Lefo LXV
Poltnfna pleîane v gofovTnl
V LJubljani, v ïetrtek, dne 11. februarja 1937
Stev. 34 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Ček. račun: Ljub» Ijana št. I0.6W in 10.'544 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Ргага-Dunn j 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Telefoni nredniStva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka ln dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Pismo iz Alzacije
(Napad Blumove vlade na verski pouk v ljudskih šolah)
Strassbourg v februarju 1937.
Kakor vlada levičarskega kartela L 1924, ko je bil ministrski predsednik Ilerriot, tako se je sedaj tufli vlada ljudske fronte, ki je na-čeljuje Leon Blum, spravila nad nekatere ugodnosti, ki jih Alzacija in Lorena uživata na verskem polju in ki so trn v peti vseh levičarskih režimov. Pred 13 leti je Herriot hotel šolstvo ▼ Aizaciji, kjer vživajo otroci v osnovnih šolah še obvezen verski pouk, enostavno ukiniti ter ga izenačiti z laičnim šolstvom v ostali Franciji, kjer za verski pouk v šoli ni nobenega mesta. Herriot je pravočasno padel, tako da velikansko razburjenje, ki je takrat zavladalo po vsej Aizaciji, ni imelo nobenih posledic in so se duhovi takoj pomirili.
Sedaj je ministrski predsednik Blum zopet dregnil v to vprašanje, in sicer s pismom, ki ga je poslala predsedniku alzaSke ljudske stranke in v katerem mu sporoča, da pripravlja novo šolsko zakonodajo, ki bo uvedla deveto šolsko leto na osnovnih šolah zaradi tega, ker je šolski program vsled verskega pouka in vsled učenja nemščine bolj obremenjen, kot pa v ostali Francij, kjer traja šolska obveznost samo osem let. Leon Blum pa pravi nadalje, da bo dal Alzačanom na izbiro, da sprejmejo novi zakon, ki razširja šolsko obveznost na devet let zaradi pouka krščanskega nauka in nemščine, ali pa da sprejmejo francoski z osmimi šolskimi leti, toda v tem primeru izgubijo iz učnega reda krščanski nauk in pouk v nemščini.
Alzacija je na Blumov napad takoj odgovorila na ta način, da so politični zastopniki Alzacije in Lorene sporočili staršem, naj se enostavno ne brigajo za predpise o devetem šolskem letu. Če pa bodo klicani pred sodišče, naj se zagovarjajo s tem. do je Blumov zakon protizakonit, ker ruši osnovni posebni kulturni Statut Alzacije in Lorene, ki so ga fraucoske vlade priznale in ga je francoski parlament uzakonil. Odločil bo končnoveljavno državni svet, ki se bo z vprašanjem pečal. Dokler slednja odločitev ne pade, ni mogoče staršev, ki bi svojim otrokom ne pustili v šolo po izpolnjenem 14. letu, kaznovati niti sodno zasledovati Politična stranka stavlja tudi vsem staršem brezplačno odvetnik« na razpolago, ki jih bodo branili.
Za politiki se je oglasil sedaj tudi svetniški škof v Strassbourgu msgr. Rach, francoski narodni mučenik, a tudi najbolj nev6trašcn borec za kluturne pravice Alzačanov. Napisal je postno pastirsko pismo, ki je bilo preteklo nedeljo prebrano z vseh prižnic njegove škofije. Škof sprejme Blumovo izbero, ki jo potem jasno obrazloži. Katoliška Alzacija mora sedaj izbirati med versko šolo. kjer je pouk v krščanskem nauku obvezen, in brezversko državno šolo po zgledu notranjefrancoskih državnih ljudskih šol. Škof pravi, da bo on sam organiziral ljudsko glasovanje o tem vprašanju (referendum) in da bo glasovanje izvedla Zveza alzaš-kih katolikov. Zakon glasovanje te vrste dovoljuje. Nadalje bodo po vseh krajih zborovanja, kjer bodo skupni posveti o alzaškem šolstvu in kjer se bo do podrobnosti razložil ustroj francoske »laične šole«.
Msgr. Ruch hoče na vsak način preprečiti, da se tudi v Alzacijo razlije strup laične šole. Njegova borba, ki jo je s tolikim pogumom začel, je tako prežeta francoskega rodoljubjn in gorečega apostolstva za duše, ki so izročene njegovi dušnopastireki skrbi, da se je oglasila tudi pariška »La Croix«, ki je temu »junaškemu in nadnaravnemu škofu« napisala uvodnik, iz kuterega izhaja, da je vprašanje, ki ga je sprožila vlada ljudske fronte, nekaj, kar smatrajo katoliški Alzačani za zelo važno in v čemur bodo našli podporo tudi pri vseh zavednih katoli-čunik ostale Francije. Škofov poziv: »Poglejte ogromno nevarnost, ki vstaja pred vami, ki vstaja pred vašimi domovi in pred vašimi otroci. oglejte si to nevarnost, ki grozi katoliški Aizaciji, in dvignite se vsi, da to nevarnost od-ženete!« je našel silen odmev po vsej ostali Franciji.
V Aizaciji vstaja duh stare borbenosti. Ta borbenost ni naperjena proti francoski domovini, o tem ni govora, ampak proti masonskim nakanam, ki so v sedanji vladi ljudske fronte našle vdano sredstvo, da uničijo verske šole v edinem kotu Francije, kjer so še ostale in da podvržejo tudi alzaške otroke »vzgoji« učitelj-stva na laičnih šolah, ki je skoraj do zadnjega moža organizirano v komunistični strokovni organizaciji. V Aizaciji vstaja duh stare borbenosti. To je res. Prežet je ljubezni do vere in ljubezni do Francije, ki sta bili vedno dve svetinji alzaškega ljudstva. Nevarnost pa je le velika, da se ne natrosi med nezadovoljnost, ki jo ustvarja Blumov protiverski napad iu ki jo hoče sam štrasbourški škof kanalizirati v pravilno tvorno smer, tudi seme političnih agitatorjev, ki komnj čakajo onstran meje, da bi dobili priložnost, da se rnzlijejo po olzaški deželi.
Skoraj ni verjetno, da lio Blum v današnjih prilikah šel tako daleč in svoj načrt izvedel. Ni verjetno, da bi si hotel ravno na renski meji zaostriti opozicijo. Nad framasonskimi interesi stoji interes vsega francoskega naroda Morda bo to Blum le razumel, ko vidi, da je stopil na folo odpora sam strašburski škof ter bo pravočasno umuknil ukrep, ki ga mu ni narekovala ljubezen do Francije Valovi se IhvIo takoj polegli. če pa tega ne stori, pa bodo visoko udarjali, prodno bo katoliška Alzacija sprejela fra-masonski tin laične šole.
Zaključek evh. kongresa
v Manilti na Filipinih
Pot milijona ljudi je šlo v evharistični procesiji
Ganljiv nagovor svetega očeta pred razhodom
V nedeljo zvečer je bil zaključen evharistični kongres v Manilli na Filipinskih otokih, kjer se je zbralo okrog pol milijona katoličanov s Tihega morja in z vzhodne Azije ob prisostvovanju močnih zastopstev vseh narodov sveta.
Zaključne svečanosti so se začele s pontifikalno sv. mašo, ki jo je bral papežev delegat nadškof Filadelfije v Ameriki kardinal Dougherty v velikanskem parku Luneta, ob katerega zelene trate lahno udarjajo nežni valovi Tihega morja. Nad oltarjem je plapolala velikanska filipinska zastava: zlato sonce sredi modro-črno-rdeče trobojnice. Po ponti-fikalni sv. maši se je začelo zbirati ljudstvo za ogromno procesijo, ki se je je udeležilo okrog 200.000 ljudi v sprevodu, veliko več pa v špalirju. Vojaštvo, katedni zbor vseučilišča, katoliški skavti, vse to je pomagalo policiji, da se je procesija mogla razvijati v najlepšem redu. Nad Manillo pa so krožila letala filipinske države in trosila cvetje na procesijo. Procesija se je vsled velike vročine razvila šele proti večeru ob petih popoldne ter je trajala do trde teme. Javnega češčenja sv. Rešnjega Telesa se je udeležila vsa filipinska vlada, vsi politični, vojaški in drugi javni dostojanstveniki, nešteto društev z zastavami ter 34 tujih zastopstev, ki so korakala vsaka za svojo narodno zastavo.
Kardinal-legat se je vozil v pozlačenem vozu. kjer
t'e bil prirejen oltar za Najsvetejše, pred njim pa lardinal, ki je klečal na klečalniku. Stotisoči ljudstva so prepevali »Ave Marijo«, ko se je kardinal-legat z Najsvetejšim vozil skozi mesto proti Lu-neta-parku. Luneta-park je bil že ves v žaru električnih lučic in tisočerih sveč, ko se je procesija zaključila in je kardinal-le^at zapel »Tebe Boga hvalimo« pred velikanskim oltarjem in križem, ki je ves razsvetljen ter meče svoje snope luči daleč po pokrajini in daleč ven na temno morje.
Ko je zahvalna pesem končana, vse vtihne, kajti v tem trenutku je bilo določeno, da bo sveti oče Pij XI. po radio osebno nagovo-r i I udeležence 1er jim poslal svoj blagoslov.
In res, kar naenkrat prihaja, kot izpod temno-sinjega neba, resen a jasno razločen glas svetega očeta, ki izraža njegovo prisrčno veselje, da lahko nagovori udeležence 33 svetovnega evliarističnega kongresa. Zahvaljuje se Filipinom za tako veličastno javno priznanje Kristusovega kraljestva in za javno češčenje njegovega božanstva. Poleni govori o neprecenljivih dobrinah, ki že izvirajo in bodo še izvirale iz te manifestacije ljubezni in vdanosti za vse narode in za vsakega posameznika Potem navaja sv. oče v besedah, ki udarjajo težko in res-
no skozi filipinsko noč. kako se nekateri oddaljujejo od Kristusa, zaslepljeni po zmotah ali zapeljani od strasti in kako se v sovraštvu drug proti drugemu bore. da bi se ljubili. Zbirati se je treba okrog evharističnega oltarja, je dejal sv. oče, lam iskati svetlobe, tam ljubezni, »da bi svet vendar enkrat prišel do svojega zdravja, da bi se človeštvo med seboj vzljubilo v pravičnosti in ljubezni in a a bi Kristusov mir enkrat zavladal nad izmučenim sveto m.<
Po besedah sv. očeta, ki so jih zvočniki takoj prevedli na vse važnejše jezike, je papežev legat izjavil, da je ta veličastni kongres zaključen. Okrog polnoči se je s svojim spremstvom že nahajal na japonskem parniku »Tatsuta Mara«, ki je odplul proti eni uri zjutraj ter bo kardinala-legata prepeljal v San Francisco.
Dolgo, dolgo so kot ognjeni zublji mogočni žarometi filipinske mornarice metali snope luči za legatovo ladjo, ki je vračala z lučnimi znaki pozdrave. dokler da vse tli zamrlo v blaženi tišini, ki je nagrada za duše. ki so v velikem požrtvovalnem naporu končale veliko delo.
Čemu Nemčiji kolonije
Trdi angleški pogoji za pogajanja
London, 10. febr. b. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za razgovore, ki jih bosta imela jutri lord Halifax in Ribbentropp. Na tem sestanku se bodo razpravljala predvsem kolonijalna vprašanja. Odpor proti nemškim kolonijalnim zahtevam v Angliji je izredno močan in ne dosega samo gospodarskih in industrijskih krogov pri konzer-vativcih, temveč je enako močan tudi pri laburi-6tih, ki so jwvsem proli temu, da se Nemčiji izročijo kake nove ali pa vrnejo njene bivše kolonije. Tudi oni angleški krogi ki so načelno prij>ravljeni razgovarjati se o tem vprašanju, pa zahtevajo popolnoma neobvezno diskusijo in stnvljajo pogoje, od katerih bi se v nobenem primeru ne smelo odstopiti in ki bi jih Nemčija morala izpolnili še prej, preden sploh pride do pogajanj o njenih predlogih. Ti pogoji so obseženi v petih točkah in naj bi služili kot temelj za pogajanja:
1.	Kolonijalni problem se sme reševati samo v okviru splošnega evropskega načrta.
2.	Nemčija se mora odreči gospodarske samozadostnosti.
3.	Nemčija mora omejiti svoje oboroževanje.
4.	Nemčija mora sprejeti kontrolo oboroževanju, ki hi se pa r tem primeru razširila na vse ostale države.
5.	Nemčija mora pristopiti k splošnemu evropskemu paktu, ki bi se razširil tudi na Sovjetsko Rusijo.
Seveda so to zelo težki pogoji, ki bi jih тсн rala Nemčija sprejeti. Trdi se pa, da so to pogoji angleške vlade in da v tem oziru obstoja med člani kabineta pojx>Ino soglasje.
Največji angleški finančni in gospodarski list »The Banker« se bavi zelo obširno z vprašanjem nemških kolonij in v vseh podrobnostih razmo-
Konierenca B Z v Atenah
Bukarešta, 10. febr. b. Konferenca zunanjih ministrov balkanskega sporazuma bo 15. februarja v Atenah. Romunski zunanji minister Antonescu pride v soboto v Belgrad, kjer bo ostal en dan, Antonescu je imel še pred to konferenco sestanek v Ankari s turškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom.
Težave japonske vlade
Tokio, 10. febr. c. V japonski vladi se množe nasprotja in težave. Jutri hi se moral sestati znova parlament, pa ga je vlada zopet odložila, V vladi so huda nasprotja radi tega, ker ne vedo, kako kriti visoke izdatke za vojno in mornariško ministrstvo.
Finski zunanji minister v Moskvi
Moskva, 10. febr. c. Danes sta ves dan konfe-rirala sovjetski zunanji minister Litvinov in finski zunanji minister Holsty. Zanimivo je, da je današnja >Pravda< priobčila zelo porogljiv članek proti Finski in jo opozarja, da naj ne naseda nemški protisovjetski propagandi. Članek je pisan v takem tonu, da presega vse meje mednarodne kurtoazije, posebno še tedaj, če se zunanji minister te države nahaja v Moskvi in pogaja za ureditev razmerja med dvema sosedama.
Se enkrat Sehova knjiga
Bukarešta, 10. febr c. V petek se bo v romunskem parlamentu nadaljevala debata o romunski zunanji politiki in se bo še naprej razpravljalo o znani šebovi knjigi. Nn tej seji bo zopet govoril zunanji minister Anlonescu, ki l>o nato v soboto zjutraj odpotoval v Atene nn konferenco Balkanskega sporazuma.
trivo problem razdelitve sirovin. List se poslužuje pri tem točnih statističnih podatkov in prihaja do zaključka, da Nemčija od svojih bivših kolonij ne bo imela nobene koristi, kajti njena potreba po sirovinah je mnogo večja, kakor pa ji morejo nuditi bivše kolonije. List odkrito trdi, da tu n e gre za pomanjkanje sirovin. temveč le za dejstvo, da se je vsa nemška industrija spremenila v orožarne, ki vse delajo za armado. Država, ki zapravlja milijardo funtov v vojne namene, mora imeti vsekakor tudi večjo potrebo po sirovinah. Če bi se Nemčiji povrnilo kolonije, bi te kolonije krile komaj 15?o njenih sedanjih potreb, kajti vsa produkcija bivših nemških kolonij ni dovoljna, tla hi dala ono količino sirovin. ki jih porabi Nemčija. Edino, kar bi Nemčija laliko dobila v polni meri, bi bil fosfat.
Pri kolonijalnem vprašanju pa je treba ujio-števati predvsem finančno moč Nemčije. Nemčija bi morala namreč v primeru, če bi se ji kolonije izročile nazaj, izplačati mandatarnim oblastem vse one zneske, ki so jih v teku 19 let investirale v kolonijah. Investicije pa znašajo samo v Tanganiki nad 25 milijonov funtov. Če bi morala torej Nemčija nadoknaditi mandatarnim silam vse investi-
cije, potem hi kolonije praktično ne imele za njo nobene vrednosti, ker hi bilo to sirovine mnogo predrage. Kakor vse kaže. gospodarska vrednost Kolonij za Nemčijo no prihaja toliko v poštev. kakor vojna vrednost. Nemčija hoče ustvariti v svojih bivših kolonijah močne letalske in pomorske baze, ki bi ji služile za osvojevnnje novih bogatejših kolonij. Na tenm pa nima Anglija nobenega interesa in bo to glavni vzrok, da ne bo podpirala nemških kolonijalnih teženj.
Mnenje Ilalife
Rim, 10. febr. b. V pričakovanju sestanka med Halifaxon! in Uibbentropom poročajo italijanski linti, da von Ribbenlrop pri tej priliki ne bo predložil vseh nemških kolonijalnih zahtev, temveč bo le zahteval, da se prične debata o tem vprašanju. Kljub temu, da se veliko število konzervativnih poslancev izraža proti vsakemu teritorialnemu odstopku Nemčiji, se pa vendar opaža značilen razvoj angleškega stališča v tej zadevi. Medlem ko v začetku Angleži niso bili pripravljeni na nikakršna pogajanja, so sedaj pripravljeni sklicati mednarodno konferenco, ki hi podrobno proučila vprašanje razdelitve sirovin. Tudi »Times«, »Daily Telegrapht in >Morningjwst< predvidevajo, da bo britanska vlada proučila vse konkretne tozadevne predloge, od Nemčije pa Iv) zahtevala, da izroči potom svojih diplomatskih zustopnikov povsem jasne jnedlogc o kolonijalnih vprašanjih.
Nadzorstvo vetesit okrog Španije najkasneje do 22. februarja
London, 10. febr. e. Odbor za nevmeiavanje je imel danes v Londonu sejo in sklenil predlagati, da naj se kontrola okoli Španije začne izvajati dne IS. ali pa 22. februarja. Odbor je namreč prejel pozitivne odgovore vseh interesiranih vlad.
Po špatisfufi bojiščih
V osvojeni Matagi
Malaga, 10. febr. AA. Reuter: Za vojnega guvernerja Malage je bil imenovan poveljnik Algeci-rasa vojvoda seviljski, za mestnega guvernerja Malage pa je bil imenovan kapitan Garcia Alteo. Nasprotno s prvotnimi vestmi so vsi vladni prvaki srečno pobegnili iz Malage in so odnesli s seboj še 52 milijonov pezet.
Malaga, 10. febr. b. V Malagi je bilo vzpostavljeno takoj posebno sodišče, ki ima nalogo, preiskovati delo rdečih vlad. Osebe, ki so krive, pridejo pred sodišče.
Južna armada prodira dalje
Salamanca, 10. febr. AA. (DNB) Nacionalistični glavni stan je izdal komunike, da je šesta divizija včeraj zavzela mesto Singcundar severno od Mur-cije (7). Marksisti so izvršili protinapad na nove nacionalistične postojanke na cesti, ki drži iz Ma-drda v Valencijo. Napad smo odbili. Prav tako so marksisti napadli na granadski fronti nacionalistične postojanke okoli Alcale la Real, kjer so imeli velike izgube. V odseku Villa del Rio in pri Lo-peri marksisti prav tako niso imeli sreče. V pokrajini Malagi so nacionalisti zavzeli Caso Perne-jo in Capillo.
Pariz, 10. febr. AA. DNB: Radijska postaja v Sevilji ie objavila, da so nacionalistične vojne ladje pri Malagi ujele ob zavzetju Malage 5 marksističnih ladij, kakor je že bilo javljeno, in tri komunistične torpedne lovce. Prav tako jo nacionalisti na odseku Malagi zaplenili milijon nabojev za puške.
London, 10. febr. AA. Havas: Morningpost komentira padec Malage in piše, da ie padec Malage pokazal, da rdeča vlada ne more vzdržali niti svojih obrambnih položajev Zmaga armade generala
Franca je sijana. Mi smo le veseli preokreta dogodkov v Španiji, kjer morajo biti tirani kaznovani. Zmaga sedanjih oblastnikov Španije bi bila nesreča ne samo za Španijo, ampak za vso Evropo.
Pred Madridom
Salamanca, 10. febr AA Havas: Na fronti pri Madridu je nacionalistična kolona, ki je bila pri Maranozi, zavzela Cobertero, in sedai gospodari nad vsem odsekom ob obali reke Manzanares. Nacionalisti so zasedli tudi velik del ceste, ki vodi proti Valenciji. Madrid vežejo sedaj z ozadjem proti Valenciji samo še drugoredne ceste. Te ceste pa so zaradi slabega vremena v zelo slabem stanju.
Barcelona, 10. febr. b. »United Press.< poroča, da je nacionalno vojno brodovje v pretekli noči bombardiralo Barcelono. Izid bombardiranja ni
Spori med anarhisti in komunisti
Malaga, 10. febr. b. V tukajšnjih nacionalističnih krogih trdijo, da je predsednik Španske vlade Largo Caballero poslal generalu Francu prošnjo za izročitev Madrida. Franco je baje odgovoril, da on ne zahteva samo izročitve Madrida, temveč tudi izročitev vseh rdečih sil z raznih bojišč, nakar šele bo pripravljen, da konča meščansko vojno.
Pariz, 10. febr. b. »Echo de Pariš« poroča, da jc ibersko-anarhistična federacija po padcu Malage objavila poročilo, v katerem trdi, da je padec Malage delo inozemskih voditeljev rdečih čet, ki jim ni bilo za nič drugega kot samo za denar. Navajajo se tudi imena Azane, Companysa in Cabal-lere, ki jim omenjena lederacija očita, da so agitatorji boljševizma Isti list poroča dalje da se v Kataloniji vodi huda borba med rdečimi četami. V diplomatskih krogih se čuje, da bo katalonski generalni Jlab po padcu Malage skušal priti v zvezo z nacionalno stranko. Ta izjava anarhistične federacije je bila objavljena včeraj potom nekaterih radijskih postaj.
Seja finančnega odbora
Ekspoze gradbenega ministra
Belgrad, 10. febr. A A. Na današnji 19. seji finančnega odbora je povzel besedo gradbeni minister dr. Koiulj. Predsednik odbora dr. Voja Janjič jo takoj v začetku podelil besedo gradbenemu ministru, da je podal svoj ekspozć.
Gradbeni minister dr. Marko Kožulj je po kratkem govoru, v katerem je pojasnjeval tehniško obdelavo proračuna in poudarjal posebno nizke zneske, ki so mu na razpolago, navedel, da znaša celotni proračunski predlog 137,823.9-15 din. To pomeni, v primeri s prejšnjim letom povečanje za 19,205.924 din. Od milijardnega posojila za velika javna dela se je gradbenemu ministrstvu dovolilo 578 milijonov dinarjev. V teku tega leta se je realiziralo posojilo 50 milij. din za gradnjo naprav za oskrbo brezvodnih krajev s pitno vodo in [Kjsojilo 57 milij. din za manjša javna dela, najeto pri Državni hipotekami banki. Razen tega je v načrtu najetje novega posojila 70 milij. din za gradnjo mostov čez Savo pri Novi Gradiški, čez Tiso in čez Tero pri Durmitorju. Zaradi pomanjkanja zaposlitve pri naših siromašnih slojih je vlada izdala uredno o finaciranju velikih javnih del. Namen te uredbe je bil oživiti narodno gospodarstvo, zatirati nezaposlenost in pospeševati tujski promet. S to uredbo so se znatno izpopolnile vrzeli v programu gradbenega ministrstva. Jasuo se vidi, da skoraj vse gradbeno delovanje ministrstva temelji na izvenproračunskih sredstvih. Zato minister naglaša, da po njegovem ni brez zanimivosti, če obrazloži splošni program svojega ministrstva. V zvezi s tem se ustavlja pri vprašanjih cest ln mostov in pravi, da znaša mreža državnih cest danes 10.151 km. Za vzdrževanje te mreže je v proračunu 75.5 milij. din, to se pravi 7600 din povprečno na 1 km. Toda glede na kakovost naših cest in na vrsto prometa, je potrebno za njihovo ohranitev najmanj 25.000 din na 1 km. Minister poudarja, da je treba stremeti, da se s Časom vse naše ceste impregnirajo in zgrade na moderni osnovi po zahtevah današnje tehnike in motornega prometa. V to smer je tudi šla kraljevska vlada in je mnogo storila z najetjem posojila 1 milijarde din za velika javna dela. Od tega posojila pojde za gradnjo cest 578 milij. din. — Glavna dela na cestah in mostovih se sedaj izvajajo poglavitno iz posojila 1 milijarde din iz dohodkov državnih fondov. Med velikimi mostovi bo se dogradili ali so na tem, da se dograde armirano betonski most čez Cetino pri Trilu. železni most čez Ibar pri Kosovski Mitrovici, armirano betonski most čez Vrbas v Banjaluki, železni most čez zet-sko reko na cesti Slip— Kočane. kameniti most čez železnico Sarajevo—Ilidže, most čez Butašniro pri Kninu, armirano betonski most čez San v Bosanskem Novem, armirano betonski most pri Gvozdi in železni most čez Breganico na cesti Stip—Kočane. — Iz izrednih proračunskih sredstev se je zgradil most čes Morano pri Pečici. Ta most se je delno financiral tudi iz proračuna moravske ba-novine.
