Leto II.
Poštnina platana n gofoulnl.
Ljubljana, torek 8. junija 1920.
Štev. 128.
NI LIST
Cen« po pošli:
za celo lefo . H 81*— zb pol leta . K 12— za četrt leta. H 21— zal mesec. . H T—
Za Inozemstvo mesetna H ir—
Uredništvo in apniva: Kopitarjeva ulico št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 60 vin.
Nove Ljeninove izjave.
Voj *Prav° Lidu« prinaša v češkem pre-
.. P°ž°vor, ki ga je imel letos meseca ditel* |n?rX®*ki socialno-demokratični volovo*	Friis	z Lenjinom. Iz tega po-
mest*^ P°snemamo nekaj najvažnejših
°znafita^Te koljševikov nasproti kmetom Wet'U*e L -.njin *ako-le: »Kar imenujejo m *opžje prirojeno pravo«, imenuje-duši ^.JrŽavno izdajstvo. Kmet ima dve tfila'v-j	ie> da ga je revolucija osvobo-
proti k	P°* v^ado, ki ima moč tudi
stem . °žatašem. Razumel je sovjetski si-dobre111 *e vz*vel vanj- Ve, da ima vlada ško. •j'lla?lene> četudi napravi kako pogre-okrenir ^ ena nieŽova duša. To hočemo ja, f ?• Druga njegova duša je duša imet-aŽitaci ^em° un‘člti- In sicer s pomočjo m°čjo **’ a^ov> prosvete, pa tudi s poje pr: ^U,S ’ s pomočjo državne sile. Kaj com? 1S-a diktatura proletariata delav-Zato n e?*e stradanje nego kdajkoli preje, koli .anes kmetje žive bolje nego kdaj bil v ?tre>e- Kakor vidimo, boljševizem ni lavna	^a zbližal le oba glavna de-
®arveč‘*a: delavskega in kmetskega, ^°g!ob’l nasProtje med njima le še bolj Boljj V. Po Lenjinovih besedah hočejo ta naf’ *° nasPr°ije v bodoče uničiti na sto j1D' da kmetu vzemo, kar ima, name-i^etk-9 i tudi delavcu zagotovili nekaj . V takem družabnem redu bodo Vednoe In državna sila« za prisilno delo Potrebne,
S®* ie na to govoril o težavah, s trplje-.1 se morali boriti boljševiki in o stati, *n naporih, ki so jih morali pre-let « )uo vsem oviram so pa tekom dveh čenja: emaSali vse sovražnike in sedaj za-y°! a razumevati, da se bo svetovna re-delav Uresničila. Gre samo za to, da se di ,!. na dajo oplašiti pred revolucijo raster; 'enla' ki ga revolucija prinaša in s ^auer1*5 r S° desničarji oplašili delavce, streSe' vonŽuet, Kautsky, Branting se .e, Vs*0’ se spomnijo muk revoluci-,aVstv* ^°v°re o prosvetnem delu med de-je, v2e!01^' .a najvažnejše prosvetno delo •' delavstvo za požrtvovalnost, za deiav ? aIevanje in trpljenje. Ne povedo Ule re	razredu,	da je bolje, ako vza-
t>cdogV° .tja milijon žrtev, nego da bi jih Cer De v°jne pobrale deset milijonov. Si-Uiogo^ na' ^odi komunizem tam, kjer je inienae’ ^konitim potom; samo svojega u° s na) ne dajo desničarjem. Na sploš-Vab j^0 nili vedno za udeležbo pri volit-Heka: • v Parlamentarnem delu izvzemši dzetn 1-Zre^n*k slučajev, Antiparlaraenta-Italjjj -,e °troška bolezen komunizma. V iuiaj0 ,e ta bolezen silno razširjena. Tam glasil Posebnost, ki se zove »Le Sovjet«, j. tistn. fašističnih abstinencionistov, t. Doma > ki so proti udeležbi na volitvah. Uju 2 j?111 se moral boriti v tem vprašalne,- . aekom in Bucharinom. Oba sta vem pQ{)avn° priznala, da sta bila na kri-nbrjiij jU’ .a Kadek se je celo tako izpre-tipar]ar, a le kasneje vodil borbo proti an-?a na:v 5ntami struji. Za sedaj smatram k°j a:nejše: 1. Boj proti desničarjem, 2. Vse pa° ? otroškim boleznim levičarjev. tičneTn ’ popustimo nasproti demokra-njeg0Va re^u> storimo zato, da se izkaže ga Pre ,ncsP°sobnost za izvedbo socialne-tudi D -.,ra*a- Revolucija mora priti in bo dežeja^IS|a Po vseh deželah. V zapadnih Pri nas' p° po sredstvih močnejša, nego iti bo .,em ko stopila na čelo Rusija. sija }D , b^de revolucija na zapad, bo Ru-
Tak v razvoiu-Vsa znai? Lenjin. .Toda kakor kažejo reVolUcmenia' .Se v sv°ji ver> v svetovno °tičkai10 m°ti- Ako bodo demokracije ?°oialni Ume*e svojo nalogo, se bo izvršil !e i2vrši]^re°^r?t Potom razvoja kakor se aPitaliSf-VOi ^as prehod iz fevdalnega v j^rat se gosPodarstvo. Socialni pre-v? ki se r,n ne k° izvršil v tem zmislu,
’ kotej k Pravila zasebna lastnina, kakor Posredi m.Unizem, — ki se mu pa to ni ^ a° "u} v njegovi klasični deželi Ru-n^tne	na ta način, da se bodo
eie ra2ed€i[]lne Pravičneje in enakomer-
Prot! judovskim špekulantom v Jugoslaviji.
