3 nč. 34. številka. (v Trstu, v četrtek zjutraj dne 19 marca 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iihaja po trikrat na teden t ieatih ix-danjih ob tovkih, 6«tPtklh in Bobotahi Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, veierno p» oh 7. ari večer. — Obojno iiduj« utam* : za Jp'iermehec . t. 1.—, ieven AvatriJ« f. 1 ..V za tri moaec . . , 3.— . . , 4..S0 z« pol let,a . . . ».— ... *a vs* leto . . . ia.— ... le.— Naročnino Je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine «e uprava no ozira. Pesamićne žtevilke ae dobivajo ▼ pro-dajululeah tobaka v lr*iu po 9 nvč., izven Trata po A nvi. FmivnsT IiVIIIUBJ A Oglasi ae rafuno po tarifu v petita; su naslove z debelini irkani ae pl&čuje prostor, kolikor obaega navadnih vrati«. Poilaniv onmrfnice in javne zahvale, do* niHČi o^lani itd. ae računajo po pogodbi. Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu ulica Caaermn št. 13. Viako piano mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne •prepniajo. Rokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaa* apre-j'HBH njtravniitvo ulica Molino pio-oolo hSt, II. nadat. Naročnino in oglaae j« plačevati loco Trat, Odprte reklana cije ao proato poštnine. 01 ,* MHaaKlJt Častitim našim naročnikom Prvo Četrtletje poteče v kratkem, a večina častitih naših naročnikov ni še poslala ni-kakega predplačila za to leto. Ker se ima naročnina plačevati naprej zaceli smo prila-gati listu tirjalnice, iz katerih vsak razvidi svoj zastanek do konca prvega četrtletja. Kdor ne pošlje naročnine saj za prvo četrtletje, do 1. aprila 1.1., temu bodemo pri-morami ustaviti list. Uprav nidtvo Edinosti. Za en korak - zaostali. (Dopie). V .Slov. Nar." od 13. t. m. je natisnjen dr. Ferjančiča, notranjskega državnega poslanca, leader, v katerem on toži nad varljivimim fanto-nom slovanske vzajemnosti. V bistvu je zadeva sledeča: dr. F. je predlagal v stalnem odseku za civilni pravdni red §.: .---stranke in njih zastopniki se morajo v svojih pismenih ulogah ali vstnih, naznanilih posluževati jednega izmej deželnih jezikov in mora sodišče v tem jeziku pisati vse zapisnike in rešitve ter je izdajati0. Vsi člani so podpisali, razun Mladočehov. Navaja in deva ad acfa njih uzroke. Kažoč na ta češki egojizem apostrofira gotove kroge, ki imajo previsoke misli o slovanski vzajemnosti. Nikdo ne odreka temu predlogu važnosti za nas Slovence in mi moramo z dr. Ferjančičem vred le obžalovati, da se predlog ni sprejel. Da bi pa radi tega kaj očitali Mladočehom — ne gre in dr. F, je to gotovo storil v slabi uri. Češki narod se je moral otresti istega centralističnega, absolutističnega jarma kakor mi. Tudi sredstva je imel ista. Bleiweiss je imel tam svoje zveste, marljive sobojevnike za narodno oslobojenje. Vendar Rieger je padel, ker seme probuje, zasejano od tega ve-licega rodoljuba mej narod, mu je vzraalo čez glavo. Z novimi načrti prišli so Mladočehi. Dosti potez na šahovem polji politike so zajedli, dosti jih je ostalo še praznih; sprejemljivi so sicer za nove zahteve naroda, ki spoznava svojo individu-valnost, čuti s ponosom svojo moč, ne toliko nu-merično kolikor kulturelno, — vendar omladina jim je že za petami! podlistek; Pesen. Spisala Jela Krti. (Konec.) Pesen pa je donela dalje, polno, strastno, opojuo. Mladenič je molčal ter sanjal o ženski, ki bi bila drugačna — drugačna nego njegova rdeče-lasa Lota, drugačna nego dame družbe — sanjal je o ženski, ki bi imela dušo, bogato, polno dušo, ki čuti, ki zna ljubiti, — s finim razumom in s finimi živci... In želel se je proč, daleč proč odtod, ▼ ono bajno deželo, kjer so take ženske, sprehajajoče se po solučnih planjavah in mej dehtečimi cvetličnimi gredicami. . . In tik njega je sedelo dekle v svoji zelenkasti oblaki ter — treptalo. Oziralo se je na belo čelo niladeničevo in v njegove svetle oč<, v katerih je plapolal spomin, ter si mislilo: „Tu sedim v tein finem, vonjajoČerti salonu, Kaj se je pri nas zgodilo v tem času ? Za Bleiweissove dobe so se snovala bralna društva, vršili so se tabori — naš narod je burno zahteval enakopravnost, šole itd., kolikor je pač bilo tedaj mogoče. In začele so se slovenske uloge sprejemati in slovenski reševati in v svojem veselju nad to enakopravnostjo, za katero smo hvalo dolžni češkemu narodu, se je naš narod, rekel bi vpijanil in je zlezel svojemu češkemu tovarišu, ki ga je do tedaj krepko vodil po poti do pravice, izpod roke, obležal, mej tem ko je oni šel naprej. Naši voditelji so bili zadovoljni s to pridobitvijo, kakor otrok s pijanim konjičem se semnja. Bili so vsi fascinirani, kakor zajei na mizi fizijologičnega pre-paratorja, od tega dobrohotnega pogleda avstrijske vlade; niso videli ne na desno ne na levo, niso videli, kam kažejo češka stremljenja in tega si v najpozneji uri razvnete fantazije niso mogli misliti, da imajo Slovenci pravico zahtevati, da „vladajo" v svojih deželah. Le t al, da ima škodo naš narod od te žalostne hipnoze. Mej tem se je dosti spremenilo v Čehih. Dovelj je peljati se v železniškem III. razredu pri nas ali pa na Češkem: prosti narod porablja čas vožnje, da prebira ognjevite, železno pisane članke o narodnih zahtevah — ali je pri nas narod tako ponosen na sebo, ali s<5 naš prostak, zavzet vsakdanjim težaškim delom, tako vtrjuje mej vožnjo čas rekši iz rok, da se napije navdušenja za narodne zadeve, za samostalnost. Da, bil je čas, a bil je le kratek, ko je naš narod, zagnan v boj od mož probuje, zahteval .nekaj", čutil je, da Se nima vsega, kar bi smel zahtevati kakor narod v celoti, a vodniki njegovi so ga uzibali v sladki san z raznimi poročili o novih pridobitvah; naše časopisje, v katero se je še