Za velika jama dela iz milijarde Din znaša proračunska vsota doslej dovoljenih načrtov, ki se plačujejo iz tega posojila dne 14. januarja t. 1. 558 milijonov 352.475 Din. lzlicitirani znesek doslej oddanih del znaša 450 milijonov Din. Od tega se je doslej popolnoma dokončalo delo na mednarodni cesti Belgrad—Novi Sad—Subotica, dalje deli drž. ceste Zagreb—Samobor, delna rekonstrukcija ce-ite Niš—Pirot, gradnja ceste s sodobnim cestiščem Belgrad—letališče (Zemun), rekonstrukcija delov drž. ceste Budva—Petrovci—Sutrmore, izgradnja modernega cestišča skozi Delnice, površinska obdelava ceste v okolici Dubrovnik—most čez Ra-kovski potok, most čez potok Stražilovo itd.
Nato se je minister ustavil pri delih, ki so se doslej izvršila na državnih cestah iz milijardnega posoiila, in je poudaril, da smo pri izdelavi programa za izvajanje javnih del iz teh posojil vpošte-vali naše mednarodne obveznosti in potrebe naše države, v prvi vrsti narodno gospodarstvo. V prvi vrsti je prišla v poštev gradnja cest Belgrad—Subotica, Belgrad—Pančevo in ureditev ceste Belgrad— Topola. Leta 1934 nismo imeli zveze niti med Ze-munom in Pančevom, to ie kraji, ki so bili nekoč pod Avstrijo, m kraji iz predvojne Srbije. Iz Novega Sada t Subotico se 'je promet mogel vršiti samo poleti v suhem vremenu, v Pančevo je bilo pa treba iti čez Subotico. Na cesti Belgrad—Zagreb—Ljubliana se je izgradilo okoli 80 km, in sicer pri Ljubljani 30 km, pri Zagrebu 40 km in pri Belgradu 7 km. Večidel je to že dodelano. Začela so se dela na veliki primorski turistični cesti od Sušaka do Bojane s čisto skromnimi sredstvi, ki pa vendar zadoščajo. Dela se za dograditev ceste rrijepolje — Bjelopolje. Tudi se popravlja cesta Ljubljana—Sušak, Ljubljana—St. Пј drž. meja. Vsega skupaj se ima zgraditi okoli 400 km za težki promet in urediti 800 km za lahki promet iz ma-kadama. Razen teh del so se vršila tudi dela v nekaterih krajih primorske in zetske banovine, da se zaposli prebivalstvo. Pri teh velikih delih je ministrstvo zaposlilo okoli 200 mladih inženjerjev, tehnikov in strokovnih delavcev. Začeli smo eksplo-atirati nove moderne kamnolome. Do konca lanskega leta se je izplačalo okoli 3 milijone Din delavskih mezd.
Nato govori minister o državnih cestah, zlasti o banovinskih cestah prvega in drugega reda. Med drugimi deli, nameravanimi iz milijardnega posojila, so tudi krediti banovinskih proračunov, s katerimi se prav tako delajo večja dela, in iz držav-
nih fondov za javna dela oziroma iz državnega proračuna na račun podpor. Takšna dela se vrle v vseh banovinah, tako n. pr. se je v dravski banovini zgradila cesta Ljubljana—Litija—Radeče, Šoštanj— Št. Vid—Črna,
Po programu gradbenega ministrstva za izvajanje del zaureditev in gradbo državnih cest se ima v glavnem izdelati tole: Mednarodna zveza za težki in trednjetežki promet, še ne dograjeni deli državnih cest naj se postopno zgrade. Za izvršitev tega programa je potrebno ▼ prvi etapi za 2.029 km 2 in pol milijarde Din, v drugi etapi 2.115 km pa 2 milijardi Din. To znese skupaj 4 in pol milijarde
Debata
Belgrad, 10. febr. m. Finančni odbor narodne skupščine je danes dopoldne nadaljeval svoje delo. K proračunu gradbenega ministrstva je podal obširen ekspozé gradbeni minister dr. Marko Kožulj.
Za njim je govorilo več govornikov, med njimi tudi slovenski poslanec dr. Jure Koee, ki je apeliral na gradbenega ministra, naj se čimprej izvedejo večja cestna dela v Sloveniji, tako iz Maribora proti Ljubljani kakor tudi iz Ljubljane proti Sušaku. Poudaril je, da je Slovenija emi-nentno tranzitno ozemlje in da interes našega turizma kakor tudi ugled naše države zahteva, da se ceste v Sloveniji zboljšajo, ker smo Slovenci sosedi držav, ki imajo izredno dobro cestno omrežje. Apeliral je na ministra, naj se ta cestna dela čimbolj pospešijo. Dalje je priporočal, naj se ne uporablja za gradnjo naših cest asfalt, ki ga moramo uvažati, ampak beton, ker izdelujemo cement doma. Prosil je ministra, naj dovoli kredite za regulacijo naših rek. predvsem Mure, Save, Savinje in Drave. Zahvalil se je ministru, da se mu je lani posrečilo dobiti za gradbo vodovodov 50 milijonov din, ter ga je naprosil, naj tudi letos preskrbi izdatno posojilo za gradnjo najbolj potrebnih vodovodov, zlasti v Suhi Krajini in Beli Krajini. Dr. Koče se je izjavil proti centralizaciji cestnih fondov in se je zahvalil ministru za razumevanje, ki ga je pokazal za avtobusna podjetja glede prispevka za čezmerno uporabo cest ter ga je naprosil, da pooblastilo, ki mu je bilo dano s finančnim zakonom 1937-38 za ureditev vprašanja
prispevkov c« Čezmerno Izkoriščanje cest, uredi
sporazumno > posameznimi korporacljaml. Naposled je plediral za zboljšanje gmotnega položaja naših cestarjev*.
Seia skupščine
Belgrad, 10. febr. m. Na današnji skupščinski seji je po prečitanem in sprejetem zapisniku sporočil predsednik, da poslanec Paštrovič zahteva nujnost za svojo interpelacijo. Zatem je interpeli-ral poslanec Dušan Ivančevič zaradi nedelavnosti odbora, ki je proučeval resolucijo glede prehrane pasivnih krajev. Ta odbor se namreč že več mesecev ni sestal. Predsednik je odbor pozvnl, naj se še danes sestane in naj vendar začne z delom.
Nato je skupščina prešla na dnevni red. Nadaljevala Je pretres trgovinskega zakona v podrobnosti. Tudi današnja debata je pokazala, da Je ta zakon dober ln da so vei očitki opozicije, posebno pa poslanca Mohoriča, neupravičeni. Mo-horič e svojimi neumestnimi predlogi več škoduje kot koristi stanu, ki ga zastopa. Mohorič je predlagal glede delniških družb, naj vsi razglasi teh družb izidejo samo v »Službenih Novinah«. — Dr. Skorlj je ta predlog sprejel, a 9aino zaradi tega, ker je Mohorič naglasi!, da zastopa gospodarstvenike in njihova mnenja. Doslej so se delniške družbe lahko razglaševale po »Službenih Novinah< ali na kak drug način. Razglasi v »Službenih Novinah» so precej dragi. Predlog poslanca Mohoriča, naj ee v zakonu briše določba, da ima vsaka delnica po en j»las, je dr. škerlj zavrnil, češ da je to potrebno ze iz formalnih ozirov, kajti v primeru, če bi pravilo določalo, da ima šele vsakih deset delnic en glas, sploh ne bi moglo biti občnega zbora in glasovanja. letotako Je dr. Ôkerlj zavrnil Mohoričev predlog, naj se minimalna delniška glavnica zniža na 500.000 Din in naj ne znaša 1 milijon, kakor to zakon določa. Poslancu Mohoriču je dejal, da se ni treba bati, da zakon ne bi bil dober, ker imajo v prečanskih krajih že štirideset do šestdeset let trgovski register in tudi izkušnje. Skupščina je sprejela v podrobni debati tudi tretje poglnvje trgovinskega zakona, in sicer od §§ 187 do 415 pod naslovom »Delniške družbe«. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je interpelacija poslanca Kržiča na gradbenega ministra o nepodpiranju akcije mostarske »okolske župe, ki 6i je v okviru Petrove petletke stavila za nalogo zgraditi 90 vodnjakov v brezvodnih okrajih, hercegovskem, dubrovniškem in timoškem.
Drobne vesti - domače in tuje
V Nemčiji zb'ra;o staro zelezo
Berlin, 10. febr. b. Začenši od 20. t. m. bodo
14 dni vsi SA in SS člani v Nemčiji po nalogu pruskega ministrskega predsednika Gôringa zbirali staro železo, ki ga mora vsak nemški državljan dati brezplačno, če razpolaga z njim. Zbiranje starega železa je v programu nemškega 4 letnega načrta.
Smučarske tehme
vojaštva Mate zveze
Praga, 10. fobr. AA. (ČTK) Jutri ee začno
smučarske tekme vojaštva Male zveze v Pustevni na Moravskem v navzočnosti ministra za narodtjo obrambo Mahnika, višjih častnikov in članov predsedstva parlamentarne komisije za vojsko. Vsa okoliška mesta, kakor Frenstat in Roznov, so priredila udeležencem topel sprejem in na čast prijateljskimi in zavezniškima vojskama razobesila zastave. V vsej pokrajini eo te tekme vzbudile veliko zanimanje. Vreme je nadvse ugodno.
Osebne vesti
Belgrad, 10. febr. m. Iz Rima je prispel naš vatikanski poslanik Zorko Miloševič.
Zagreb, 10 febr. m. Na tukajšnji teološki fakulteti je izvolien za profesorja cerkvenega prava dr. Franc Herman, bivši ravnatelj bogoslovja v Dja-kovem
Belgrad, 10. febr. m. Prometnega ministra dr. Spaha zastopa za časa njegovega bivanja v inozemstvu notranji minister dr. Korošec.
Belgrad, 10. febr. 10. febr. m Predsednik senata Mažuranič je danes obiskal notranjega ministra dr Korošca v njegovem kabinetu ter ostal z njim delj časa v razgovoru.
Belgrajske vesti
Belgrad, 10. februarja, m. Predsednika in tajnika ljubljanskega odseka Društvo vseučiliških profesorjev dr. Rebeka in dr. Tomšiča je danes dopoldne sprejel minieter dr. Krek, popoldne na notranji minister dr. Korošec. Oba sloven?ka ministra sta jima obljubila pomoč v vprašanjih, radi katerih sta prispela v Belgrad.
Belgrad, 10. lebr. AA. Snoči ob 19 je bila v Aeroklubu velika manifestacija za razvoj našega letalstva. Svečanosti se je udeležil predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo, vojni minister general Marič in ministri Jankovič, Cvetkovič, Kaludjerčič, Behmen, StoSovič, Kožulj in Ro-gič, vsi s soprogami.
Belgrad, 10. febr. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino na državnih železnicah članom društva sodno-upravnega osebja za občne zbore sekcij, ki se bodo vršili v vseh sedežih apelacijskih sodišč 7. marca t. 1.
Marksizem v Belgiji v razsuta
her je izgubil vse smernice
Brnxelles, 10. febr. c. Danes se je vršila seja glavnega odbora socialistične stranke. Tej seji bo pripisovali veliko važnost, ker se je pričakovalo, da bo izbruhnil razkol v socialistični stranki. Kriza belgijskega socializma je odprta, zakriti je ne more nikdo reč. Sedaj gre samo za to, da se ta zakrije s kompromisom ali pa spor izravna tako, da se manjšina podredi večini. Oboje pa je tako zapleteno, da strunka ne more tvegati jasnega razgovora v tej smeri. Volitev, kjer bi obe smeri merili svoje moči, pa še ne bo. Zato današnja seja glavnega odbora ni mogla napravili ničesar drugega kot da je izglasovala pohvalno resolucijo svojemu voditelju Vanderveldu zato, da je izstopil iz vlade. Vendar pa je bilo na seji vroče.
Vandervelde je zahteval, da se morajo razmere v stranki razčistiti. Belgijsko zunanjo politiko rodi socialist, ki ne upošteva socialistične solidarnosti napram Španiji. Zunanji minister Spaak pa je odgovoril Vanderveldu. da ludi socializmi v drugih državah delajo tako, da skrhe najprej za varnost listih držav, katerim vladajo in dolžnost socialistov v malih državah ni, da bi ščitile tista načela, ki se jih velesile ne drže. Spaak podpira
proti Vanderveldu krilo socialistične stranke, ki mu jo idejni voditelj znani de Man, ki za marksizem trdi v bistvu, da se je že nekoliko preživel in da jo zato treba iti korak naprej in marksizmu pokazati tisto, kar je že onstran meja čistega in teoretičnega marksizma. To krilo meni, da lahko zgradi novo družbo v državi, ki sloni predvsem na strokovnih organizacijah. Toda to strokovničar-stvo ni izključno razredno in de Man s Spaakom zahteva delno kompromisno sodelovanje z drugimi razredi sodobne družbe. Vandervelde pa je te težnje hudo pobijal. Objavlja sedaj brošure in piše članke v francoske in belgijske liste, v katerih zahteva, da se mora socializme vrniti na svoje prvoten osnove. Glede nacionalizma pravi, da mora socializem biti najprej internacionalistl-čen. V tem je torej Vandervelde že v hudem nasprotju z belgijsko zunanjo politiko. Glede socialnih problemov pa zahteva Vandervelde poostritev nasprotij med posameznimi razredi Na seji sami je krilo Spaaka in de Mana izjavilo, da gre v Belgiji sedaj zato, da se socialistična stranka pribori do nekakšnega avtoritarnegn socializma, ki naj skuša rešiti usodo socializma nnjprej v Relgiji.
Seja se je končala popolnoma brez vsnke rešitve in je bilo sklenjeno, da se bo o vsem govorilo na prihodnji seji glavnega odbora v sredo 17. t. m. Ob koncu je bila sprejeta samo hrzojavka, ki so jo poslali Baldwinu. Blumu in Van Zeealan-du in v kateri protestirajo belgijski socialisti proti načinu borb ored Malago.
Sklepi zdravstvenega odbora MZ
Belgrad, 10. febr. AA. V okviru letošnjega
zasedanja gospodarskega odbora držav Male zveze se je sestal tudi zdravstveni odbor kot sestavni del tega odbora. Konferenca je bila v socialnem ministrstvu 8. in 9. februarja t. 1. in definitivno sprejela naslednje sklepe: 1. Pravilnik zdravstvenega odbora Male zveze, ki se ima predložiti gospodarskemu odboru, 2. splošni načrt in delovni načrt zdravstvenega odbora, 3. vprašalno listino o zdravstvenem stanju in organizaciji zdravstvene službe, da «e do prihodnjega zasedanja iz odgovorov na vprašanja dobi točna slika in primerjajo razmere v posameznih državah, zastopanih v odboru, 4. vprašalno polo o nadzorstvu in razdeljevanju bioloških proizvodov v isti namen.
Dalje je medicinska komisija razpravljala tudi o menjavi bioloških proizvodov in izmenjavi profesorjev, zdravnikov in strokovnjakov ter publikacij, nato je pa porčrtala važnost in pomen le izmenjave in izrazila željo, da naj se izposluje pri prizadetih vladah, da v ta namen svojim nacionalnim odborom zagotove potrebne denarje.
V Belgradu je ustanovljen sklad za pospeševanje tujskega prometa
Belgrad, 10. febr. AA. Na osnovi č.l. 15, odstavek 4 uredbe o pospeševanju tujskega prometa, je v zvezi s členom 82, odst. 1 obrtnega zakona in sporazumno s finančnim ministrom izdal trgovinski minister pravilnik o uporabi in ravnanju s skladom za pospeševanje tujskega prometa v tuj-skopronietnih krajih kraljevine Jugoslavije.
Čl. 1. Pri državni hipotekami banki v Belgradu se ustanovi sklad za pospeševanje tujskega prometa v tujsko-prometnih krajih kraljevine Jugoslavije. Vodi ga in upravlja trgovinski minister po določbah tega pravilnika.
Čl. 2. Sklad bo služil za kritje st\?aruih in osebnih izdatkov, potrebnih za izvajanje letnega delovnega programa na polju tujskega prometa.
Čl. 3. Dohodki tega sklada so tile: 1. prispevek trgovinskega ministrstva od dobička od prodaje tujih časopisov, 2. dohodki od zavarovanja avtobusnih podjetij po čl. 82, odst.l obrtnega zakona, in čl. 4 pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij, 3. ostali morebitni dohodki, ki so namenjeni ali bodo namehjeni pospeševanju tujskega prometa. Dohodki sklada se bodo nalagali pri Državni hipotekami banki.
ČL 4. V ta sklad bo plačala agencija Avala, a. d. iz Belgrada vsako leto tretjino čistega dobička letnih dohodkov od prodaje tujih časopisov v smislu podeljenega ji dovoljenja po zakonu o prodajanju tujih časopisov.
Čl. 5. Tudi zavarovalnice, ki bodo zavarovale prevozna podjetja v smislu čl. 82, odst.l obrtnega zakona in določil pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjelij, so dolžne 10% brutto zneska plačanih premij, določenih za pospeševanje tujskega prometa, plačati v sklad za pospeševanje tujskega prometa v tujsko-prometnih krajih kraljevine Jugoslavije. Zavarovalnice, pri katerih se izvrši lo zavarovanje, so dolžne določene zneske vplačati v omenjeni sklad, najkasneje mesec dni po izvršenem zavarovanju. Drugače veljajo zanje določbe čl. 6 pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij.
Čl. 6 Izplačila iz tega sklada v namene, navedene v čl. 2 tega pravilnika, se lahko vrše samo z odlokom trgovinskega ministra. Vsa izplačila, ki jih bo izvedla Državna hipotekama banka na podlagi sklepov trgovinskega ministra in v skladu z določili tega pravilnika, se bodo knjižila v breme tega sklada.
ČL 7. Ob koncu vsakih treh mesecev bo Drž. hipotekama banka pošiljala poročila trgovinskemu ministrstvu o stanju računa tega sklada, skupaj s potrebnimi pojasnili.
Čl. 8. Ta pravilnik stopi v veljavo 10. februarja 1937.
Filatelistom ustreženo
Belgrad, 10. februarja. AA. Minister za promet hoče ustreči željam domačih filatelistov, posebno pa tujih izletnikov, in je zato odredil, da lahko vse državne in državnopogodbene pošte od 1. marca t. I. dalje na /el|o strank žigosajo znamke v lilatelistične namene ■
Domači odmevi
Dva slovenska visokošolca pri rdečih v Španiji
Belgrad, 10. februarja, m. Med komunisti, ki eo odšli v Španijo, ter ee borili na strani španskih komunistov in socialistov, sta tudi akademik Rudolf Janhuba in elektrotehnik Uilbert Bastjančič, oba iz Maribora.
Pastirsko pismo naših škofov pred politiki
Nekatoliški tlek ▼ državi ei je prilaeti] pra-
vioo, da o nedavnem pastirskem pismu jugoslovanskih škofov eodi, s katerim političnim nazorom in politično stranko je v soglasju, s katerim in katero pa ne in iz tega tudi izvaja, ali je pastirsko pismo, ki daje verske smernice, pravilno ali ne. S tem v zvezi poroča tudi o posameznih političnih skupinah, češ, da nekatere niso z njim zadovoljne. Zlasti belgrajsko »Vreme« ve veliko povedati o odporu, ki je nastal proti pismu ▼ krogih SDK in v bivši IISS. Po njegovem pisaniu na konferencah po Hrvatskem sklepajo, kakšno stališče naj do naukov škofovske okrožnice zavzamejo ш da svoje eklepe potom tiska, potom organizacij razširjajo tudi med ljudstvo Zagrebški »Obzorc sicer pravi da so to bolj ugibanja ali pa želje »Vremena«, ne pa resnica, opazili pa smo nekaj takih pojavov po tisku teh skupin, iz katerih je za enkrat razvidno samo to, da ei lastijo pravico do kritike cerkvenega nauka. Zanimivo pa je, da vee to prihaja ii krogov, ki z večjo ali manjšo gorečnostjo izganjajo Cerkev ix »politike«. Zdi se, da eo na tej etrani vsi enaki : Bog obvaruj, da bi se Cerkev kdaj vtaknila v politiko, če pa svojih okrožnic politikom ne pošlje v cenzuro. |o pa takoj ogenj v strehi. Če ima o družini, državi, o gospodarstvu a svojega verskega stališča drugačno mnenje, kakor pa politik e stališča svoje stranke, Bog obvaruj, da bi to na glae povedala, to je že politika, v katero se Cerkev ne eme spuščati, ako pa hoče program kake stranke ali mnenje kakega politika pohvaliti, pa lahko to stori tudi s prižnice, to ni več politika, ampak »sodelovanje z narodom«. Ljudje, ki ne vedo, da ima Cerkev svoj neizpremenljivi nauk, tudi ne morejo razumeti, kako da ai ga upa razširjati, ne da bi se prej njeni zastopniki oglasili v politični pisarni te ali one stranke. Bodo morali že priti do 6poznanja, da tieočletna, večna Cerkev ne more izpraševati za mnenje politike, ki danea so, čez sto let jih pa čisto gotovo ne bo, pa če hi bili, bi medtem že liogve kolikokrat evoj nazor popravili in izpremenlli.
Hrvatska KA v številkah
Statistični odsek »Hrvatske katoliške akcfje za zagrebško nadškofijo« je objavil številčne podatke o svoji organizaciji. Iz teh podatkov je razvidno, da ima katoliška akcija na področju zagrebške nadškofije 396 društev z 22.646 člani. Moških je organiziranih 8300 v 158 društvih, žensk 7000 v 93 društvih, moške mladine 6000 v 173 društvih (»Križarji«), ženske mladine 3000 v 90 društvih (»Križance«), V raznih organizacijah Katoliške akcije aktivno sodeluje 150 izobražencev.
V prvi vrsti
19WS
Belgrajski list »Študentske novlne« ee v nekem članku peča z razlogi, ki so sami po sebi privedli do ustanavljanja »erbskih kulturnih klubov«. Pravi, da je to pač posledica poudarjanja hrvatstva in slovenstva, proti čemur pač ni mogoče postavili jugoslovanstva. »Ako naš kmet kaže jugoslovanstvo. nima kaj, kar bi mogel postaviti proti hrvatstvu.« Ako bi mogli misliti, da bo članek ree vplival na razvoj jugoslovanske ideje, bi morali pričakovati, da bodo ti krogi, ki so do sedaj z vso ihto tajili narodnosti v Jugoslaviji, sedaj začeli tajiti jugoslovanstvo. Kdor je postal Jugoslovan šele v Jugoslaviji, Jugoslavije ne razume, čeprav ni nič zapletenega. Ti ljudje pa omahujejo iz ene skrajnosti v drugo. — Članek se zaključuje: »Treba je poudariti: ako ima kdo pravico, da maha z zastavo, jo ima v prvi vrsti Srb. Videti pa je, da so danes mnogi pozabili, da ta Srb, ki ee je stoletja bojeval z velikimi cesarstvi, po končni zmagi, ko je z lastnimi prsi predrl solunsko fronto, zmage ni hotel izkoristiti.« Nad kom bi bilo možno zmago izkoristiti, o tem »Študentske novine« nič ne povedo, pa je važno.
Kaj je Radič učil
»Hrvatske tjedne novine«. ki izhajajo v Zagrebu in odklanjajo kakršenkoli marksističen pridevek, se zelo hudujejo na borbo katoliške Cerkve in seveda tudi jugoslovanskega episkopata proti komunizmu. Pravijo, da je to politika (ako kak neveden ali slabo poučen duhovnik napiše kak članek v marksističen lisi ali celo govori na marksističnem zborovanju, ga pa takoj proglase za sodobnega dušnega pastirja). Isto naziranje glede Cerkve kakor pri drugih kolturnobojnežih: mojo politiko smeš voditi, ker ni strankarska ampak »gibanje delovnega ljudstva«; toda če bi pri drugi stranki, je to pa zloraba »visokega položaja«. O borbi proti pomunizmu govorijo te »novine« kakor da je večje zlo od komunizma eamega. »Kakor drugi naroda, tako tudi hrvatski kmetski in delavski narod odklanja te »popovske« epletke in zahteva, da se duhovnika končno nažene v ccrkev, kakor je to tako lepo učil predsednik Stefan Radič. Komunizma se bomo pa že ubraniii sami, zato nam ul treba »popovskih« uslug...« — Seveda drugi hrvatski javni delavci cetro nastopajo proti temu, da bi se že vsak politikant 6kliceval na Radiča, pa naj zalrteva centralizem ali federacijo, monarhijo ali republiko, ločitev Cerkve od države ali teokracijo. Zlasti od marksistov zahtevajo, naj svoj nazor širijo odkrito in naj se ne skrivajo za Štefana Radiča in b. HSS.
Narodno in versko edinstvo
Novosadeki »Dan« r daljšem članku opisuje delovanje slovenskega poslanca v nekdanjem rimskem parlamentu dr. Besednjaka in borbo, ki so jo on in njegovi tovariši vodili za kulturne pravice naših manjšin, zlasti v verskem oziru. S tem v zvezi govori tudi o manjšinah v Jugoslaviji in o njihovin verskih pravicah in pravi: »Narodno edinstvo ni isto kakor versko. Jugoslavija versko nikdar ne bo homogena (enotna), v nacionalnih idealih pa je že homogena.«
Zagrebška vremenska napoved. Topleje in lepo.