Iz včerajšnje seje parlamenta. — Draginjo povzročajo judje.
LDU Belgrad, 7. junija. 96. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob 5.30 popoldne, nakar je tajnik dr. Mihajlo-vič prečital zapisnik zadnje seje, kakor tudi razne peticije ki so se izročile odborom. Zatem so bile predložene nastopne interpelacije: Interpelacija poslanca dr. Nežiča o eksploataciji rudnika Lubije, nadalje interpelacija dr, Dinka Puca radi opuščanja službene pragmatike za uradništvo v Sloveniji, interpelacija istega poslanca radi povratka jugoslovenskih vojakov iz Sibirije, nadalje radi slabega materijelnega stanja in zapostavljanja dobrovoljcev v naši vojski. Zatem je stavil poslanec Djordje-vič na ministra za trgovino vprašanje radi prepovedi izvoza živil in radi poslovanja središnje zadruge za uvoz in izvoz. Minister za trgovino dr- Ninčič je v svojem odgovoru poudarjal principe svobodne trgovine, ki jih smatra za zelo škodljive naši državi in sicer iz nastopnih razlogov: Svobodna trgovina ne jamči našemu narodu dovolj živil za vse bodoče leto. Večji del trgovine v naših krajih 9e nahaja v rokah tujih Židov. Svobodna trgovina bi nam povzročila ogromno draginjo naših živil, ker bi se vse cene dvignile na višino svetovnih cen. Da bi se to preprečilo, bi bilo treba zopet uvesti sistem izvoznic (Poslanci kličejo: Ne! Ne!) Ali pa bi bilo treba ustvariti institucijo, ki bi zavarovala na eni strani interese producentov, na drugi strani, pa interese države. Za tem je minister v daljšem ekspozeju obrazložil štatute središnje zadruge.
Nato je prišlo na dnevni red vprašanje poslanca Popoviča na ministrskega predsednika radi javne varnosti v južni Srbiji. Ministrski predsednik dr. Vesnič je izjavil, da je prva dolžnost vsake vlade, da zagotovi mir in red v deželi, in istotako smatra vlada za svojo največjo dolžnost, da zavaruje državljanom njihovo življenje in imetje. Izjavil je, da je vlada že podvze-la zadostne odredbe za pobijanje strašnega razbojništva, ki je razširjeno v nekate-
rih delih naše države. Minister za vojno in minister za notranje stvari bosta v najkrajšem času odpotovala v posamezne kraje, da se prepričata, ali se odrejeni ukrepi tudi izvršujejo, Vlada ne more dopustiti, da se azijatski sistem, ki vlada v gotovih delih naše države, še nadalje vzdržuje, ker nam je potreba dokazov, da živimo v Evropi.
Po teh vprašanjih se je prešlo na dnevni red: Poročilo verifikacijskega odbora. Poročevalec poslanec Dušan Vasiljevič je prečital poročila od 6, in 10, marca. V načelu je prejelo poročilo narodno predstavništvo brez debate. V specialni debati pa je zahteval ministrski predsednik dr. Vesnič, naj se točka 3 od 6. marca vrne odboru radi nove stilizacije, Z ozirom na to, da je ravno vlada zahtevala, da se posamezen člen poročila verifikacijskega odbora vrne, je povzel besedo poslanec Jaša Prodanovič, ki je dokazoval, da vlada nima niti pravice zahtevati kaj takega. Zaradi tega je prišlo do kratke debate med ministrkim predsednikom dr, Vesni-čem, poslancem Jašo Prodanovičem in poslancem Žujovičem, nakar je bil predlog vlade sprejet.
Za tem je hotel podpredsednik dr, Ri-baf zaključiti sejo in določiti prihodnjo sejo na soboto in sicer z ozirom na to, da bi prišel v soboto na vrsto volilni red, in ker delujejo medtem tudi vsi drugi odbori. Radi odgoditve skupščine na 12, t, m, je došlo deloma do ostre debate. Posamezni poslanci so klicali: Mi hočemo delati! Došlo je do živahne razprave, ali bi ne bilo mogoče, sklicati prihodnjo sejo že prej. Po kratki izjavi ministrskega predsednika dr. Vesniča o tem predmetu je izjavil predsednik narodnega predstavništva, da zaključuje sejo in odreja prihodnjo za petek 11. t, m, ob 4, uri popoldne.