vedno obračal naš naroJ, je postalo v malo letih tako plehko, kakor da služi narodu, ki je nedvojbeno sam svoj gospod ali pa že popolnoma degeneriran. Pri tem si je naš narod pustil dati od vlade zaušnico, kakoršne ne bi sprejel češki, da ne skoči na noge: poslala mu je v deželo mož, da umetno se svojim fino prora-čunjenim postopanjem razderejo to, kar so pri nas napravili zaslužni možje, žrtvujoči svoje življenje, Povodom zadnjih deželnozborskih volitev d>bil je naš narod oziroma častita duhovščina od konservativne strani pljusko in jasno je bilo vsemu svetu, kako daleč je razvita narodna sa- mozavest v našem narodu, kakov pojm o svobodi je pri nas v narodu. Kdo ima obraz, da mi reče, da so tu naši voditelji ali poslanci storili svojo dolžnost ?! Kak krik je bil radi primerno neznatne Succovaty-jeve naredbe v Brnu v državnem zboru? In pri nas? Ali je pri nas kaka občina, o kateri bi mogel kdo trditi, da je v stanu primerno in brez strahu reagovati proti takim pojavom ? Ali ne izhajajo pri nas poli tiski listi, ki govore v jednomer o .brez verskih Mladočehi h', mesto da bi poučevali narod, da je to krepka politiŠka stranka, od katere bi se morali Slovenci le učiti narodne samozavesti in odločnosti ? ! Ti nazori so torej pri nas zdaj v veljavi, da so Mladočehi brezverci, in na Češkem ? — Narod gori tč, kaj pomeni narodnost, on je oboževal Straročehe, on obožuje Mladočehe, on bo oboževal njih naslednike, strmč nad njih delom v probujo naroda, čud6 se njih vstrajnosti, nesebični vstrty-nosti v dosego slobode in jedinosti. Z istim ognjem vse prezirajoče odločnosti jih zamete tudi mej staro šaro, ke vidi/da ne razumejo več duha časa, ko vidi, da so otrdeli, mej tem ko se masa vedno pomirja, vedno spreminja, nastopajoča vedno širša pota v dosego gori navedenega cilja. Tako nastopajo in ginejo bojevniki, mej tem ko narod cvete, bogati, raste na vplivu in mogočnosti, na umu in duhu. V istem času torej, ko smo mi prišli od robstva, iz katerega nas je rešil Bleiaweis — do tega, da smejo naše dobro ljudstvo vrtoglaviti različni misijonatji mamljivega oportunizma, ne da bi jim kdo skrivil za to le jeden sam las, prišli so Čehi do tega, da si upajo zahtevati vlado v svoji zemlji, notranji uradni jezik itd. — To je, kar je hotel povedati notr. drž. posl. dr. Ferjančič v svojem, uvodno po vsebini navedenem članku treznim .Narodovim" bralcem; da bi pa katerikrat tudi Slovenci smeli saivjati o slovenski vladi vsaj na Kranjskem, da ne bi vse po bratovski delili s parodstotnimi Nemci, tako daleč se za zdaj ni pregrešila njegova domišljija. Zam&n je torej trditev, da so nas Čehi zapustili in nimamo pravice spreminja'i v pesem-ža-lostinko pesem o slovanski vzajemnosti. Čehi so nam ponujali opetovano svojo pomoč na literarnem, kulturnem in političnem polji. Mi smo padli, obležali v svoji zadovoljnosti in zdaj še le spregleda- ni poleg mene sedi mladenič poln mladosti in Življenja, ki si misli, da se krasno zabavam, če se ponienjkujeva o starem in novem, o stvareh, katere je slišal že stokrat in katere bo slišal še stokrat. In mej tem doni pesen tako divje, tako strastno, kot srce pretresujoči krik uboge ženske duše. In v njegovem srci gori mogočnejše nego sicer, in utriplje mu zdvojeno, tožeče. Ah, tudi jaz bi mogla ljubiti kakor one strastne junakinje italijanskih ptsen — tudi jaz bi rada ljubeče objemala in poljubljala mehke usnice, tako željna ljubezni ! Ah, če bi prišel kdo vas, možje, k nam, prišel naproti, kakor človek Človeku, kakor mož ženski — ne tako kakor prihaja elegantni porog-Ijivec h .goski' — potem bi vedeli, kako bi se v nas vse prebudilo, zvenelo polno življenja in kako bi šle z vami v bedo, v stradanje, v boj. Toda vi morate stopiti k nam in nam prinesti ljubezni, hrane našim ubogim, usahnelim dekliškim srcem. „Vas pa ni — in me stojim ) tu ter kličemo v svoji notranjosti po vas. Čim bolj hrepenimo po vas, čim strastnejše hlepimo za vami, tem bo^j obračamo svoje oči v tla... Rade bi vas poklicale, rade bi vam ponudile svojo ljubav, a ne smemo, ne smemo... Zakaj me smo fino vzgojene dame in sramujemo se ... in bojimo se... „Vi hodite mimo nas, a nas ne vidite — in me hodimo mimo vas in vas ne umemo*. In deklč je sedelo in sanjalo o mladeniču, ki bi imel dušo, bogato, polno dušo, s finim razumom, ki zna ljubiti. In želela se je proč, daleč proč odtod, v ono bajno deželo, kjer so taki možje, sprehajajoči se po solnčnih planjavah in mej dehtečimi cvetličnimi gredicami. V sosednem salonu je donela pesen le še tiho, skrivnostno, bojazljivo. Nakrat pa je utihnila „Gospici se moram zahvaliti za njeno petje*, je dejal gospod. .Nenavadno lep glas", je dejala deklica. In potem sta šla narazen. varno, kako daleč smo za njimi. Dam se res, a ne pri nas, nego pri Čehih — zdani se tudi pri na«, a prej je treba............(konec temu stavku smo morali upustiti, ker nočemo osebno žaliti nikogar. Ur.) V toliko je torej važen članek „Slov. Nar.