Dunajska vremenska napoved. Menjajoča oblač-nostj ponekod padavir.e, temperatura malo spremenjena.
Zemun&ka vremenska napoved. Postopna razjasnitev, posebno v zahodni polovici. Nekaj snega in dežja utegne biti še v južnovzhodnih krajih. Temperatura brez potebue spremembe.
Maribor bi izhiral, če ne bi imel
rlntfnbn T A&ZcAc* število rojstev je v zadnjih letih
UU1UKU A. UCACiC nnettn m ton hnlnr
Maribor, dne tO. febr.
Tudi naš list je ▼ novem letu objavil že več razveseljivih statistik iz življenja in razvoja Maribora. V našem poročilu o življenju in smrti v mariborskih župnijah smo ugotovili razveseljivo dejstvo, da število smrti pada in število rojstev raste in smo mogli mariborsko mesto imenovati zdravo mesto.
Vendar pa eo ee takratne številke nanašale ne samo na področje mariborske mestne občine, marveč tudi na piredele okoliških občin, ki spadajo pod mariborske župnije. Sedaj smo dobili številke o rojstvih v sami mariborski občini, ki nam kažejo obupno sliko porajanja mariborskega prebivalstva itn ki nam dokazuje, da je tudi Maribor postal torišče bele kuge.
Statistika rojstev v Mariboru od I. 1927 izpričuje stalno padanje rojstev. L. 1927 je bilo rojenih 595 otrok, 1. 1929 418, 1. 1931 376, 1. 1932 363, 1. 1933 370, 1. 1934 307, 1. 1935 314 in 1. 1936 le še 282 otrok. Število rojstev je torej od 1. 1927 padlo več kot za polovico. K temu je še treba pridejati, da so v tem številu všteta tudi rojstva Mariborčanov im Mariborčank v porodnišnici, ki se nahaja izven območja mariborske občine.
Med porodnicami je bilo ▼ L 1936 38 takih,
padlo za več hahor polovico
ki so prvič rodile, 39, ki so drugič rodile, 16 tretjič, 13 četrtič. Le tri matere so bile, ki so rodile petič in le 2 sedmič. To nam priča o porastu modernih rodbin z malim številom otrok.
Kje so vzroki temu strahotnemu padanju števila rojstev? Prav gotovo se bodo oglasili ljudje, ki bodo trdili, da gre to na račun 6labih gmotnih razmer, ki so se od 1. 1927 stalno slabšale. Mi tega ne verujemo! Dejstvo, da je največ porodov v revnejših družinah, zavrača vsako trditev, ki bi padanje števila rojstev zavračala le na mizerne gospodarske prilike velikega števila mariborskih družin. Najmanj porodov je v premožnih rodbinah, katerim ne bi manjkalo kruha, čeprav bi število članov poraslo. In vprav to dokazuje, da ležijo vzroki padanja drugje in da jih ni mogoče odpraviti le z izboljšanjem gospodarskih prilik. Pred tedni smo v nekem dunajskem listu čitali o številu splavov na Dunaju, ki po računih strokovnja-kovmjakov sega v 70.000. Kako je pa v tem oziru v Mariboru?
Po vsem navedenem gre Mariboru naziv umirajočega mesta, ki uspeva le od dotoka iz bližnje in daljne okolice in je le na zunaj zdravo in napredujoče, v jedru je pa razrvano, kakor eo vsa ostala moderna mesta.
Zastopniki Zveze združenih
delavcev pri g. knezoskoîu
Ljubljana, 10. febr.
V nedeljo, dne 7. februarja se je zglasilo pri ljubljanskem knezoškofu dr. Rožmanu zastopstvo Zveze združenih delavcev, kateremu sta se priključila še zastopnika Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije ter Strokovne zveze poljedelskega delavstva. Prevzvišeni je zastopstvo organizacij katoliško mislečih delavcev in nameščencev ljubeznivo sprejel in pozorno poslušal njeno poročilo.
Deputacija je informirala g. knezoškofa o položaju delavstva ter o stanju in razvoju zastopanih organizacij. Prosila ga je obenem, da imenuje duhovnega vodjo ZZD, ki bo organizaciji svetovalec v važnih načelnih vprašanjih, v katerih je bilo doslej že precej težav v vrstah krščansko mislečega delavstva.
Prevzvišeni se je zanimal za vsa pereča vprašanja in pokazal, da mu je zelo pri srcu naše delavstvo ter da so mu dobro znane njegove težave kakor tudi organizacijska vprašanja. Izjavil je, da ga kot duhovnega pastirja boli, da ee slovensko krščansko delavstvo ne bori za svoj obstoj in svoje pravice v eni sami organizaciji. Vendar pa je prepričan, da bo božja Previdnost uporabila sedanje stanje tako, da se bodo s sodelovanjem Zveze združenih delavcev sporna vprašanja
obravnavala na ta način, da se izloči iz vrst organiziranega krščanskega delavstva, kar med nje ne spada, ter se tako ustvari ozračje za kompaktnejši nastop. Predvsem Prevzvišenega veseli, da število organiziranega krščanskega delavstva ne pada, temveč nasprotno, da vsestransko raste, kar je le razveseljiv znak. Zvezi združenih delavcev nima ničesar očitati,, temveč ga lo veseli njena povdarjena dosledno katoliška smer. Opaža, da se po nastopu ZZD celotno krščansko delavstvo mnogo zaupljiveje oklepa Cerkve, ter se obrača na njene predstavnike. Končno je izrazil željo, naj bi delovanje ZZD ter ostalih dveh zgoraj navedenih dveh organizacij obrodilo še mnogo lepih sadov v nravni in gmotni napredek slovenskega delavstva. Obenem je obljubil imenovati duhovnega vodjo iz vrst duhovnikov, ki se še prav posebno zanimajo za delavstvo in njegovo organizacijo."
Delegacijo je g. knezoškof prijazno odpustil pristavljajoč, da so njegova vrata zastopnikom delavstva vedno odprta, kadar bodo smatrali obisk za potreben.
* Prevzvišeni g. škof dr. Rozman je dovolil Zvezi združenih delavcev, da objavi gornjo izjavo v časopisju.
Kako so cigani ugrabiti otroka
Medtem ho so bili starši prepričani, da so jim hčerko raztrgali «n •	volkovi, je ona 10 let živela pri ciganih
It Sarajeva poročajo: Leta 1927 je izginila 2-letna hčerka železničarja Milana Panduroviča — Nada. Starši so bili prepričani, da so deklico raztrgali volkovi. Nedavno so se pa cigani na sejmu v Varesu med seboj sprli in v prepiru drug drugemu očitali ugrabljenje. Za zadevo so zvedeli orožniki, ki so ugotovili, da so cigani ugrabili malo Nado. Sedaj je deklico pripeljal staršem na postajo
Korane pri Palu neki Bariša Jurič. Tako se je mala Nada po desetih letih, ki jih je preživela pri ciganih, zopet vrnila v svojo domačo hišo. Dan za dnem se pri nas čuje o zločinih teh ciganov, ki postajajo vedno bolj predrzni in ne orožajo samo imetje, marveč tudi življenje naših kmetov. Skrajni čas bi bil, da jih oblasti ukrote in tako preprečijo njihove tatvine, ugrabljenja, uboje itd.
400 letnica junaške obrambe trdnjave Klis
Letos poteka 400 let, kar je po dolgotrajnem obleganju padel v turške roke Klis v Dalmaciji. Klis je bil takrat zadnja trdnjava na braniku proti prodiranju Turkov proti zapadu. Ko 90 Turki zasedli vse druge kraje, so se morali ustaviti pred to trdnjavo in njeno junaško posadko. Ko so na vseh straneh pred turško močjo padala mesta in vasi, ee je Klie hrabro branil in zadrževal sovražnike. V Klisu je poveljeval Peter Krušič, ki je kakor Nikolaj Zrinski pustil svoje življenje na braniku domovine. Hrvatsko društvo »Bihač« v Splitu je sklenilo, da bo proslavilo 400-letnico padca Klisa in smrti njegovega hrabrega poveljnika Petra K r u š i 6 a.
— Pri zaprtja, motnjah « prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sel grenčice«.
t Inž. Milan Sablje
Ljubljana, 10. febr.
Z Golnika je prišla danes žalostna vest, da je tam izdihnil svojo blago in plemenito dušo g. inž. Milan Šuklje, tajnik Zveze industrijcev, lastnik patentne pisarne v Ljubljani in eden naših najbolj zaslužnih javnih delavcev za dvig narodnega go-
Smrt od lovske puške
S puško se je po nesreči ustrelil preteklo nedeljo 38-letni brezposelni Ivan Dojar v Trobendolu št. 2. Fant je imel v slami skrito lovsko puško, ki je bila nabita. Kako se je nesreča zgodila, ee ne ve. Najbrž je hotel puško izvleči iz slame, jo nerodno prijel za cevi, ki so bile proti njemu obrnjene, s petelinom zadel ob slanini povez; naenkrat je zagrmel strel in ves naboj ga je zadel v trebuh, ki je bil strahovito razmesarjen. Ko so pritekli ljudje, ki so ee ravnokar vračali iz župnijsko cerkve od jutranjega opravila, in slišali v hlevu strel, so ga našli v zadnjih zdihljajih. Takoj obveščeno orožništvo v Jurkloštru je po natančnem ogledu in popisu nesreče, javilo primer oblaeti v Celju, ki je odredila pokop na farnem pokopališču v Sv. Rupertu. — Ponesrečeni je bil rojen 30. julija 1898 v Št. Janžu pri Dravogradu, pristojen v Pameče, okraj Slovenjgradec.
epodarstva. Milan šuklje je sin znanega, sedaj že pokojnega politika Frana Sukljeta, očeta dolenjskih železnic in nekdanjega deželnega glavarja ter voditelja konzervativne struje v Sloveniji, prehod-nice poznejše Slovenske ljudske stranke. Kakor njegov oče, tako je tudi inž. Milan Šuklje v svojem življenju kazal izreden temperament in vnemo skoraj za vsa polja našega javnega življenja. Marsikatera javna ustanova, marsikatera davčna olajšava in pa napredek Slovenije v mnogih ozirih so bistveno zasluga vedno neumornega in živahnega inž. Milana Šukljeta.
Inž. Milan Šuklje se je rodil 18. junija 1881 v Wiener Neustadtu, kjer je bil njegov oče nekaj časa profesor. Srednjo Solo je študiral na Dunaju, kjer je 1897 maturiral. Visokošolske študije je prav tako napravil na Dunaju, nadaljeval jih je v Pragi in dovršil v Gradcu. Služboval je najprej pri raznih zasebnih podjetjih, nato pa v železniški službi. Vzgoja njegovega očeta je dosegla, da je mladi Milan ostal zvest slovenekemu narodu, čeprav je večino mladosti preživel na tujih tleh. Pred vojno je pričel poučevati na sedanji srednji tehniški šoli, nato pa je leta 1919 prevzel tajništvo Zveze industrijcev. Z vso vnemo se je na tem važnem mestu vrgel na delo za zboljšanje naših gospodarskih razmer. Na neštetih shodih in pri neštetih intervencijah je z vsem poudarkom nastopal proti neznosnemu davčnemu vijaku, ki tlači slovensko gospodarstvo. Doživel je sicer mnogo zamere, pa tudi lepe uspehe. Za življenjsko nalogo si je pa inž. Šuklje nadel troje stvari: železniško zvezo St. .Janž —Sevnica, cestno zvezo med Ljubljano in Sušakom in pa železnico Ljubljana—Sušak. Bilo mu je dano, da je dočakal uresničenje prvih dveh starih želja, namreč šentjanško železnico, ki jo sedaj grade, in pa cesto na Sušak, za katero so dovršena že vsa pripravljalna dela. Spoznal je tudi, da ni več daleč čas, ko bo stekla železnica iz Ljubljane na Sušak. Nadvse pa je ljubil inž. Milan Šuklje Dolenjsko ter je to ljubezen podedoval od svojega očeta. Na vse načine se je trudil, da bi dvignil tujski promet na Dolenjskem in da bi zboljšal prometne in gospodarske razmere v tej, do zadnjega časa precej zanemarjeni pokrajini. Radevo-lje je prevzel predsedstvo SK Polža, ki je nekako odkril turistične in smuške prilike na Dolenjskem. — Bil je evoječasno tudi predsednik Inženjerske zbornice.
Osebno je hil v občevanju nadvse simpatičen, prijazen do slehernega, šegav in duhovit. Njegovo družabnost bo pogrešal tudi Ljubljanski klub, med čigar ustanovitelji in delavnimi člani je bil pokojni. Zapušča go. Štefanijo in dve hčerki.
Užaloščeni družini izrekamo iskreno sožalje! Naj sveti blagemu pokojniku večna luč!
Novi železni rudnik v Bosni
Neka tvrdka je dobila koncesijo za izkoriščanje ogromnih ležišč železne rude, ki so jo našli na I levem bregu reke Sane pri Suhači in Budimlji-čaplji. Izvršene so že vse priprave tvrdke za izkoriščanje rude. Ugotovili so, da veebuje železna ruda 60% železa, ni pa izključena možnost tudi velikih ležišč boksita. Podjetje bo zgradilo industrijsko progo do državne železniške proge. S pridobivanjem železne rude bo v začetku dobilo zaposlitev okrog 400 delavcev. Podjetje bo zgradilo v Suhači tudi moderno poslopje za ljudsko šolo.
André Gide:
(Nadaljevanje.)
Vrnitev iz Sovjetske Rusije
Izobražena in močna »distingvirana« dekleta (v taborišču pri Arteku, kamor smejo le nadpovprečni podložniki), se silno čudijo, ko jim v razgovoru o ruskih filmih povem, da sta »Capajev« in »Mi iz Kronetadta« doeegla v Parizu velik uspeh. Njim so pa vendar zatrjevali, da so vsi ruski filmi v Franciji prepovedani. In ker so tisti, ki so jim to dejali, pač njihovi učitelji, zato prav dobro vidim, da je moja beseda tieta, o kateri ta dekleta dvomijo. Francozi eo taki govorčini!
V družbi mornariških častnikov na krovu neke oklopnice, katero me silijo občudovati (»tale je vse do zadnjega narejena v Sovjetski Rusiji«), ei drznem tvegati besedo, da ee bojim, da so v Sovjetski Rusiji slabše poučeni o tem, kaj ee godi v Franciji, kakor pa v Franciji o tem, kaj se dogaja v Sovjetski Rusiji. Takoj se dvigne razločno nejevoljno mrmranje: »Pravda« zadosti informira o vsem.« In kar na lepem se nekak lirik odtrga od ostale skupine in vzklikne: »Ce bi hoteli pripovedovati vse kar dela Sovjetska Rusija novega m lepega in velikega, ne bi našli na svetu zadosti
'^'vMaistem vzornem taborišču pri Arteku, raju za vzorne otroke, za ta mala čuda, ovešena s kolajnami, obdarjena z diplomami — zaradi česar imam dosti rajši druga taborišča pijonirjev. ki so skromnejša in manj aristokratska — me trinajstleten otrok, ki je, če sem prav razumel, iz Nemčije, a ga je Rusija že vkalupila, vodi po parku, čigar lepote mi poudarja. Otrok deklamira:
»Poglejte: tu še prav zadnji čas ni bilo niče-ear... Potem pa kar namah: te stopnice. In tako je povsod po šavjetski Rusiji: včeraj še nič, jutri vse. Poglejte te delavce tam doli, kako delajo! In povsod ix) Sovjetski Ru&iji eo podobne šole m podobna taborišča. Seveda ne v vsem tako 1er«, ker
to taborišče v Arteku nima para na svetu. Stalin ee še posebej zanima zanj. Vsi otroci, ki prihajajo sem, so nekaj posebnega.«
»Takoj boste slišali trinajstletnega otroka, ki bo nekoč najboljši gos!ar na svetu. Njegovo nadarjenost znajo pri nas že tako ceniti, da eo mu podarili zgodovinske gosli, gosli nekega izdelovalca gosli, ki je bil svoje čase zelo slaven.
»In tukaj: poglejte to zidovje! AH bi rekli, da so ga zgradili v desetih dneh?«
Zanos tega otroka se mi zdi tako iskren, da se varujem pripomniti, da ta podporni zid, ki so ga postavili 6 preveliko naglico, že poka. Ne privoli, da bi videl, ne more videti drugega kakor to, kar laska njegovi nadutosti, in v nekakem zamaknjen ju dostavi:
»Celo otroci se temu čudijo!«11
11 Malo pozneje eem elišal, kako je ta malček izvajal na svojem Stradivariju Paganinija, nato pa Oounodov potpuri in moram priznati, da je presenetljiv talent.
«> Ko sem o tem kompleksu superijornosti govoril z Eugenotn Dabitjem, ki je bil zaradi svoje izredne skromnosti še posebej občutljiv za to, mi je pomolil drugi zvezek »Mrtvih duš«, ki jih vprav 6pet prebiram. V začetku stoji Oogoljevo pismo, v katerem mi je Dabi» označil tole mesto- »Veliko izmed nas, zlasti meti mladino, se jih čez mero navdušuje nad ruskimi krejxjstmi; namesto da bi te kreposti razvijali v sebi, ne mislijo na nič drugega kakor na to, da jih razkazujejo in Evropi vpijejo: »Poglejte, tujci, mi smo boljši od vas!« — To ba-haštvo je strašno nevarno. S tem, da draži druge, škodi tistemu, ki z njim dokazuje. Baharija ponižuje celo najlepše delo na svetu .. Zase imam že rajši bojazljivost, ki preide, kakor pa samodopa-denje.« To nisko postavljanje, ki Oogolj nad njim toži, pa današnja vzçoja razvija in mu daje p°" ?uma.
To otroško govorjenje (narekovano, morda naučeno govorjenje), se mi je zdelo značilno, da sem ga zapisal še tisti večer in da ga tu prinašam v vsej celoti
Vendar nc bi hotel vzbujati mišljenja, da nieem iz Arteka odnesel nič drugih spominov. Res, to otroško taborišče je čudovito. Njegova lega je občudovanja vredna, je razumno urejeno, niža se v ploščadih in se končuje ob morju. Vse, kar ei more človek i/misliti za ugodje otrok, za njihovo zdravje, za športno urjenje, za zabavo, za razvedrilo, je razvrščeno po teh stopnicah in vzdolž teh bregov. Vsi otroci dihajo zdravje, 6rečo. Bili so na pogled zelo razočarani, ko smo jim povedali, da ne moremo ostati do noči: pripravili so 6vo; običajni taborni ogenj in nam na čast okrasili z zastavicami drevje jx> vrtu tam epodaj. Prosil eem, naj prestavijo na čas pred peto uro različne zabavne točke: pesmi n plese, ki bi morali priti na vrsto zvečer. Pot nazaj je bila dolga; silil sem, da bi se vrnili pred večerom v Sebastopol, zakaj prav tisti večer je zbolel Eugene Dabit, ki me je spremljal v Rusijo. Nič ni še naznanjalo bolezni in lahko se je popolnoma veselil ob predstavi, ki eo nam jo dali ti otroci; predveem ob plesu izborne male Tadžikistanke, ki ji je ime Tamara. Mislim da je to tista, ki jo je človek videl v Stalinovem objemu na vseh ogromnih lepakih, ki pokrivajo moskovske zidove. Z ničeme r ni moči |x>vedati, kako očarljiv je bil ta ples in kako ljubek tisti otrok. »Eden naj-izbranejših spominov iz Sovjetske Rusije«, mi je dejal Dabit; bil eem 7 njim ene misli. To je bil njegov zadnji srečni dan.
Hotel v Sočiju je eden izmed naiprijetnejših Njegovi vrtovi so zelo lepi njegeva obala |e med najfletneišimi, toda kopalci so nas takoj hoteli pripraviti do tega. da bi priznali, da nimamo v Franciji ničesar, kar bi se dalo primerjati s tem Zaradi spodobnosti smo se zadržali in jim nismo povedali, da imamo v Franciji kaj boljšega, dosti boljšega.
Prepričajte se o prvorazredni kvaliteti nove
gumijaste podpefnice.
u g o • I. I i d • I « k.
Dobe se pri vsakem čevljarskem mojstru"
Papeževa proslava
v Ljubljani
Akademska zveza priredi v nedeljo, 14. februarja papeževo proslavo e sledečim dnevnim redom: 1. Ob 10 skupna ev. maša v stolnici. — Mesto za akademike in starešine je pod kupolo. 2. Ob 11 v dvorani »Akademskega doma« prireditev « sledečim sporedom: a) govor akademika, b) govor starešine, c) pevska točka (j>ojejo bogo-slovci).
Udeležba za člane »Akademske zveze« je strogo obvezna, gg. starešine so vljudno vabljenil!
Za boljši kemični institut
^ .....
i, -i,.. ; .. * '. - ; - ,
Na desni vhod v institutske kletne prostore. Iz njih se prenašajo aparati preko dvorišča v re-alkino predavalnico Te razmere eo nevzdržne. Naši proetori so vlažni, temni, brez ventilacije; — nemo goči. Naša skupna zahteva je: v letošnjem drž. proračunu mora biti postavka za nov kemični institut naše slovenske univerze.
Akademija ob 30 letnici Kai. prosvetnega društva v Celju
Celje, dne 10. februarja.
Akademija v proslavo 30 letnice Katoliškega prosvetnega društva je imela dvojen namen: obuditi v članih in prijateljih katoliškega gibanja spomin na tisto dobo. ko so v Celju ustvarjali iz nič katoliški pokret, in pokazati 30-letno delo, ki je odsevalo iz vseh točk programa. Salonski orkester, v katerem so sodelovali predvsem člani »Godbene-ga društva v Celju« pod vodstvom g. Zvonka Le-nardona, je otvoril akademijo s tremi točkami, — Griegovo slavnostno koračnico, melodiozno Par-movo Ksenijo in Flotowo overturo Alessandro Stra-della. Vse točke je orkester izvajal s preciznostjo in lineso. »Celjski Zvon« je nato izjaval pod vodstvom g. prof. Antona Knapa Ravnikovo: Poljska pesem ter Adamičevi Po morju plava in Kaj pa delajo ptički. Celjski Zvon je ponovno dokazal, da goji resno, umetno in narodno pesem. Videli pa smo istočasno, da je zbor dobil v novem pevovooji prof. Knapu vrednega naslednika prejšnjemu pevovodji prof. Močanu. v zgoščenih in jedrnatih besedah je nato društveni predsednik g. prof Peter Kovačič podal sliko društvenega 30-letnega dela, nakar so še sledile: simfonična vaja fantov v narodnih nošah Triglav — izvajanje je spremljal pevski zbor — strumni gimnastični nastop fantov-telovadccv, ki so zrasli v orlovski organizaciji in dokazali, da telesna in duševna vzgoja te naše elitne fantovske or-glanizacije ni bila zaman Sledilo je slovansko kolo — izvajali so ga fantje in dekleta v narodnih nošah s spremljevanjem orkestra, nato so dekleta v narodnih nošah ob spremljavi harmonike izjavale točko »Slovenke rajajo«
Kal
tor glasbene in pevske točke, tako so bile tudi zadnje točke podane dovršeno, tako da je navdušenje pri občinstvo narašč»-lo od točke do točke. Višek večera je bila p zadnja točka: »Krst pri Savici,« Prešernova slika iz slovenske davnine, ki so jo izvajali člani Gledališke družine. Joško Jurač se je zopet pokazal mojstra in nam pripravil izreden umetniški užitek Sliko je spremljal ealonski orkester in pohiteli smo v duhu s Prešernom v davnino, ko se je Črtomir (g. Mirnik) na ljubo Bogomili (gdč. Turkova) pustil krstiti (duhovnik je bil g. Ormek). Bil je tako lep prizor da bo ostal vsem v trajnem sjximinu.
BI je zares lep večer in emo videli in slišali vse. kar je uetvarjalo KPD- jjlasbene in pevske točke, lantje in dekleta so podali svoje, zadnji nastop »Krst pri Savici« je pa jiokazal, da društvo ni zastonj ^gojilo^ dramatične umetnosti. Akademija je bila ki|uu slabcfmi vremenu zelo uonro огмккап.и

1Д1Ј1ЈРИИ11
SKO POHIŠTVO!
Tovarna
REMEC - Co.
Kamnik
Drobne novice
Koledar
Četrtek, 11. februarja: Lurška Mati božja, lf. škof. Mlaj ob 8.34. Herschel napoveduje
Adolf, škof. Mlaj dež in sneg
Novi grobovi
•f- Iz Ilrastja pri Ljubljani se je včeraj popoldne vil dolg pogrebni sprevod na pokopališče pri Dev. Mar. v Polju. K zadnjemu počilku so spremljali go. Uršulo DolniČar vdovelo Šiška roj. Avšič, ugledno posestnico v Hrastju in mater okrajnega načelnika v Mariboru g. dr. Janka Šiška ter inž. Franca DolniČarja. Šla je za svojim sinom Ludovikom, ki je umrl pred mesecem dni. Pokojna je doživela 78 let in je sedaj po šetdnevni bolezni (pljučnici) mirno v Gospodu zaspala. Dvajset let je kot vdova vzorno vodila veliko gospodarstvo. Vse svoje otroke je skrbno vzgojila in dobro preskrbela.