LDU Belgrad, 7, junija. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Na tej seji so se razpravljala glavna vprašanja, ki se tičejo novega volilnega reda.
Demonstracije proti judom na Dunaju.
LDU Dunaj, 7, junija, (ČTU) Krščanski socialci in nemški nacionalci so nocoj priredili pred magistratom veliko protiži-aovsko demonstracijo. Govorila sta krščansko socialni poslanec Kunschak in nemški nacionalec Orsin. Oba govornika sta zahtevala, naj se izženejo gališki judje, ki so se med vojno naselili na Dunaju. Po shodu se je razvil demonstracijski sprevod proti parlamentu in po Ringu, kjer je mno-
žica demonstrirala pred velikimi kavarnami in hoteli. Pri hotelu »Imperial« so razbili nekaj šip. Istotako so pobili šipe na kavami »Habsburg«, Demonstranti so šli po Franc Jožefovem nabrežju do Ross-auerjeve vojašnice, kjer so psovali ljudsko brambo kot »židovsko in tatinsko bram-bo«. Množica je nato došla na Votivni trg, kjer se je končno ob 10. zvečer razšla.
Krvavi nemiri v Gradcu.
Gradec, 7. junija. Danes so se pripetili tu povodom protidraginjskih demonstracij krvavi izgredi. Demonstrirati so začele ženske na trgu, ker branjevci in trgovci kljub preobilici blaga niso hoteli znižati cen sadju in jajcem. Zbralo se je do 2000 žensk, ki so po vseh trgih prevrnile in razbile stojnice in si blago razdelile. Stražnike, ki so hoteli braniti branjevee, so demonstrantke psovale ter dejansko napadle, Po mestu so trgovci iz strahu zaprli trgovine. Ženskam se je kmalu pridružilo mnogo moških, posebno mlajših fantov; komunistični življi so tvorili posebno skupino. Demonstracije so se nadaljevale celo
popoldne. Nastopilo je poleg policije tudi orožništvo in postavilo strojnice. Demonstranti so naskočili gledališče, kjer se je ravno vršila popoldanska predstava in vse razbili. Policija je nastopila z orožjem in je bilo v spopadu več ranjenih, med njimi en redar, Druga skupina demonstrantov je skušala naskočiti socialistični dom, a so jo razkropili. Do viška je prišlo okolu 8. ure zvečer na Murskem trgu. Množica je hotela šiloma prodreti orožniški kordon ter napadla orožnike s kamenjem in orožjem. Orožniki so nato streljali. Mrtvih je obležalo 7 oseb, 23 je bilo težko ranjenih. Demonstracije se nadaljujejo v pozno noč.
Komunizem bo prešel v bodočnost, da, toda bo znatno izpreemnjen. Temu nasproti bo kršč. socializem ohranil vso svojo veljavo in aktualnost v vseh dobah, ker temelji na večnih etičnih resnicah. Naloga krščanskega socializma je, da zagotovi in podviza dalekosežne socialne reforme in s tem prepreči svetovno revolucijo. Te naloge se slovenski krščanski socialiti živo zavedamo in bomo stali slejkoprej ne-vstrašeno na straži; na eni strani proti
prevratnim nakanam materialističnega komunizma, a na drugi strani proti sebičnim, izkoriščevalnim nakanam istotako materialističnega kapitalizma. Obema ve-velja jnaš neizproni boj!
Sirite »Večerni list"!
Rešimo mladino!
n.
SLUČAJ PERKO-KOLEŠA.
Kdo se naj še briga za mladino? Starši! Dobro, starši! Tudi to kraljestvo je razdvojeno v svojem osrčju. Pošteno študirati more samo sin verižnika in vojnega dobičkarja, drugih staršev sinovi so prisiljeni stradati. Zato je posegel dijak po nepošteni trgovini in pošteni starši so celo veseli, ker imajo takega sina, ki si prisluži kaj postrani. Strast po nesolidnem dobičku je objela tudi že srednješolsko mladino, materijalistični nazor je dobil svoje najmlajše spoznavalce.
In ta nesolidni svet, ki si je med vojno in še po vojni opomogel, ima tudi svoj način zabave. Vse bi to bilo še dobro, če bi se temu mamonu ne klanjale tudi poštene družine. Tudi tu je razdvojenost, ta blesk in krivični sijaj slepi že naše družine, Koliko jih je, ki se sramujejo svoje nepremožnosti ter se pehajo za milost milijonarjev, tekmujejo z razkošjem in razsipnostjo parvenijev, ki nam zastrupljajo kulturo s svojimi zabavami in plesi, s svojimi toaletami in briljanti. Naše družine je objel čuden strah in nihče se ne upa ugovarjati: hčerke morajo na ples, če tale mogotec vabi, hčerke morajo bodisi brez kavalirja ali s kavalirjem na ulico ob cvetličnem dnevu, hčerka mora biti dekoltira-na in v kratki obleki na promenadi, dobiva nebroj laskavih pisemc od te družbe in se mora učiti baleta.
