosedanjem vnaiijem niiistru poljskem Saptehi poročajo, da J» tnoskalofil. Pa tudi na ruski strani ui vse vneto od sovraštva proti Poljakom; ne mislim t*j le na protiboljfteviške struje na Ruskem (Bureev, Lvov, Makfakov), ampak na take miličnike, kakor Je n pr. svet o vn oznani pisatelj Mcrezkovskij, ki se je v družbi z drugimi opetovano izjavil za polj>ko-rusko prijateljstvo.. Zagonetna je boljš«.viika Rusija. Preil kratkim smo »e eitali poročila italjanskih odposlanecr v Rusijo, ki govore o mrtvilu in bedi ruskega življenja, o pasivnosti tvornic itd. Odkod pa potem ta sun-kovitost sedanjih ruskih armad flz revolucije v zrastejo močni polki; to je re«; a tudi ti morajo hiti dobro oboroženi. In kdo jnh vodi. t arski generali ' Za vrhovneca komandanta velja Brusilov. Toda iz anfleških virov prihejejo vesti, da vrhovnega v°d*tva nima Brusi-lov, sploh ne carski generali, ki morejo pod boljieviki igrati le podrejeno vlogo, ampak — nemški generali., !n poljski časopisi vprašujejo: "S kom se vojskuje Poljska! Z armado boljševiških diktatorjev pod komando Nemcev", češ boljševiško armado so od prvega začetka boljaviake revolucije do dandanes vodili nemški oficirji. Situacija na rusko poljskem vzhodu je bila nejasna. Trebalo je jatnosti. Vojna se je začela. Kakd se bo končala, ne vemo. Čas je sedaj velikih čiščenj in reševanj problemov. Morda se reši trajno tudi rusko-poljsko vprašanje, tako ali drugače. Merežkovskij je rekel to-la besed«: "Zveta Poljske in Rusije, teh dveh nasprati si letečih polov slovanskega sveta, tek ločenih sil, ki sta se doalej pobi-jaU, j« neobhodni pogoj, če naj slovanski svet odigra v zgodovini ce-Uga sveta ono vlogo* ki m« jo je odkaaal Mickieviez". Bimini, vrelec mladosti. Mogoče ni splošne« znano, da se je nekoč domnevalo, da vsebuje Bimini, majhen otok Zapadne Indije, ki leži v Atlantiškem oceanu nedaleč od obali Floiale, takozvani Fons juventutis,^vrelec mladosti. Ta otok so zavoj-vali in raziskali prvotni španski konkistadorji izključno le iz tega vzroka, kajti na temelju pripovedovanj Indijancev so domnevali, da izvira tam studenec, ki ima čudovito lastnost, ua napravi mladeniče iz starih ljudi. Spanec .luan Ponce de Leon, kateremu očividno ni ugajala misel, da se stara, je vedno gojil upanje, da bo našel ta vrelec na azij ski obali,'to je na mestu, kjer se nahaja danes Florida, kajti prvotn' španski raziskovalci so domnevali, da je čul govoriti Indijance o ne kem čudovitem vrelcu, ki se baje nahaja na otoku Bimini In tako je prosil za dovoljenje :er ga tudi dobil, da zavojuje ta otok v imen« španskega kralja. To so je zgodilo v marcu leta 1513. Skrbno je pre iskal celi otok. a ni našel vrelca, nakar je premestil svoja raziskovanja na Florido, o kateri je domneval, da je otok. Štiri sto let je po'eklo i/.za onega časa in iskanje vrelca se je zo pet pričelo, a v tem -lučaju je ta vrelec lahko najti, kajti nahaja s< v steklenicah in mlad< «t iščejo žejni potniki, ki prihajajo iz žalostnil: -uliih dežel, ki leže b«?lj proti severu. Dopis Saxman, W. V a. j t V se ne motim, iz te naselbiue se ni bilo dopisa v Glaxu Naroda. Tukaj so trije premog«»rovi. Vsi , obratujejo s polno paro, zaslužek je pa odvisen od prostora in od(( delavca kakor drugod. Tukaj nas je šest pečlarjev. Vsi spadamo Vj mednarodni pečlarski klub. Slo-| venec sem sani tukaj, ali po tej j okolici je več Slovencev iti nekaj Hrvatov. Vsi delajo po gozdu ! ker to leto je gozdar boljši kuosedaj so premogov-! niki obratovali slabo, pozimi boj pa veliko pomanjkanje premoga.L Največ je bila kriva tega železui-j ška stavka. Seveda, tega niso kri-' vi železničarji, ampak železniški baroni. Dandanes živimo v dobi, da ves j svet pleše Vidov ples. Listi ne. prinašajo nič dobrih novic, dnevne novice so le tatvine, ropi, ločitve zakona in to v starem kraju ter tukaj. Tukaj se delavci jezimo na draginjo, kapitalizem in na prohibieijo. Draginja je res neznosna. Siromak je delavec, ki ima veliko družino. Kar se pa prohibicije tiče. je moje mnenje, da so pijanci največ pripomogli do prohibicije. t'e bi se tukaj tako pilo kot v starem kraju, ne bi imeli prohibicije. Ali tukaj se je pilo preveč. Alkohol je sovražnik človeštva. Če je bil v družini le en pijanec, je trpela cela družina. Alkohol je bil večkrat kriv tepeža in ubojstva. V mnogem «»ziru je trpela tudi industrija. Če je bil delavec še tako dober in izurjen. pa je bil preveč vdan pijači. je bil za delo nevporaben. Mnogo evropskih delavcev se vrača v Kvropo. Tudi Jugoslovani se selijo iz Amerike v novo Jugoslavijo, vsi v nadi, da bodo ostali stalno v Jugoslaviji. Resnici na ljubo povem, da je Jugoslavija morda edina država v Evropi, ki bo imela doma kruha za vse. Res nam tlela jo Lalii veliko ( krivico ob Jadranu, pa upam, da se bo vse uredilo. Na boljšem! smo vseeno, kakor smo bili pred^ vojno, izvzemši naših primorskih! rojakov. Res je bilo med vojnoj več rojakov za Avstrijo, ali sedaj je ta avstrijski dull izginil kot kafra, ali to le med Slovenci. ŽalJ da se dobijo še Hrvatje, ki so še Avstrijci. To dela pa vse staro sovraštvo radi vere med Srbi iu Hrvati, za kar se noben kulturni narod več ne pravda. Poglejmo nat Ameriko. Koliko sekt itnamo tu-j kaj in nikdo se ne pravda radi vere. Odkar se je združila Nem-, čija, kako