-f- V Ljubljani je po daljnem bolehanju umrla č. s. Angela Marija Gregorčič. Pokojna sestra je bila rojena v vasi Dolenje pri Št. Rupertu ter je pred 34 leti vstopila v Družbo Marijinih sester ter ves čas posvetila le strežbi bolnikov. Pogreb bo danes ob pol 5 iz Vidovdanske ceste k Svetemu Križu.
-J- V Ljubljani je umrla gospa Uršula Zore, zasebnica. Doživela je 83 let. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne.
-f V Binklju pri Školji Loki je v visoki starosti 75 let vdano zatisnil svoje oči. g. Franc Hafner, oče številne družine in globoko veren mož. Pogreb bo v petek ob pol 9 iz Binklja št. 11 na farno pokopališče v Stari Loki
-f- Na Igu je v visoki starosti 88 let zatisnil svoje oči gospod Jakob Erjavce, ključavničarski mojster in posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 9 dopoldne.
Naj v miru počivajo! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Premeščen je Jakob Filipič, šef kat. uprave v Rači (Krag), za šefa kat. uprave v Bački Palanki.
KORN
Zanimivo 8 dnevno potovanje po Italiji od 20. do 28. febr v Rim. Neapel, Vezuv, Pompej, Capri in Benetke. Potuje se z brzim vlakom 20. febr., odhod ob 17.02 iz Ljubljane e prihodom 8.30 zjutraj v Rim 21., 22., 23. febr. ogled znamenitosti večnega mesta Rima. Po Rimu bo tudi krožno potovanje po mestu z avtobusom. Za vodstvo bo vsestransko poskrbljeno. 24. februarja odhod ob 7.20 iz Rima e prihodom ob 10.13 v Neaoel. 24., 25., 26. febr. ogled Neapla, otoka Capri. Pompejev in izlet na Vezuv, 27. febr. odhod iz Neaplja ob 7.35 e prihodom r Benetke ob 18.15. 28. febr. ogled Benetk in zvečer ob 17.20 odhod proti Ljubljani e
prihodom ob 24 uri. Cena vožnje z vso oskrbo in vodstvom ter italijanskim vizumom in raznimi taksami v III. razredu 1850, v II. razredu 1980 Din. — Pomislite, za tako malo denaria toliko novega sveta videti ie zares izredna prilika. Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana, telefon štev. 26-45.
—	Zračna zveza Zagreb—Dunaj. Kakor poročajo Iz Zemuna, je bil dosežen sporazum med avstrijskimi in našimi pristojnimi činitelji o obnovitvi redne zračne potniške in poštne črte med Zagrebom in Dunajem čez Gradec.
—	Izvoz pšenice ii splitskega pristanišča. Kjub težavam, na katere so naleteli izvozniki žita, je bilo skozi Split izvoženih 10.000 ton pšenice. Te dni je odplul iz Splita v Marseille parnik »Jug«, ki pelje 2200 ton pšenice. V pristanišču pa čakata dva italijanska parnika, ki bosta naložila 3000 ton pšenice, italijanski pamiki prevažajo našo pšenico, ker manjka naših parnikov.
—	Okrajno učiteljsko društvo v Litiji bo zborovalo v soboto, 13. t. m. ob 9.15 pri Mikliču v Ljubljani. Razen stanovskih zadev je na dnevnem redu tudi predavanje g. Miheliča, šol. uprav, na Krki pri Stični: O novem disciplinskem postopku.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, |e
pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita tudi v malib množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ost. re« 8. br. «M74/3S.
—• Pregled motornih vozil po točiti 4. pravilnika za preizkušnjo motornih vozil Ur. lisi štev. 330/100 z dne 25. 10. 1928, bo za območje okrajnega načelstva Ljubljnna-okolica dne 15. febr. od 8—13 v Ljubljani, kot običajno na Bregu št. 20 (dohod iz Novega trga. Okrajno načeletvo v Ljubljani poziva lastnike svojega področja, da pripeljejo svoja motorna vozila, razen avtobusov, pravočasno k pregledu in naj predložijo komisiji prometno knjižico, vozniško izkaznico in 54 Din v gotovini kot takso za vsak avtomobil, odnosno 25 Din za vsako motorno kolo. Komisija bo izdala obenem dovolilo za uporabo vozila v smilu čl. 92 taksnega in pri-stojbinskega pravilnika. Vozilo, ki neupravičeno ne bo pripeljano omenjenega dne k pregledu, se bo stavilo iz prometa in se odvzameta tudi evid. tablici; lastnika pa zadene kazen po točki 21 čl. 36 uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih.
— Vremenska napoved. Evropa: Umerjen hladni val zavzema vzhodno Evropo. V srednji in jugovzhodni Evropi sneži. Topli val z dežjem vlada na zapadu in ob Sredozemskem morju. — Jugoslavija: Oblačno in dež v vsej kraljevini. Nekoliko snega v sredini države in na severovzhodu. Temperatura se ni dvignila. Najnižja temperatura Je bila v Zaječarju — 5 C, najvišja v èibeniku 4- 14 C. — Napoved la danes: Razvedrilo se bo nosebno na zapadu. Dež in sneg na jugovzhodnih predelih države. Temperaturi se ne bo mnogo spremenila.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljena »Pogodba o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo«, dalje »Uredba o konvenciji o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo,« »Uredba z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništva, »Pravilnik o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo«, »Pravilnik o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo«, »Razglas o odobritvi proračuna zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za poslovno leto 1937.«, »Objava o postavitvi novega člana banskega sveta za logaški okraj« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Tabor v celjskem okraju«.
—	Zahvala. Kakor je časopisje že obširno poročalo, je tehniška fakulteta univerze v Ljubljani dne 4. t. m. utrpela občutno požarno škodo. Iz hvaležnosti sporoča podpisano društvo javnosti, da je bilo prizadeto poslopje zavarovano pri »Slavijj«, jugoslovanski zavarovalni banki v Ljubljani, ki je škodo še ieti dan ocenila ter nato odškodnino ku-lantno in brez odbitkov izplačala. Zaradi tega se uglednemu zavodu javno zahvaljujemo. - Društvo za zgradbo tehniški fakulteti univerze v Ljubljani služečih poslopij.
—	Tri nesreče pri delu. V Pfoiforjevi tovarni v H očal) se je ponesrečil 17-letni delavec Franc Leuhard. Delal je na lestvi, ki ee mu je izpod-maknila. Pri padcu si je dvakrat zlomil desno roko. — V Vuhredu se je pri delu ponesrečil 44-letni Alojz Gosak 1er si zlomil levo nogo. Ista usoda pa je zadela tudi 32-letnega Ivana Pločnika iz Gradišča. Vse ponesrečence eo prepeljali v bolnišnico.
—	Cenj. čitatelje opozarjam na današnji oglas tvrdke »Lustra« na Gosposvetski cesti.
—	Kako preprečimo nahod? Z vsakdanjim spiranjem no9u s segretim gleichenberškim Ema vrelcem. Zaloga: J. Sarabon, Ljubljana.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ln si. Radenska vara ohrani zdravjo in mladostno svežost.
Ljubljana
Četrtek, 11. februarja;
Gledališče
Drama; Četrtek, 11. februarja; »Simfonija 1937«. Premierski abonma. — Petek, 12. februarja: Zaprto.
Opera: Četrtek, 11 februarja: Baletni večer. Red Četrtek. — Petek, 12. februarja: ob 15 »Madame Butterfly«. Izven Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
Predavanja
Kolodvorski misijon je naslov socialno karita-tivnemu predavanju, ki bo v petek 12. t. m. ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Kot predavateljica nastopi gdč Anica Lebarjeva, ki se na tem polju udejstvuje že od prvih početkov delovanja Kolodvorskega misijona. Obstaja mednarodna organizacija, ki vrši tovrstno karitativno delo po vseh katoliških državah v Evropi. Centrala je v Frieburgu. Kdor je imel kdaj priliko pogledati v zapisnike Kolodvorskega misijona in vsaj nekaj minut prisluhniti temu delu, ta je spoznal, kako eminentne važnosti je ta socialno karitativna ustanova, ki dela že dolgo vrsto let pod področjem SK Ženske zveze tudi v Ljubljani. Na to predavanje vljudno vabimo zlasti ženstvo in slehernega, ki ima odprto srce za socialno karitativno udejstvovanje. Malo se piše in premalo se govori o tem misijonskem delu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, sedeži 3, stojišča 2, za dijake 1 din.
Union — bela dvorana. Drevi ob 8 je zadnje predavanje iz ciklusa predavanj Danice, Savice in Zarje: »Proletarizacija slovenskega kmeta in njene posledice«. Predava inž. Žumer Lo:ze.
Dvorana Prosvetnega društva Sv. Krištof. (Bežigrad). Drevi ob 20 se vrši VI. prosvetni večer, na katerem predava prof. Franc Pengov o koristih malih živali za malega človeka. Predavanje bodo osvetljevale prav lepe skioptične slike. Udeležite se polnoštevilnol
Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 13. februarja 1937 ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje peto predavanje. Predaval bo gosp. prof. Fr. Gnjezda o temi: Umetnostna lilozolija in estetska kultura. Vstop prost.
Prireditve in zabave
Nedeljska prireditev ▼ frančiškanski dvorani
je namenjena prijateljem Društva za varstvo deklet, ki vzdržuje Kolodvorski misijon. Križarji tn Klarice, ta najmanjša frančiškanska armada, bo nastopila s »vojimi izbranimi točkami. Kot zadnja točka bo tudi bogat srečolov. Sedeži in stojišča kakor navadno.
Trboveljski Slavčki počastijo spomin blagopokojnega skladatelja Emila Adamiča na mladinskem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 14. uri v veliki filharmonični dvorani. Koncert je namenjen mladini ljubljanskih srednjih loi ln vodstva šol prosimo, da skupno pobero vstopnino, ki znaša za sedeže 4 in 3 din, za stojišča 2 din ter dvignejo vstopnice v knjigarni Glasbene Matice najkasneje do petka zvečer. Pripominjamo, da je vsak sedež numeriran, stojišč pa je omejeno število, tako da pride vsak na svoje mesto brez prerivanja.
Sestanki
Ш. okrožni fantovski sestanek bo drevi ob 8 v Rokodelskem doma, Komenskega uL 12. Na sporedu je predavanje g. urednika Fr. Terseglava: »Kulturne sile katolicizma (stvariteljska sila, borbenost).« Za člane bližnjih fantovskih odsekov je udeležba obvezna, vabimo pa tudi vse naše prijatelje.
Fantovski odsek lentiakobske prosvete obvešča članstvo, da je udeležba na okrožnem sestanku za vse člane obvezna. Zbirališče za skupni odhod drevi točno ob pol 8 pred šentjakobsko cerkvijo.
Fantovski odsek lentpeterske prosvete se
udeleži ob 20 okrožnega sestanka v Rokodelskem domu in zaradi tega odpade redni sestanek v od-sekovih prostorih.
Kino
Kino Kodel|evo. Danes ob 8 Inkognito (Gustav Frôhlich, Hansie Knotek) in Dovičeva mala (Anny Ondri).
Lekarn»
Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste,
1 Mostni socialni kolek. Nabiralne socialne akcije j>o ulicah običajno niso deležne kdove kakšne priljubljenosti; ljudje navadno z nevoljo darujejo kak mali prispevek, ali pa celo nabiralce ozmerjajo, dasi so nedolžni. Vse drugače je s prodajo mestnih socialnih kolkov. S kolkom ne nadleguje nihče občanov; kupiti ga morejo v trafikah in večjih trgovinah. Kolek je umetnišho delo slikarja Mihe Maleša in se kar lepo j>odaja, ako ga nalepimo na pisma, račune, zavitke in podobno. Občani naj se zavedajo, da z vsakim kupljenim kolkom pomagajo brezposelnim do kruha. Zato naj nalepljajo kolek ob vsaki priliki na svoje pošiljke.
1 Občinska веја. V j>etek ob 5 popoldne bo seja mestnega občinskega sveta. Dnevni red vsebuje običajna poročila, med katerimi pa je najbolj važno poročilo kulturnega odbora glede načel pri imenovanju in preimenovanju cest, ulic in trgov.
1 Jugoslovansko akademsko podporno društvo
"J	od pl
bora reprezentančnega tehničnega plesa znesek
na univerzi v Ljubljani je prejelo plesnega od-
2000 Din kot prisj>evek iz čistega dobička letošnje prireditve. Pri isti priliki je podpornemu društvu poklonil akademski Rony-Jazz znesek 800 Din od svojega honorarja. Vsem kolegom za njihovo požrtvovalnost, socialni čut in kolegialnost iskrena hvala. — Odbor.
1 Brezposelni šentjakobskega okraja, in sicer od Pod Tranče do Dolenjskega mosta, se prosijo, naj «e zglase v nedeljo, 14. t. m.: Privoz štev. 4 (dvorišče, kegljišče), v svrho statistike nezaposlenosti omenjenega okraja.
Vsakemu ni mogoče H/ o kopališče,
vendar
more vsak žrtvovati Din iOO — (20—25 oeliklh steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
1 Smola pnstnega veseljaka. Na pustni večer je Ljubljana v splošnem bila zelo skromna v rajanju. Na živilskem trgu so tudi mesarji dobro občutili, da eo postali ljubljanski prebivalci na pustne dneve prav skromni. Po 6tarl tradiciji so prav na pustni torek mesarji imeli dobre posle. Ljudje so kupovali vse boljše mesne dobrine, letos pa je bil promet v tem pogledu za najmanj 40% manjši ko druga bogata leta. Po gostilnah so ljudje sedeli pri litru in sprejemali kake »maškere« z najrazličnejšimi dovlipi. Neki veseljak pa je doživel veliko emolo. Pravijo, da je metal polno denarnico metuljev po mizi in se bahal. Proti polnoči pa je prišel v gostilno na severozapadnem delu mesta neki vesten eksekutor, ki je gospodu veseljaku pokazal rubežni predlog. Malo ee je prestrašil^ Kmalu je bila izvršena žepna rubež. Olajšan je bil veseljak za okoli 550 Din. Nejevoljen se je veseljak vračal domov.
1 >Bohcmski večer« na pustni torek. Na pretekli pustni torek je privabilo Združenje gledal, igralcev, sekcija (pravilno: odsek) Ljubljana v kletni dvorani hotela »Metropol« pustno prireditev pod imenom: »Bohemski večer«. Nekaj neverjetnega pa je, da se udje slovenskega gledališča niso toliko potrudili (večer je režiral g. Sest), da bi bil podan spored vsaj v slovenskem jeziku, če že niso mogli povedati tudi kaj boljšega. Izmed štirih pevcev-solietov, dve pevki in en pevee, niso peli v slovenskem jezika. Izmed treh dramatičnih nastopov sta bila le dva v slovenščini. Cel večer je bil zavit v nekakšno jugoslovansko meglo. Ga. Zlata Gjungjenac, od katere bi pričakovali tudi po kakovosti največ, g. Kolacio in pa ga. Kraljeva, če je že sploh nastopila, bi peli lahko po slovensko, povrh pa še to, da bi jih občinstvo razumelo. Igralec g. Potokar bi se pač lahko toliko potrudil, da bi našel primeren slovenski tekel za svoj šaljivi nastop. Iz občinstva je bilo slišati nekajkrat klice, naj pojo in igrajo po slovensko. G. Bratina, ki je sicer govoril slovensko besedo, bi si pač lahko prihranil več kot dvoumne in spolzke pointe o »8esal6ki<. Da ima občinstvo, med katerim pa ni bilo preveč jugoslovanarjev, ampak so bili po večini slovenski ljudje, dobro voljo podpreti stremljenja gledal, igralcev, je dokaz to, da je bila dvorana razprodana. Mislimo pa, da naj bi osebje slovenskega gledališča prirejalo slovenske prireditve, ne pa jugoslovenarske, tudi na pustni torek.
I Vlom v gostilno »Francijo«. Na pustni torek zvečer se je ponoči splazil tat v sobo kuharice gostilne, z namenom, da bi tam kaj ukradel. Tat je že pripravil nekaj obleke in dragocenosti, vendar ee je kuharica o pravem času zbudila ter pričela klicati na pomoč. Tat je s plenom naglo pobegnil, vendar sta ga ustavila stražnika in pa hišni gospodar. Na policiji se je izkazalo, da je bil tat 44-letni Florjan Tršan, znan in nevaren kriminalen tip, ki je že dvanajstkrat bil zaradi tatvin kaznovan.
1 Razprava proti mladim vlomilcem preložena. Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom
e. o. s. g. A. Žigona se je včeraj vršila 5 ur trajajoča glavna razprava proti mladim vlomilcem, ki so bili obtoženi zaradi vlomov v Ljubljani in bližnji okolici. Obtožnica jim očita, da so izvršili v dobrem letu 16 vlomov, s katerimi so oškodovali razne stranke za približno 120.000 Din. O teh vlomih malih vlomilskih apašev smo že svoječasno obširneje poročali, poeebno o vlomu v stanovanje trgovca Karla Češnovarja na Dolenjski cesti št. 1, ko so mu pri belem dnevu ročno blagajno z vsebino 65.000 Din. Na zatožni klopi je sedelo 7 obtožencev, edino 2 obtoženca, starejša maloletnika, sta priznavala krivdo, ostali pa eo krivdo odločno zanikali in navajali razne okolnosti, odnosno priče kot alibi — dokaze za svojo nekrivdo. Razprava je bila tajna in nedostopna občinstvu, ki se je za to razpravo močno zanimalo. V svrho izvedbe nadaljnjih dokazov je bila razprava po končanem zaslišanju vseh obtožencev In 6 prič preložena nn prihodnjo sredo, to je 19. t. m. ob 16.
Kranj
Ljudska univerzo. Danes (11. t m.) bo predaval ob 8. zvečer v gimnaziji dr. Neubauor o velc-delih medicine. Skioptične slikel
lMaribor
Proslava 15 letnice papešiva Pija XI. v Mariboru
Leto za letom se spominjajo katoliški narodi z zahvalnimi daritvami in molitvami obletnice izvolitve pajseža Pija XI., na dan 6. februarja 1022, in še bolj: 12. februarja, ko je bil v večnem mestu Rimu kronan 6 papeško tiaro sedanji sv. oče.
Zaskrbljeni pa so bili katoličani radi letošnje
Proslave teh jubilejnih dni. Vse je kazalo, da bo ij XI. letos obhajal 15. obletnico svojega kronanja v bolniški poetelji. Po poslednjih poročilih iz Vatikana se je pa stanje sv. očeta izdatno zboljšalo in vee kaže, da gre visoki bolnik, navzlic svojim 80 letom, ozdravljenju nasproti.
Ža zdravje sv. očeta so se opravljale in se še opravljajo kakor drugod skupne in zasebne molitve tudi v lavantinški škofiji.
Pa tudi v zunanji proslavi petnajstletnice pa-peževanja Pija XI. Maribor ne bo zaostal, da manifestira svojo zvestobo in udanost do svojega uče-nika in vodnika sv. Cerkve.
2e minulo soboto na obletnico njegove izvolitve, je slovesna škofova sv. maša v stolnici združila duhovnike in vernike v skupni goreči molitvi za sv. očeta. Prav tako iskreno bo molilo mariborsko prebivalstvo, naj Bog še dolgo ohrani svojega služabnika Pija XI., na jubilejni dan svojega kronanja, v pelek. dne 12. februarja, ko se bo iz tega namena služila v stolnici jjontifikalna sv. maša.
Slovesno proslavo petnajst'etnice papeževega kronanja pa obhaja Maribor prihodnjo nedeljo, dne 14. februarja s cerkveno in izvencerkveno svečanostjo. Spored je sledeči:
1.	Četrt čez deveto, uro ee zbere zastopstvo cerkvenih in kat. organizacij pred Škofijskim domom z zastavami.
2.	Ob pol desetih slovesni škofov vhod v stolnico v epremstvu duhovščine in društvenih zastav.
3.	Slovesni cerkveni govor.
4.	Po govoru slovesna škofova sv. maša, ki bo izvenela kot prošnja in zahvala za pontifikat Pija XL Ta maša se bo obenem darovala Bogu v spravo in zadoščenje za nečuveno izzivanje brez-božništva, ki se je kakor v protest veličastnega zaključka svetovnega evharističnega kongresa v Manili dne 7. februarja 1937 istega dne zbralo po zastopnikih iz več desetin držav v Moskvi, da poživi in organizira svetovno protiversko in brezbožniško propagando.
5.	Po sv. maši zahvalna pesem: »Tebe Boga hvalimo.«
Izvencerkvena proslava ee vrši po končani slovesnosti v cerkvi oo uri: tri četrt na dvanajst v veliki dvorani Union e sledečim sporedom:
1.	M Haller: »Tu es Petrne — Ti si Peter, skala.« Proizvaja moški zbor.
2.	Slovesni govor, ki ga bo govoril pro4. dr. Fran Sušnik z njemu lastno kratko in izklesano besedo.
3.	Kot zaključek se poie himna: »Povsod Bo-, ga« od vseh zborovalcev. Vstopnine ni! Pričakuje se, da bo papeška proslava v nedeljo napolnila dvorano Union. Vabljeni so vsi sloji mariborskega mesta, zlaeti mladina.
Med. Univ. dr. Ivan hohllč
špecijalist za očesne bolezni ordinira od 9—11 in 3—5 Ciril-Metodova ulica 12/2., Maribor nasproti parka
Na 15. obletnico kronanja papeža Pija XI. bo jutri v petek ob 8 v stolnici slovesna pontifikalna sv. maša.
m V visoki starosti 82 let je nmrla v Vrazovi
ulici 2 na Pobrežju zasebnica Jera Wagner. Noj počiva v miru I
m Izlet z avtokarom v Gradec, ki j« bil na"
meravan za danes, je »Putnik« iz tehničnih razlogov preložil na četriek, dne 18. t. m.
m 150.000 din škode je povzročil požar na skednju in gospodarskem poslopju Franca Časa ▼ Dobravi Zgorela je znatna količina živinske krme ter velika zaloga žita.
m Kuharska razstava ▼ hotela Orel je bila včeraj zopet veliko presenečenje za mariborsko gospodinje in sladokusce. Podjetna lastnika »Orla« gospod in gospa Zemljič prirejata že nekaj let tako razstavo na pepetnično sredo in vsakokrat je videti kaj novega in modernega. Strokovnjaki, ki so videli slične razstave v drugih naših mestih, kjer jih prirejajo z znatnimi podporami raznih tujsko-prometnih in gostinskih ustanov, pravijo, da jih »Orlove« razstave v marsičem prekašajo in da bi delale čast največjim inozemskim hotelskim podjetjem. Lastnikoma »Orla« gre res priznanje, da se ne strašita ne stroškov, ne velikega rizika ter priredita vsako leto tako razstavo, v katero je treba investirati ogromne vsote. Razstava pa je tudi v veliko čast kuhinji tega renomiranega hotelskega podjetja. To, kar sta ustvarila šefa »Orlove« kuhinje gg. Wohlmuth in Novotny, je vrhunec kuhinjske umetnosti, lepo za oko in prijetno za okus. Razstava jc vzbujala včeraj splošno pozornost in občudovanje ter je bila zelo dobro obiskana.
m Drugič so dobili manj. Dne 19. aprila 1935 se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti funkcionarjem »Splošnega gospodarskega društva r. z. z o. z. v Mariboru«, in sicer proti 40 letnemu posestniku Francu Vogrinom bd Sv. Jakoba, 45 letnemu delovodji Martinu Jarcu iz Maribora in 50 letnemu zasebnemu uradniku Marku Kardinarju iz Pobrežja. Obtoženi so bili zaradi prevare, ker so kljub oblastveni prepovedi nabirali ie članstvo za Splošno gospodarsko društvo. Skupaj z njimi je sedel na zatožni klopi tudi N. Wolfond. Obsojena sta bila takrat Vogrin in Jarc na 1 leto robije, Wollond na 10, Kardinar pa na 8 mesecev strogega zapora. Vsi obsojenci so se pritožili proti previsoko odmerjeni kazni na stol sedmorice, ki je prvo sodbo razveljavil. Včeraj se je vršila proti imenovanim ponovna razprava. Pokazalo se je, da so t svojo pritožbo dosegli uspeh, ker so dobili sedaj znatno manj. Wolfond je bil (ploh oproščen, Vogrin, Jarc in Kardinar pa so bili obsojeni na 6 mesecev pogojnega zapora.
MatlbctikD nlcdaUšfs
Četrtek. 11. februarja ob 30. url: «Dežela smehljaja«.
Premiera. Red B Petek, 12. februrja- Zaprto.
Sobota, IS. februarja ob nrt: «Baron Trenk«. Zad. nJiS. Oostuje Marij Simene.
Gospodarstvo
Kmetsho gibanje v Sremu
Vinkovci, 7. febr.
Po uspelih sestankih v Ljubljani in Sarajevu je imel predsednik društva »Agrarna misel«, g. dr. Milorad Nedeljkovič, danes shod prijateljev in èlanov društva »Agrarna misel« v Vinkoveih v prostorih brodske imovinske občine.