Iz kulture je izginila solidnost in poštenost srca, denarna aristokracija je usuž-njila že tudi duha in telesa; kjer ne gre iz lepa, poizkuša z grdim, z bojkotom in časopisjem. Brezbrižnost in zanemarjenje dolžnosti se opaža tudi drugod! Še danes, po poldrugem letu, se ne ve, kako je mladi Štritof umrl. Govori se mnogo; trdi se celo, da je stvar zaspala radi sorodstva. Če je korupcija v teh krogih, potem se ni čuditi, če je Perko morda mislil, da bo njegov zločin ostal skrit. Kaj bo z nami, ko je pravica sama v sebi razdvojena? Ali ni imel Kolcša čisto prav, ker je zahteval, naj ga porotniki oproste krivde?
Ko gledam mladino naših dni, se mi milo stori pri naraščaju. Tudi ta nežni popek naroda ima že v srcu strup: strašno sovraštvo med orliči in sokoliči, surovost, s katero napadajo sokoliči, in čukanje so-količev je že postal naravni znak in zov za to vrsto »našega upa in naše nade«. Bilo je pri manifestaciji za Jugosl. Matico: Tablico S. K. S. Z. sta nesla dva orliča. Na Rimski cesti sta se zadela ob nju desetleten, fino oblečen deček in šestletno dekletce ter ju začela pitati s čukom. Mene je pograbilo; orliča pa sta, sicer zaripla v obraz jeze in užaljenosti, strmela pred se in nista črhnila besedice. In baje to čukanje uči in podpira tudi svobodomiselno učiteljstvo. Ta rod je že v kali razdvojen in ni upa na rešitev. Sovraštvo, politična razdivjanost in surovost š« niso nikdar blagoslovile mladih src.
Zadnji činitelj, ki bi moral pomagati rešiti kulturo, je časopisje. Naj o tem ne govorim, kako jo rešuje. Blasfemija za blasfemijo v eni vrsti časopisja, in pomisliti moramo, da dobi mladina v roke prej cenejše liste, ki so po svoji kvaliteti najslabši. Imam še izrezek iz »Jugoslavije«; poročilo o tajnih prostitutkah na policiji, pisano s tako pikantnostjo, kakor bi to strašno žalostno dejstvo bilo najprimernejša prilika, da se star pohotnež pozabava in osveži skomine.
V takem ozračju, v tej lahkomiselni brezbrižnosti se je rodil Perkov zločin in ni čuda, če se je rodil. Vsi ti, ki sem jih imenoval, so poklicani, da globlje zagrabijo vprašanje ter se pripravijo tudi na ono težko preizkušnjo, ko bddo stali pred mladino — brez Boga.
Da bi bila »enostranska verska vzgoja« vzrok Perkove tragedije, ne bo trdil niti največji zagrizenec.
Spem!ii]s|te se »Slovenske Straže"!
Stran 2
»Večerni list« dne 8, junija 1920.
Štev, 128
Izpred porotnega sodišča.
OBSOJEN GOLJUF.
Včeraj je obsodila porota Matija Horn bocka iz št. Janža na Koroškem zaradi raznih goljufij (Glej včerajšnji Večerni List!) na šest let težke ječe.
Danes se razpravlja o dveh tožbah, o katerih se je svojčas pričela razprava, katera se je pa morala odgoditi, ker je med porotniki en gospod obolel. Porotno zasedanje bo zaključeno v petek.
VELIKA TATVINA PRI RANZINGERJU.
Pod predsedstvom g> svetnika Veder-njaka razpravlja danes porota o tožbi, katero zastopa državni pravdnik dr. Modic, proti Ivanu Ankerst (zagovornik dr- Adle-šič) in proti slaščičarskemu pomočniku Juliju Cerarju (zagovornik dr. Pirc), v kateri gre za velike tatvine izvršene pri ljubljanskemu špediterju R- Ranzingerju (zastopa ga dr. J, Mohorič). Kakor pravi obtožba, sta pokradla Ankerst in Cerar Ranzingerju raznega blaga v vrednosti 8215 kron, kar sama priznavata.
Dalje je Ankerst osumljen, da je pri Ranzingerju tudi vlomil v 40 kovčkov in kradel iz njih razno blago, katero se je dobilo pri njem, toda Ankerst pravi, da je te reči kupoval od oficirjev na italijanskem bojišču.
Potem, ko se je prebrala obtožnica, prične sluga g. Sever po dveh mizah razlagati blago, katero se je zaplenilo An-kerstu: veliko ga je, marsikatera boljša »kramarica« ne vozi toliko blaga na sejme, kolikor ga je videti danes v porotni dvorani.
Ankerst pravi, da se »seveda čuti kriv«, odgovarja s tihim glasom, toda razločno in ne v zadregi.
Polltltne novice.