lepo je napredovala, kako lepo se je razcvetala industrija in trgovina, čeravno so Nemci katoličani in Iuterani. j Lepo prihodujost ima Jugosla-( vija. Pomislimo, kako so se Nem-, ceni sline cedile po Balkanu. Gnil so že vedeli zakaj. Sedaj jim je. pot do Balkana za vedno zaprta.I Nam Slovencem, čeprav smo ne-J znaten narodie, je pot odprta. Čie smo mali narod, kulturni smo.] Imamo le eno napako med nami.j namreč preveč političnih strank in preveč radi kritiziramo. Zopet) se je začelo po cerkvah agitirati za klerikalnega Orla. Če l»o kdo! rekel, da zakaj se v cerkvi ne pri-J po ved u je samo božja beseda, bo-boljševik. Kolikor mi je orel znan, vem. da je škodljiva ptica, kot je škodljiv klerikaUzem v politiki. Jugoslovanska valuta je še slaba. To so posledice vojne. Stara Avstrija je nam zapustila še dosti papirnatega denarja, ali mak> zl ta in srebra. Toda dandanes je m j elato vladar sveta, čeravno ima-! mo od želita večje koristi. Ia kaj ' hi bilo, če bi bilo tako malo že- ' leza kot je zlata in zlata toliko kot je železa? Kako bi zlato nadomestilo železo, čeravno se ga rja ne prime, ker je tako mehko, ] ila če ni primešane druge kovine, uiti za kovanje denarja ni in za 1 nobeno stvar. Kaj bi bilo, če bi bilo tako malo navadnega kamna 1 kot je demanta? S kom bi zidali hiše? Ljudska domišljija je dala ' demantu največjo vrednost, zato,!' ker ga je malo. Ivaj je deniaut? i Demant je kamen, podoben stek- 1 lu. Ce bi ga navaden človek našel, še ga pobral ne bi. Kakor je s: kamenjem in s kovino, tako je z ljudmi. Vladarji in kapitalisti , nosijo po rokah zlate demantne prstane in preštevajo denar. Mi j delavci pa nosimo po rokah železo in premetujemo težko kamenje. H koncu dopisa pozdravim vse Slovence, tebi vrli list G. X. pa želim obilo naročnikov. Podgorjanski. Iz Slovenije Skladatelj Ignacij Hladnik. Kdo ne pozna gospoda Načeta iz dolenjske metropole, kakor ga imenuje skladatelj Hochreiter, o-cenjujoč njegove tuge v Novih akordih? Njegove skladbe so poznane že povsod, slišijo se prepevati ob raznih prilikah v cerkvi in v koncertnih dvoranah. Leto« poteče 40 let, odkar je pričel delovati na glasbenem polju, Ignacij Hladnik je bil rojen dne 25. septembra v Križali pri Tr- žiču na Gorenjskem. Skladatelj župnik Jakob Aljaž, takratni kaplan v Tržiču, ga je uasvetoval v orglarsko šolo, ker se je kot deček učil pri kapelniku v Tržiču viol me in glasovira ter kazal iz-| redne zmožnosti. Po izvmeni or-glarski šoli je nastopil službo urbanista pri Sv. Jakobu ob Savi, od leta 1880 v Stari Loki na Gorenjskem in od 1. oktobra 1889 v Novem mestu. Prva njegova skladba "Sveti Lenanl" je bila tiskana v Ceciliji 'Družbe sv. Mohorja". Skladatelj Emil Adamič v Ta-škentu. Znani naš skladatelj Emil Adamič živi v Taškentu v. Turk est an u < v azijski Rusiji, kjer je na-stav- i ljen kot dirigeAt v opernem gle-dali-šcu "Kolisej". Obenem po- i učuje tudi glasi>o v učiteljskem , seminarju in v glaslienem kornser-vatoriju. Adamič je skušal pobeg- , niti iz Taškenta in se povrnili v < domovino, a so ga vstavili, ker ni , imel v redu potnih listov. Umrli so v Ljubljani: Ivan Završek, hiralec, 81 let. Alojzij Pozaršek, sin delavke. » 16 dni. Franc Zaje, berač, 84 let. j Marija Brieelj, posest ni kova žena, 43 let. Slavko Mlakar, sin pošt. sluge, 3 mesece. 1 Marija Smrekar, hči delavca, 9 mesecev. ] Andrej Gregorin, delavec, 42 let. ] Josip Košir, premogar, 23 let. Stanislava Netnar, hči čevljar- ; skega pomočnika, 4 mesece. Amalija Kordis. hči-železniške-ga poduradnika, 7 mesecev. Marija Zorman, trgovčeva hči, pol leta. ] Leon Lipovšek, sin želeni, poduradnika, 6 tednov. Peter Zgaga Če se dobro spominjamo so bolj- j ševiki strmoglavili rusko vlado ra-d'tega, da spravijo Rusijo iz vojne. — * e • Nič se ni treba bati. Kmalu bo toliko Rooseveltov v debeli, da bodo lahko zakladali vse politične stranke s kandidati. * * * Ce bi se Poljska držala Pade-rewskija, bi ne bila sedaj tako razglašena. • • • Nemci pravijo, da so zavezniki pijani zmage, a nekateri med zavezniki so se pričeli bati, da je zmaga le pol-proeentna. Oni, katerim je žal, da bo na-slrdnja generacija podedovala vojni dolg, naj bi pustili na stran sv ojo žalost. Kot kažejo sedanja znamenja, bo naslednja generacije. podedovala celo vojno samo. # * • Listnica. Neki rojak me vprašuje, kaj je treba, da človek postane pesnik. Tukaj je par nasvetov, pa ne sme biti nihče užaljen: » Izposodite si za pol dolarja znamk. 2. Ne pričnite pisati, dokler ne čutite, da je absolutno potrebno. Tak napad pisanja spremljajo namreč omotica, nemir in bolečine v hrbtu. 3. Napišite le toliko besed, kot je potrebno, da vam odleŽe. 4. Izradirajte nato vsako drugo besedo. 5. Zatem izradirajte vse ostale besede. 