*, da nas je spomnil na znano trazo .narodna stranka pri delu" in na paralelo z narodom češkim. Če pa pisatelj članka „Slov. Naroda" dene roko na srce, mora priznati, da je njegovo in njegovih tovarišev orožje zarujavelo; mi, „somišljeniki* narodne stranke pa mu radi kvitiramo, da smo somišljeniki te stranke le vsled potrebe, vsled pomanjkanja bolje stranke z čvrstim programom, jeklenimi mišicami in svetlim orožjem. Zadnji čas je, da nastane taka nova stranka, da reši narod naš od preteče mu paralize. Na Dunaju. B. Doljan. Dostave k uredništva. Prepusti vŠi sicer vso odgovornost za vsebino tega Članka gospodu dopisniku samemu, menili smo vendar, da je dobro, ako priobčimo ta članek, zlasti z ozirom na dejstvo, da se „Slov. Narod* ni omejil na to, da bi bil zavračal razloge Mladočehov za njih postopanje v tem konkretnem slučaja, ampak je, zaključuj^ uvodni članek v svoji 61. številki od dne 13. marf.'a t. 1., izvel moralo, ki nam je — odkrito bodi povedano — pretresla živce. Torej le zato se pehamo že nad 30 let za izvedenje svojega narodnega programa, da stojimo danes pred napisom, načrtanimi plamenimi črkami: Lasciate ogni speranza 1 Kajti ne varajmo se gospoda! Ako je res, da nimamo računati na pomoč naroda češkega ; ako je res, da je bila vzajemnost s tem na- ! rodom le lep sen, potem pa le zaprimo Slovenci , svojo — botego ! Kakor že omenjeno : mi nimamo nič proti temu, da je „Slov. Narod" zastavil besedo za predlog Ferjančičev in da je pobijal razloge, na koje so oprli mladočeški poslanci svoje i odklanjajoče postopanje, ali užalilo nas je, da se j takimi zaključki ruši v narodu vera v zanesljivost in poštenje slovanskih zaveznikov, vera v vzajemnost z istimi in po takem tudi vera v lastno bodočnost. Taka pota morajo zavesti narod v mai^dušje, a malodušen narod je — zgubljen 1 i Še jedenkrat torej : tudi mi obžalujemo iskreno, da mladočeški poslanci niso podpirali Ferjančiče-vega predloga, a v isti meri obžalujemo za uarod češki žaljivi zaključek v dotičnem članku „Slov. Naroda". To je pesimizem najnevarniše vrste. A v dosedanjem postopanju zastopnikov naroda češkega ! nimamo veljavuega povoda za tak pesimizem, kajti J to stoji, da so ti zastopniki — in naj so piišli iz \ staro- ali mladočeškega tabora — vsikdar dosedaj j podpirali težnje naroda slovenskega ; po jednakop ravnosti! Gosp. dopisnika pa prosimo oproščenja, da ! smo tu pa tam nekoliko ublažili njegova izvajanja, j ,i .. 7 j j t, t, j j ..jrjon tj,,,«,j, [ . I j 0 našem šolstvu. u. } Govor poslanca K 1 u n a v večerni seji poslanske j zbornice dne 2. marca 1896. (Dalje.) j Gospodu poslancu za Celovec se vidi seveda vse to povsem v redu in noče grajati učiteljstva j koroškega, česar pa mu ni zameriti, ako pomislimo, i da se mu vidi celo umevno samo ob sebi, ako je j tam učiteljev, ki morajo pomočjo tolmača i p o u č e v a t i s 1 o v e n s k e otroke, in da se j nadalje ne izpodtika ob tein, da se na sodiščih j koroških razpravlja pomočjo tolmačev. Drugim iu sicer merodajnejim činiteljem, nego j je gospod poslanec za Celovec, se seveda to ne 1 vidi v redu, in jaz menim, da tudi poslancu Do-bernigu se ne bi videlo v redu, ako bi se to godilo naopak, to je, ako ne bi bil dovelj zmožen nemščine učitelj na šoli, kjer treba poučevati slo- I venske in nemške otroke. Menim, da to gospodu j poslancu ne bi bilo sauio ob sebi umevno in vse- | jedno, ampak da bi zahteval z vso silo, da je j namestiti učitelja popolnoma veščega nemškemu j jeziku. { Gospod poslanec za mesto celovško je tudi j navajal celo vrsto različnih številk, da bi primer- ' jal šolske odnoSaje kranjske s koroškimi. Ker mi ' je bil čas prekratek, seveda nisem mogel preisko- ! vati, v koliko so resnične te številke. To pa lahko omenim, da bi se Slovenci na tr< li"m vsega prebivalstva, bi tamošnji deželni zastop kakor se n. pr. postopa na Kranjskem z juu^ ^Jmci (Čujte), kjer se istim v prilog dela izjema kraj vseh zakonov, koje treba poštevati v jezikovnem pogledu. Tako imajo Nemci na Kranjskem povsodi do male občine Bela peč, osamljene ob meji koroški, svoje lastne nemške šole in niti niso obvezani, da bi se učili slovenskemu jeziku kakor obveznemu učnemu predmetu. Gospod poslanec za mesto celovško nam je očital tudi, da jedino meščansko šolo, ki jo imamo, nam je ustanovil nemški meščan. Ta namišljeno nemški mehčan pa je izšel iz močno slovenskih starišev, ves svoj denar in veliko premoženje si je pridobil večinoma le od Slovencev, in to ni bil lastni sklep, ampak zgodilo se je vsled upliva po-litiških prijateljev, da je v dotični meščanski šoli določil nemški jezik učnim jezikom, toda jaz menim, da, ako bi mož živel še danes, bi obžaloval ta svoj sedauji sklep iti bi najbrže čim preje pre-menil to svojo odredbo. Gospod poslanec za mesto celovško hoče veljati za polnokrvnega Nemca in za takega ga mora smatrati vsakdo, ki ga je čul govoriti danes, ako ne bi njegovo ime kazalo na to, da njegova zibelka ni bila narejena iz nemškega hrasta, ampak iz slovenske lipe. (Čujte 1 Čujtel — Prigovarjanje.) Sicer pa tacih ljudij nočemo reklamovati za naše prebivalstvo, ampak prepuščamo jih z veseljem vsakomur, ki jih hoče imeti, toda proti temu se moramo zavarovati, da ljudje, ki so pozabili na svoje rojstvo, hote neugodno soditi o onih, ki so ostali zvesti svojemu rojstvu in se tudi zavedajo istega. Po tem kratkem ekskurzu povrniti se mi je k svoji pravi nalogi, ki sem si jo nadel. Gospoda moja! Za vspešen razvoj ljudskega šolstva iu pov-zdigo istega je največe važnosti intenzivno nadzorovanje šol. Naučna uprava je po takem storila velik in lahkoviden korak napiej, ke je o name-ščenju okrajnih šolskih nadzornikov mislila na to, da je iste svobodila njih učiteljskega posla ter jih daje nadomeščati po pomožnih učiteljih. Vsled tega morejo okrajni šolski nadzorniki posvečati nadzorovanju šol ves svoj čas in vso svojo moč, pogosteje nadzorovati šoie, odpravljati zasledene pomanjkljivosti ter vso svojo pozornost obračati povzdigi šolskega pouka. Toda okrajni šolski nadzorniki so le podrejeni organ šolskega nadzorstva; oni so tako rekoč posredovalci za izvedenje naredeb, prihajajočih po deželnih šolskih nadzornikih raznim zavodom od visoke naučne uprave in deželnih šolskih oblasti. Njim pa treba tudi nadzorstva, kakor učiteljem samim, da ne pojema njih gorečnost, da se varile jednotnost v pouku in da se kolikor mogoče