:+ Splošni zbor hrvatske ljudske
stranke se je vršil 6. t, m. v Zagrebu. Svoje zastopnike sta poslali Bosna in Dalmacija ter seljaške demokracije, meščanski klubi in delavske organizacije iz Hrvatske in Slavonije. Slovence je zastopal prometni minister dr. Korošec- Po obširnih poročilih o delovanju in uspehih stranke, o notranjem in zunanjem položaju (dr. Korošec), o političnem položaju v Bosni in Dalmaciji se je začela razprava o vprašanju pokrajinskih vlad, o ustavi in volilnem redu za konstituanto. Govorniki so se izrekli za žensko volilno pravico in volilno dolžnost. Potem se je izvolil in konstituiral vrhovni strankin svet; predsednik je Stjepan Barič, podpredsednika kmet Ma-to Pečoja in dr. Belič. Sklenili so da s« ustanovi enotno vodstvo hrvatske in slovenske Ljudske stranke. Po zborovanju je imel vrhovni svet svojo prvo sejo, na kateri so sklepali o strankinem tisku, organizaciji in drugih stvareh,
+ Klub krščanskih socialcev hrvatske ljudske stranke je imel 5 .t. m. v Zagrebu sejo, na kateri so preosnovali odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. Mar-kulin>
-(- Vera in socialna demokracija. Dunajski socialnodemokratični župan Reu-mann je povodom letošnjega praznika sv. Reš. Telesa prepovedal mestnim delavcem vsako pomoč pri pripravah za procesijo (prevažanje in postavljanje oltarjev in podobno). Sirote iz mestnih sirotišnic se procesije niso smele udeležiti kakor vedno doslej. Socialnodemokratično obratno vodstvo cestne železnice je dalo na uradno desko nabiti imena vseh uslužbencev, ki so se udeležili procesije ter jih tako izpostavilo zasramovanju in zasmehu socialno-demokratičnih tovarišev, Radi verjamemo »Reichsposti«, da so socialnodemokratični oblastniki zbudili v prebivalstvu s temi čini stotere odporne sile in da si Dunaj te strahovlade ne bo dal več dolgo dopasti,
-f Socialisti se posmehujejo revščini. Dunajska »Arbeiterzeitung« je tudi praznik S. R. T, porabila v to, da je napisala vrsto nizkotnih in vrhu tega neumnih blasfemij. Značilno pa je za socialnodemokratično družbo, da se list posmehuje letošnji procesiji na Dunaju, češ da je nekdanji sijaj znatno obledel in da so šli v sprevodu le še »prav slabo oblečeni otroci, potem nekaj takih, ki imajo dobro ohranjene salonske suknje, pa redovnice. Socialni demokrati imajo prav: Krščanstvo je slejko-prej vera revežev, zatočišče najbednejih, najzapuščenejih, dočim je materialistični socializem torišče raznih stremljivih ta-1 en tov, ki tekmujejo za milijoni in ministrskimi sedeži.
Otroci br*i verolzpovedanja. »Reichs-post« se na uvodnem mestu peča z naslednjim slučajem: Neko dunajsko ljudsko Solo obiskuje otrok, čegar starši so brez .veroizpovedanja. Sklicujoč se na to, starši otroku niso pustili obiskovati nobenega .verskega pouka. Ker pa mora po zakonu, ki še vedno velja v Avstriji, vsak otrok biti deležen verskega pouka, je dal pristojni okrajni šolski svet po magistratnem uradu ugotoviti yero dotičnega otroka.
Urad je odločil, da spada otrok, ker je deklica, v tisto versko zvezo, v kateri je bila njena mati pred poroko. Proti temu odloku so iskali starši pomoči pri svobodomiselnih strankah in dosegli, da je soci-alno-demokratični župan Reumann odlok magistratnega uradnika-jurista kratko-inmalo ovrgel z naslednjo navidezno utemeljitvijo: Clen 1. zakona iz 1. 1868. določa, da je izpoved staršev merodajna za otroke. Po duhu zakona velja to tudi za brezkonfesionelnost in ker so bili dotični starši začasa otrokovega rojstva brez veroizpovedi, velja to tudi za otroka. O tem svojem odloku je obvestil župan vse okrajne magistratne urade in jim naročil, da se morajo v vseh slučajih držati tega njegovega pravnega naziranja. To pravno nazi-ranje izpodbija »Reichspost« s členom 139. spl. drž. zak., ki določa, da morajo starši skrbeti za dobrobit otrokovo med drugim tudi s poukom v veri, kakor tudi s členi 1., 3., 17. in 20. drž. ljudskošolskega zakona, glasom katerih so obvezani vsi otroci brez razlike, da obiskujejo verski pouk. — Ta slučaj je nov dokaz, česa bi nam bilo pričakovati pod socialno - demokratično vlado.