6. Končno pa prodajte znamke. * * • Prazna slama. — Dober dan. — Dober dan. — Kako je, kako? — Hvala, dobro. — Kje pa si sedaj ? — Vedno na starem mestu. — Vedno na starem mestu? — Da, vedno na starem mestu. — In ti? — Vedno na starem mestu. — Ali si zadovoljen z delom? — No, tako, tako, vedno stara zgodba. -*— Tudi pri meni: vedno stara zgodba. — Pa me kaj obiščl. — Bom, bom. — In ti mene tudi. — Bom, bom, seveda. — Nasvidenje. — Nasvidenje. # ♦ • "Home-Rule" stranko v Ame- i-ki tvorijo poročene ženske. * * * Farmer je že dolgo easa oblju-boval svoji ženi, da ji bo pokazal morje. Slednjič sta se vendarle odpravila na dolgo potovanje. In dospevši na morsko obal, je fermerica začudena obstala. — Moj Bog, koliko vode, koliko vode! — je šepetala. — Seveda je je dosti. A pomisli, koliko vode je še spodaj. Ti vidiš le to, kar je na vrhu. Z Reke poročajo, da ima D'An-nunzio krasno stanovanje. Nad dva ducata dvoran in šest kopalnih sob. Tudi Caruso v New orku si je najel stanovanje s šes-timi kopalnimi sobami. V Ce človek to premišljuje, mora nehote priti do prepričanja, da sta Caruso in D'Annunzio sinova iz-vanredno umazanega naroda. Dušan Sirnik, narednikov sin, 4 mesece. Frančiška Pečnikar, kitarica. 71 let. Helena Erman, služkinja, 53 let. Draga Pardubsky, hči rac. podčastnika, 50 dni. Helena Kovačič, mag. pomožna uradnica. 19 let. Fran Lavtežar, mesarjev sin, 11 mesecev. Marjana Janežič, delavka, 74 let. Vida Rupnik, hči žel. delavca, 1 leto. Stanislav Kramar, koči jaze v sin, 5 mesecev. Ivan Zupane, neznanec. 85 let. Srečko Hribar, kočarjev sin, 7 let. Jožica Mirtič, hči kentorifltke, \ / # \ k Sttgofilinmitaka ICatnL irbmrta Ustanovljena L 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. hedeadalk: hiha^i- BOVANSk* MBGOB J. roUWTA, Bar 171, M Bok 281, Oooemaugh, Pa. Diamond, Was*. _ MpndMl: LOUIS BlLiRT, Bok &BONARD SLABODHIK* Box 10C, Pear A?ena*» Lorain, O. By, Minnesota. n*jm>: JOSEPH PISHLBB. Mj, JOHN ŽUPNIK, B. B, Box M, Minnesota. Pt> llagajnlk: G BO. L BBOZIOH, Bj, r_______ siiiiiiiiii _ rravsi uwi ISssfzw.H** .rmi.1 Lou- "čir^r,r- as-7,,i ^ IB OOBTKLLO. 8.1KU, Goto, JoSTioVERK. «24-2*1 A*, DoIMft _ . ____Minnesota. flU,U ",llB MATT. POGOHBLO, I W. WU Jr. JOS. T. GBAHEK, 848 B. Okie Chicago m. •treat, M. 8, Pittabnrgn* Pa. OA« _ _ KUDOLF PEKI)AN, S02C M Os4 _ _ B—1—L Afenne, Cleveland, Oblo. 10HW BOUZH, Ely. MinneeoCa. FRANK Skrabeo, 4m Washlait* awrHONT MOTZ, 0041 A venae M. Bt., Denver, Colo. ^ So. Chicago. IU. GREGOM HREŠČAK, 4&X a ftS Aft. [VAN VABOtiA, 5128 Natroba Alley, Johnstown. Pa. ItWWttSlit Pa. Jednotlno giasllo: "GLAB BABODA* Vse etvmrl ttkaJoCe ee nxmdnili eadev kakor tudi denarne poUJatev naf m Pošiljajo na glavnega tajnika. Vrne prltoibe naj ee poHljajo na predeed« lika porotaeca odbora. ProAnJe h •prejem norih članov in tpioh m adravl pričevala ee naj pofiljajo aa vrhovnega edrmvnlksc Jngoelovanaka Katoliška Jednota se priporoča vaem Jagoalovanom m Jbllen pristop. JednoU posluje po "National Fraternal Congress^ lestvleL V blagajni Ima okrog $300,000. (tristoti«* dolarje?). Bolniških podpor, od* fcodnin. in posmrtnln Je tzpIaCala le nad poldragi miljon dolarjev. Jednota fteje okrog 8 tSnoi rednih Sanov(lee) In okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelka. Društva Jednote se nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah* ram, kjer Jih Se nI, priporočamo vstanovltcv novih. Kdor teli postati Clan *** m Pri Uin,ka Mliaega drnStva JSKJ. Za vstanovltev novih drnSteV K pa obrnite na davaega tajnika Noro društvo se lahko vmaovl s 8 Hani Ul ***** Stanislav Kosmač, ključavničarski pom'agode, žena sluge. 54! let. Ivan Rup>elj, sin carinarja, IG let. Marija Grošelj, užitkarica, 70 let. Rozina Rebolj, drvarjeva žena ! 30 let. I Ivan Hribar, tovarniški Jcla- vec, 52 let. j Josip .Špendov, posestnikov sin. 2 uri. st anislav Me«len, sin železu, čuvaja. 1 leto. Karolina Tschurn. zaselmica. 75 let. j Cvetka Stanko, hči železu, sluge. 4 nicse«-e. Marija Požl»-p, kramarica, 75 let. Marija Zupane, kovačeva vdova. er, i^t. i Herbert Poje. odvetnikov sin. I 1 leto. Ivan Maček, delavke sin, 2 leti.' i I Promoviral J je za doktorja prava na dunajskem vseučilišču urednik "Slovenca"' Kngelbert Besednjak. Neupravičena hišna preiskava, i Dva mlada fanta sta j »risi a nedavno v hišo Frančiške Trobev-šek v Histeršici pri Kamniku t«*r zahtevala o prišli Suš-nikovi domačini, t let star, srednjevelike postave, močan, črnili l»rk : drugi je okoli 50 let star in majhne poslave. slab, že malo iv; v družbi je bila tudi neka 50-Ictna ciganka, nekoliko kozava iu Ae ena 20l«-tna ciganka. Strela. Dne 4. avgusta ob 5. popoldne je udarila strela v slamnato streho poda posestnika Franca Mar-tiličiča v Brezovici, občina Mirna. Povzročena škoda .j«- precejšnja. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. znancem iu prijateljem, da nam je umrla naša nad-ljuba In-erka oziroma sestra MICI JORDAN. Rojena je l»ila 25. marca l!»2<) in preminula avgusta ob 12. uri 45 minut popoldne; pogreb sa je vršil 2-1. a v g. popoldne. Tem potom se zahvaljujemo vsem prijavi j.-m, kateri so p rial i nas obiskat v naših žalostnih lirah. Najtoplejše se zahvaljujemo Mr. in .Mrs. Ncčemer, botri, Janezu šnajdar. Toneiu Podlesnik, Tonetu .liireu. Mrs. Mariji M nt ar in Lojzetu Dorniku. Lepa hvala ■ * • * i tudi starišem, ker so nam prišli na pomoč, to so stari oče in mati. Lepa hvala tudi Kini Hoiuoe. Tebi. naša ljuba hčerka iu sestrica, ki nam ostaneš v s|K>minu do našega zadnjega dne. kličemo: V miru počivaj, lahka naj ti bq žemljica ! Žalujoči ostali: Frank in Ana Jordan, sta riši. Rezi Jordan, sestra. fniontowm. I*a.. 25. avg. 1?I20. R. F. I). 