Shoda, ki se je pretvoril v zborovanje, so se v velikem številu udeležili Vinkovčani in kmetje iz drugih okrajev, Vukovar, Osi je k, 2upa in Mi-trovica. Važnost vprašanja, o katerem se je razpravljalo na tem zborovanju, namreč vprašanje razdolžitve kmetov-članov Bidj-Bosutske vodne zadruge v zvezi s splošnim položajem kmeta in kmetijstva, je privabilo mnogoštevilne Srbe in Hrvate, ki jih tarejo ista beda in iste težkoče. Zaostali prispevki za to vodno zadrugo znašajo okoli 40 milijonov dinarjev.
Zborovanje je otvoril kmet iz kraja Mirkovci g. Sava Gačeša; pozdravil je g. dr. M. Nedeljkoviča v imenu vseh kmetov tega kraja in se mu zahvalil za njegovo idealno delo za dobrobit kmeta.
Nato je govoril g. dr. M. Nedeljkovič, ki je v svojih obširnih in vsebine polnih izvajanjih naslikal stanje našega kmeta in njegovo bedno življenje. Vzrok je temu, je rekel, zlasti' svetovna gospodarska stiska (kriza), vendar se lahko s sigurnostjo trdi, da bi to zlo bilo mnogo manjše, če bi se kmetu in kmetijstvu poklanjala večja pozornost in skrb s strani izšolanih in inteligentnih sinov kmečkega naroda. Vas je pozabljena in zanemarjena vse to samo v korist neke meščanske kulture in civilizacije. V tem našem stremljenju po blišču in sijaju mest in v naši težnji, da se približamo ostalim velikim in naprednim narodom — smo šli predaleč. Prišel je čas, ko mora vsaki sin te naše lepe domovine, ki ima malo smisla in srca za dobro svojega naroda, vzdigniti svoj glas: dosti tega, pomagajmo z vsemi svojimi močmi, povsod kjerkoli se more in kolikor se more, kmetu in kmetijstvu, od katerih vsi živimo in nn katerih počiva cela današnja in bodoča kultura in civili-
Mednarodna razstava v Parizu
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani opozarja interesente, zlasti iz vrste obrtništva, da je na svoje vprašanje dobil glede udeležbe na mednarodni razstavi v Parizu odgovor Generalnega komisarja za našo državo med drugim sledeča pojasnila:
V Jugoslovanskem paviljonu ne bodo razstavljeni nikakšni obrtniški izdelki. V poštev bi prišli kvečjemu taki, ki se tičejo samo notranje opreme paviljona in tvorijo njegov sestavni del.
Pri razstavi v francoskih (mednarodnih) paviljonih pa je za obrtništvo rezerviran poseben oddelek IX., ki obsega:
1. kotlarstvo in jedilni pribor, 2. keramiko, steklo, kristal, kiparski izdelki in vezenine, 3. bronza in razni materiali, 4. pribor za igre in glasbeni instrumenti, 5. orožje za lov, šport itd.
"'V drugih oddelkih bi prihajalo obrtništvo tudi deloma # poštev, in sicer pri oddelku V. urlonizem in arhitektura, VI. grafična in klasična umetnost, VII. gradbena stroka, VIII. notranja dekoracija, IX. knjige, revije in XI. nakit.
Zadnji rok za sodelovanje v teh mednarodnih oddelkih je bil t. december 1916. Mednarodni obrtniški institut je poveril organizacijo udeležbe naših obrtnikov. Glavni državni zvezi obrtnikov v Belgradu. Za kogar ni ta zveza napravila prijave pri francoskem generalnem komisarijatu, je torej rok zamudil in mu ne bo več mogoča udeležba v mednarodnih oddelkih.
Opozarjamo obrtništvo na to avtentično pojasnilo s pripombo, da smo se obrnili do merodajnih činiteljev za informacije, kaj se je ukrenilo, da bi se omogočila udeležba na pariški razstavi v Parizu tudi našemu obrtništvu.
Pravilnik
o tujskoprometnih krajih
Belgrad, 9. febr. AA. V Službenih novinah je pred kratkim izšel pravilnik o proglasitvi tujsko-prometnih krajev. Na podlagi tega pravilnika je trgovinsko ministrstvo izdalo seznam takih krajev. Pri tej priložnosti je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnila glede odmere hišno-na-
zacijal — »Agrarna misel« je društvo, ki se je v ta namen zbralo in v čigar taboru ee zbirajo v vedno večjem številu sinovi našega naroda ne glede na politično, plemensko ali versko pripadnost.
V nadaljnjem svojem govoru je g. dr. Nedeljkovič pojasnil stanje Bidj-Bosutske vodne zadruge in način, kako naj bi se rešilo vprašanje zaostalih neplačanih prispevkov. Ta izvajanja, ki temeljijo na stvarnih dejstvih, so bila sprejeta s soglasnim navdušenim odobravanjem.
Po izvajanjih g. dr. Nedeljkoviča se je javilo še nekoliko govornikov, med katerimi je bil zlasti opažen govor g. dr. Bojana Pirca, ki je kot član »Kmetske zveze v Ljubljani« izjavil, da je treba v vprašanjih, ki se tičejo gospodarskega položaja kmeta in kmetijstva, delati složno in enodušno neglede na strankarskopolitično opredelitev. Slovenska kmetska zveza odobrava ideje društva »Agrarna misel« in bo z veseljem z društvom sodelovala v Sloveniji in v ostalih delih naše države.
Enako značilen je bil tudi govor g. dr. Zlatka Sremeca, ki je kot član »Gospodarske sloge« podčrtal paralelo med to organizacijo in društvom »Agrarna misel« in iznesel možnost njihovega skupnega sodelovanja v dobrobit kmeta in kmetijstva. Odobrava in sprejema cilje društva »Agrarna misel« in temeljne (osnovne) zahteve, ki jih je navedel predsednik g. dr. Nedeljkovič in ki so: vzajemna pomoč, priznanje in enakopravnost.
Po izčrpni diskusiji je bila soglasno sprejeta resolucija, naslovljena na kr. vlado glede načina plačila zaostalih in bodočih prispevkov za Bidj-Bosutsko vodno zadrugo. V tej resoluciji naprošajo kr. vlada, da preneha eksekutivno izterjavati zaostale in dospele prispevke kmetov-zadružnikov in da se tudi na te razširi veljavnost uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Zmanjšani dolg naj bi se plačal upnikom s posredovanjem državnih denarnih ustanov, tem pa bi zadružniki odplačevali svoj dolg skozi daljšo dobo in z nižjo obrestno mero.
Vlažno hladno..
jemninskega davka v teh krajih, na poljedelska poslopja v zvezi z določbami točke 15, čl. 32 zakona o neposrednih davkih.
V smislu te točke so poslopja v vaseh iu kmetskih občinah tudi zunaj rajona mest in mestec, proglašenih za javna zdravilišča, trajno oproščena plačevanja hišnonajemninskega davka.
Po pravilniku o tujskoprometnih krajih imamo: 1 tujskoprometne kraje podnebnega značaja, 2. kopališkega značaja in 3. tujskoprometne kraje v ožjem pomenu besede.
Po pojasnilu davčnega oddelak finančnega ministrstva se morejo smatrati za javna zdravilišča po tej razdelitvi tujskoprometni kraji podnebnega značaja in kopališkega značaja. To se vidi iz določb čl. 9 pravilnika o proglasitvi tujskoprometnih krajev. Toaa za tujskoprometne kraje v ožjem smislu se po obeležbi, ki jim jo daje čl. 5 pravilnika, ne morejo smatrati zdravilišča. Zato se ima v krajih, ki imajo značaj zdravilišč, to je ne glede na to, ali so ti kraji vasi ali mesta, potegniti rajonska črta in poslopja znotraj te črte obdavčiti s hišno-najemninskim davkom. Na račun amortizacije stroškov za vzdrževanje in upravo se ima odšteti 25 odstotkov od brutto najemnine. V tujskoprometnih krajih v ožjem pomenu besede, v kolikor veljajo ti kraji za vasi, pa odpade risanje rajonskečrte, ker se takšni tujskoprometni kraji ne smatrajo za zdravilišča. Tako se ima ravnati že pri odmeri hišnonajemninskega davka za leto 1937.
PROTI HRRPRVI KOŽI
Jngoslav. P. Belersdorl & Co., d. s. o. J., Maribor
Proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo r Ljubljani je potrdil ban dr. M. Natlačen. Po tem proračunu znašajo dohodki 3,366.000, izdatki 3,285.161 din, torej z 80.831 din blagajniške rezerve, Doklada znaša 8%.
Blagajniških zapiskov je že vpisanih 251 milj. Din. V začetku lebruarja smo že mogli poročati, da je bilo od nove tranše blagajniških zapiskov vpisanih že 220 milj. Din. Sedaj poročajo iz Belgrade, da vpis lepo napreduje in da je podpisanih že 251 milj. Din, torej nad polovico določenega zneska 500 milj. Din. Kaže, da bo ves znesek kaj kmalu podpisan.
Izvoz volne. Finančni minister Dušan Lctica je odredil, da je dovoljen izvoz volne, toda samo za devize na podlagi potrdila Narodne banke. Vendar pa je ta izvoz dovoljen samo do 1. aprila leta 1937.
Nov papir na naših borzah. Finančni minister Dušan Letica je dovolil našim borzam, da kotirajo i% po državi garantirane obveznice za finančno likvidacijo agrarne reforme na velepo-sestvih. Teh obveznic je bilo doslej izdanih za 43. 95 milj. Din.
Zastopanje gozdarstva v kmetijskih zbornicah.
Po tem naslovom je napisal znani strokovnjak inž. Otmar Miklauc iz Brežic v Šumarskem listu zanimivo razpravo o tem važnem vprašanju, ki je aktuelno zlasti pri nas, ko se dela na ustanovitvi kmetijskih zbornic. Ta razprava je izšla sedaj v posebnem odtisu, je pa prav za prav refeTat pisca na glavni skupščini Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Zagrebu leta 1936. Avtor predlaga posebne gozdarske oddelke kmetijskih zbornic, nato pa predlaga tudi že podrobno uredbo teh oddelkov, po-sebno z ozirom na zastopstvo posameznih vrst gozdne posesti. V ta namen podaja mnogo mednarodnih primerjav, ki so zelo poučne.
Konkurz je razglašen o imovini Stiherca Ivana, trgovca v Mariboru, Cvetlična ulica 29, po I ustavitvi poravnalnega postopanja. Prvi zbor upnikov 22. februar, oglasiti se je do 22. marca, ugotovitveni narok 5. aprila.
Likvidacije: Jugoles, lesna industrija, družba z o. z. v Črnomlju; Bratje Bacher in drug, d. z o. z. v Mariboru in Fotokompanija, d. z o. z. v Mariboru.
Za uvozn'ke
Belgrad, 9. febr. AA. Finančni minister je izdal odlok:
1.	da se izvoz blaga v klirinške države, to je iz katerih se izvoz ne izterjava v svobodnih devizah, po morski poti in iz rečno plovbo, vrši lahko samo tedaj, če velja f. natovarjeno na ladjo, pri čemer plača voznino tuji kupec, in
2.	da se izvoz blaga v klirinške države lahko vrši samo franko jugoslovanska meja in da ima prevoz po suhem zunaj naše moje plačati zunanji kupec.
V spornih tn upravičenih primerih lahko izjemne ugodnosti ne glede na to odločitev da razen finančnega ministra samo Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Borza
Denar
Dne 10. februarja.
V zasebnem kliringu je angleški funt ostal na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 7.84 —7.94. v Belgradu pa celo na 7.75 -7.85, dočim se je v Zagrebu okrepil na 7.8750—7.97!V).
Grški toni so beležili v Zagrebu 31.025-31.7250, v Belgradu 31.15—31.85.
Italijanske lire so nudili v Belgradu po 2.40. (zasebni kliring.)
Nemški čeki so se v Ljuhljani okrepili na 12.40 —12.60, v Zagrebu na 12.3250—12. 5250, za sredo februarja so beležili 12.3750—12.5750, za sredo in konec marca pa 12.3150—12.51.50. V Belgradu so 1 beležili 12.29(21—12.4921.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdan 100 h. gold. . . .	2390.90—24.05.50
Berlin 100 mark............1754.00—1767.91
Bruselj 100 belg............736.44— 741.50
Curih 100 frankov..........996 45-1003.52
London 1 funt.......213.41— 215.46 ;
Newyork 100 dolariev ....	4333.50—4369.82 ,
Pariz 100 frankov............203.27— 204.71
Praga 100 kron............152.04— 153.14
Trst 100 lir........228.94— 232.03
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.275.593 dinarjev, v Belgradu 2.011.000 dinarjev. Efektni promet je bil v Zagrebu slab pri čvrsti tendenci, v Belgradu je znašal 1.518.000 din.
Curih: Belgrad 10, Pariz 20.406, London 21.445, Newyork <138, Bruselj 73.875, Milan 23Л5, Amsterdam 239.825, Berlin 176.10, Dunaj 78.70 (81.60), Stockholm 110.55. Oslo 107.75, Kopenhagen 95.75, Praga 15.26, Varšava 82.85, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45. Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.46, Buenos-Aires 132.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 87—88, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 386 - 387, begluške obveznice 70—71, 8% Blerovo posojilo 89.25-90.25. 7% Blerovo posojilo 79—80, 7% jk>-sojilo DHB 93—94, Trboveljska 235 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 86.50 den., agrarji 52 den., vojna škoda promptna 387—388.50, begluške obveznico 71.75 den., dalm. agrarji 69 den., 8% Blerovo posojilo 89.38—92. 7% Blerovo posojilo 79.50—80 (79.75), 7% posojilo DHB 94—100. Delnice: Narodna banka 7500—7<i00, Priv. agrarna banka 199.50—205, Trboveljska 236—240, Nar. šum. 20 bi., Danica 40 den., Gutmann 40—50, Osj. liv. 190 bi., Osj. sladk. tov. 187-190, Bečkerek 7()0 den., Dubrovačka 300 —305 (300). Jadr. plov. 400—450. Oceania 250 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 85.50 -8« (86), agrarji 51.50—52.50, vojna škoda promptna 389 - 390 (388.50, 388), 3. 387—388 (3H7), 4. 388 den., begluške obveznice 71.75—72, 8% Blerovo posojilo 90— 91.50. 7% Blerovo posojilo 79.75 —80.50 (80, 79.75), 7% posojilo DHB 94—96, 7% stab. posojilo 85.50—86.50 (86). Delnice: Nnrodnn banka 7300—7100, Priv. agrarna banka 202—203 (202).
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizprentenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
„SSovenceva" podružnica
Ljubljena, rurševa cesta
(palača Poštni dom)
Radio
Programi Radio Ljubljana »
Četrtek, ti. februarja: 12 Virtuozi igrajo (plošče) 12.45 Vreme, poročita — 1.1 Cas, program, obvestil» 13.15 Radijski orkester — M Vronie, borza — IS Schu-berlova nra (Itadijski orkester) — Î8.40 Slovenščina za Slovence (g. ilr. Hudolr Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — la 110 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Zabavni kotiček: Pogovor s pustom (p. H. Saclisn) — 20 Konecrt Adamičevih narodnih in umetnih pesmi — poje pevHki zbor «O&nkar« 30.45 Albert ItoiiHRci: Tretja simfonija v g molu (plošče) — il.15 Povski koncert ge. Joslplno Sivčeve — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Itadijski nr-keet.er.
Oragi programi t
Četrtek, II. februarja. Belgrad-Zagreb: 2П Koncertni večer — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert -21.80 Popevko — 22.30 Simfonični koncert - 1'rnpa: 18.25 Salonski kvartet — 19.55 Orkestralni koneort — 21 Sodobna ruska glasba — I aršava: HI Puškinov večer — 21 Poljski skladatelji — 21.45 Sodobna simfonična glasba - Ktiniffnberg: 20.10 Gledališke anekdote -Franki ur t: 20.10 Opera - Strateboiirg: 21.30 Opera •ThaiK« — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert filharmonije.
Kulturni obzornik
Dom in svel
Dvojna šrtevilka Doma in sveta, ki zaključuje 49. letnik, je sestavljena in zbrana tako, da posega s svojo besedo v globino današnjega nemira, bolečine in zla, ki jih je čas položil v evropeki svet, ki so ob njem pognali v naši slovenski skupnosti, in ki so močno prizadejali sredino našega katoliškega kulturnega dela. Zato leži glavni povdaTek na člankih, mimo katerih se ne bo dalo iti brez pažnje, premisleka in marsikatere dokončne odločitve. Tako pomembna je ta številka, tako odkrito in moško govori o vprašanjih, ki najbolj ostrijo dnevni red našega življenja. Zanimiva in pomembna je od začetka do konca svojega obsega.
Na uvodnem mestu razpravlja France Ve-b e r o dušeslovnih osnovah naše dobe. Njegovo razmišljanje je sprožilo zmerom znova podčrtano pisanje in govorjenje o krizi naše dobe in odtod zastavljeno vprašanje,ali to dobo označuje materialistično ali idealistično gledanje na svet in življenje. Veber je prišel do presenetljivih .zaključkov, ki jih je tudi dobro utemljil. Njegovo sklepanje dokazuje, da so osnove naše dobe izrazito idealistične, zastavljene za čl-oveka m njegovo osebno veljavo, naperjene na družinsko skupnost človeškega živ'.jenja in človekozorno usmerjene. S tem je Veber izpodmaknil tla črnogledosti, kakor jo je na primer pokazal Spengler, vnesel je svetlega upanja in potrdila v dobro prihodnjost in dal jasne opore naši sedanjosti. Vso krizo je prav za prav našel samo na obodu življenja, ker dedščina zunanjega reda ni več v skladu z notranjo napre-dovalno preobrazbo današnjega človeka.
V živo zadeva članek dr. Stanka Gogale: Naši narodno vzgojni problemi. Tudi ta pisec se je lotil aktualnega vprašanja, ki posebno v naši slovenski skupnosti kliče po spoznanju in rešitvi, ter je s svojo razpravo postavil začetke slovenski pedagoški teoriji in praksi. Gogaia opozarja na nekatere negativne lastnosti našega človeka, ki
zadržujejo in hromijo zdravo narodno rast in razvoj. Pograbil je stvar pri njenih resničnih občutenih osteh ter s cankansko odkritosrčnostjo in toplino kulturnega javnega delavca našteva napake in zmaličene strani naše duše. Majhni smo in malenkostni, ne zaupamo vase, ne znamo resno hoteti, suženjsko potrpežljivi, nimamo velikega načrta, duši nas zavist, nestrpni smo in brez tople duše in vsakršna zunanja shema nam že zadostuje. To je nekaj vzgojnih problemov, proti kateremu je samo eno sredstvo in ta je večja kulturnoet. Upajmo, da je Gogaia spregovori! ob pravem času in ljudem, ki imajo še zdrav posluh.
Globok, s poznanjem in ljubeznijo za stvar je napisan članek Franceta Koblarja pod na-naslovom Navzkrižje in nasprotja, edinstven primer kulturne polemike, ki je izšel iz najglobljega trpljenja in živega prepričanja, po krivici prizadetega in žaljenega, in je pri vsem tem ostal pravičen, dobre volje in iskrenega hotenja. Koblar je spregovoril odkrito besedo o neenotnosti v katoliških vrntah glede kulturno-vzgojnih zadev. Kajti -Posebno ob pismu Edvarda Kocbeka «Enemu izmed onih- (DS 1935, št. 3) se je pokazalo, da so med nami velika nesporazumljenja glede osebne oblikovanosti, glede življenjske pripravljenosti, glede sredstev v javnem delu in tudi glede poravnanja nesoglasij med seboj.« Avtor članka odgovarja na napade in sumničenja, ki so z raznih strani letela na kulturna prizadevanja posameznih sodelavcev in celotnega Doma in sveta, ter ee upira podtikanjem, potvarjanju, intelektualistični zoženosti, monopolu nazorske pravilnosti 1er postavlja na pravo mesto zlasti v gesla in udarnost zaupajo-čega manifestante, Iz razpTave veje akrb po dobrih kulturnih delavcih in klic po poštenosti in odgovornosti v sodbah. Na vsak način je Ko-blar mnogo doprinesel k razčiščeaju in pravični uredit i
France Stelè je objavil prevod predavanja drja Alojzija Resa, ki ga je ta 1934. leta imel na Dunaju pod naslovom Jacopo Robusti, il Tintoretto. Res je pojasnil dobo, v kateri je raste! »barvarček« in zorel v velikega umetnika, njega označil glede življenja in del, ki jih je ustvaril. Tako nas članek seznanja s lem umetnikom in obenem izpričuje velike KpušubuOeti, ki jih ie imel nrerano umrli dr. Res.
Bogait je tudi leposlovni del. France Bevk je zajel družinsko zgodbo iz revne hiše, kjer oče in sin proti materini volji odideta po granato, ki jo je v grmovju pustila vojna. Granata ubije očeta. Novela je prihološko zgrajena, e plastičnimi opisi ljudi in okolja ter se v tragiki razreši. Kot nov pripovednik se je pojavil v Domu in svetu Jože U d o v i č. V noveli Past nam riše mlado ljubezen med študentom in Marinko. Zgodbi skuša dati socialno ozadje, kar je značilno za to novelo. Na vsak način odkriva Udovič pripovedniški dar, čeprav je še začetnik in tudi še ne zmore poglobljenega gledanja. — France Kunstelj je objavil črtico Njeni večeri, ljubek spomin na Koroško in pisateljevo babico. Lepo je zadel občutje. — Edvard Kocbek nadaljuje Temne podobe, s katerimi razodeva napredujoč razvoj svojega pesništva ter ostaja v ospredju mladih pesnikov. Kocbek je globoko prisluhnil našemu življenju in mu daje svojevrsten, mojstrski izraz. Vida Taufer znova dokazuje, da ji gre prvenstvo med našimi pesnicami, ter ee odlikuje zlasti po svoji nežnosti.
Iz književnosti poročajo Tine Debeljak (Bevk, Kresna noč, Vihar), dr. J. Sile (Habberton-Udovič, Helenina otroka), Fret. (Molè, Ivan Meštrovič). — Sledi gledališko poročilo o drami, ki ga je napisal r. Vodnik med zapiski pa poroča E. Kocbek o knjigi Gidea: Vrnitev iz Rusije. — Številne Tiu-torettove slike dopolnjujejo Resov spis.
Na koncu opozarja, da je knjigoveznica Jug. tiskarne pripravila posebne, lepe platnice za Dom
in svet in to na surovem platnu.	-c.
•
Fedv Martinčič, Zmijski skot. roman iz današ-njeg života. V zbirki »Sodobni hrvatski pisci«, ki jo urejuje dr. Nikola Andrié, je izšlo pričujoče delo »Kačja zalega«, za katero je bila pisateljica Fedy Martinčič nagrajena. Snov za ta svoj veliki sodobni roman je povzela pisateljica iz današnjega bornega delavskega življenja, zato se dejanje povečini odigrava v tovarni tn v delavskih barakah zunaj mesta Zagreba. Pisateljica nam ne slika toliko gmotnih slabih strani sodobnega delavskega življenja, kolikor bolj prikazuje sedanjo duševno krizo
tega stanu. Zli duh, prava kača vsega romana, je delavka Ljubica Jurinčeva. ki hoče vseskoz stati na neki višji stopnji iznad svojih tovarišev in to-varišic v tovarni. Zaplete se v ljubavno razmerje z Lovrančičem, šefom personalnega oddelka, starim sivolasim pohotnežem, ki niti Ljubica služi samo iz tega namena, da ji Lovrančič priznava neko posebno stališče v tovarni. Vsi pošteni delavci jo radi tega obsojajo, posebno gorki pa so ji Matko Trpinec, nadzornik delavnice, ki je žo 30 let svojega življenja žrtvoval tovarni, Milojo Milčevič in Milica Knežević, žena jetičnega Marinka. Ljubice ne ganejo dobri nasveti teh treh poštenjakov, ampak prezirno nasprotuje vsetn in bre-de vedno dalje v svojo gnusobo. Celo triumfira nad vsem delavstvom, ko doseže, da vržejo na cesto najprej Miloja in za tem starega Matka, medtem ko ona še vedno ostane na svojem mestu, ker jo krije Lovrančič. Nazadnje hoče izriniti od dela še Milico, tedaj pa pride do katastrofe: Milica zabode v tovarni Ljubico naravnost v srce.
Po svoji snovi in načinu prikazovanja spada romau po vsem v sodobno literarno strujo čisto stvarnosti, saj je po vseh svojih motivih in vsebini vzet iz današnjega delavskega življenja, ki ga Mar-tinčičeva popisuje do najmanjše potankosti. Slog je v romanu docela naturalističen, jezik vzet naravnost iz tovarniških delavnic, 8 ceste in iz delavskih barak tako, da je v izrazu tu in tam celo trivialen.
Pri vsem tem stvarnem, skrajno naturalističnem popisovanju delavskega življenja pa pisateljica nikakor ne podcenjuje duševnega življenja današnjega delavca. Nasprotno moremo celo trditi, da je prav v psihološkem očrtavanju posameznih delavcev in delavk, knkor tudi v psihološkem prikazovanju in razlaganju dejstev težišče pisatelji-čine veličine.