-)- Demokratska igra s politiko. Dasi za izvršitev agrarne reforme še danes nimamo potrebnega zakonskega temelja in podrobnih podatkov, vendar je začela bivša demokratsko-socialistična vlada z delitvijo veleposestev. Toda kako? Delila je zemljo le tam, kjer je imela svoje pristaše ozir. kjer si je hotela z zemljo pristaše kupiti. Tako se je dogodilo, da so jemali zemljo domačim ljudem, katerih posestvo ni obsegalo niti 100 oralov ali pa kaj malega čez, judom in tujcem so pa puščali nedotaknjena posestva, obsegajoča nad 300 in 400 oral. Take »agrarne reforme« Protičeva vlada seveda ni mogla pustiti veljati. Po krivdi demokratsko-socialistične vlade je prišlo ponekod prebivalstvo v nasprotje z zakonom. Tako v Gorskem okraju na posestvu knezov Thum-Taxis, Posledica tega je razprava na sodišču v Delnicah proti več tisoč kmetom, ki se je začela 5. junija. »Riječ« priobčuje ob tej priliki uvodnik, kjer napada prejšnje Protičevo ministrstvo kot ljudstvu sovražno in hujska proti reakciji. Raje naj bi se demokratje trkali na prsi in bili hvaležni tistim, ki so napravili anarhiji, ki so jo zapustili demokrati in socialisti, konec in začeli uvajati red. — V istem uvodniku se peča »Riječ« še z drugim »grehom reakcije« s premeščenjem Pomorske oblasti iz Bakra v Belgrad, To Pomorsko oblast, katere delokrog naj bi se raztezal na celokupno naše jadransko primorje do albanske obali, je bila organizirala demokratsko-socialistična vlada kot domeno svojih pristašev. Da Bakar ne more priti v poštev kot naše pomorsko središče, je jasno vsakomur, kdor ima le nekoliko pogleda v te stvari. Zato je povsem umevno, ako je prometno ministrstvo premestilo Pomorsko oblast v svojo bližino — t, j. v Belgrad kot svoj poseben oddelek, dočim ostanejo v Bakru, Splitu in Dubrovniku trgovsko-pomorske ekspoziture. Vsekakor je to zaenkrat le začasna odredba, ker bo končnoveljavno o vseh upravnih uredbah sklepala ustavo-tvorna skupščina. Značilno za breznačel-nost oziroma za frivolno igro s politiko je le postopanje demokratov, ki sedaj napadajo dr, Korošca radi njegovih — centralističnih teženj. Tako početje se obsoja samo,
+ Proti komunističnemu kongresu v Vukovaru. Vukovarski meščani so priobčili v »Srijemu« odprto pismo ministrskemu predsedniku in banu Laginji, v katerem protestirajo proti temu, da se je komunistom dovolil — po posredovanju ministra Pribičeviča — kongres v Vukovaru. Zahtevajo, da se to dovoljenje ukine,
+ Volitve na Nemškem. 6. t. m, so se v Nemčiji vršile splošne državne volitve. Kolikor je doslej znanih uspehov, so dobili: večinski socialisti 68, neodvisni socialist 47, centrum 35, nemška ljudska stranka 34, nemški nacionalci 27, demokrati 26, virtemberška kmetska zveza 3, šlezvikholšteinski demokrati 1, virtemberška kmetska stranka 1, hesenska kmetska zveza 1, komunisti 1 mandat.
Dnevne novice.
*— Meščanska morala. Zagrebški »Ju-tamji List, ki sicer rad lomi kopje za rešitev meščanske družbe in družabnega reda, priobčuje kričečo reklamo za prevod nekega francoskega romana. Kam meri s to reklamo, je razvidno iz notice med domačimi vestmi, ki se glasi: »Najrafinira-neje ljubezenske epizode so opisane realistično in dovršeno v senzacionalnem romanu .Dnevnik sobarice'.,,« itd. Komur je količkaj resno za našo bodočnost, za dušno in telesno zdravo mladino, ne bo v času, ko se čutijo posledice nemoralnosti na globoko in široko, ko spolne bolezni uničujejo srečo sedanjih in bodočih rodov, skušal še na umeten način netiti spolne strasti. Malo več rešpekta pred to veliko silo narave — da ne govorimo c morali —
bi pač tudi od meščanskega svobodnjaškega časopisja pričakovali.
— Mali usnjarji in obrtniki proti usnjarskemu kartelu. V Zagrebu je bil za 5. t. m. sklican ustanovni občni zbor za kar-teliranje usnjarskih tovarnarjev. Na zbor je prišlo večje število malih usnjarjev, ki so protestirali proti ustanovitvi kartela. Protest je poslala tud' Zveza hrvatskih obrtnikov. Zbor se je razšel brez uspeha. — Na Hrvatskein je usnjarska industrija v židovskih rokah.
— Ključe sta kradla. Hrvat Dragotin Kozminsky in Franc Kopač sta delala v Kamniku in sta ukradla svojemu gospodarju 884 ključev. Pravita, da sta kradla, da bi si nabavila obleko. Vsak ključ je bil vreden najmanj 3 krone. Sodišče je obsodilo Kozminskega na 6 tednov in Kopača na 1 mesec težke ječe.	*
— Konj vreden 16.000 kron ukraden je bil Francu Remcu na Dobrovi. Rdečkaste barve je, dolgega repa z zelo dolgo grivo; 14 pesti visok,
— Kobila ukradena je bila v Kamniku. Ima rdeče-belo zadnjo nogo, belo liso na čelu, stara je 6 in pol let, vredna 25.000 kron.