5. Box IGO. t NAZNANILO. Žalostnim srcem na/nanjanj vse« prijateljem in znancem, da sem prejela pismo iz stare domovina s p reža lost no novico, da so umrli moj oče . FRANC RAZPOTNIK dne 2J. junija v 65. letu svoje dobe v Osredku št. 16. fara Vače. Moj oče so bili dvakrat v Ameriki in so inieii veliko prijateljev v državi Kansas. Bili so zelo skrben iM**e za svoje otroke in priden gospodar. Ta novica nas je zelq žalostne naredila. Naj v miru po-> č i vajo! Žalujoči ostali: Marija Ravnikar, roj. Razpotnik, hči. Edvard Ravnikar, zet. P. O. Box 27, Adamson, Okla, V stari domovini: dva sina in dve hčeri. Zrtva ljubosumnosti. , Novela, — Spisal dr. Stoj an. { Nadaljevanje.) t Kaj naj atoriiut Ali mu usem! Verj«*t«?... Za ira«i h«*'e vze-| ti, —■ tako mi je danes zagotavljal, — ako mu darujem tvoje j »r«'e, Vm» h«W-e zame storiti, vse' Žrtvovati, eeln svoje življenje bo-ee tvegati, — da, t »ko je ITovt*ril. In ujftr<)Vr iM-i m) ivkrde,1 L- L t . i t_ 1 Katior Uatu wiiiH'r na ui»«iivui ne-, bu ; njegove benede »o donele lju-! bo ni sladko na »ho, kakor ši*hi>rij Vodiea v »• istem §»«»t»>ku skaklja je navztlol p*« okrvylem kameti<*j u eez hrib v plan. S«*_-,.j ga naj pri-) eakujem! Noetij mu naj pove«,] ali ruti mi /anj v »reu kaj dekliške Jjuln-rni! N«*-«»j mu naj ra*mie-neui, ali a** tli v moji duši iskrica ime mladosti*«* IjuImivi, ki je naju nek.iaj .»t roka m- o»rn-evala ? !M l*ri teh mislih »♦• deklica zravna, in neka groza spreleti njeno telo, * »na *e »trene na celem iivo-J tu, kakor da bi s** bila pre»traaila zadnjih in njih pomena. • Ne. rw! Ljvbezni ne ču- tim UoljetM' »lo njt-ga v »r»*a m J*4. t ud k lie la i mi ! je srce je <*dmu le j hrattku <«llo.Viio. I,t* zanj gontn.Jl ie /.«iij ti<»<'r g /:vt*ti! Ako bi utsel;< ui"j Hr*mk«» lr ti«*kaj one Ijnbe-zru.. v >rru «J«» umir. kakor Wk<»l«v, < ak<> bi tui on lo kaj \ _ i i _ ■ i i ___... • I, zal. (>ki*-tiila ni se ga l.4 tvu# tvujei ii%ljenj** ter bila *rt*«-iia, e^loj »rww i njim. Al. M-daj se ga Wii jim, if ga tudi ljubim. — »traKiiiiji m* ura če mu tudi i»! i)itii» kakur divji in'j trail hit«'! od cerkv« domu. Se j p«»yled j I me m. Neznosno mu j» i bilo VHteli da m« opremlja graj ji *»°-akov mu in «ia moja lepota tutliii pri fu»|)odi nekaj \»-lja. — Zakaj i me pa m on počakal v gru-jj navija enkrat znani glas, ki ga jej• š.-|^tal v temi — naš Branko. Ti-1, ho je bil pripla/il k oglu teri P* »si ušet en- j krat k nam... Tebi naj tislaj za- 1 upam, prav ta T — Saj me ne ina- 3 rati ve*"'. Še eelo izo^ibljna »e me. j Zastonj mi t«* danes iskale pri cerkvi B»oje oči!*' "Iskaie so mene. ali našle ho nekoga ilrugega pristavi pikro ji mladenič ter nadaljuje: "Zdi se mi, da s«- jt- ogenj tvoje ljubezni do mene ohladil, odkar se ti drugi tlohrikajo in prilizujejo! Seveda, gosposko obnašanje ugaja bolj neizkušenim deklicam, kakor pa odurno — kmet»kega mladeniča!" "Ti se motto, Branko", odvrne mirno Vitla. "Ti me krivo sodiš.! Jaz .se ne morem izogibati Veko- 1 slava. Saj mi ni nič zalega storil.J lu če z menoj govori, to pa tudi nič hudega ni. Za njegove sladke beaede pa itak ne maram, in oae; ne najdejo nikakega odmeva v! mojem »trčil. Danes se mi je res pridružil gredoč od cerkve, ali to mi je bilo jako neljubo. Zakaj jaz vem, da svet ženske le po zunanjem stali in si pri vsaki priložnosti o njih le najhujše trtvari ita potem| roko v roki držč v hišo. l)olg«i se pogovarjali nocoj Mokoričevi in Branko. Določilo' m* je v ozkem domač en 1 krogu, da!1 m* liitno po Božiču vrši gostija.!l I'ogovorili so ^ natanko, kaj mi- 1 »lijo v;«- pripraviti iti kdaj se pe-' jej., v bližnje mesto bale naku-', >»vat. Tudi svatje so se inK'no-1, i'a!i, katere naj ženin in nevesta'1 *^abita na svojo žt-nitev. Ili*rt» in ta vmVr v^ d..l. .n-evi lu^i pretekel. Kar .sJ' .tilt "i t' » vsi uoitfo pri-ak».\ali. to »e j**1 ♦MKlar (-tikrat /g.alilo. Branko je!' >ris..| v istmi po Mohori -evo Vi-)' Lo, ubožno ali lej>.. in pridno tlt--'' Jieo. Vsem s^ j^ bralo eisro ve-j' *-lje i»t neskončni rtdojtt ra/ lica, ' e Branko. ž*«in satn. j*- bil še etlut.. nenavadno /auiMljnu Uti ni toliko misij na /en it o v a-^ Ije !,akor lljt-gova lie\eN?a. niti ' ta balo, kakor Molioričeva mati 1 u t*-«., temveč Branku je pla\aia'l u-tvl iH-iita jkmIoI^ grajsk.-^a ple-'l aiea. Ali mu l*. Vnla r»-s zve-'t in: \li »Hiti res njeno sr.e to. kar 1 Ijena tivta govorr ? Ali mu ne ImiS ukdar lr«fM»ta njegow žene gre-'t ila ljfnja ! Ali a-a m- bo notri's 10 hladn.ua groba mučila mu1, "dežen m sira>t. ki jo imenujemo'j jubu>umnost 1... Danes je I*.skusil grenko kuprej ne nazaj. I] Kaj naj stori? a Iz te zamišljenosti ga vzdrami-o nočni glasovi. Od daleč se zanje znano mu petje. Zdelo se mu l e, kakor da gredo blizu tu mirno'j ijegovi znanci in prijatelji vašo-j. at. To ga ohrabri, on zažvižga', ►su, a ni ga od nikoder. To ]>ostaja Branku še bolj »um- ^ jivo. Napoti se tedaj nazaj proti'-Bohoričevi hiši. V Vidini spalnici ' »a ugasme ravnokar luč, in gosta ema je zagrinjala zemljo in ne^ ►o. Niti zvezdice, niti druge bli- -»čeee svetlobe ni videl v celi na-! ■avi. Vse je bilo tiho kakor v gro-i»u; tudi i>etja glas je umolknil, j Do kakih trideset korakov se približa Branko Mohoričevemu' itomu. A tu postoji ter pazno po-J duša. In zdaj se mu zdi, kakor da hi pod oknom Vidine spalnice' škripal sneg pod sstopinjarni nočnega vasovalca. Vsak sum pa povečuje pozornost človeških čutov, usobito pa še. ako mu