Prav radi teh vrlin, ki jih je umetnica vlila v ta svoj roman, bo delo »Zmijski skot« vzel rad v roke ne le tisti, ki mu gre za napeto fabulo, temveč še mnogo rajši vsak. kdor želi iz romana uživati velike umetniške vrednote. F. Jesenovec.
Opozorilo.
V avli našega vseučilišča je odprta Puškinov«
razstava z njegovimi knjigami in deli v njem. — Vstop je eeveda prost in vabimo k obisku.
Prekletstvo zlata
Cez 35 let pojasnjena žaloigra treh roparjev, katere je umorilo zlato
Iz Los Angelesa v zahodni Ameriki poročajo ! tole zgodbo, ki je prav poučna, dasi se je zgodila že pred 35 leti in je šele sedaj prišla na beli dan:
Ameriška rudarska industrija se začenja bati, , da ji bodo pošle dosedanje zaloge raznih rud, katerih potrebuje. Zato so Američani organizirali velike znanstvene geološke ekspedicije, katere sedaj , po ameriških gorah iščejo novih rud. Taka ekspe- ■ dicija je prišla tudi na planoto Colorado, kjer je j iskala rudninskih najdišč. Odkrili so veliko pod- : zemeljsko jamo, v kateri je bilo polno najlepših kapnikov. V tej prekrasni podzemeljski jami so geologi naenkrat našli na tleh človeško truplo, katero je bilo že močno posušeno, sicer pa nenavadno dobro ohranjeno. Vendar je bil obraz že tako skrčen, da ga niso mogli več spoznati. Kakih znakov nasilja na truplu niso našli, pač pa so videli, da je usnje njegovih čevljev objedeno ter da je poleg trupla ležal tudi ostanek stearinske sveče, ki je bil po večini pojeden. Iz tega so sklepali, da je mož umrl od lakote ter da je v svojem obupu slednjič jedel usnje svojih čevljev ter svečo, ki jo je nosil seboj po temni jami.
Dobro so bili vidni njegovi sledovi ko je možak še korakal po jami ter očividno iskal izhoda iz jame. Sledove je sicer pokril droban prah, vendar so bili drugače v mehkih tleh še dobro vidni. Ko so šli za temi sledovi, so videli, da se je mož skušal v zmešanih hodnikih podzemeljske jame rešiti ter priti na prosto. Toda sledovi so šli okoli in okoli ter so nazadnje prišli zopet blizu tja nazaj, kjer so našli mrtvo truplo. Kako so se začudili, ko so blizu tam našli mrtvo truplo drugega moža, ki je ležal tam ves sključen. Ko so ga preiskali, so ugotovili, da ima mož kroglo v prsih, da je torej bil v jami ustreljen 1er da je zaradi tega umrl. Zgodba je postajala vedno bolj skrivnostna.
Na podlagi starih policijskih zapiskov so potem to zgodbo nekako takole pojasnili: Ta dva mrtveca sta najbrž zadnja dva roparja, ki so leta 1901 dne 20. oktobra ponoči napadli in oplenili tako zvani Lolorado ekspresni vlak, ki je takrat vozil seboj več zabojev zlata. Ta vlak je takrat spremljalo nekaj oboroženih mož, ki jih je bilo pa premalo, bili so samo 4, da bi se bili mogli uspešno ustavljati roparjem. Nekaj kilometrov pred postajo Pantano je strojevodja opazil na progi nekako oviro. Začel je zato počasneje voziti. V tem hipu pa so izza grmovja planili na vlak 4 zakrinkani razbojniki, ki so takoj poklali spremstvo ter se polastili zaboja z zlatom ter izginili. Svoje konje so Imeli spravljene v bližnjem gozdu. Nato pa so naglo izginili.
Tak zločin, ki je bil tedaj v Ameriki mnogo boli redek kakor pa je dandanes, je takrat razburil vso ameriško javnost. Policija več držav je takrat bila na nogah, da bi našla roparje, toda za njimi je skoro izginila vsaka sled. Pač so dognali, kdo so bili ti možje. Ker so našli konje, ki so se pasli brez gospodarjev daleč nekje v samoti, so ugotovili, čigavi so ti konji. Gospodarju teh konj so bili ukradeni, S konji vred pa so takrat izginili tudi gospodarjevi trije konjski pastirji. Tako so kmalu imeli imena treh pastirjev, katere so osumili. Ko so potem zasledovali sledove, so našli blizu tam, kjer so
Zakonski možje manj pijo
Že o-d nekdaj so pripovedovali, da stare skušnje uče, da zakonski mož mnogo manj pije, kakor pa samec. To bi bilo nazadnje tudi razumljivo, saj človeka razmere same silijo k treznejšemu življenju. Zanimivo pa je, da je sedaj statistika sama dognala, da je resnično staro mnenje, da je med zakonci mnogo manj pivcev kakor med samci in med — samicami! Zakonsko življenje torej hote ali nehote povzroča abstinenco. Sicer pa naj govore številke češkoslovaške statistike.
Medtem ko samski moški na leto na Češkoslovaškem popije 111 in pol litra alkoholnih pijač, za katere plača 429 čeških kron, popije oženjeni uradnik samo 56 in % litra alkoholnih pijač, za katere mora šteti nekaj več kakor 200 čeških kron. Celo samska uradnica popije precej več kakor oženjeni uradnik. Samska uradnica namreč na leto popije 73 litrov alkohola ter mora šteti za opojne pijače na leto 310 čeških kron. Tako je seveda na Češkem. Velja pa ta statistika samo za uradnike, ker drugače jo je bilo težko sestaviti. Najbrž pa bo splošno tudi držala.
Kako je po drugih deželah, žal, ne vemo. Verjetno pa je precej podobno kakor na Češkem. Vsaj pri nas, kjer so nam razmere precej dobro znane, bi si upali trditi, da zakon precej omejuje pitje alkoholnih pijač, kar pa ne more veljati za vinorodne kraje. Vsekakor bo držalo, da je zakonski stan najuspešnejša zraernostna organizacija, in sicer ne samo za moške, marveč tudi za ženske, ka- i kor kažejo češke številke.
Nova pasja pasma.	Na berlinski razstavi je razstavljena tudi nova	nemška pasja pasma, ki se imenuje »hovavart«.	Pravijo, da so ti psi nenavadno	dobri čuvaji.
Rasputinov brat
Kdo ve, kaj je pičilo ruskega begunca v Varšavi, da je v spalnici zavetišča, kamor hodijo spat postopači in siromaki, nekega večera svojemu tovarišu priznal, da se piše Pavel Rasputin Tovariš, ki je bil tudi ruski begunec, ga je pri teh besedah smehljaje pogledal ter dejal: »Bratec, prav tako se pišeš, kakor se je pisal tisti menih — kakor ruski Rasputin.« In prvi je kar povedal, da se res piše tako, ker je polbrat nekdanjega vsemogočnega ruskega Rasputina. Tako je morda mislil ubogi ruski begunec, da se bo pobahal in kaj profitiral. Pa je bilo narobe. Pri ruskih beguncih je menda ime Rasputinovo hudo zasovraženo, ker ga dolže, da je on kriv vse nesreče carske Rusije in ruskega naroda. Zato tudi ni čuda, da so se ruski begunci т zavetišču, ko so zvedeli, da je njihov tovariš Rasputinov brat, maščevali nad onim s tem, da so tega pošteno pretepli. Tako so ga zdelali, da so ga morali prepeljati v varšavsko bolnišnico. Ko so pregledovali njegove listine, so ugotovili, da so v redu ter da je možak res brat nesrečnega Rasputina.
Prepovedano je kihati
Na Danskem zelo razsaja hripa, ki se širi vedno bolj Vlada je sedaj z vso ostrostjo nastopila, da bi zatrla nevarno bolezen. Med drugim je ministrstvo za zdravje odredilo, da bo vsakdo najstrožje kaznovan, kdor bi bil zaloten, da je kihal. Kihanje je najstrožje prepovedano, ker se i' tem širi nalezljiva bolezen na druge. Kdor bo tprej v prihodnje začutil — tako veli strogi ministèr1'— v nosu dražljaj, da bi kiha, ta naj takoj vzame žepni robec ter zaduši kihanje. Kdor ne bo pri tem delu dovolj uren, bo kaznovan.
Stotssočaki na stranišču
V vlaku, ki vozi med Lvovom in Gdanskim, je sprevodnik na stranišču našel zavoj ameriških obligacij, ki so vredne najmanj 12.000 ameriških dolarjev, kar je v našem denarju več kakor pol milijona dinarjev. Niso še mogli ugotoviti, kdo bi bil izgubil tako veliko vrednost. Nihče se še ni oglasil, da kaj takega pogreša. Zato sodijo, da je vse bogastvo odvrgel tamkaj kak tihotapec z devizami.
našli prvega konja, svež grob. Ko so grob izkopali, so našli v njem truplo nekega Shortyja, enega izmed onih treh osumljenih pastirjev. Tega sta njegova dva tovariša, ko so začeli deliti plen, zavratno umorila, da bi sama delila zlato. Najprej pa so zmanjkali vsi sledovi. Ko so sedaj našli v oni votlini dveh neznancev, so se spomnili tistega zločina in nekako ugotovili nadaljnji razvoj tiste žaloigre.
Oba drzna dva pastirja, ki sta se pisala Pecos in Brone, sta z ugrabljenim zlatom pobegnila v samoto ter se skrila v podzemeljsko jamo, katero je Brone menda najbolj poznal. Toda globoko pod zemljo sta se Brone in Pecos znova sprla zaradi zaklada. V tem prepiru je Peco ustrelil svojega to-
variša Bronca, hoteč sam postati lastnik vsega ukradenega zlata. Ker pa je Brone edini poznal skrivnosti podzemeljskega skrivališča, sedaj Pecos ni mogel več na dan. Iskal je izhoda, pa ga ni našel, dokler ni nazadnje ob svojem naropanem zlatu žalostno poginil od lakote. Strašna je bila kazen, ki jo je moral pred svojo smrtjo prestati nesrečni Pecos, ko je sredi zlata, toda v nočni temini podzemeljskega sveta umiral od lakote in groze.
Kakor rečeno, sta obe trupli bili dobro ohranjeni, kakor je tudi zaboj z zlatom docela nepoškodovan Del najdenega zlata bo sedaj dobil tisti, ki ga je našel, vse drugo pa bo vzel ameriški državni zaklad.
Prihodnji evharistični kongres že prihodnje leto v Budimpešti
Sklepna procesija v Manilli
Takoj po končanih slovesnostih je iz Manile odpotoval filadelfijski nadškof kardinal-legat Dou-gherty v spremstvu nadškofa iz San Frančiška. Odpotovala sta v Združene države na krovu japonskega parnika »Tacuta Maru«.
Velikanska procesija k oltarju na trgu Luneta se je takole razvila: Spredaj je korakal načelnik generalnega štaba filipinske armade generalni major Basilio Valdez, za njim so jezdili člani filipinskega generalnega štaba. Nekoliko zadaj je stopal duhovnik v ornatu, kateri je nosil križ, ki je bil okrašeni z dragulji. Nato so sledili ministranti, gojenci duhovniškega semenišča, duhovniki 16 redov, ko-morniki, prelati, vikarji in škofje. Za temi so se razporedili člani stalnega kongresnega odbora, nad-škofje, med njimi sam kardinal-legat.
Najsvetejše so vozili na vozu, ki je imel 8 koles. Ta voz je bil narejen nalašč v ta namen ter je izdelan iz 33 vrst najrazličnejšega lesa. Ob vozu so korakali dijakoni, ki so nosili španske ščite, znamenje španskega kulturnega vpliva na Filipinske otoke.
Za Najsvetejšim je šel podpredsednik Osmena, župan Posadas ter državni in mestni dostojanstveniki.
Prihodnji evharistični kongres bo v Budimpešti, dasi so se Poljaki močno prizadevali, da bi bil v Varšavi. Bo pa najbrž prihodnji kongres že naslednje leto, in sicer 21. do 28. majnika. Kakor je napovedal tajnik mednarodnih kongresov pater Jožef Boubee, se bodo poslej kongresi vršili vsako drugo leto.
Slike iz poplavljenih krajev Amerike
Sreča v nesreči
Sreča v nesreči. Čez leseni zasilni most pri Maubeuge v Belgiji je te dni vozil težak tovorni avtomobil. Ko je bil avto sredi tega mostu, se je most sesedel in avto je z mostom vred padel v strugo. K sreči pa se je vse tako končalo, da ni bilo nobenih drugih žrtev kakor le most bo moral biti nov, kar pa je ž« skrajna potreba. Ta most je med vojno bil razdejan. Zato so potem naredili zasilni most. Od tega je že 20 let, pa še vedno niso napravili novega mostu. Sedaj pa jih ie most sam prisilil, da ga
bodo obnovili.
Sveti Benedikt -patron Abesinije
Kakor pravijo italijanske vesti, bo sveti Benedikt izbran za patrona Abesinije. Kraljevi orientalski zavod v Neapolju bo izdal življenjepis ev. Benedikta, ki bo preveden v razne jezike Abeein-cev in ki ga bodo razdelili med ljudstvo.
Ishias ozdravljiv z eno samo injekcijo
Dunajski listi poročajo, da so na zadnji seji dunajske zdravniške družbe poročali o novem načinu zdravljenja ishiasa. Ta način je iznašel opav-ski zdravnik dr. Pendl. Po tem načinu je treba dati bolniku v bolni živec 150 kubičnih centimetrov novokaina — solne raztopine. Injekcija mora biti narejena v živec tam, kjer se živec izgublja v hrbtenični kanal. Predavatelj je povedal, da so morali hudo bolne siromake k tej operaciji neeti na no-silih v dvorano, kjer so dobili injekcijo. Takoj po injekciji pa so bolniki lahko vstali ter sami odšli. Pa še globoko so se lahko priklanjali ter zahvaljevali, ker so ozdraveli. V 40 slučajih je bil ta način popolnoma uspešen. Ta način je posebno še zaradi tega tako važen, ker je tako zelo poceni. Doslej je zdravljenje pri ishiasu bilo najbolj dolgotrajno ter zaradi tega tako drago.
Predavatelj je priznal, da ee je nekaterim bolnikom bolezen sicer čez nekaj časa povrnila, da
pa eo jo z eno samo injekcijo takoj zopet pregnali. *
Vrnil mu je.
V družbi sta se pričkala advokat in zdravnik.
Zdravnik: »Čim več advokatov, tem daljša je pravda l<
Advokat: »Čim več zdravnikov, tem krajši postopek I<
»Povej mi no Karllnca, ali me boš tudi potem
imela kaj rada, ko bom daleč stran od tebe?«
»Zakaj tako sprašuješ? Čim dalje boš od mene, tem rajša te bom imela.<
•
Priprava na izpit.
Kaplar: »Gromska strela! Vi, osli, kamele,
svinje... !<
Narednik: »Zakaj tako preklinjate, oeel neumni?«
Kaplar: »Pripravljam se za naredniški izpit.«
Za ledvične bolnike.
Krompirjeva juha.
Dušiš 4—5 olupljenih in opranih, na rezin« razrezanih krompirjev z različnim korenjem vred in doliješ 1 1 kuhane mesne juhe. Dodaš 2 žlici mehkô kuhanega in pretlačenega riža, 2—3 rumenjake, malo smetane in presnega masla. Zraven daš opraženo, na kocke narezano skorjo belega kruha.
Kislo zelje.
Kislo zelje najprej opereš, nato ga malo razrežeš, naribaš jabolk in čebule vanj, zabeliš z limo-novim sokom in oljem in potreseš s kurnino. Presna led!
Fotografski časnikarski reporterji, ki odhajajo v poplavljene kraje Amerike, se morajo poprej dati cepiti zoper nevarne kužne bolezni. Na takih postajah cepijo časnikarje,
V poplavljenem mestu Louisville so morali napraviti take lesene zasilne mostove, po katerih so
potem reševa li ljudi iz hiš.
Delo za treznost -
temeljno kulturno delo
Pri nas se veliko piše in govori o »kulturnem (lelu< in »kulturnih delavcih«. A mnogokrat to, kar se slavi kot kulturno delo, malo pomaga resnični kulturi naroda. Najpotrebnejše, najvažnejše,
najodličnejše kulturno delo je: vzgajati človeka; dejati, da bodo ljudje dobri. Človeka boljšati, značaj mu žlahtniti, duha dvigati, dušo spopolnjevati ; vse, kar je nizko, umazano, ostudno, od njega odstranjevati, to je pravo in pristno kulturno delo!
Srčna kultura je najbolj plemenita kultura. A kako malo se v tem oziru (izven cerkve) storil Delo za treznost je delo za srčno kulturo, in sicer temeljno kulturno delo. Najprej je treba gozdove trebiti, močvirja osuševati, medvede in volkove po-streiiti, potem šele kaže ceste asfaltirati in ročice saditi. Kaj nam hoče vsa finesa moderne kulture, če se pa naši ljudje kot živina po jarkih valjajo in kot zverine z noži obdelujejo?I Zato naj bi pri tem delu pomagali vsi resnično kultivirani ljudje. To delo se sicer malo ceni. Človek se le osovraži, ako dela na tem polju. Toda kljub nepopularnosti moramo to kulturo gojiti, to delo dalje vršiti I In še bolj intenzivno kot doslej! Vsi plemenito misleči in čuteči Slovenci naj pri tem plemenitem delu pomagajo, četudi se plačilo in slava na tem polju
Banovinski nameščenci zgrade stanovanjsko hišo
Ljubljana, 10. februarja.
Banovinpki nameščenci eo ▼ ponedeljek zvečer priredili v spodnjih prostorih hotela Miklič družabni prosvetni večer svojega društva, ki šteje doslej že nad 1000 članov. Večer je otvoril v imenu Društva banovinskih namščencev predsednik g. Jože Pire, ki je v glavnih obrisih očrtal socialni in prosvetni pomen društva in njegove cilje. Društvo se je ustanovilo pred 2 letoma. Ima namen gojiti med banovinskimi nameščenci družabne in tovariške stike ter podpirati svoje člane. Večera so se med drugimi udeležili odlični zastopniki banske uprave, tako g, ban dr. Marko Natlačen, njegov pomočnik dr. Stanko Majcen, dalje načelniki posameznih oddelkov banske uprave, tako načelnik finančnega oddelka dr. Filip Orel, načelnik trgovskega oddelka dr. Rudolf Marn, upravnik policije dr. Lov.ro Hacin, banovinski inšpektor dr. France Logar, višji prosvetni nadzornik g. Ivan Dolenc in še drugi. Večera so se udeležili tudi zastopniki organizacij državnih nameščencev. Prof. g. dr. Vinko Šarabon je v evojem humoristično zasnovanem predavanju opisal svoje potovanje v Ameriko. Za svoja izvajanja je žel splošno pohvalo. Pevci društva so zapeli lepe narodne pesmi. Prav poscečen je bil tujdi nastop solistov. Po končanem oficielnem programu je sledila intimna zabava.
Društvo je uvedlo že več socialnih in drugih akcij. Iz pokojninskega sklada banovinskih nameščencev nameravajo zgraditi na Jegličevi cesti lepo, moderno stanovanjsko hišo z 48 stanovanji. — Stroški eo proračunani na približno 3,000.000 — Akcijo za zgradbo te stanovanjske hiše vodi po-•?flbn§ komisija pod vodstvom g. inž. Černivca in • £ inž. Poirente. Hišo nameravajo graditi že pri-Vofhjjo stavbno sezono.
Zanimive številke iz ljubljanske bolnišnice
Zelo zanimivi eo statistični podatki o sprejemih v ljubljansko bolnišnico, ki je lani morala zopet doživeti rekorden naval. Skupno je bilo lani sprejetih 28.959 bolnikov, od teh 16.035 moških in 12.924 žensk. Umrlo pa je od «prejetih bolnikov v bolnišnici 614, med temi 383 žensk in 231 moških. Kljub težkim razmeram, s katerimi se bolnišnica bori, umrljivost v bolnišnici torej čimdalje bolj pada. Po mesecih eo bili bolniki sprejeti (prva številka pomeni moške sprejete bolnike, druga ženske, tretja umrle moške bolnike in četrta umrle žensk bolnice): januar 1324, 1157 , 31, 19; februar 1202, 927, 34, 27; marc: 1255, 1073, 28, 17; april: 1217, 1045, 28, 14; maj: 1316, 1146, 23, 18; junij: 1351, 1060, 41, 22; julij: 1477, 1207, 33, 11; -vgust: 1427, 1083, 35, 19; september: 1355, 1107, 31, 18; oktober: 1340, 1026, 28, 19; november: 1452, 1153, 35, 26; december: 1319, 940, 36, 21. Največji naval je bil toirej v najbolj vročem mesecu, to je v juliju, pa tudi v avgustu ni dosti zaostajal. Letošnje številke pa groze, da bodo še večje. Najboljši dokaz za nujno J>otrebno reforme v bolniškem vprašanju Ljubljane so prav te številke.
Liudski oder v Mariboru
Mariborski Ljudski oder nas je preteklo nedeljo veselo presenetil. V dvorani Zadružne gospodarske banke je igral izborno veseloigro češkega dramatika Dobskoga »Dva para se ženita«. Veseloigro je prevedel J. Oblak. Režija je bila v rokah g. Me-dvediča, ki je brez dvoma storil svoje, da je bila stvar podana naravno in dovršeno.
Dogodki iz življenja kmečke hiše so poerečeno orisani. Pajnik in njegova žena Katarina iščeta ženina hčerki Meti;i, теак drugega, eden bogatega, drugi gosposkega. Snubca Balon in Svetlin se trudita za Metko/stric Jurij jo pa varuje za poštenega fanta Janka. Jurij in Metkina ljubezen do Janka zmagata. Zmaga pa tudi ljubezen hlapica Bo-beka in dekle Marijane. — Snov je sicer precej vsakdanja in v raznih variantah že dostikrat obdelana. vendar so prizori v tej veseloigri tako |>osre-čeno izdelani, da je učinkovala kot nekaj novega.
Dovršena sta bila g. Medvedič v vlogi goejws-kega postopača Svetlina in gdč. Valda v vlogi Katarine. Odč. Milena Drolčeva je v vlogi Metke podala soliden tip emancipirane, dase poštene kmečke deklice. Morda je bila nekoliko pregosposka. Balon (Brumen) je bil dober. Hlapec Bobek je zabaval najbolj, čeravno je malce pretiraval. Dober je bil Jurij (Vostner), manj posrečen Pajnik (Kotnik).
Splošno so bili igralci v igri dosledni, tudi v maski dobri. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo zadovoljno Ljudski oder je pa zopet dokazal, da je tako režijsko kakor igralsko na dostojni višini.
Ljutomer
Lepo število mladih parov je letošnji predpuet stopilo v zakonski stan in si priseglo večno zvestobo. Med drugimi sta se jioročila Anton Husjak iz vzorne krščanske Husjakove hiše in vrla mladenka Marija Pučko. Ženin in nevesta sta bila člana irosv. društva in delala čast tukajšnji marijanski ..ongregaciji. Ob stopu v novi stan jima želimo vso Dolnost sreče in blagoslova iz nebes.
ne žanjela. Pa imnmo vsaj zaveet, da smo za ljudstvo in človeštvo res nekaj storili.
Sveta vojska
Da, vojska! Z vsakim sovražnikom moraš voditi vojsko, če nočeš, da te premaga. Alkoholizem, surovost in razuzdanost so brez dvoma sovražniki našega ljudstva. Zato jim vojsko! Nikar se ne bojte te krepke beeedel Ni prehuda, ni preostra. Sovražnik se ne pobija z rokavicami, ampak z mečem.
In «vela je! Tudi te besede se nikar ne bojte! Za »svetinje« naroda gre boj. Vse, kar Je dobro, lepo in blago, je v nekem oziru sveto. Svét brez dvoma je boj zoper greh in razuzdanost vsake vrete.
Seveda to delo nf samo negativno. Ne samo razdirati, ampak tudi graditi treba. Ne samo ljudske napake pobijati, marveč tudi vzgajati se mor« ljudstvo! Z eno roko sukati meč, z drugo kelo!
Po prizadevanju »Svete vojske« je prosvetni oddelek banske uprave določil eno učiteljsko moč, da se vsa posveti vzgoji naroda k treznosti, nravnosti in dostojnosti. S tem je zagotovljeno, da ee bo ta sveta vojska, tako potrebna, vodila vztrajno.