zabrani vsaka samovoljnost. Više nadzorstvo nad njimi pripada deželnim šolskim nadzornikom, kojim pa treba, kakor okrajnim šolskim nadzornikom, omogočiti, da morejo res vršiti svojo do'žnost. Pri nas Kranjskem to absolutno ni mogoče, ker je za vse ljudsko šolstvo na Kranjsken nameščen le jeden deželni šolski nadzornik, ki mora poleg 6 srednjih šol, nadzorovati vse ljudsko šolstvo. Vsled obilih iz tega izvirajoči h mu pisarniških poslov ne pride pri najbolji volji skoro nikoli v položenje, da bi mogel nadzorovati ljudsko šolstvo, in se mora v vseh svojih naredbah in ukrepih zanašati le na vrlost okrajnih šolskih nadzornikov in na poročila istih. Da s* prej ko prej stori konec temu za Šolstvo toli neugodnemu stanju, sklenila se je v deželnem zboru kranjskem v minolem zasedanju resolucija, s kojo se poživlja visoka vlada, naj loči nadzorstvo ljudskega šolstva od nadzorstva srednjih šol, ter naj namesti za ljudske šole posebnega deželnega šolskega nadzornika, kakoišnega smo že imeli v prejšnjih letih. Na korist ljudskega šolstva si dovoljujem torej opozoriti visoko naučno upravo na to resolucijo ter jo prositi, naj isto uvaži dobrohotno ter izvede kolikor mogoče hitro. Po ustanovljenju ljudskega šolskega nadzornika za ljudsko šolstvo dobi isti vsakako dovelj posla; nasprotno pa ni mogoče trditi, da bi bil ravno preobložen z delom nadzornik srednjih šol, če se mu prepusti le šolsko nadzorstvo nad 6 srednjimi šolami Kranjske. A tudi to je možno premeuiti. Bili so časi, ko so bili nadzorniki vseh šol na Kranjskem podrejeni nadzorniku v Gradcu, in še zdaj je več dežel, ki imajo glede nekojih šol ukupnega nadzornika, kakor Tirolska in Predarl-ska, Gorenja Avstrija in Solnograška. Ako jo bilo to prej mogoče pri nas in je še sedaj mogoče drugod, pač ne bode zadržka, ako se jednako uredi za šole na Kranjskem in za sosednjo Štirsko, tako, da se nadzorniku na Kranjskem podrede še koje druge dežele ; to se zgodi tem lože in se bode moralo zgoditi prej ali slej, ko je absolutno potrebno in ne more tega tajiti nikdo, najmanje pa šolnik, da šolski nadzornik mora biti popolnoma vešč v govoru in pisavi učnemu jeziku onih zavodov, ki so podrejeni njegovemu nadzorovanju. No, sedaj se je ustanovilo v sosednji Štirski nekaj šol, v kojih je ne le nemški, ampak deloma tudi slovenski učni jezik. Ako so se pa požurili pri nas na Kranjskem, da se radi nekaj malo nemških šol namestili posebnega okrajnega šolskega nadzornika, in sicer ne zato, ker šolski nadzornik, nameščen za slovensko šolo, morda m zadostno vešč nemškemu jeziku, ampak le zato, da se po nameščenju nemškega šolskega nadzornika issogno vsakemu videzu pristranosti, bi bilo po takem tudi umestno, da se za dvojezične šole na Stirskem in Kranjskem namesti nadzornik, od katerega bi morali zahtevati, da jednako pozna oba deželna jezika, kakor se je zahtevalo do sedaj od deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem. Istemu bi se mogle podrediti tudi vse one šole, ki bi se po istem uzoru utegnile ustanoviti v bodoče. (Konec prili.) DOPISI. Iz Idrije, sredi meseca marca. (Izv. dopis.) Naše dramatično društvo, ki se je bilo še precej oživelo pred dobrim letom, jelo je zopet dremati. To moramo obžalovati. Želeti bi pač bilo, da bi isto zopet jelo delati vztrajno, kar bi se — o tem smo nverjeni — lahko zgodilo. Res je sicer, da so razmere jako težavne, kajti tudi to društvo ima svojih nasprotnikov. Dokler smo bili še jedini in se nismo razšli v dve nasprotni si stranki, storilo se je lahko mnogokaj; odkar pa smo se razcepili, izgubilo ja tudi društvo par močii. Vendar je ie ostala večina dobrih močij. Do teh se obračam s prošnje, naj se zopet popri mej o dela in nas razvesele s kojo predstavo. Socijalnodemokratiško društvo v Ljubljani je priredilo pri nas že več shodov, poslavši sem svoje govornike, ki so razkladali delavcem svoje nazore o pravicah delavcev. Pristopilo je res nekaj delavcev k temu društvu. A tudi katoliško delavsko društvo v Ljubljani je sklicalo tu svoj shod dne 8. t m. Isti pa se ni mogel vršiti in je predsednik moral zaključiti istega. Jaz za svojo stran menim, da ni jedni ni drugi ne zboljšajo bednega stanja idrijskih delavcev, zbok česar menim, da bi bilo najbolje, da bi naši delavci ne hodili poslušat teh govornikov. Rajši naj bi v domačih idrijskih društvih deloval! ukupno in složno; a bedo, ki jih tare, naj bi potožili našim poslancem. Poslednji bodo gotovo vspešneje zagovarjali naše pravice, nego pa oni, ki hodijo sem le usiljevat se in motit delavce. Delavci! Nikar se ne udeležujte takih shodov, kojim ni drug namen, nego agitacija. Razni osrefie-vatelji delavcev naj le ostanejo tam,.kjer sol Polltiške vesti. V TRSTU, dne 18. marca 189«. Državni zbor. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila nekake zgodovinske važnosti: včeraj so v prvič razpravljali o samostojnem proračunu za železniške stvari, o proračunu novo u-stanovljenega ministerstva za železnice. Kakor je razvidno iz najnovejših vesti v zadnjem izdanju, izjavil je naš poslanec Nabergoj svoje popolno zaupanje novemu ministru. V nadi, da poslednji uvede modro železuiško politiko, kolikor se dostaje tržaških potreb, prosi, naj se čim preje dovrši zveza Trsta z monaihijo. Poznano je, da ja jako neugodno stanje, v kojem se nahaja mesto tržaško. Govornik je primerjal napredek Reke s tržaškim ter je navajal vzroke, zakaj propada Trst vzlic svoji ugodui zemljepisni legi. (Govor Naber- gojev prinesemo po stenografiškem zapisnika. Ur.) O potrebi železniške zveze z notranjimi deželami je govoril tudi posl. Stalitz, obžalovaje, da so se dosedanje vlade vedle povsem pasivno nasproti temu važnemu