objeda srce f-rv ljubosumnosti in sovraštva. Še bolj oprezno stopa Branko naprej. Ne opazovan pa počene, blizu prišedši, na* mrzli sneg in tu k uči dve gube kakor divja zver, "•akajoča v noči na svoj plen. Ii sedaj sliši tih in mil glas: "Vida, prekrasna Vida, ali ne Pn ješ ?... Odpri mi okno in poglej sem na tvojega — nesrečnega — Vekoslava!" Ali okno se ne odpre. Vida ne &Iiši ali ni hotela slišati glasu nočnega vasovalca. j Branku pa zavre kri t žilah,1 Kaj hoče Italija? Tržaški "Piccolo'* razravlja v uvodniku o vrjetnosti in nevrjet-r.osti vojne med Jugoslavnjo in Italijo in prihaja do zaključka, da Jugoslavija nikakor ni v takem položaju, da bi mogla misliti na vojno z Italijo. "Piccolo" pravi, da jugoslovanska vojska ne šteje več kot 10 divizij z okoli 350 bataljoni pebote, čemur je treba še prišteti ^ gard no divizijo, ki pa je le bolj paradnega značaja. Uredba vojske I da je teritori jalna in ie kretanje čet popolnoma navezano na dotič-|na skladišča, a še teml>olj, ker so prometna sredstva zelo pomanjkljiva, tako olni letniki, temveč Ie one osebe, ki iz mznili razlo-jov še niso vojaški izvežbane. V zadnjem času so bili poklicani pod 1 f (»rožje novinci dnigejra polletja 1899. Žnjimi vred posamezni bata- 1 jljoni ne štejejo čez XJU mož. tako. da ima Jugoslavija vsega skupaj|] i okoli l.">0 do IGO tisot'- mož poti orožjem. Qetrti bataljon pri polk ih sej ^je odpravil. S temi 200 ti^o«' možmi, če se šteje vse, kar služi, mora', Jugoslavija poleg italjr.nske čuvati še pet front, enako kočljivih in ] I r.evamih: madžarsko v Prekmurju, severo-albansko, rumunsko v ] Bauatu. avstrijsko v celovški kotlini z ozirom na ljudsko glasova-H [nje in konečno bolgarsko, "kjer že javljajo vpadi, katerim bi\ j morda niogtl storiti konec bolgarsko-jtigoslovaiiski sporazum, za ka-'i jterega >r zatrjuje, da sc >koraj >kleiie". Potem pa še notranji ne-1 , miri v Borili in Crni^ori. kjer prihaja neprestano do avtonomrstič-' j rib t-ksplozij. in pa v Srbiji -ami, kjer tla be je roparstvo razširilo', I že uaravi i»l »traliov to. '/. ozirom na vse to tla bi Jugoslavijo j>roti , I^aliom na oribližnti SA) kilometrov dolgi fronti ne mogla prvi hip postaviti < kot šest ali sedem bataljonov, ki bi jih mogla v kakih ] do v «' !' množili na 25 do i0 in ne več. Potemtakem pravi1, "I' • ni oči > katerimi more Jugoslavija razpolagati proti , Laho::. /1 .» slabša (hI onih. ki jih ima Italija v zasedenem ozemlju. to >•' j »i, tik ob meji. in laške čete razpolagajo 7. izbornim obil-'; n:m to|Miv«.kim in inuiricijskim materijalom. doi"-im ima Jugoslavija pa i.eko - o lopov, ki >0 ji jih podarile kot miloščino rame pr-krovitejske vlasti. ii*na pa tlovolj munieije, ki je jugoslovanske tvorniee ne morejo izdelovati za tako raznovrsten materija!. "Pi«-eo-!. lo pravi končno, a odkurik o«l mene s 2o let starini » JIM « EšXIK. < >t»a sia velike postavo. Ona j« doma i/. Solčave : a si;i k »-in r ljub«-ek |»a iz KlenU.i on St. I'«-trtt tia Krasil. (»«iio->.li: mi ve Ii';.. »vi to d»*na»*ja. J t.i uv vedno v tla. ..r običajno vsak nič vredne;/. k: n<» upa človeku po L'Ieodplate Delo je stalno. Katerega ve<*!i, naj se zglasi na zgornji naslov. (:{< i. s—) —Adv. Doctor Moy -- |e uspešno zdravil na- , I laho, božj&st, krajev- 0F "" '" T -no otrpnost, padavic« ZL / ter srtne, jetrne, ledi- M J^ fne sli pljučne holo-l * ^M^Smm^' zni, bolečine v ie loden, bolečine v prsih, vnete oči, noge S"o'~e sli križ. otebljaje, revmatizem kožne bolezni, Izpuščaje, ogree, osla betost, možke in ženske bolezni, slabi kri, brez operacije v najkrajšem fasi po najnižji t eni. Poskušaj.*? in se pre pričajte. DOCTOR JIN FCZY MOT 308 Grant Street Pittsburgh. Pa Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldn« Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopol do 6. zvečer, dne do 1. popoldne. I KRETANJE PARNIKOV KCDAJ PRCSLltNO ODPLUJEJO UC NEW VORKA. LA SAVOIE 3 sept. — Havre PESARO 4 sect. — Genoa PHILADELPHIA 4 sept. — Cherbourg FRANCE S sept. — Hivrs MOORDAM ? sept. — Boulogne NEW YORK IT sept. — Cherbourg LA TOURAINE 14 sept. — Havre PRES. WILSON 14 sect. — Trtt N. AMSTERDAM 14. sept — Boulogne LA LORRAINE 17. sept — Havre 3ELVEDERE 18 sept. — Trst ST. PAUL 18 aept. — Cherbourg RVNDAM 22. sept — Boulogne ROCHAMBEAU 23 sept. — Havre LAFAYETTE 24 sept. — Havre COLUMBIA 28 .tot — Tret LA SAVOIE 1 ©fct. — Havre PHILADELPHIA 2 ol Prihodu/j o*lpl-;tJe ix New Torka vrne-uk na 2 vijaka S. 5. "PESARO" 4. septembra Izdajajo »e d!r«r*tnl vozni iistkt Jo rae* Klavnih mr»t v Jarnslavlfl. Bre^pta^no vino potnikom 3. roared*. .............................................iTtrntrn I Cosulich črta ( H Direktno potovanje v Dubrovnik S II (4iravo*a) in Trst. I PRES. WILSON ..14. sfptcnitira | S Z. razred. $220 — 3. razred. Ji JO § ft in $5. davka. |J H BKUTDKRE____18. septembra S g 2. razred. $200 — 3. razred, $100 S " in $5. davka. 5 Potom listkov, izdanih za vse kra- $S Jt je v Jugoslaviji in Srbiji. | t| Razkošne ugodnosti prvega, druge- S SI ga in tretjega razreda. I? Potniki tretjega razreda dobivajo S 5 brezplačno vino. J PHELPS BR0THERS> GO. i Passenger Department ^ : p 4 West Str**t New York -nrieijyrrri i f n •1 ~ —--—-—■—..................................................... I Grška narodna parobrodna TliATO Potniški prekooceanski parnik na dva vijaka in \ fctvlfl dva dimnika I P,uie naravnost iz New Yorka v \ I alllS Dubrovnik in Trst pondeljek dne IS. septembra. | Cene v Dubrovnik ali Trst so: | Prvi razred .......................... $250.) | Drugi razred — Promenaden prostor____$215.) Pristevši $5.00 | I Drogi razred — srednji prostor........