— Vlom pri Višnji Gori. Dne 1. junija t. 1. je bilo vlomljeno v kočo Martina Škufca v Dragi. Vlomilec, okoli 20 let ie star, srednje velik, oblečen v temno, precej dolgo suknjo, je odnesel 23 mesenih, 115 kron vrednih klobas, par čižmov, krivec in 388 kron 60 vin.
— Tatvina v Radgoni. Tapetniku Gottfridu Prischniggu iz Stare Vasi je bilo v Radgoni ukradeno staro, obrabljeno, rjavo pobarvano moško kolo, vredno 2000 kron. Dalje je bilo ukradeno cest. mojstru Antonu Čušu iz Murske Sobote na kolodvoru v Radgoni iz plombiranega železniškega voza kolo znamke Cel Kinta št, 149.93 1,vredno 6000 kron.
— Tatvina, Pretekli teden v noči od petka na soboto je bila ukradena posestniku Janezu Plahutniku v vasi Godič štev. 3 pri Kamniku kobila. Kobila je bila rdeče barve (brama), visoka 164 cm, koščena, lahkih nog, zadnja desna noga pri vincel-nu bela in z belo liso na čelu. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči proti dobri nagradi na orožniško postajo v Kamniku.
— Verižnica s tobakom, Jožefa Le-nard, je bila ustavljena na Zidanem mostu. V obleko je imela všitih 20 zavojčkov hercegovskega, 28 zavojčkov za pipo, dalje 150 kratkih, 200 inozemskih, 50 viržinioza smodk in 30 dkg tobaka za pipo. Francu Bergeju so pa zaplenili na Zidanem mostu 100 zavojčkov turškega tobaka in 84 zavojčkov tobaka za pipo.
—■ Tatvina. V noči od 5. na 6. t, m, je bila ukradena posestniku Janezu Plahutniku v Godiču pri Kamniku kobila rdečkaste barve. Kobila je 164 cm visoka, koščena, na čelu ima belo liso. Ukradena je bila okrog 1 ure ponoči. Ako bi kdo kaj vedel, naj sporoči proti dobri nagradi na orožniško postajo v Kamnik.
— Valute dne 7. junija na zagrebški borzi: 1 dolar 83 K; 100 avstr, kron 55 K; 100 bolg- levov 175 K; 100 carskih rubljev 170 K; 100 čehoslov. kron 220 K; 100 fran-. coskih frankov 700 K; 100 nemških mark 247 K; 100 rumunskih lejev 202 K; 100 italijanskih lir 550 K.
UubUansk« novic«.
lj Različna vrednost češenj. Medtem, ko se prodajajo češnje na ljubljanskem trgu po 6 in 7 kron kilo, se pa dobe prav lepe črešnje v Mariboru po 1 : reci eno krono kilo; tudi v Velenju in v Celju se prodajajo črešnje na drobno po 2 do 3 k. Pri nas v Ljubljani so pa cene na živilskem trgu naravnost ogromne. Z malenkostnimi šikanami prodajalcev in tudi branjevcev se draginja na trgu ne bo odpravila, odpraviti bi jo bilo edino le, da bi se dobavljalo od drugod ceneno blago na ljubljanski trg živil.
lj Kaznovani mesarji. Mesarica F, O. je bila na verižniškem uradu obsojena na en teden zapora: cen ni imela označenih in prodajala je telečje meso po 24 kron kilogram, koštrunova jetra pa po 36 kron kilogram. — 5 dni zapora je dobila na verižniškem uradu mesarica T. Ž., ker je prodajala telečje meso kilogram po 24 kron; mesar J. Z. je pa bil obsojen na 500 kron globe oziroma 1 teden zapora, ker je prodajal telečje meso po 24 kron kilogram.
lj Draženje usnja. Usnjar Š. M. je prodajal potplate po 240—280 kron kilogram (maks. cene 112, 116 in 140 kron za kilogram), za črno telečje zgornje usnje je zahteval 300 kron (maks, cena 160 kron). Obsojen je bil na 8000 kron globe, 3 tedne zapora in zapad 82 kg potplatov,
lj Verižnik pravega kova je gospod A. S-, ki je bil tudi zaradi goljufije že večkrat kaznovan. Odkar je prišel iz zapora 1. 1918., se je pečal z vsemi kupčijami, kar mu je prišlo pod roko, vse mu je bilo prav. Verižil je ves čas. Šlo je za zelo velike vsote. Na verižniškem uradu so prisodili gospodu A, S, 15.000 kron globe in 5 mesecev zapora.
lj Tržaške cvetke. Državni varnostni stražnik Butkovič je aretiral tri tatove Tr* žačane: zelo nevarne ptičke, kateri so po* vedali ob aretaciji, da hodijo pod kozolce spat.
lj Kako sta ptička ušla, Včeraj^smo
poročali o begu nevarnih zločincev Kan« Pevca in Franceta Golubiča iz blaznice na Studencu, kjer sta bila na opazovanju, sta bila simulirala umobolnost. Kakor srn zvedeli, sta ptička prišla na prosto na. način, da sta iz okna železno omrežje « drla v celoti, ne pa prepilila, kakor so1 včeraj poročali,	„	.