vprašanju. Sedaj še le imamo pred seboj vlado z jasnim programom. Govornik se je izjavil za železnico čez Ture, podaljšano do morja po pre-delski železnici ; izrekel pa se je odločno proti loški in proti železnici čez Karavanke. — Železniški minister vite/, Guttenberg je rekel, da bode skrbel za popolnjenje železniške mreže, toliko na glavnih, kolikor na postranskih Črtah ter da hoče primerno tarifno politiko pripomagati do po-vzdige gospodarskih odnošajev. Minister pripo-znava potrebo druge železniške zveze s Trstom. Potrebna razpravljanja so že uvedena in takoj se prične izvrševanje istih, kakor hitro zbornica odobri načrte zakona o davku na žganje in pivo. Pod istim pogojem predloži tudi predlog za gradnjo železnic v letu 1896. Kar se dostaje tarifov na železnici, je nujno želeti stalnosti in se bodo zniževanja cen dovoljevala le v slučaju potrebe za posamične predmete. Minister hoče skrbeti za osebje železnic. Istotako pripoznava potrebo, da se podržavijo zasebne železnice, toda pri tem treba posebne previdnosti. Včeraj je izustil tudi poslanec K o b 1 a r svoj takozvani »deviški govor14. Utemeljeval je namreč resolucijo, poživljajočo vlado, naj še tekom letošnjega leta predloži državnemu zboru potrebne predloge gledč proge Divača-Škofja Loka-Celovec in glede vipavske proge. (Tu bodi omenjeno, da poročajo včerajšnjemu „Piccolu-4 iz Gradca, da je vlada sklenila podaljšati že zagotovljeno progo I^jubljaua-Vrhnika do Gorice ter da se dela pričuo že te spomladi. V to da silijo najbolj vojaški krogi. Po takem bi bila zagotovljena vipavska železnica. Op. ured.) Posl. V i š n i k a r je priporočal, naj se čim preje zgradi belokranjska železnica. Slednjič bodi še omenjeno, da je posl. Burg-staller predložil resolucijo za zgradbo železnice čez Ture, podaljšano na jug do pristanišča tržaškega. Odvetniki iu državna služba. Ker smo tudi mi omenili govorice, da pravosodni minister namerile odpreti odvetnikom pot do drž. službe — omeiuvši pri tem vse pomislike, ki govore proti tsj nakaui —, dolžnost nam je naglašati, da izjavlja uradna „Wiener Zeituug", da pravosodni minister se dosed^j ni izjavil o tej stvari, da ni vsprejel nikake deputacije v tem pogledu, ter da se s to stvarjo ni bavil ni službeno ni izvenslužbeno. Za volitev župana na Dunaju nameruje baje vlada sklicati novoizvojjeui občinski zastop med 8. in 10. aprilom. Nimamo pa zabeležiti nobene vesti o ukrepih antisemitske strauke gledč osebe prihodnjega župana, niti glede nakau vlade, za slučaj, da bi bil dr. Lueger zopet izvoljen županom dunajskim. Vse je postalo nekako tiho. Ali se morda res vrše kaka pogajala za kulisami? Dogodki v Italiji. (Poslanska zbornica.) Umevno je, da je po poslednjih dogodkih v Afriki ves politiški svet radovedno pričakoval odprtja poslanske zbornice italijanske. Pričakovati je bilo sicer burnih prizorov, toda vendar je bilo soditi, da najde novo ministerstvo z miroljubno svojo afriško politiko veče milosti pred zastopniki naroda, nego je bi bila našla krvoločna vlada Crispi-jeva. In celo nova vlada se je bala, da utegne priti ob odprtju zbornice do izgredov ali demonstracij, in zato je razvila velik aparat oborožen« sile okolo zbornice ; no, ta naredba pa se je pokazala nepotrebno. Kakor razvi tlimo iz poročil, došlih iz Rima, imela je italijanska poslanska zbornica predvčerajšnjem ob otvoritvi nenavadno slovesno lice. Prisotni bili so vsi novi ministri, ter vsi odstopivši ministri kakor poslanci, izvzeuiši C r i s p i j a. Morda ga je bilo strah, ali celo sram ? ? Poslancev bilo je do 400, med njimi pomiloščeni De Felice. Ministerski predsednik Rudini razvil je že znani miroljubni program nove vlade, kateri je večina burno odobravala. Spominjal se je v Afriki padlih vojakov, katerim naj zbornica pošlje poslednji častni pozdrav (vsi poslanci, izvzeuiši socijaliste, so ploskali). Nadalje je obljubil, da hoče vestno preiskati pogibeljni položaj Italije same, kakor tudi Afriki. Prva njegova beseda pa bodi tolažba iu upanje. Povedal je tudi, da je Crispi po porazu italijanske vojske pri Aba Garimi pre- pustil generalu B a 1 d i s s e r i popolno svobodo, da popusti, ako hoče celo Adigrat in Kasalo, in da naj se pogaja za mir, kakor najbolje vč in zna. Baldissera da ni hotel več vojakov, dasi so bile razne čete že pripravljene, da odrinejo v Afriko. Zatem je Rudini zatrdil, da hoče Italija nadaljevati svoja pogajanja za mir, toda Italija ne vsprejme poniževalnih pogojev. Italija hoče se naseliti v Afriki le v toliko, kolikor zahtevajo nje pravi interesi, nikakor pa ne bode hotela prisvo-javati si ; odreči se hoče prisvojitvi dežele Tigrč, odreka se celč pokroviteljstvu nad Abesiniio. Toda, naglašal je ministerski predsednik, ako hoče Italija pridobiti mir, mora se pripraviti na vojno. (? ? ?) Kar se dostaje zunanje politike, zatrdil je, da hoče sedanja vlada ostati zvesta dosedanjim od-nošajem, v prvi vrsti sevž trozvezi. Svoj govor je zaključil s tem, da je zahteval kredit 140 milijonov lir, katerega hoče vlada pokriti s primemo operacijo na rentah'. (Kdo zna, ako niso tega denarja že zapravili za Afriko ? ?) Med govorom ministerskega predsednika je zbornica večkrat ropotala. Potem so imenovali nadzorovalno komisijo za zakone glede Airike. Pozneje je spregovoril znani I m b r i a n i. Pohvalil je sedanje ministerstvo zaradi njegove miroljubivosti in zaradi tega, ker je bilo izposlovalo splošno pomiloščenje. Hvalil je nad vso mero Mene-lika, kakor moža, čez vso mero poštenega in značnjnega. Na te besede je navstal strašen vrišč v zbornici. Ko se je hrup polegel, zaključil je Imbriani svoj govor, zahtevaje, da se stavi prejšnje ministerstvo na obtožno klop. Zatem so govorili se razni drugi poslanci, med katerimi bivši vojni minister Moeeuui. Isti je rekel, da mirno vestjo pričakuje sodbe; menil pa je, da Italija konečno vendar še popusti Abesinijo. Zahteval je, da vlada priobči vse dopise prejšnjega ministerstva poveljstvu v Eritreji. — O sklepu zbornice prijavil je predsednik Vlila, da sta mu došla dva predloga, podpisana po potrebnem številu poslancev, koja predloga zahtevata, da Italija umakne svoje vojake iz Afrike. General Baldissera, vrhovni poveljnik italijanske vojske v Eritreji, se je glasom včeraj iz Rima došlih vestij, odpovedal svoji časti. Razlićne vesti. Zaradi današnjega praznika odpade današuje večerno izdanje. Prihodnje izdanje izide v soboto zjutraj ob navadni uri. Premeifienje. Policijski koncepist S t u r m dodeljen tukajšnjemu redarstvenomu ravnateljstvu, premeščen je vsled svoje prošnje k namestništvu, da more tam nadaljevati svojo prakso. Mestni svet trlaikl imel je dnć 17. t. m. nejavno sejo, v kateri se je bavil z nekaterimi točkami notranjega gospodarstva, imenoval in premaknil nekatere občinske uradnike ter umirovil kojega uradnika in slednjič določil stalno podporo dvem vdovam umrlih občinskih uradnikov. Josip Juraj Strossmaysr slavi danes svoj visoki 83. imendan. V posebno zadoščenje nam je, da moremo danes čestitati temu velikemu možu z besedami pravaške „Posavske Hrvatske" : „z molitvijo do Vsevišnjega, naj podeli milost svojemu vernemu slugi, a velikemu dobrotniku naroda hrvatskega, da bi še mnogo let slavil svoj vredni imendan v krogih svojih milih Hrvatov, v popolnem zdravju in vsem zadovoljstvu, na slavo Boga in Cerkve, na veliko korist naroda in domovine Hrvatske. Živio biskup Strossmayer !* Ljudstvo prosi iole! Prerano umrši učitelj Breitschopf je bil imenovan učiteljem v Šmarjah pri Kopru, toda kruta bolezen je preprečila, da ni mogel nastopiti svoje službe. In tako je vas Šmarje, kjer sti bili nekdaj dve učiteljski moči, že dolgo brez učifcetelja in do 100 za šolo godnih otrok brez šolskega pouka. Ljudstvo je močno u-žaljeno, da mu otroci rasejo brez vsega pouka, ker ve in vidi, da na ta način mora mladina podivjati. Na prošnjo šmarenskih vaščanov obračamo se do gospoda okrajnega šolskega nadzornika v Kopru, da bi čim preje ustregel iskreni želji uka-Željuih prebivalcev v Šmarjah. Gospod nadzornik se je pokazal že v mnogih slučajih pravim prijateljem ljudske šole in povspešiteljem koristi jav-nega'pouka in naobražbe naroda; ne dvomimo torej, da tudi za Smarence stori, kar je v njegovi moči. Še nekaj o italijanskih vojaških begunih- Kljnbu okolnosti, da je „osrečilo" tudi tržaško mesto prilično število italijanskih vojaških begunov, na koje .junake" naletaš po vseh ulicah, vendar izvestni tržaški listi tendeneijozno ali zamolčujejo ali pa pretvarjajo resnico. Kdor pa pozna tržaške odnošaje, ta se nikakor ne bode čudil, da izvestno tržaško časopisje i v tej stvari nekako nastoja identiflkovati se z italijanskimi službenimi glasili v Italiji, katera pa so nekako prisiljena pritajevati resnico, da prikrivajo svetu — sramoto sinov Italije. Tem oficijoznim in poluoficijoz-nim listom v Italiji in njih nepozvanim trabantom izven Italije, vsem tem listom laškega, nemškega in madjarskega jezika, je pa jako dobro posvetil vplivni Milanski list „Corriere della Sera", ki je v svoji številki od minolega ponedeljka povedal resnico o vojaških begunih. To vest prinašamo tu v doslovnem prevodu, da se izognemo podtikanju, češ, da i mi pretvarjamo resnico In da priob-čujemo tendencijozno več, nego je resničnega na stvari. Evo torej, kaj pravi resnobni ,Corr. d. S.' v omenjeni številki: „Junaki strahu. Kakih 20 dnij sem poplavljajo naše mesto mladeniči izletnikov 1871. in 1872., vojaki prve kategorije, skoro vsi iz jnžnih pokrajin. Izselili so se, ker se bojć, da jih pokličejo pod orožje. V Tnrinu že so ustavili in prijeli mnogo njih, toda v BardOnecehiji, — zadnji ni^i postaji pred mejo — so zapori prenapolnjeni, kajti prijeli so cele trope takih slabih Italijanov, katere sedaj odpošljejo oblasti šiloma v domovino11. No, mislimo, da merodajni italijanski list ne bi bil na tak način oporekal .popravkom14 in zatajevanjem službenih glasil, ako ne bi znal, da govori — golo resnico! Le škoda, da ta resnicoljubni list ne zna, koliko takih „slabih Italijanov" pa je pobegnilo že preko meje, vzlasti v Avstrijo, kjer naj jih redi naša zemlja domačinom na škodo I Izpred porotnega todiiča. Kakor smo omenili že zadnjič, vršila se je predvčerajšnjem pred tukajšnjo poroto razprava proti trem obtožencem, so-krivim znatnih tatvin, ki so se dogajale lani v tukajšnji čistilnici riža. S temi tatvinami bavila se je tržaška porota že lanske jeseni (razprava dn6 29. novembra), nekoliko krivcev bilo je pa obsojenih pred rednimi sodniki, ker jim ni bilo moči dokazati, da so provzročili nad 300 gld. škode. Kar pa se dostaje zadnjih treh obtožencev, tožile jih je državno pravdništvo kakor odgovorne za vse tatvine, dogodivše se lani junija, julija in avgusta meseca v Čistilnici riža. Ti trije obtoženci so; branjevec Anton Dionisio, 33 let star iz Červi* njanskega okrttja; težak Josip Colautti, 44 let star, iz Ronk ter težak A u ton Ghersel (Gržeij), 39 let star, iz Trsta. Dionisio je kupoval ukradeni riž, katerega sta dovajala Colautti in Gržeij. Razprava se je raztegnila zelo dolgo vsled brezkončnih raziskovanj, ki so segala v prejšnje razprave zaradi istih tatvin v Čistilnici riža. Porotniki odgovorili so na stavljena jim vprašanja tako - le : glede sokrivnje Diouisia 9 d d; glede sokrivuje Colauttija 12 d(toda s pripomujo, da je le-ta sokriv tatvine vrednosti nad 25, a izpod 300 