$195.) davek. I fodkrov .............................$125.) ___ j f Obrnite se za vožnji listek na nase zastopnike ali pa naravnost i i na glavni urad. { N. GALAN0S & C0. 20 PeaH St., New York, N. Y. j _____ IZ KALIFORNIJE. PAZITE, zdaj je najboljša prilika naročiti grozdje za to leto, ga dobite naravnost iz vinograda v svojo hišo. Naše cene so za vas kakor za vsakega prekupea. Zakaj bi potem pustili, da drugi za vas naročajo, ki zamorete sami, kot trgovci. Naročite še danes in prihranili boste na vsaki toni od $30.00 do $50.00, pozneje bodo eene grozdju precej višje. Sedanje cene so: $80.00 in več kakoršna je vrsta grozdja. Denar pošljite po bankovnem čeku na: , GREAT WESTERN GRAPE COMPANY, 367 Morewood BMg._E. L Pittsburgh, Pa. mf &OJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAB0DA". SAJ-ET wm6a SLOVIM«U DHZVMIX V ZDK. DRŽAVAS- I Svečenik in detektiv, i ! Detektivski roman. — Angleški spisal O. K. Chesterton. §§ Za "Ols.i Naroda" priredil O. P. §g i 3 (Nadaljevanje.) — Vsako vr>to umljivih stvari — je odvrnil Valentin ter se pogreznil v molk. Kmetii omnibus ji- vozil počasi po ulicah, ki so vodile proti se-Acni in vsem se je rdelo da so ure obstale in da ne pridejo nikamor naprej. Veliki detektiv ni hotel ničesar več povedati in njegova dva spremljevalca sta bi'?i vsled tega molčeča. Mogoče sta občutila vedno rastoče poieljenje po obedu kaj*i ulice, ki so vodile v predmestja, so bile neskončno dolge in ni jim bilo ne konca, ne kraja. Bila je to ena onih vo*.cnj, pri katerih domneva človek, da je prišel na konec sveta, «loeim je prise! v resnivi do pričetka Tufnell parka. \ sem se j»- zdelo, da st* vozijo skozi trinajst različnih mest, ki se stikajo drujr /a drugim. 1 eprav je zimski mrak že padal na ceste, je pariški detektiv še vedno mirno sedel ter opazoval obe strani eeste, po kateri je vozil ominbus. Ko so pustili za seboj Camden Tawon, sta t ha policista /•• skoro zaspala iu takrat je Valentin potreptai ooa po lameiiil ter ukazal vozniku, naj ustavi. Oha policista st i >-la navzdol po stopnicah, ne da bi vedela, zakaj vre pravzaprav. Ko pa sta se predramila, sta vitlela, kako je Valentin zmagujoče kazal s prstom na neko okno na levi strani ce-s-tc. To je bilo veliko tkiio. ki je tvorilo del velikega pročelja gostil-i.e, v katero je zahajalo bolje občinstvo. To okno je imeli v sredini precej veliko luknjo. — Konečno smo na sledi, — je vzklikuil Velentiu ter zamahnil s palico. — To je ubito okuo. — Katero okno? Katera slekoto zlomil palico v svoji jezi. — Dokaz, — je vzkliknil. — Za Boga nebeškega, zakaj iščete dokazov? Prilik je seveda dvajset proti eni, da nima cela zadeva nobenega opravka z sločineem, a spoznati morate, da moramo sledi-t \saki najmanjši vrjetnosti ali pa se vrniti domov ter leči v posteljo. V spremstvu obeta tovarišev se je napotil Valentin v gostilno in kmalu so sedeli vsi tri pri zamujenem kosilu. — Vaše okno se je ubilo kot vidim, — je rekel Valentin natakarju, ko je plačal račun. Da, gospod, - - je rekel natakar potem ko mu je dal Valentin precejšno napitnino. Natakar se vzravnal. — Zelo čudna r*č, gospod, zelo čudna. — Ali res? — Povejte nam vendar, — je rekel detektiv z navidezno brezbrižnostjo. — Dobro. Prišla ista noter dva črno oblečena človeka, — je pričel natakar, — dva onih tujih župnikov, ki letajo sedaj tukaj ija-okrog. Povsem mirno sla zavžila skromno kosilee in eden njih je plačal ter šel ven. Drugi je bjl ravno na tem da se mu pridruži, ko m m pogledal drobiž ier videl, da mi je dal dvakrat preveP. — Tukaj, — sem rekel, — plačali ste preveč. Duhovnik je obsial pri vratih, se nasmehnil ter rekel; — < 'e računi ne soglašajo, hočem plačati okno. — Katero okno? — sem vprašal jaz. V — Kat« ro bom ubil, — je rekel ter razbil okno z dežnikom. Vsi trije poslušalci so vzkliknili in inšpektor je rekel: -- Ali mogoče zasledujete pobeglega blazneža? Natakar*pa je nadaljeval: Za trenutele sem bil tako presenečen, da nisem bil ničesar ziiio/en. Mož je odš.d skozi vrata ter došel tovariša ravno na vogalu Potem pa sta šla hitro po Bullock ,St. navzgor in nisem jih mogel dohiteti. — Bullo«-k St. — j» rekel detektiv ter bil že na nogah. Pot jih je vodila med golimi stenami kot med tuneli. Pričelo se je /.