lj Podstrešna tatvina- Gospej Kata * ni Lenček je bilo na Dvornem trgu iz,P°r, strešja ukradeno otroško belo krilo in belih žepnih robcev z znamko K. B. K- • lj Kaznovani pijanci. Radi pijanostit | ljubljanska policija kaznovala te 200—400 k razne prijatelje alkohola, činoma so bili okoličani.	,	..	.
lj Sobna tatvina. Poštnemu ura®1 g. Francu Komanu je v času, ko je druz ^ gledala procesijo, neznan tat ukrade spalnice srebrno uro Omega z monog mom R. S. in zlata verižico z obeskom brušenega rumenega stekla. Drugo uro» je ležala zraven, je tat pustil.
Ij Zopet vlom pri Švabu- Danes po či je bilo zopet vlomljeno pri Švabu v sposki ulici. Natakar v »Narodni kava . je slišal ropot in to naznanil policiji, seg tatvine se še ni ugotovil. „	.
lj Tatvina biciklja. Dne 6. junija p« deljo) 1920 ob 7. uri zjutraj je ukradel f drzen neznan storilec iz hodnika oro ške postaje, Ljubljana, Bleiweisovace ^ št. 1 skoraj novo kolo v vrednosti 3®*'
— Kolo se zelo lahko spozna po ten?n°an, leni barvi in napisu tvrdke »Kerse Čuk, Gorica«, Ima Široko, nenavadno vzgor zapognjeno bilanco, gorske Pjfs ' sprednji plašč ima eno rdečo 8 crn. - jt-krpo in ima na balanci in srednji vilic1 žala za sabljo. Tat mora biti iz mc; na„ je moral lastnika kolesa že dalje čas® • menoma zasledovati, da mu kolo ob ^ priliki vzame. Izsleditelj kolesa dobi kron nagrade.
lj Vlom v stanovanje. Neznani v^on^e ci so vlomili ob belem dnevu v stanov ,, Marije Kogoj v Florijanski ulici 13 ,n ukradli 800 kron denarja, zapestno ^ par zlatih uhanov, pozlačene uhane 10 brošk; oškodovana je za 1000 kron.
lj Preprečena tatvina na glavne® ^ lodvoru- Državna varnostna straža je tirala v skladišču na glavnem kolod¥ tri železničarje, ker so kradli manufakt lj Brez vseh sredstev je prišel v Lj ljano iz Banata Alojzij Heidenberger« ma iz Gross - Hollensteina pri Waidn° na Ybsu. Fanta, ki je 24 let star, so zap ^ lj Goljufija. Gospo Antonijo Schrcy® je ogoljufalo 20letno, malo debelo. Pia,'eg( laso dekle okroglega, bledega lica« da služi pri dr. Defranceschiju, za črnih ženskih in en par belih ženskih L ljev. Škode je nad 400 kron.
lj Srebrna moška ura z dvojni«3 ^ krovom in monogramom F. I- s taI v srebrno verižico je bila te dni ukraden nekem tukajšnjem hotelu; dalje ja^ ^ žametaste hlače, sivozelenkasti suknji telovnik in pepita športna čepica.
Harodno gSedišče*
Drama:
Torek, 8. junija: Pohujšanje v dolini =>el florijanski, D.
Sreda, 9. junija: Dvoboj, B,
Četrtek, 10. junija: Prifožne bukve Petek, 11, junija: Zaprto.
Sobota, 12, junija: Veleja, A.
Nedelja, 13. junija: Veleja, E. Ponedeljek, 14, junija; Dvoboj, C,
E-
Opera;
Torek, 8. junija: Pagliacci. Les Sylp
ihideS’
abon, E.
Nik0'
»la
Sreda, 9. junija: Faust. Gostuje g- -Zec, prvi basist državne opere na naju. Izven.	.	r
Četrtek, 10. junija: Jevgenij Onjegii1- , Petek, 11. junija; Vesele žene vvindso ^ Gostuje g. Nikola Zec, prvi basis žavne opere na Dunaju. Izven.	.	lj.
Sobota, 12, junija: Pagliacci, Les
des, D,	,	Js0r-
Nedelja, 13. junija: Vesele žene wio ske. Gostuje g. Nikola Zec, prvl državne opere na Dunaju, Izven. Ponedeljek, 14. junija: Zaprto,	—"
Aprovizaclla.
a Splošna gospodarska zadruga z®0jjj, venijo v Ljubljani naznanja svojim c -^jja da se prične v ponedeljek drie ,. ^jvil* nova razdelitev moke jn vseh drug1 Q. Moka in vsi mlevski izdelki se delijo v$g ljubni množini brez vrstnega reda. ^ druga živila velja vrstni red m si fl(j 7. do 14, junija vsaki dan 200 štev <
15, junija dalje brez vrstnega reda. ______
Odgovorni urednik Jože	^
Izdajatelj konzorcij »Večernega <
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« *