gld.), glede sokrivnje soobtoženega Grželja pa so porotniki stavljeno jim vprašanje z an i k al i soglasno, in p r i t r d i 1 i so slednjič soglasno vprašanju gledč zabranjene povrnitve Colauttijeve (isti je bil u k tu reč že izgnan iz Trsta). Na temelju tega izreka obsodilo je sodišče: Diouisia na 5 let, Colauttija na osem mesecev težke ječe, Grželja je rešilo obtožbe. Dionisio si je pridržal pravo utoka, Colautti pa je izjavil, da nastopi kazen takoj. * * * Včeraj bila je razprava proti branjevcu Ivanu Gregoruttiju, Franu Deipialu (bivšemu asistentu pri c. kr. javnih skladiščih) in težaku Jakobu Onadis. Vsi trije bili so obtoženi hudodelstva tatvine. Prve dni avgusta meseca min. leta izginolo je namreč iz javnih skladišč 8 vreč kave, lastništvo tvrdke Blum & Popper. No, oblasti pa so zasledile izginolo kavo in prijeli tatova in sokrivca. Iz Kopra nam pišejo: Saj veste, gospod urednik, da se naša gospoda radi drže starih tradiciji Čemu bi pa imeli svoje „XX. seeoM di [vita la-tina44. In temu tudi ne boste oporekali, gospod urednik, da je zgodovina naše Istre tesno spojena z zgodu »ino rimsko! To stoji, kakor pribito. Naša gospoda hočejo tako iu tudi vi ne smete oporekati temu! Torej, mi se držimo starih tradicij, bodi Tam ljubo ali ne. Tako velja našemu dramatičnemu društvu tradicija, da vsako leto — dne 14. marca— priredi slavnostno predstavo. Vedite namreč, da je tega dne imendan — kralja U m b e r t a ! Prosim vas pa, gospod urednik, ne bodite tako malenkostni, da bi hoteli preiskovati in poizvedovati, da-li rečeno društvo prireja take slavnostne predstave tudi na dan — 18. avgusta?! Ti ljubi Bog, tega vendar ne boste zahtevali od naše gospode, da bi imeli v evidenciji vse rojstne dneve v letu! Ali glede 14. marca se je naše društvo vestno držalo stare tradicije — do letos! Do letos?! Kako to? In vendar je tako. Sicer je bila tudi letos nameravana slavnostna predstava, ali nesreča je hotela, da je stara tradicija dobila ljnknjo doli neki — pri Adui, na afričanskih tleh. Vidite, kako občutni, lojalni in taktni smo mi tu v Kopru: hitro smo pogodili, da vendar ne kaže prirejati slavnostuih predstav v dnevih „narodne nesreče". In tudi temu, da veste, ne smete oporekati vi, ako trdimo mi, da ljuknja, ki jo je dobila „čast laškega orožja* doli pri Adui, znači narodno žalovanje (lutto nazionale) — tudi za nas! Vidite, vzvišene smo se kazali, ko smo prirejali slavnostne predstave v proslavo znamenitega 14. marca, a uprav velikane smo se pokazali, ko smo ▼ divji b61i kar prekopicnili staro tradicijo! Kaj pravite — ?! Ali vam ne imponujemo. Tako naš dopisnik. Blagor njemu in mi ga zavidamo na njega humorju. Vreden je res zlata. Blagor njemu, da more pisati o toli resnih stareh T — humoristični obliki! S Krasa nam pišejo dne 18. marca: Dragi Josip! Ne pišem ti samo zato, ker je jutri tvoj imendan — saj veš, da ti želim vse najbolje, nego pišem ti tudi zato, da te obžalt^jem v položaju, v kakoršnem si. Breme je težko, a treba je je nositi tudi po strmini. Gorjč, ako opešaš ali pa napačno stopiš! V tej nevarnosti si, kakor prav dobro vidim. Zato pozor ! Spoštuj narod, spoštuj samega sebe, spoštuj dostojanstvo svoje — to je bilo vedno tvoje geslo. Ali kaj ti pomaga tak čist nazor, ako se družiš z ljudmi, kateri so si napisali na skrbno zakrito, ali zelo umazano krpo-zastavo: spodkopljimo narod, okoristimo se! Da me ne bodeš umel napačno: tam ne gre več toliko za narodnost samo, nego boj je za njegov kulturni in materijalni napredek. Kar uganjajo tvoji podložui, to presega že Yse meje dostojnosti. In senca pada na te 1 Ne bodi dober, kjer je to v kvar tebi in tvojim načelom, katere sem odobraval vselej. Saj veš, da tudi tvojim podložnim ni to niti v čast niti v korist. V ono slabo družbo zahajajo, tam se kvarijo še bolj, nego so že bili. Ne rečem, da bi morali biti sužnji, ali dostojno bi se morali vesti. Qotovo je gnjusno videti, da pijani razgrajajo v javnih lokalih in po ulicah, da odličnih oseb niti ne pozdravljajo, nego prav nesramno demon-strujejo proti njim in celč proti damam! Vsem tem, se ve, to ne škodi, kajti: Bliedi mjesec niše' ne haje Ako pseto na njeg laje. A škodi tem bolj tebi, tvojemu ugledu! Zato pozor! Da si mi zdrav 1 §. Nezgodi. Minoli pondeljek je 241etni hlapec Anton Đurčič, stanujoči v ulici Navali hšt. 40, delal na senjaku poleg omenjene hiše. Po naključju se inu je spodletelo in padel je kake 3 metre globoko. Domačini so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, ki je konstatoval, da si je siromak o padu pretresel inožgaue. Prenesli so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je zelč nevarno. V novem pristanišču prevrnila se je istega dne sk ada vreč, napolnjenih s kavo, na 351etnega težaka Josipa Sorča, stanujočega v ulici Ponzanino hšt. 1. Njegovi tovariši so ga z velikim naporom spravili izpod vreč, toda siromak se ni mogel ganiti. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje ki je konstatoval, da so težaku vreče strle desno nogo na stegnu. Odpeljali so ga v bolnišnico. Mlad malopridnež. Tukajšnjemu redarstvenemu ravnateljstvu došlo jo z Dunaja brzojavno poročilo, da je od tam pobegnil lGletni trgovski pomočnik Maksimilijan Minkus. (Žid P). Za tem nadepolnim mladničem izvestno ne bi bile švigale brzojavke, da ni bil vzel s seboj 600 okroglih goldinarjev, katere je bil poneveril svojemu gospodarju. Koledar. Danes (19.): Jožef, ženin Device Marije. — Jutri (20.): Patricij, škof; Nicetas, škof. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 12 min., zatoni ob 6. uri. 5 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7-5 stop., ob 2 pop. 11 stop. C. Intinerario generale per Trieste. V Lloydovi tiskarni izdal je G. Masovcich ravnokar pod omenjenim naslovom popolen vozni red parnikov in železniških vlakov, odhajajočih iz Trsta in prihajajočih v Trst. Poleg voznega reda zaznamovani so naslovi raznih brodarjev in drngi, posebno trgovcem koristni podatki. Ta vozni red izhajal bode najmanj po dvakrat na leto objavivši slučajne spremembe v urniku. Cena 10 nč. tresti. Dunaj 18. Naredbeni list pravosodnega ministarstva prinaša menenje najvišega sodišča, glasom katerega je izključeno subjektivno preganjenje, kakor tudi objektivno kazensko preganjanje tiskovin, objavljajočih resnična poročila o razpravah v državnem zboru, če tudi dotični govori niso bili izusteni v nemškem jeziku. Dunaj 18. Odsek za volilno preosnovo je rešil vso predlogo, izvsemši dodatek, obsezajoči navodilo za volitev. Bollgrad 17. Stališče ministerstva je b^je omajano. Ako ne pride do vspešne rešitve v uravnavi finančnega položenja, vsprejme kralj najbrže ostavko ministerstva in bode imenovano zgojj poslovno ministerstvo. Vse stranke izjavljajo, da so pripravljene vdeležiti se ustavnega dela pod nevtralnim ministersivom. Tv^ovlnak« br>oJ»vk« In v««tt. Budimpešta. Pšunioa za joson 7.08—7.07 1'šenioa »a ■pomlad 189« «1.75 —.— do 6.7«. Oves za spomlad 6.18—6.10 Rft u spomlad 6.44 • 6.46 Koruu sa juli-avgust 4.85—4.36 maj-juui 1896 4.17-4.18. Pšenica nova od 78 kil. f. fl*9O-7'05 od 79 kil. f. 7«--7.10., 80 kil. i. 7.05— 7.15 od Sl.kil. f. 710 —7-20, od 82 kil. for.--.--.—Učnimi 5*95 - 7.— proso 6 05—S'45. Plenica: Ponudbe in povpraševanje dobro. Prodaja 22000 mt. st. stalno 5 nevć. dražje. Oves 10 nvfi. Vreme: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor f. 15.9&. —.—Oktober-deoomber 14.45. Proga. Centrifugal novi, poiitavljne v Trm s carino vrod odpošiljater precej f. 34 ——Concasse Sft.----Četvorni 37'---.—. V glavah (sodili) 37*— Havre. Kava Santon good averaife za marc 81*75, aa juli 80.75 Mirno. Hamburg. Bantos gond * virusu km m aro 67.25 za maj «7.— sa september <2 50. Mirno. Trat: Sladkor aa notranji konsum jako stalno. Kupilo bo je danes za špekulac^e 1000 vreč Centrifugal G, Z. Z. ia april po f. 38'/,, 400 vre& Concasse Z. K. Z. sa april po t. 35.— Diunajehft bona 18. maroa 1S06. danes včeraj Državni dolg v papirju .... 101.— 101._ „ „ v »rebru . . . .101— 101.— Avatrgaka renta v zlatu . . . 122-45 122.45 „ „ v kronah . . . 98.80 101.40 Kreditne akcije....... 876 — 877.60 London 10 Lat........120 HO 120.65 Napoleoni.........9.57 9.57 20 mark .......11.79 11,7» 100 italj. lir ...... 43.50 43 75 Razglas. i B a 1 z ti m B k i petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva ne v odlikovani lekarni PRAXMARER „fti due Mori" Trst, veliki trg. Poštne poSIljetve izvršujejo neutegoma. Liniment. Capsici comp. m aldrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobi«a ne po 40 nvč., 70 nvi. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljne to spi«8no priljubljeno domače sredstvo i a kratko kot Bicktedev liniment s „sidrom" ter naj h« previdnostno vsprejuiejo le take st«kls-nice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro14, Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levu" v Pragi. Podpisano županstvo naznanjala vsakoletni semenj, ki je na dan 5 aprila v Nabre-žini, bode letos, zaradi Veliko-noči, dne 24. marca. Županstvo Nabrežina, dne 15. marca 1896. Župan: Tanoe. i JAKOB ŠTRUKELJ - TRST ™ vi« Caeerma itev. 16 uhod plazza della Ceeenaa. M (n—preti mliki n^MdJ, ' prodaja po neverojetnih nizkih cenak vsakovrstna angleška KOLESA (bioykle) Zastopstvo kolen „Ralaigh1 iz tovarne „Raleigh Cjcle C* L.td. Nottingham Angleško« in kole« ,JLdl«p" iz tovarne H. Klcjer Frankfurt. Kolesa „Raleigh* in Adler so svetovno znana, poalednja rabijo se v nemški vojaki. Kolnsa pošilja te na deželo in na vse kraje brea vseh atroSkov. Spreiema ae poprava vsakovrstnih no« vih in starih koles in šivalnih atrojer. T calogi nahajajo ae vsakovrstna orodja in pri-prave aa kolesa. Zahtevajo naj •• oanlkl t i 5 l NOVO RASTLINJE ZA KBM01 Latbyrua silvestrla Wagnerl (Wagnerjev plošnjati geedai grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih Bnovtfj ▼speva tudi na najpuatelilh vratih tal, oelo na pMku, grušči, Itd. Itd. Nsijveča radllna vrednost je «5-80"/. proteina (detelja ima le 13*57.) V »trajen — upira ae vsaki auil. iJSF Brošura zastonj P o ly gonu m sachallnenae (Bachalinov koren). Vapeva povsodl vstrajno, tudi na vlažnih, llovlh, i a močvirnih tleh. Viaoks reailna vrednost. Ima v sebi 18.97"/, proteina. „International* Sa«M«U«*, Landwirthschaftliche Gesell-achaft mit besehraukter Haftung. Kirchelm n. Teck, WUrttemberg. Glavni zahtoprifk za Trst, Primorje, Istro in Dalmacijo Jakob pok. C- Prleter, Trst. di Risparmio Triestina (Tržaška hranilnica) Sprejemfje tfename uloge v bankovcih od 50 nj. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 1 ii, uro opoludne. Obrcati na knjižici'...........3°/0 Plačuje vfflk »lan od 9—12. uro opoludne. Zneske d»< 100 gld. precej, preko 100 do 100" nora se odpovedati 8 dni in % znenke pri ko 1000 gld. pa 6 dni. Uskompflije metljice domicilirnne na tržnhki m trgu po.......3'/, Posvjufe t r drž, papirje avstro-ogerske do 10i O f ld po.......47« ViHji* ene* h* od 1000 do fW 00 Rld po 6«/,Ve Daje denar proti vkiyiženju na ponesti v IVstu. Obrtati po dogovoru. 2—94 Tr*t iflnfc B. maja 1894._ _ Krasne uzorce zut>tlmim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljen* knjige z uzor i, kukoršnih ni Se bilo, z« l.rtjače nefrankovano. Sukno za oprave. Peruwten in itoaklng za pred. duhovščino, uukno po protlpisu za opr*O. kr. urafhiil.ov, tudi za veterane, y