• mračati in londo i^kima policistoma ni bilo mogoče natančno u-gotoviti, v katero smer gredo. Inšpektor je vedel le toliko, da bodo zadeli na kak del llatcpstead ravnine. Naenkrat pa so z: pazili razsvetljeno okno in Valentin je obstal za trenutek pred kouditorijo. Po par trenutkih obotavljanja je vstopil. S popolno resnim obrazom je izbral trinajst smodk iz čokolade in očividno se je poplavljal, da prične govoriti. Tega pa mu ni bilo treba. Neka starejša devica, ki je prodajala, je opazovala njegovo elegantno postavo. Ko pa je videla za njim modro uniformo inlpektor-ja, se ji je zdanilo v glavi. — Ah. — je rekla, — prišli ste radi paketa. Tega sem že oddala.i — Paketa! — je vzklikuil Valentin. Da, to je isti paket, katerega je pustil oni duhovnik tukaj. — Za božjo volje, — je vzkliknil Valentin ter se sklonil naprej. — Povejte ini vendar, kaj se je zgodilo. — No, — je rekli ž« 11 ska nekoliko negotovo. — Dva duhovnika j sta prišla pred nekak » pol ure v smeri proti Hampstead ledini. Par trenutkov pa s*» je eden njih vrnil ter rekel; — Ali nisem pnstil tukaj neki paket ? — Pogledala sem naokrog, a nisem mogla ničssar najti. On pa je rekel. — To nič ne stori. Ce bo prišel zopet na dan, ga pošljite prosim na fa naslov. — Dal mi je naslov iu ko sem pozneje iskala naprej, sem res našla paket iz rjavega papirja ter odposlala na dotični naslov. Naslova se ne spominjam več, a bilo je nekje v Westminster. Mislila »ein, ila je prišla setthj policija po paket. — To je res. - je rekel Valentin. — Ali je IIamp«Tea i sok. BiU pa je neka druga stvar, ki je presenetila Valentina. ("im bliije j- namreč prihajal, tembolj se je utrjevalo v 1.jem prepr < arije, da j" mali duhovnik oni župnik iz Es&'.exa, katerega je bil na vlaku iz Ilamricha posvaril radi rjavih paketov. Vse je prav lepa soglašalo do tedaj .Valentin je s p«močjo po-i/vedovanj 1» vedel, da je neki Father Brown is Essex a prinesel s seboj srebrn križ s safirji, dragoceno relikvijo, katero je hotel pokazati nekrtmu duhovnemu sobratu. To je bilo brez dvoma "srebro z modrim i kameni" in Father Brown je bil brez dvoma oni neprevid- -Jk. ki , než na vleku. Ničesar čudnega pa hi bilo v dejstvu da je tudi Flambeau izvedel to. kar je izvedel Valentin. Ničesar čudnega nadalje ni "bilo v dejstvu, da bo skušal Flambeau ukrasti ta križ. To je bila nasprotno najbolj naravna med naravnimi stvarmi. Prav tako malo čudnega pa je bilo tudi v dejstvu, da je hodil Flambeau s tako neumno oveico kot je bil mož z marelo in paketi, svoja lastna pota. Brown je spadal v vrsfo ljudi, katere lahko prvi človek na nitki pripelje na severni tečaj. Ničesar preseneti j vega ni bilo vsled tega V tem, da ga je Flambeau, preoblečen v duhovnika, privlekel na Hampstead ledino. V toliko je bil zločin jasen in čeprav je detektiv pomi-.loval duhovnika radi njegove lahkovernosti, je občutil tudi velik (srd do Flambeau-ja, ki si je izbral tako lahko žrtev. I)očim pa je razmišljal Valentin o vsem, kar ga je dovedlo do triumra. si je vendar zastonj napenjal možgane, da pojasni gotove stvari. I'e se je kakemu duhovniku iz E.iscxa ukradlo srebrni križ, kaj ima io opravka s tem. da se meče juho ob zid? Ali s tem, da se najprvo plača okno, a ga nato razbije? Res. prišel je na konee svojega lova, «1 srednjo stva rje izgrešil. Ce se je kedaj zmotil, kar se je redko zgodilo, je ponavadi zasledil nit, a izgrešil zločinca. Tukaj pa je uje4 zločinca, i: ni mogel najti niti. (Dalje prihodnjič.) Koroške novice Novice iz Libelie. Brali ;uno, da je bil poročnik Jurij Mušiič 40. pešpolka odliko- '■ van z r» dom belega orla z mečem . V. reda zavoljo svojega hrabrega zadržanja na koroški fronti me- -«va maja 191!». Hvaležno čestitamo njemu in njegvveniu moštvu! 1 Bili so Kranjei-Doleujei iu nekaj (ioričanov. Teh ni noben zapustil ' fronte. Do tistega trenutka, ko se .Malgaj boril, branil je Musie naše kraje proti navalu nemških 1 tolp. l^e ko je bil v nevarnosti od ' premočnih Nemcev obkoljen biti, zi.pustil je zadnji koroško zemljo. S.'daj smo preveč še vsled glaso- : vanja vznemirjeni. Ko pridejo mirni časi, našli se bodo hvaležni koroški pisatelji, ki bodo opisali hrabrost marsikaterega častnika in vojaka, ki je sedaj pozabljen in ki je bil po krivem z drugimi vred zaničevan. Nekateri neničurji iz Potoč gr- ' do napadajo deklice našega ženskega društva. Dolžnost voditeljev društva je, obupane in bojazljive deklice braniti. Da bi neničurji naše ženstvo blatili, ne smemo dopuščati. Sicer so pa to ljudje. ki tako globoko v blatu tičijo, da jih pamet moti, da tudi na drugih ta m blato vidijo, kjer ga ni. Neka kmetica v Potoč ah preklinja Jugoslavijo in hvali Nemško Avstrijo, rekoč, da pri nas bodo poljski pridelki poceni, tam pa dragi. No, naj le ide na občino. tam ji bodo i/.poslovali, da gre za nekaj dni v Avstrijo. Videla bo. da kmetje v N. Avstriji sploh nič ne prodajajo in tudi nič ne zahtevajo za svoje stvari. Tam pridejo angeljei z nasajenimi bajoneti in rečejo: 4'Odprite kaste!" ter oddati morajo, kolikor oni hočejo in plačajo tudi, kakor hočejo. Ali je že pozabila, kako je bilo v vojskinem času? Pa pravi, "pozneje bo boljše". Bo, bo! Pa lakrat bo njo in njenega kamet-uejšega moža krila hladna žemljica! , Ker so Nemci spoznali, da jim .ilno škoduje, če pridejo ljudje iz Nemške Avstrije semkaj na obisk in če pripovedujejo o siroma-ščini v njihovi deželi, pustijo samo zanesljive ljudi čez mejo. Ko —o slišali, ila je neka gospa iz Št. Pavla pri nas pripovedovala, kako tam stradajo, dali so jo pod nadzorstvo iu njej prepovedali prestop meje. Zanesljivim pa vbi-jajo v glavo, da morajo reči, kako je tam vsega dovolj in kako je vse poceni. Neki ženi so dali celo šartelj s seboj, da ga je po : Imdu kazala. Pa nič ne pomaga! Pa se od nas kdo na.tihoma zmuzne na obisk svojih sorodnikov, ki služijo na Nemškem, čez mejo in potem zvemo, kako hudo je tam. | Potrebuje se 100 1 premogarjev! Največje majne v Upshur County. Največje plače ▼ državi West Virginia. Nasi možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili smo nove hiše in jih nanovo opremili To nadi omogoča zaposliti še sto delavcev. Če ste tujeerin če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se -mo tujesemcL C. T. GRIMM, Gen. Supt* Buckhannon River Goal Company, Adrian, W. Va. Veliki shod na Homca ob Dravi. .7 nedeljo 4. julija se je vršil diod na Humcu pri St. 11 ju, ki mu je prisostvovalo nad tisoč ljudi. Shodu je predsedoval domači a-pnik Nagi. Rojak Bramlner iz Nemške Avstrije je iz obširne mi-•ovne pogini be z Avstrijo navedel >*cč to.'