(Po knjižici »Na novo delo!«
Celte
c Radi tehničnih ovir je gostovanje ljubljanske drame v petek 12. t m. odpovedano in se bo vršilo prihodnji teden, na kar opozarjamo eelj-
ske gledališke abonente in drugo občinstvo.
c Dar Vincencijevi konferenci. Ravnatelj or-glarske šole in mestni organist g. Karl Bervar je daroval Vincencijevi konferenci 100 dinarjev. Bog plačaj!
c Zadovoljiva statistika. V letošnjem kratkem predjiustu je bilo število porok precej veliko. V lanskem predpustu jih je bilo le 30, v letošnjem pa 46. Tudi primerjava o umrljivosti in o novorojenih je dosedaj jako zadovoljiva. Umrlo je v v letošnjem letu le 37 oseb, rojstev pa je bilo dosedaj ze 86.
c Izpiti voznikov motornih vozil bodo 3. marca ob pol 0 zjutraj naprej v Celju. Kandidati, ki nameravajo položili izpit, naj čimprej vložijo prošnjo na okrajno načelstvo v Celju.
c Na Polzeli bodo gradili novo cerkev. ?,e večkrat smo slišali, da Polzelani nameravajo graditi novo večjo cerkev. V zadnjem času pa smo dobiil poročilo, da se želja Polzelanov bliža uresničenju. Priprave za zidanje nove cerkve vodi g. župnik Pire Andrej, ki se o načrtu nove velike cerkve posvetuje z g. arhitektom prof. Plečnikom.
c Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici sta umrli Ramšak Marija, 28-letna brezposelna delavka .stanujoča v Celju, Cesta na grad št. 46, in Černec Neža, 68 letna občinska reva iz Slovenskih Konjic. — Nenadoma je umrla 48-letna ga. Ana Ferlič, žena železniškega vratarja stanujoča v Celju, Kovinska ul. 9. N. p. v m.!
e Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »Mladost zmaguje« (Fahrt in die Jugend).
Videm ob Savi
9 Odkar je upravo naše občine prevzel nov odbor v svoje roke, z županom g. Cerjakom na čelu, se je pri nas marsikaj spremenilo. Zavest naših prislaïcv se utrjuje, pa tudi naši dosedanji nasprotniki prihajajo do spoznanja, da je naša rešitev edino le v modrem vodstvu slovenskega voditelja dr. Korošcu. Polagoma prihajajo tudi ti do prepričanja, kako pogubonosni so vplivi, ki prihajajo med našo slovensko posavsko prebivalstvo, bodisi od strani mačkovstva, bodisi od strani prikritega komunizma. Vse to se je očitno pokazalo na lepo usfielem zboru JRZ, ki se je vršil preteklo nedeljo v prosvetni dvorani na Vidmu. Značilna za ta občni zbor je bila odločna zavest naših pristašev, ki so soglasno odklonili jioskus, da bi =e v naše vrste vrinili ljudje, ki so bili do zadnjega odkriti naši nasprotniki in bi radi naše vrste izrabljali samo za »kšelt«. Odločno je zbor |30vdaril zahtevo, naj se pri oddaji mest upoštevajo res naši zavedni možje,
ne pa tisti, ki jih v zadnjem času sila žene v naš i, ki ii ' " ; ■; večinoma stari odbor z g. Planincem kot predsed-
tabor. Na občnem zboru, kije bil na njem izvoljen
E
nikom, se je poslala pozdravna brzojavka ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku in banu dr. Natlačenu. Občili zbor je poteke! v najlepšem soglasju.
ptui
Ptujsko gledališče. Pretekli teden so vprizorili diletanti Dramatičnega društva v Ptuju tridejansko burko »Odgodena noč«. Igra je bila primerna pred-pustnemu času. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička, kar je dokaz, kako zelo ljubi naše občinstvo gledliške predstave in je splošna želja, da bi ee končno tudi pri nae uvedla celoletna gledališka sezona.
Igra sama je pokazala, da ima režiser g. Spat prav dober ansambel. Igra je bila zelo dobro pripravljena in so bile posamezne vloge v dobrih rokah. Glavno vlogo je odigral g. Spat, ki je s svojim nastopom vzbujal veliko humorja. Njegova partnerica Ida, ki jo je igrala ga. Tušekova, je bila dobra, le nekoliko premalo temperamentna. Tudi ostale vloge бо bile prav dobro izpeljane, četudi je bilo nekaj igralcev, ki so se tokrat prvič pojavili na odru. Občinstvo je bilo s prireditvijo zadovoljno. Pričakuje se, da sledi v kratkem igra ».Domačija«.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za postni čas priporočamo sledeče postne pesmi:
Foerster A., Lamentacije in očitanja za mešani zbor 8din; Foerster A., Cantica sacra, III. del, za moški zbor, 30 din; Gradnik I., Sest postnih pesmi za mešani zbor 15 din: Hribar p. A., Postni in velikonočni napevi za mešani zbor, part. 30 din, glasovi po 10 din; Jobst, Pet postnih pesmi za mešani zbor 20 din; Jobst., Štiri postne pesmi za mešiuii zbor 7 din; Kimovec, Sveta maša in pesmi 16 din; Klmovec, Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu, za mešani zbor, partitura 24 din, glasovi po 8 din; Premrl St., Cerkvena ljudska pesmarica, part. 50 din, gla» 24 din, Premrl St., Cerkveni moški zbori 40 din; Sattner p. H., Golgota, 8 postnih pesmi za mešani zbor in orgle, partitura 20 din, glasovi po 3 din, 8 postnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 20 din, glasovi po 6 din; Vodoplvec V., Božji spevi, Zbirka cerkvenih pesmi za vse dobe cerkvenega leta za mešani zbor 80 din; žtlez-nik M., Dopolnjeno je, 12 postnih pesmi za mešan /.bor 20 din; Hefner L.. Sv križev pot z* mešani zbor in ljudsko petje I din.
PERXANTO
nov film nmdktiljive kakovosti
tovarne
Dobi se v:
Drogeriji ADRIJA, Ljubljana
Drogeriji GREGORIČ dr. z o. z., Ljubljana
Drogeriji HERMES, Ljubljana
Drogeriji JANČIGAJ, Ljubljana
Drogeriji A. KANC SINOVA, Ljubljana
Drogeriji I. KANC, Ljubljana
Spoti
Samostojni skoki in zaključek slovanskega prvenstva
Banska Bistrica, 7. febr.
Včeraj zvečer na razdelitvi daril so bili naši tekači povabljeni od zastopnika čehoslov. vojske, da startajo danes (nedelja) ob 9 skupno v konkurenci s čehoslov. vojaki patrolni tek. Naši so se z veseljem odzvali; ta panoga je sicer bila v programu, a naši niso bili prijavljeni. Zato jim je bilo povabilo v čast, ter so šli takoj mazat plohe, čeprav so jih že pospravili za odhod. Vsakdo je dobil puško, torbico za zaboje, pas z nožem. Prva pa-trola v postavi Žemva, Knap Ln Smolej je zmagala z naskokom nad 5 minut na 20 km dolgi progi z menjajočo se strmino ter z višinsko razliko ca. 400 metrov. Druga patrola Klančnik A., Klančnik G. in Strah pa je odstopila, ker se je Klančniku Gregorju odtrgaj jermen na puški in ga ni mogel več urediti. Divizijonar je pohvalil prvo patrolo z besedami: »Danes vas je Jugoslavija lahko vesela!« Startalo je čez 50 patrol, vojaških in civilnih. Dru-patrola je bila od L. Z. K. Praha Kylčer, ing. Novak, Kučera.
"*'' Popoldne so se začele zbirati množice ljudi pri veliki skakalnici generala Štefanika. Zbralo se je ca, 12.000 gledalcev. Skoki so se pričeli ob 14.30, Skakalnica je bila slabo urejena, v soboto je deževalo, čez noč se je zjasnilo, sneg je poledenel na skakalnici in tako so imeli skakači naenkrat dve vrsti snega: zalet leden, doskok stlačen in zaradi nasute soli mehak, iztek pa zopet nevarno leden. Naravno, da je imel rdeči križ dosti dela. Padcev ie bilo mnogo in vsi precej težki. Našim se pozna letos precejšen napredek posebno v stilu — miren let in siguren doskok. Padca imata samo Novšak dva in Klančnik enega. Novšak je riskiral vse, zato ga je nejlo, toda napravil je vseeno dober utis.
Prvi od naših je šel čez most Albin Jakopič s skokom 47 m z zelo sigurnim doskokom. Kot drugi naš je skočil Klančnik Karel, manj sicer (43 m), toda s svojim mirnim edinstvenim letom odlično, tretji naš se je zapodit v zalet Novšak Albin na
Smučarsbi izlet v Sarajevu
Program tekem
civilnih in vojaških smučarjev
Sarajevo, februarja.
Zadnje priprave za organizacijo smučarskega zleta v Sarajevu so zaključene ter uas od te velike zimsko-šfiortne prireditve loči samo nekoliko dni. Za sam zlet vlada veliko zanimanje po vsej državi in kolikor se more že danes presoditi jio dosedanjih prepripravah, se bo v nedeljo zbralo v glavnem mestu Herceg-Bosne ogromno število smučarjev, ki bodo priredili v Sarajevu veliko manifestacijo. 2e dva tedna prevladuje v Jugoslaviji južno vreme. Zaradi tega v nizkih krnjih Bosne ni snega, pač pa ga je v planinah dovolj, zlasti na Jahorint, in četudi ne zapade nov sneg, bo vseeno mogoče izvesti na tem kraju smučarske tekme. Glasom odločbe JZSZ in sarajevske podzveze je bilo določeno, da se del tekem priredi v Palah pri Sarajevu. Toda če te dni ne zapade nov sneg, se bodo izvedle vse tekme na Ja-horini, ne izvzemši tekem v skokih, ker bo o priliki tega zleta otvorjena nova vojaška skakalnica na Palah. Z ozirom na to naj se smučarji, ki nameravajo iti v Sarajevo, najmanj no bojijo, da se tekme ne bi izvedle. Skoda bo samo za mnogoštevilne meščane, ker v tem primeru ne bodo mogli prisostvovati tekmam, ker je za nje Jahorina precej oddaljena.
Glavna manifestacijska točka tega zleta bo velik pregled vojaških in civilnih smučarjev nn stadionu SK Slavije v Sarajevu in manifestacijski sprevod skozi mesto v nedeljo dopoldne. Po otvoritvi zleta. na katerem bo govoril minister za telesno vzgojo naroda, sarajevski načelnik in predstavniki Zimsko-Športne zveze, se bo na stadionu formiral sjirevod, v katerem bo sodeloval vojaški planinski |>olk, za tem civilni smučarji po svojih podzvezah, v naslednjem redu: gorenjska, ljubljanska, mariborska, zagrebška, belgrajska in sarajevska |Kxlzveza. V sprevodu bo igrala vojaška godba ter nekoliko mestnih godb iz Sarajeva. Nato bodo smučarji s posebnimi vlaki odiiotovali na Paie pri Sarajevu, kjer se vrši isti dan prvi del tekem. Za civilne smučarje so predvidene tekme v alpski in klasični kombinaciji, za državno In zvezno prvenstvo, medtem ko imajo vojaški smučarji predvidene patrolske tekme, potem tekme v skokih. Zmagovalci v civilnih tekmah dobijo nagrade ter naslov državnih in zveznih prvakov za l. 1937. Tekmovanje se vrši po pravilih JZSZ. — Rezultat bo objavljen v torek 16. februarja v Sarajevu.
Za to veliko zimsko-Sportno prireditev so merodajni krogi pokazali veliko zanimanju iu ји ka- |
ipl.
kot naš četrti Pribošek — miren let, Riguren doskok 57.5 m. V drugem skoku je bilo z nami sledeče; Jakopič 53 m, Klančnik K. 51 m (padec), Novšak 62.5 (padec), Pribošek 53.5. V tretjem skoku pa Jakopič lepo sigurno n» 50 m, Klančnik K. 48 m, Novšak v silnem odrivu na največjo doseženo daljavo dneva 63.5 m, na žalost s padcem. Pribošek pa je »stisnil« 58 m v lepem stilu in sigurnem doskoku. Novšak je padel samo zaradi slabo urejenega doskoka, ki je bil res zluknjan. &ra-mel Bogo ni skakal zaradi poškodbe kolena pri skokih za kombinacijo.
Od Čehov je riskiral največ StinmOller (1'la-ničar) in tudi zasluženo zmagal » svojimi dolgimi skoki. Izkazala sta se posebno še Lahr HDW in Vrana LSČ. Lahr je zelo siguren skakalec. Vrana pa je stilno silno napredoval. Skakal je za Avstrijo tudi Galeitner in sicer 55,54,63 m lepo, prav malo nesigurno. Simnich je po prvem padcu Izstopil. Naš znanec ir. Planice Budjnrek Oldrich pa ima en padec, daljave so: «0, 56. 68 m.
Končni rezultati so naslednji:		
	ČSR	Jugoslav.
štafete	360,—	344.25
teki	174.856	221.84
18 km	231,—	225.—
tek 19 km za komh.	232.05	199.5
skok za koinb.	211.75	160.85
skok (samostojni)	'283.55	260.80
skupaj	1403 55	1.421.80
Celotni pregled:		
1934
1936
1937
ČSR 1.323.755 1.473.465 1.493.655
Jugoslav. 1.108.186 1.421.415 1.421.24
Poljska 1.318.375
Cini.
kor znano, minister za promet odobril 75% popust na železnicah vsem aktivnim smučarjem, za ostale udeležence pn 50% popusta v drugem ia tretjem razredu potniških in iirzih vlakov. Poleg tega je ministrski Fvet odobril 8 dnevni dopust vsem smučarjem državnim uslužbencem, predsednik kr. vlade g. dr. Milan Stojadinovič pa je pre vzel pokroviteljstvo.
Slovenski smučarji v novih smuških predelih
l.e malo in redkokdaj se je pri nas slišalo o lepotah zimskih |>okrajin v sredini naše domovine. Mogoče je bila temu kriva deloma visoka cena prevoza, ki našim smučarjem ni dovoljevala, da se napotijo v novo predele. Sedaj, o priliki dr-žavega smučarskega zleta v Sarajevu, je pa našim smučarjem dana izredno ugodna prilika, da spo znajo vsaj bosanske predele okrog Sarajeva. 75% popusta na normalno vozno ceno pomeni: za 130 dinarjev v brzem vlaku v Sarajevo in nazaj. Ta ugodnost ni niti vezana lia grujx), treba bo le v nedeljo, 14. t. m. nastopiti н smučkami in v idiu Skein dresu pri slavnostnem sprevodu smučarjev ter si tam dati potrditi zletno legitimacijo, ki jo izda »Putnik« pred nastopom vožnje v Sarajevo.
To je ugodnost, ki je redka, zato upamo, da se je bo poslužilo čim večje število naših smučarjev, da si ogledajo Sarajevo in njega bližnjo in daljno okolico v zimi. Visoka Jahorina, Bjelašnica in ZlatUior bodo gotovo zndivile tudi naše razvajene in lepili predelov vajene smučarje.
Kdor od naših smučarjev bo hotel |>o zletn v Sarajevu obiskati Se Jahorino. Bjelašnico, Prenjo, Treekavlco, Vlaširo ali Zlatibor, uživa popust 50% iz Sarajeva do kateregakoli teh krajev in nazaj v Sarajevo.
Poleg tega izrednega popusta 75% je odobren popust 50% zn vožnjo v Sarajevo vsem posetni-kotn, ki se izkažejo z zletno legitimacijo, pa se slavnostnega sprevoda ne udeleže.
Vsi |K>pusti veljajo za povratek iz Sarajeva za čas od 14. do 22. februarja.
Točen informacije glede popusta, prevoza itd. daje na prošnjo zletnegn odbora »Putnik« v svojih hiljetarnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju In nn Jesenicah.
JZSZ — Zbor tmufnrtkih uHtrlJrv, нрогоЈа v«rr» «lanom, da «p vrši г1лшч rcilna нгЈа In sestanek Zbor« v zvezni pisarni. Tyrtnva 1 oh 91 ,io uri. O«, «lani- ln oilhornlke prosimo, ila so ndolrie «njo točno in potno
številno.
Ostala športna poročila glej r.a S. strani!
Rečica ob Savinji
Zadnjo nedeljo, dne 7 februarja je priredil cerkveni pevski zbor v Cuježevi dvorani pevski kon; cert. Spored je obsegal dva mešana in en ženski zbor. Sodelovalo je okrog 25 pevcev in pevk. Petje je vodil še dokaj spretno g organist. Občinstvo je najxilnilo dvorano do zadnjega kotička in je bifo s jieljem prav zadovoljno. Prireditev je trajala dobro uro in pol. V splošnem se lahko reče. da je dosegel zbor s svojitn prvim nastopom prav dober uspeh. Prvenstvo je brez dvoma dosegel ženski zbor s svojo precejšnjo sigurnostjo in lepim pred-našanjem posam?znih pesmi Nekoliko manj siguren je bil moški zbor, a je vseeno pokazal, da je pre-bredel že prve težave. V splošnem je bilo prednaša-njc posameznih pesmi prav čedno. Le na čisto izgovorjavo bo treba v bodoče polagati več pozornosti. 2al pa je dvorana prenizka in premalo akustična. Ker pa je zbor sestavljen iz fantov in deklet, ki so za petje res vneti, je pri nadaljnem vztrajnem vežbanju pričakovati še lepših uspehov. Gospodu pevovodji in pevcem pa priporočamo, da gredo po tej poti naprej za našo lepo slovensko pesem. Moralna in gmotna podpora od strani ljudstva ne bo izostala.
Grčarice
Medtem, kar smo podali zadnji dopis, so na; stopile nove razmere. Ker je šola slovenska, se tudi verouk ne «itie več poučevati v nemškem, ampak samo v slovenskem jeziku. Razumljivo, da je bilo dokaj razburjenja, a zakon je zakon. Med tem časom je dospel tudi odlok kr. banske uprave v Zagrebu, br. 60И0--36, z dne 19. XII. 1936, s katerim ban dr. Ružič ustanavlja 1 razredno narodno šolo na Glažuti; zdaj čakamo samo še imenovanja učiteljice in šola bo stopila v življenje. — 2aga v Jelendolu je v obratu, upati je, da bo kmalu obratovala tudi žaga na Glažuti.
Z novim proračunskim letom je od merodajne strani obljubljeno znatno izboljšanje banovinske ceste Grčarica—Dolenja vas, kjer ima nastopiti svojo službo tudi cestni valjar. Ce se to uresniči, bomo banski upravi vsi hvaležni, zakaj promet na tej cesti je včasih ogromen, ker se dnevno izvozi iz naših gozdov do '50 ali še več voz hoj, če je prodaja v inozemstvu mogoča. V našo župnijo prihaja zdaj 5 dnevnih »Slovencev«.
Speti
Glej poročila na 7. strani!
Predavanje SPD. O vzponih slovenskih planincev, ki so lansko leto posetili švicarske ledenike, bosta predavala v ponedeljek dne 15. febr. ob 20 v dvorani Delavske zbornice gg. ing. Avčiji Krance iz Ljubljane in A. Kopinšek iz Celja. Nasi planinci so se povzpeli deloma v skrajno neugodnih prilikah na številne štiritisočake ter želi prav lope uspehe. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike, izvršene po posnetkih, ki so jih člani SPD sami napravili. Predavanje bo zelo zanimivo ter bo pokazalo lep napredek našega planinstva. Vstopnice bodo na razpolago od srede, dne 10. febr. dalje. Sedeži bodo numerirani.
Zveza slovenskih lahko atletskih klubov (slui-beno iz 3. sestanka i. febr. 1937). Odobrijo нв naslednje prireditve klubov članov JLAZ-e iz teritorija Zveze: SSK Maraton, SK Itapid - oba Maribor, ASK Primerja, SK Ilirije, SK Korotana, SK Planine, SK Sloge in SK Svobod« — vsi Ljubljana, kakor tudi termini naslednjih prireditev Zveze:
as. februarja ernss-country prvenstvo meot (program — sklep skupščine JLAZ-e od 17. decembra 198»). Prireditelje ln mesta določi skupščina Zveze 14. t. m.
14. marca cross-country prvenstvo Zveza za moštva in poedince, jnniorje in seniorje, dolžina 5 km, oziroma 2.5 km, ocenjevanje istovetno enemn za dri. prvenstvo (prireditelja in mesto določi občni zbor
Zveze).	. . .
19.	marca SK Ilirija: eross-country tekmovanje ■/л jnniorje in eeniorje.
28. do 29. marca A.SK Primorje: Izbirni lahko atletski meting zn Marseille.
4.	aprila J LAZ v izvedbi SK Jugoslavije, Celje: cross-country prvenstvo države za poedince in moštva (7Л km).
24. do 25. aprila ASP Primorje: otvoritveni meeting kot prireditev po dolžnosti.
Koncem april» ali začetkom maja, S8K Maraton, Maribor: medkluhski meeting kot prireditev po dolžnosti.
2. maja SK Korotan, Ljubljana: meeting po dolžnosti.
9. maja SK Ilirija: juniorski meeting.
23. maja SK Ilirija: meeting po dolžnosti.
«. junija SK Planina: juniorski dvoboj « SK
Ilirijo.
5.	do 6. Jonlja Zveza ali odbor za izvedbo dvo-matehev: dvoboj Graz : Ljubljana т Mariboru ali Ljnbljanl.
12. do 1.1. junija SK Sloga: meeting po dolžnosti.
M. junija SK Planina: meeting za juntnrke In seniorke.
20.	jnnija SK Ilirija: jnniorski dvoboj e SK Planino.
27. jnnija SK Svoboda: labko atletski meeting.
27.	do 28. do 29. junija Zveza: lahko atletski tro-boj BelgTad : Zagreb : Ljubljana (podrejene organlzae.).
28.	junija SK Ilirija: juniorski meeting.
11. julija SK Svoboda: meeting.
17.	do IS. julija ASK Primorje: juniorski, omla-dinski in seniorski meeting po razredih (ali 24., 25. julija).
18.	Julija SK Raptd, Maribor: medkluhski meeting.
7. do 8. avg. ASK Prtmorje: naeionalni meeting.
21.	do 22. nvgusta (14 dni pred prvenstvom .TLAZ): klubsko prvenstvo in prvenstvo poedincev Zveze (mesto in prireditelja določi občni zbor Zveze, program istoveten onotnn dri. prvenstva brez maratonskega teka).
29. avgusta SK Planina: meeting za jnniorke In senlorke.
4.	do 5. do e. septembra J LAZ: prvenstvo Jugoslavije za klube in poedince.
5.	septembra SK Planina: Juniorski in senlorski meeting.
12. septembra SK Korotan, Ljubljana: lahko atletski meoting.
9. septembra SK Ilirija: prvenstvo juniorjev ljubljanskih klubov.
9 do 26 septembra rezervirano za prvenstvo ljubljanskih srednjih Sol (prireditelja bo dnločila Zveza).
2S. septembra SK Itapid, Maribor: inedklubski meeting.
,1. ali 17. oktobra SSK Maraton, Maribor: VI. Pohorski gozdni teb
3. oktobra SK Ilirija: jnlnorski dvoboj s SK Planino.
9. do 10. oktobra Zveza: dvoboj Dravska banovina : Julijska Benečija.
17. oktobra SK Planina: juniorski dvoboj н SK Ilirijo.
Pozivamo vse klube, ki do danes niso še sporočili Zvezi svojih prireditev, da zadostijo svojim dolžnostim po čl 18. t. P. p. JLAZ-e in Inkoj sporočijo tormine svojih totošnjih prireditev. Istotnko naj pošljejo Zvezi seznam svojih članov, ki so nastopali v letu 198«, kakor tudi seznam onih svojih verificiranih lahko atletov, ki jih želijo imeti v bodoče verificirane prt JLAZ-i (vso v dveh izvodihl.
Ponovno se pozi va SK Železničar, Maribor, da pošlje takoj Zvezi seznam svojih letošnjih prireditev.
SSK Maraton, Maribor, se poziva, da takoj sporoči Zvezi naslov zveznega odbornika g. ing. Laha.
Vsem klubom se bo pismeno sporočilo atleto, ki Jih Imajo verificirane pri JLAZ-I, s pozivom da pregledajo datume rojstva, vnesejo datum verefikaeije, ugotovijo, ali jo kakšen atlet izpuščen in vrnejo Zvezi nemudoma seznam s svojimi pripombami. Poslan jim bo tndi seznam zveznih sodnikov s prošnjo, da izpopolnijo podatke o stanovanju.
Citajo se za SK Svobodo, Ljubljana, naslednji atleti s pravioo takojšnjega nastopa: Senk Ivan (1921) Bergant Zvone (1922), Kompare Fran (SK Sloga) Itili-tor Hinko, Bahnik Lado, Sinkule ttuodlf, Kamnlkar Viktor in ZemJjak Siavko. Opozarjajo so SK Bloca na či. 2. t. p. p. JLAZe.
Pozivajo se vsi klubi, ki niso vplačali članarine za loto 1.1.17, da pozivu takoj zadostijo in pofillejo po 50 I)in na naslov blagajnika g. Polnjnar Karolà, Kreditni zavod, Prešernova ulica.
Pozivata se SK Ilirija in SK Tlanina, da do prihodnjo seje sporočita Zvezi osebe za odbornike kluba.
Prihodnja seja se vrši v potek, 12. t. m. ob 20. ori v klubski sobi kavarne Union. Funkcionarji naj pri tej seji predložijo poročila. Predsednik: geom. Ocruc
v. r., za tajnika: Savo Sancin v. r.
*
Zveza slovenskih lahko atletskih klubov. Važna odborova seja, zadnja pred občnim zborom, v petek 12. t. m. oh 20. nri v klubski sob ikavarne Union, vhod iz Frančiškanske ulice. Udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. Predsednik.
S K Slavija. Danes v četrtek v lokala ob 20. nri sestanek vseh aktivnih nogometašov, važno radi tekem in občnega zbora. Ob 20.30 istotam seja centralnega odbora. G. Nerad sigurno. Tajnik.