-k in dokazal, kako kazen I »o naložili krivcem vojne. Gorje I premaganim! Nemška Avstrija se lahaja na zatožni klopi. Poleg »groiunih svot, ki jih mora izdati, la popravi vojno škodo, je po mirovni pogodbi tudi obvezana odstopiti tako Italiji kakor Jugoslaviji in Ruinuiiiji živo, zdravo živino. "Wiede rgu tmaehun gsaus-*ehuss*' bo imel posla dovolj, da izžeme iz Nemške Avstrije, kolikor le mogoče. Zato visoki davki, "Jermogensabgabe" itd. Posebno veselje je vzbudila slika, ki je v 'Wiener Stiminen". Suho Nemško Avstrijo imajo na mizi in finančni minister povprašuje: Wie ineinen die Genossen, soli ich noeh weiter walken oder konnen wir «chon mit dem Fleckerlsehneiden anfangen? Tako jim gre! Sedaj so jih dejali pod kuratel! Slovenci imamo izredno srečo, da so nas bratje Srbi osvobodili ter nas rešili strašnih bremen. Tu je bodočnost, odprt svet, morje, — tam, kjer jih je od 52 miljonov ostalo samo še 6 miljonov skup stlačenih, ni bodočnosti. Delajo samo za vojne dolgove in uradnike, ki jih imajo kakor listja in trave, ker se Nemci niso hoteli učiti drugih jezikov, imajoe pred očmi le "Deutschland iiber alles" in jih zato v drugih državah ne morejo rabiti. Vsak bedak, ki bi še silil v tako državo. Jugoslavija ima pravico do koroških Slovencev, ker so Slovenci. Nemška Avstrija kot nemška država te pravice nima. Ljubezen Nemcev do nas gre skozi želodec. — Neki nenifur je tekom govora hotel delati zgago Ier zaklieal, da imajo v B coni dovolj cukra. Rojak Brandner ga je krepko zavrnil, da samo za agitatorje ter mu prebral iz celovških ' Freie Stimmen" notico |»od naslovom '•Saccharin statt Zucker", kjer se Nemci bridko pritožujejo, da jim Čehi nočejo več dati cukra. ker njih denar ni nič vreden, pač pa da so cuker ponudili svojim prijateljem Jugo-lovanom. Zato !x>do v Nemški Avstriji zanaprej imeli zdravju škodljivi saharin. — Ko ga je predsednik shoda na koncu pohval na govorniški oder, da go-rori in utemeljuje svoje stališče, je izginil kakor kafra. Taki so! r*a so govorili, da bodo shod racs-ll »iii. Revčki! Ta shod bo obrodil nnogo dobrega sadu. RE1ESSIS3K] 153X3 !55XOI555Ctl Kje je MATIJA DUJC? Doma je iz Podgraj. Pr<»siiu ga. da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da pa mi naznani. Slišal sem nekaj važnega iz starega kraja, zato želim izvedeti zanj. — Anthony Prime. Box 'J. Clermont, Pa. (30-31—S) i Rada bi zvedela za naslov FRANKA bl('AN, doma iz Podgraj-Jaz bi rada, da pride sem, zato prosim, da se oglasi, ali pa če kdo ve za njegovo bivališče, da ga opozori na ta oglas.— Mary Prime, Box :J. Clermont, Pa. (30-31—S) COLUMBIA "s — V JE LIK A ZALOGA — !| . _ —PLOŠČ V VSEH JEZI- GRAMOFONE VICTOR NAVIN&K, 331 Grem St., C0NEMAU6H, PA. ALI STE BOLNI? Jaz vam bom ozdraviL Že več kot trideset let sem zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodčne in revmatizem ter vsakovrstne drage bolezni Lahko vam pokažem več dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno je prepozno. Cene so take, da jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. EUROPEAN MEDICAL OFFICE •FICl^AklSl 311 Smithfield Street NMDroti po*«*•«« urada. Pittsburgh, Pa. Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA" (Glasilo J. S, K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. 1ST ANE: Za vse leto - - - $6.00 za pol leta $3.00 za mesto New York za vse leto $7.00 ■ * 1 M ' 1 - Najmodernejše vrejena TISKARNA \ Vabila, okrožnice, plakati, • koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah. ffi • i Slovenic Publishing Company, ' 82 Cortlandt Street. New York Cift. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peno Ave. PitUbwfh, Pa. Dr. Kotw J. MLl- atareJM slovenski \ idrkVDlk, tMc;.- KHrW •/fv u*t V FltUburfbu. A Drtkao v sdr.tlje \ nju YMb muMilb ^---bolexnl. jb^W. ZaatruDl)«n)« kr '^S^BB®* »1 adravl . *La- aoYltrm tO«, kl rm J« I sum el dr. prof. ErlU-h. f>e Imata mii«ol)« .11 m>Dur - Ike po telfiu v arlu. I »padanj« laa. bol-Clne v ko.tr H. pridlr« lo MUttt vam bom kri. Na Catajta. kar U ba lexea m nalet«. V m m o* It. oolaranl adrarlm po a-krm]laci metodi. Kakor hitro opulU da vam pr.n*£uj. cdrav>. na AakaJ te. trnivef tirlOlte In las vam ■» bum Zopet buvriiil. Hydro*. I« ali vodno kilo osdrarto.. ▼ SC. ur_j ln .locr Lres o.*r>dj*. I Bolezni raahurja. kl povrrotMo bo I letne v kriku ln hrbtu ln vtMlo tudi pri pui^anjj vode. uc£.*avha a foto- vo.tjo. R'vmatlirm. trganje. bol«Ka« o tekllne. arbitre, ftkrc..:« lo druir« kotne holf-znl. kl naata..ejo v.l^J nečiste k-vl. ozdravim v kratkem faau nI D"lr^bnu letati. lrradn« ur«: vaak dan od I. ura «Ju- tral do 8. ivrffr: v ftklh ud I. »Jutra t ilti 5. uoprldnc: ob ucdallab od alutral do X. i-oi»>1<1ne.