Sah
Slovenska šahovska zveza v Ljubljani bo polagala obračun o svojem delu v preteklem letu v nedeljo, dne 7. marca v Celju.
Občni zbor, ki se bo vršil dopoldne, ho zlasti privlačen zaradi obširnih in zanimivih poročil odbora, ki je v kratkem času organiziral in vzbudil zanima-njo za kraljevsko igro tudi v našem podeželju.
Slovenska šahovska zveza je pravkar dokančala prvenstveno tekmovanje, ki so ga je udeležilo 20 pra-
vo včlanjenih klubov. Prvak je postal Ljubljanski šahovski klub ki je zmagal v vsoh tekmah in tekmuje dalje kot zastopnik Dravske banovine za častni naslov državnega prvaka.
Občni zbor Slovenske šnhovske zveze bo dostojna manifestacija stovonskoga šaha kl si je v razmeroma kratkem času priboril častno mesto v državi
Vabljeni so vsi prijatelj šaha, da s svojo navzočnostjo i odpro požrtvovalne in hvalevredno delo marljivega odbora, ki ga čakajo še težke, a hvaležno naloge.
Uradna vremenska poročila
Zveze za tujski promet v Sloveniji, LJubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru Jugoslov. zimsko športne Zveze. Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta Univerze Kralja Aleksandra stanju z dne tU. februarja 19H7 ob 7. uri zjutraj.
Ratetei — 1, oblačno, mirno, 30 srena.
Planica: -, 2. oblačno, uiiruo, 41) srena. mala in sred. nja skakalnica in drsališče uporabno.
Petelinjek. — 2, oblačno, mirno, 10 pršiča na 40 srena.
Kranjska gora: — 1, barometer se dviga, oblačno, mirno, 3u srena. sankitlišče uporabno.
Erjavčeva koča na Vršiču: — 6, Jasno, 20 pršiča na 811 podlage.
Bohinjska Bistrica: 1, oblačno, LI južnega snega.
Dom na Komni: — 5, jasno, mirno, 20 pršiča un 150 podlage
Dom na Kofcah; — 3, jasno, 60 srena, srož.
Dom na Krvavcu: — 2. 30 srena.
Velika Planina: — 1, oblačno. 10 pršiča na 70 podlage.
Logarska dolina: — 5, jasno, M srena.
Senjorjev dom: — 4, jasno, mirno, 15 pršiča na 40 podlago
Himski vrelec: — 2, megla, mirno, 18 južnega snega.
Mozirska koča: — 3, «0 srena.
Mnogo prerano je ugasnilo življenje našega dragega, neumornega predsednika, gospoda
ing. Milana Šuklje
K večnemu počitku ga spremimo danes ob 16 izpred hiše žalosti, Beethovnova ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu. Slava njegovemu spominu!
V Ljubljani, dne 11. februarja 1937.
S. K. Polž.
Gospodar življenja je poklical k sebi našega dobrega očeta, gospoda
Hafnerja Franceta
posestnika v Binkljn pri Stari Loki
Pogreb bo v petek, dne 12. februarja 1937 ob devetih izpred hiše žalosti na župno pokopališče v Stari Loki.
B i n k e 1 j, dne 10. februarja 1937.
Marija, soproga, Jernej, Tomaž, Janei, kaplan, Frmee, sinovi, Mieka, Ivanka, Jerea, hčere.
ZVEZA INDUSTRIJCEV ZA DRAVSKO BANOVINO sporoča pretresljivo vest, da je njen prezaslužni glavni tajnik, gospod
ing. Milan Šuklje
danes ob 3.30 zjutraj prerano v Gospodu zaspal.
Odlični pokojnik si je v požrtvovalnem delu za razvoj slovenske industrije ter za povzdi-go našega gospodarstva stekel nevenljive zasluge.
Zvestega sodelavca in tovariša ohranimo v hvaležnem spominu!
Na njegovo poslednjo pot ga spremimo v četrtek, dne 11. februarja 1937, ob 16. nri izpred hiše žalosti v Ljubljani, Beethovnova ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. februarja 1937,
+
V	globoki žalosti naznanjamo strtega srca svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je Vsegamogočni poklical našega nepozabnega soproga in najboljšega očeta, gospoda
ing. Milana pl. Šuklje
glavnega tajnika Zveze industrijcev
danes ob pol 4 zjutraj v boljše življenje.
Na poslednjo pot ga spremimo v četrtek, dne 11. februarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Ljubljana, Beethovnova ulica 2 k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 10. februarja 1937.
Štefanija Suklje, rojena Osolé, soproga, Marija in Milena, hčeri.
+
Uredništvo Zveze industrijcev za dravsko banovino javlja pretresljivo vest, da je gospod
ing. Milan Šuklje
glavni tajnik Zveze industrijcev
danes ob pol 4 zjutraj prerano legel k večnemu počitku.
' Dragega pokojnika, ki nam je bil izkušen svetovalec in vodnik ter zvest prijatelj in tovariš, ohranimo v najčastnejšem spominu!
Na njegovo poslednjo pot ga spremimo v četrtek, dne 11. t. m. ob 16 izpred hiše žalosti v Ljubljani, Beethovnova ul. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1937.

RADIO AVTOMAT
Manipuliranje z 1 gumbom	Prekinjevalec za govor in glasbo
Magično oko	Priključek na gramofon in drugi zvočnik
Svetlobna kontrola postaj in valov	Stereofonska reprodukcija
Adaptovizor skala	Vstavljena antena s prekinjevalcem
Za vse napetosti toka i. t. d.
Oglejte si novo simfonljsko serifo
PHILIPS RADIA
Najugodnejši plačilni pogoji
MALI OGLASI
Hiižbodobe
Kar potrka)! — la navre)! Kal tel'l li. nam r>ove) Slulbe »o «n mi po lana. tn iskanje ml predrago.
Nllinarski pomoïnik
M takoj sprejme. Mltn, LJublJana-VlO.	(b)
Upravitelja
HBemo z» gozdno vele-rosestvo v Liki. Ponudbe * vsemi podatki upravi « Slov.« pod «t. 2010. (b)
f
Službe iicejo
Teike biti )e brei kruha.
glad mori samo lenuha. S par vrsticami pobara), r te dobil boi. — nit ne
mar'i)
Za sina
» t razredi srednje dole tn enim letom Chrlstofo-vega zavoda prosim zapo-•lltve r trgovski alt ka » rsnlkoll pisarni. Za po »'fHb №Jamčim a kavcijo.
upravi »Slov.« Začetek brezplačno« stev. i0«l.	(a)
Al. PianinSek,
koneesljonlrana trg. aventura v bančnih ln kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon S5-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje. Vse Informacije brezplačno.	(d)
Vnovčujem
terjatve pri denarnih zavodih proti takojšnji gotovini. Solidno poblovanje. Oblastveno dovoljena
pisarna RUDOLF Z O R B LJubljana, Gledališka 11. Telefon 38-10.
Hranilno knjižico
Mestno hranilnice ljubljanske - 60.000 din - prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod : »Rabim denar« fit. 2065.	(d)
Posojila dajemo
v gotovini ln blagovnih bonih. - Hermes, Zagreb Masarykova ulica 11. d
II
Pohištvo
i
Mrtvo j« leto bret du»«,
mrtva bret pohištva soba. pridi k nam, pogle) in
кил,
pa hvalelen bos do groba
Več šperanih spalnic
s S letno garancijo poecnl naprodaj. - Pohištvo Ma-lenSek, Dravlje p. LJublj.
I
Automotor
i
Oieselov tovorni avto
1 do I tonski, malo rab ljen, kupim. — W e i ■ s , Sombor.	(f)
l)enar)a r lepu kot petka 1'rat radi bi <1 dali ga. Kar nudii nam vse
kupimo in vse polteno platiima
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviijib cenah CERNE, nivelir, Liublian« Wolfova nliea it. X
I
Tiskarski Škrat
(tiskovna napaka)
■e je vtihotapil na zavitke kvalitetnega parketnega voščila znamke
„LUSTRSL" RDEČA ZVEZDA
Da istega izženem, prosim cenjene gospodinje za pomoč, ter razpisujem za njih trud tri nagrade v gotovini
L Din 300 % II. Din 20G -. III. Din 100 -
in 50 tolažilnih nagrad ▼ parketnem voščilu.
Kot dokaz, da ste napako našli, izrežite dotlčni del zavitka, ter istega pošljite na upravo lista pod značko »Tiskarski škrat« do 10. marca 1937.
Zahtevajte »RDEČA ZVEZDA« parketno voščilo v pergamentnih zavitkih pri Vašem trgovcu, če pa isti ie nima na zalogi, pa direktno pri „LUSTRA" V. Laznlk, Ljubi ana, Gosposvetska c. 8.
Nagrade se objavijo v listih, 1er se bodo izdale 20. marca И37.
II

Gumbe, plise, entel, ažur
p red t Is k ln monograme hitro IzvrSI Matek & Mt-keS, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
1ИВШ
Lipe godbe glas gr« v deveto vus —• pa še ti si kupi t/iompardon in b.iss.
Ze mal dnarla doit muikel
eloiče.gramolone,rano gramofone radio aparate lid. prodajano po ugodnih cenah "ne ukrene
DrezpleCno pošiljamo
poizkusno *kail|leo originalne
CREME DARUVARL
Za stroške priložit« 3 Din
v postnih mamkah. Prepričali se ooste oami, da le to uvrstno polep-Sevaiuo eredaivo kl čez par dni odetrsul vse nadutosti obraza. V vseh strokovnih trgovinah
«katljica Din 15'—
Po poŠti poftllja: LEKARNA BLUM SUBOTICA 107
Fant
vojaščine prost, tehnično nuobražen, r. voj. aeromo-lianiSko Solo, upravljam v na motor, vozila ln stroje. ISčem gospoda avto-mobllisla, ki bi ml s svojim avtomobilom (zaradi nekoliko prakse) pomagal ilo Šoferskega Izpita. Kot Šofer bi nu nadaljo služIl brezplačno proti vsej hlSnl oskrbi. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod Slfro : »PoSten In vesten«.	(r)
1К1ШИШ
Posestvo dela « tkrbil Oglas tvoj kupca br I dobi. A t* » skrbeh «1 sa denar, bot hito kupU gospodari
Enodružin. 6 sobna vila
■ večjim »rtom, posebna zgradba z peražo In stanovanjem hišnika, v bližini mestnega park* v Marboru, se takoj proda. Ponudbe upravi Slovenca v Mariboru pod Šifro »Solidna« it. Î07S.	(p)
Hišo z gostilno in pekarijo
prodam alt dam v najem samo poštenemu, delavnemu najemniku ▼ Medvodah. Vprašati : Avguštin. Retečo S.	(p)
Naprodaj veï vil
na Kodeljevem, v Mostah, SlSkl, za Bežigradom, na Mlrju, r Rof.nl dolini ln na TyrSevl cesti. Cene od 90.000 Din dalje. Kealt-totna pisarna Ludvik Ku-naver, Rimska c. i. (p)
ЦШШ1
Tri nemške kvalitetne znamke :
»KAPPEL« pisalni stroji »L0EWE« radio aparati »MUNDLOS« šivalni stroji
Generalno zastopstvo : KLEINDIENST A POSCH Maribor, Aleksandrova 44
Rabllenl m novi po natntilt) cenah. Tudi na «godne obroke. Predno si nabavite il* itrol sigurno oblictte nai
Nova trgovina
Ljubljana, Tyricva «. M
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati Izberi vseh vrstah — aa strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkt Kari Prelog, LJubljana -Židovska lil. in Stari trg.
Barclay:
41
Rožni venec
Roman.
Ali se še spominjate iz svetega pisma opisa, kako so bili Izraelci ujeti med Migdolom in morjem? Vedela sem, da pomeni Migdol, >stolpdr, loda nikoli nisem dobro razumela tistih svetopisemskih besed, dokler nisem stala sama na onem puščavskem kraju; pred menoj in na levici se je širilo Rdeče morje, na desnici gorovje Gebel Attaka, nezavzemno kipeč pod nebo in puščajo samo en izhod, namreč cesto, po kateri so ulxjgi Izraelci pravkar pribežali iz Egipta in po kateri so se drevili zdaj za njimi njihovi zasledovalci s svojimi vozovi in prhajočiini konji. Tako, Deryck, l>ega zdaj izmučena Jana po svojem puščavskem koščku sveta, ki se oži tem bolj, čim bolj raste njen obup. Migdol pomeni zanjo trdno prepričanje, da je njena ljubezen le sočutje in nič drugega. Rdeče morje je izpoved, v katero se mora neizogibno pognati. A v mrzlih morskih valovili njene izpovedi se bo utopila njegova ljuliezen, valovi dvoma in nezaupanja jo bodo zagrnili. Zato se te izpovedi boji. Toda zadaj se žene Faraonova vojska — nenadna naključja na kolesih razmer in okoliščin. Vsak hip se utegne pripetiti kaj, kar bo brezpogojno zahtevalo odkrito priznanje, in potem bo zbežal on takoj z opraskanimi rokami in krvavečimi nogami na skalnati Migdol nezaupanja — r.boga Jana pa bo obležala na dnu morja. 0 kaj bi dnla za Mojzesa, ki bi s svojo mogočno palico presekal pot, po kateri bi se mogla rešiti oba v obljubljeno
deželo razumevajoče ljubezni. Ljubi moj Deryck, ali bi ne hoteli biti vi zame in zanj ta mogočni Mojzes?
Ah, zaneslo me je in utegnili si bodete misliti, da pišem članek za Badeckerja, namesto da skromno poročam o dogodkih.
Lahko si mislite, da v takšnih razmerah hujša Jana bolj in bolj; in to kljub izvrstni ovseni kaši, ki jo dan za dnem vsi pomagamo kuhati stari Marjeti že za naslednje Jutro.
Toda spet sem krenila vstran. Dragi Deryck, rana v mojem srcu je tako globoka in tako l>oleča, da se bojim celo dotika vašega nežne roke! Kje sem torej ostala. Rekla sem, da Jana hujša, in ji dobra Marje-lina kaša nič nc pomaga; toda sestra Rožamarija Graj' uspeva na vso moč dobro, in je še vedno tista mična, nežna osebic«! s kodravimi svilenimi lasmi, kakor jo jc opisal doktor Rob. A stojte, niti slutila nisem, kako je la mali mož zares izviren! Dosti som se naučila od doktorja Mackenzia, in doktorja Roba imam zelo rada, razen včasi, ko bi ga najrajši pograbil« za škrico in ga pognala ven skozi okno.
Kar se tiče zunanjosti sestre Roženiarije, sem se uverila, da je najbolje, ako natočim obema služabnitna Čistega vina. Niti misliti si ne morete, kako mučno in nevarno jo bilo včasi, dokler tega nisem storila, kakor n. pr. takrat, ko je hotel iti Garth prvikrat v knjižnico in je ukazal Simeonu, naj gre po lestvico za gospodično Gray. Ze je dobri sluga skoro bleknil, da morç sestra Gray udobno doseči najvišjo polico, čo se le nekoliko vzpne, ko se je na vso srečo pravočasno spomnil, kaj se za izvežlmnega služabnika spodobi, in je rekel samo: ,Da, gospod!', mene pa tuotril kot osebo, ki očitno iz gole zabave povzroča ljudem delo.
	- v ' ■ «/'•■'. . • .V ' • • ;*> , <' ' • - v • i ,		
			. •1 t
- V ' •• ;	• v-.-«V. „••,•.,	ц&у ,	'r'* 4 V. . • Ùi
%	ШшЈш V*'.1 : Ki v. "V.* ,	' .*, ••( • • r ' O.	
AKO VODITE REKLAMO
v večjem obsegu, se bodete poslu-žili letakov, plakatov in prospektov. Po Vaših lastnih ali naročenih osnutkih Vam jih izdela v najmodernejši tiskarski tehniki, kl jamči za gotov uspeh, to je v eno- ali večbarvnem
OFFSETTISKU au BAKROTISKU
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino ta »Slovenca«, »Domo-liuba« ш »Bogoljuba«, naročate inserate ln dobit« razne informacij» — Poslovne ure od t>o! 8 riu-traj do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne.
Telefonski številk» 3030.
Bog ve, kaj bi se zgodilo, če bi bila ▼ knjižnici namesto Simpsona stara Marjeta s svojim urnim škotskim jezikom.
Tako sem zvečer nato povabila k sebi Simpsona in Marjeto in jima povedala, da so me iz tehtnih zdravniških razlogov opisali njunemu gospodu precej drugače, kakršna sera v resnici. Gospod Dalmain misli zato, da sem majhna in drobna, plavolasa in zelo zala; in je zelo važno, da mu za sedaj šo ne povemo resnice, ker bi se utegnil drugače čisto zmesti, kar bi mu gotovo škodilo. Simpson se ni izdal z nol>eno potezo, kaj si o stvari misli; vljudno jo poslušal in rekel samo: ,Gotovo, gospodična. Cisto prav'. Obraz stare Marjete je pa kazal med Svojim pripovedovanjem odtenke najrazličnejših misli, dokler se niso naposled združile vendarle vse v pritrdilen nasmeh: ,Tudi jaz sodim lako; gospod Garth je vedno zelo gledal na lepoto. Kolikokrat som mu rekla, kadar je čakal na povabljene goste in pregledoval srebrni pribor in kozarce in porcelan. ali je vse čisto in svetlo — kolikokrat sem mu rekla: j.Master Gartliie, zdi se mi, da gledate bolj na skledo kot pa na juho v njej«. Zato mislim, da je najboljše, ako mu nič ne razklndamo teh stvari in ga ne vznemirjamo, gospodična Gray'. In ko se je Simpson nato obzirno odkašljal za svojo dlanjo, in sunil s komolcem Marjeto, je dodala sočutno: ,Zakaj če se nain utegne tudi najbolj nelep obraz s svojim prijaz-nini izrazom prikupiti, lega izraza vendar na noben način ne moremo raztoimačiti slepemu človeku'. Te Marjeline besede, ki pozna svojega Gartha žo izmlada, so mi jasno povedale, da bi se stara služabnica golovo [Kipolnoma strinjala z odgovorom, za katerega sem se bila odločila pred tremi leti.
o 5 ■ 4
qQQ O
- • * M.
a a a JJ
o 2
9
Meteor pade z neba
31.
Zmagovita vojska zasede kočo.
Ш
.......
Mala radijska napovedovalka je spet vestno poročala strmečemu
svetu :
»Halo, halo! Tinček m njegova hrabra četa je zasedla otok. Boj med njimi in sovražno armado je bil grozen. Junaštvo naših fantov je bilo nepopisno. Tinček je sam premagal glavno trdnjavo — orjaškega Gorilo — in ga podrl na tla. Njegova hrabra četa pa prav zdajle drvi med zmagovitim krikom in vikom proti Škorpijonu, da premaga tudi njega. — Halo, halo' škorpijon se je že udal! Kako se bodo te reči zasukale, bomo poročali čez pol ure.«
ln se je zgodilo res vse natančno tako, kot je poročala mala radijska napovedovalka. Ko je škorpijon videl, da leži njegova glavna opora — Gorila — brez moči na tleh, je dvignil roke in se udal tudi on.
Medtem pa je Tinček premaganega sovražnika močil z mrzlo vodo, da bi prišel spet k sebi. Gorila je res kmalu odprl oči in debelo pogledal Tinčka, ki je stal na njegovem trebuhu in ga polival z vodo. Ni se mogel takoj spomniti, kaj se je prav za prav zgodilo z njim. šele počasi se mu je začelo spet jasniti v glavi, škorpijona je ob tem prizoru obšla huda jeza. >Nikar ne misli,< je rekel Tinčku, »da je meteor zdaj že vaš. Še dolgo ne! Do zadnjega diha se bom zanj bojeval. Halo, Gorila, pokoncu! Ali misliš, da sem te zato najel, da boš polegal po tleh in se pustil negovati kot dojenček?«
Gorila je iztegnil lopataste roke in se začel počasi dvigati.
V:-'
+
LJUBLJANSKI V E LESE JEM SPOROČA PRE-TUŽNO VEST, DA JE V GOSPODU ZASPAL NJEGA SOUSTANOVITELJ IN ODBORNIK, GOSPOD
VELIKI POKOJNIK SI JE V NEUMORNEM DELU IN S SVOJIM IZREDNIM DUHOM STEKEL NEVENLJIVE ZASLUGE ZA RAZVOJ NAŠEGA NARODNEGA GOSPODARSTVA
PRERANO UMRLEGA ZVESTEGA SODELAVCA IN PRIJATELJA OHRANIMO V TRAJNEM, HVALEŽNEM SPOMINU
LJUBLJANA, DNE 10. FEBRUARJA 1937
Dl	i i 1 1	[ N 0	*
TEl. 22-21	UNION		
Vesela filmska opereta
Sllvlfo in nlen Soler
Woll Aibach-Retty, Olga cehova, Leo sieiak
jHHl'ICT
Največta filmska umetnina seione'
Poslednji akord
Ltl Dagover, Wllly Birgel, Morila pl. Tasnady
TEl.
21*24
MATICA
Premiera Robert stoliove razkošne filmske ^	operete
Ženskiraf
Hortense Raky, lino Bergli (Švedski škrjan-cek), Svetislav Petrović, Leo Siezak, ueorg Aleksander
Ljubosumnost ln tekmovanle razvalene operetne pevke in siromašne proaaiatkei
Prhal,
srbel, izpadanje, lomljenje
las prepreči uspešno
BIOLOŠKA KURA1
znamke Schroder - Scbenke
Zahtevajte brezplačna polasnlla ln nase ve-lihe llusr. Kataloge!
0 Barvanje las O Kodranje las O Moderen rdečkasti refleks las s pomočjo , KANE" џ Nega in rast obrvi in trepalnic • Parfumerija in kosmetika ..OMNIA", oddelek J/8, Zagreb, Gunduličeva 8/1. nad. ————_ Telefon 97-67. ——--
Dunajski sejem
7. —13. marca 1937
Tehnični in poljedelski sejem do 14. marca
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljalci iz 19 držav Nakupovalci iz 72 dežel Brez potnega vizuma ! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani : Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Pntnik)
Tyrseva cesta 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Pntnik) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
Razpis
Občina Kog. srez Ptuj, pošta Sv. Bolfcnk pri Središču, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Pogoji, kakor jih predpisuje uredba o občinskih uslužbencih. Varščina 5000 Din.
Prošnje jo vložiti v teku enega meseca po tem razpisu pri podpisani občini.
Uprava občine Kog, dne 3. februarja 1937.
Naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra mati, sestra, teta, gospa
Uršula Zore
z a s e 1) n i c a
v sredo, dne 10. t. m. ob pol osmih po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 81. letu starosti, v Gospodu zaspala.
Pogreli pokojnice bo v pelek, dne 12. t. m. ob dveh popoldne iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. februarja 1937.
Žalujoči ostali.
SAMO SE PAR DNI
SEJEM
KRISPERJEV
NA VSE CENE V IZLOŽBAH SE 10% POPUSTA
TRGOVSKA HIŠA
ANT. (CRISPER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 26
NIHČE VAS NE BO VPRAŠAL BUFFET NA RAZPOLAGO! čE KUPITE KAJ ALI NE I
Zahtevajte povsod naš list!
t
Dotrpel je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod
Jakob Erjavec
ključavničarski mojster in posestnik
okrepčan s tolažili svete vere, danes ob enajstih, v starosti 88 let.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 11. februarja ob devetih iz hiše žalosti, na Igu št. 83, na farno pokopališče. Na Igu, dne 9. februarja 1937.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, katere smo vsestransko dobili ob smrti naše ljube sestre in svakinje, gospodične
Rutar Marije
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Ravno tako vsem, ki ste ljubo pokojnico obsuli s cvetjem, jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti ter se z ganljivim petjem poslovili od nje. Hvaležni smo tudi hišnemu zdravniku g. dr. Vilku Špornu, ki je dragi pokojnici lajšal trpljenje ves čas njene dolge bolezni.
Maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v soboto, dne 13. februarja 1937 ob osmih zjutraj.
Ljubljana, dne 10. februarja 1937.
Žalujoči sorodniki.
INŽENJERSKA ZBORNICA SPOROČA, DA JE UMRL NJEN BIVŠI MNOGOLETNI PREDSEDNIK IN ČLAN UPRAVE, GOSPOD
K VEČNEMU POČITKU GA SPREMIMO DNE 11. T. M. OB ŠTIRIH IZ HIŠE ŽALOSTI, BEETHOVNOVA UL. 2
PLEMENITEMU POKOJNIKU, ČIGAR PRERANA SMRT JE ZASEKALA V VRSTE POOBLAŠČENIH INŽERJEV-JEV NENADOMESTLJIVO IZGUBO, OHRANIMO TRAJEN IN ČASTEN SPOMIN!
V LJUBLJANI, DNE 10. Ml U AR J A 1937

kajti Oscam-M-tacnice dajejo mnogo cenena svetlobe.
11росаЉЦај1е vedno
îo sve^C
Deka lumen zna m ko i
žarnice z: garancijsko "iale porabe v vatih.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeli
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenlič