OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU *
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK),-AUGUST 8, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 154
I NOVI GROBOVI 8
august arko
V	nedeljo popoldne je August Arko, star 28 let, igral "golf" v družbi svojih prijateljev na nekem igrišču blizu Barbertona, Ohio, ko je nenadoma zbolel in kil prepeljan v bolnišnico, kjer je umrl včeraj zjutraj. Pokojni je stanoval pri svojemu stricu Martinu Arko na 1193 E. 170 St. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Napredni Slovenci, št. 5 SDZ.
Tukaj zapušča poleg strica tudi brata Franka, ki se nahaja v vojaški bolnišnici v Fort Custer, Mich., in več sorodnikov. Starši Frank in Angela so umrli teta 1936. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
*
joseph sventek
V	Woman's bolnišnici je umrl včeraj popoldne ob 5.45 uri Joseph Sventek, star 55 let, stanujoč na 937 E. 67 St. Doma je bil iz sela Pekelnik, Orava, kjer zapušča dva brata Johna in Andrew, dve sestri, Mary in Anne ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 36 let in je bil upo-sien pri Fisher Body Co.
Tukaj zapušča soprogo Pauline, rojeno Steigl, hčer Mary in Več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1.30 uri iz Pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., na
Highland Park pokopališče.
*
Matevž slabe
Mr. James Slabe iz 1164 E. 167 St. je prejel telefonično sporočilo, da je umrl njegov brat Matevž Slabe iz Struthers, O. Star je bil 65 let. Doma je bil iz Ivanjega sela pri Rakeku, kjer zapušča še dva brata Martina in Alojzija. V Ameriki se je nahajal 45 let.
V	Struthersu zapušča žalujo-co soprogo Mary, rojeno Žgane, 8tiri hčere in tri sinove, vsi odrasli, ter pet bratov Johna v Sharon, Pa., Franka v Wil-loughby, O., in Jerneja ter James v Clevelandu, in Andreja v Braddock, Pa., ter dve sestri Mrs. Mary Knafelc v haddock, Pa., in Mrs. Terezijo Kerin v Oakmont, Pa. Po-Sreb se bo vršil v šetrtek zjutraj ob 9. uri v Struthers, O.
*
demitroff
Kakor smo včeraj poročali, je Preminil v nedeljo ponoči v Glenville bolnišnici Eli Demi-troff, star 64 let. Stanoval je v NYC Camps. Tukaj nima ožjih sorodnikov, v starem kraju pa zapušča enega sina sina. Pogreb ®e vrši v sredo zjutraj ob 9. uri lz pogrebnega zavoda Mary a. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Senatni odsek je dal Trumami kontrolno oblast
Po odobrenem načrtu bo predsednik v stanju kontrolirati cene in mezde
WASHINGTON, 7. avgusta—Pritisk s strani javnosti, ki je nastal zaradi navijanja cen od strani vsakovrstnih vojnih dobičkarjev, je povzročil, da je senatni bančni od-sejt danes odobril zakonski načrt, ki predvideva kontrolo cen in mezd.
Po tem zakonskem načrtu bo predsednik Truman mogel brez vsakega nadaljnega kongresnega poverila uvesti ekonomsko kontrolo, kadar koli bi smatral, da položaj zahteva tak korak. Delavski spori bi ne prišli pod kontrolo
Edina izjema glede vladne kontrole bi bili spori med delom in kapitalom.
Predsednik odbora, demokratski senator Maybank iz South Caroline, je poudaril, da se je več članov odseka, ki šteje 13 senatorjev, izreklo za zakonski načrt s pridržkom, da bodo nasprotovali, ako bi senatna zbornica skušala vključiti tudi mezdne spore med delom in kapitalom.	N
Za tak pridržek so se med ostalim izrekli republikanski senatorji Capehart iz Indiane, Bricker iz Ohio, in Tobey iz New Hampshireja.
Zakonski načrt vsebuje poleg splošne oblasti za uvedbo kontrole za mezde in cene tudi omejene ekonomske kontrole, katere je predsednik Truman že pro-šli mesec zahteval od kongresa.
Prišli na svatbo
V Clevelandu se nahajajo na obisku pri sorodnikih in prijateljih Mrs. Katie Kerzmanc iz RD 2, Worcester, N. Y., Mrs. Barbara Slanovec iz NewYorka in Mrs. Anna Cerar iz Brook-lyna, N. Y., ki so prišle semkaj na svatbo hčerke Mr. in Mrs. Joe Susnik, 18715 Cherokee Ave. Slavnost je bila prošlo soboto v AJC na Recher Ave. Mrs. Kerzmanc je teta neveste. Obiskala je tudi svaja Johna Kerzmanca na 927 Maud Sa. in druge prijatelje. Upamo, da se bodo prav dobro zabavale v naselbini.
70. rojstni dan
Danes obhaja poznana Mrs. Angela Zibert iz 1004 E. 72 St. svoj 70. rojstni dan. K temu dogodku ji hčeri Alice in Ann ter njene prijateljice izrekajo iskrene čestitke in ji želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Najden ključ
Na bazarju na šolskem prostoru sv. Vida se je našlo ključ. Kdor ga je zgubil, ga lahko dobi nazaj če se zglasi v našem Uradu.
Več republikanskih sodnikov zahteva
WASHINGTON, 7. avg.—Republikanski senator iz Wisconsi-na, Alexander Wiley urgira predsednika Trumana, da bi imenoval več republikanskih sodnikov na federalno sodišče.
V pismu, ki ga je Wiley naslovil na predsednika, je navajal, da izmed 192 sodnikov, ki so bili imenovani izza leta 1933, so bili vsi, razen osem, demokratje.
Wiley je pismo zaključil s prošnjo, da bi predsednik skušal v interesu skupnosti "vrniti bilanco" v tem oziru, ter izjavil: "Jaz mislim, da je bila velika izguba za deželo tekom vseh teh 17 let, ko se je odklonilo sijajne talente odličnih republikanskih odvetnikov za sodnike, katere se je enostavno preziralo edinole radi njih politične pripadnosti."
ŠTIRIJE V DRUŽINI NA KOREJI
HAGERSTOWN, Md., 6. avgusta—štirje člani družine Hose v tem mestu se nahajajo v aktivni vojaški službi na Koreji. To so mož Mrs. Hose, njena dva sinova iz prejšnjega zakona, Bob in Fred Smith, ter brat Leroy Cauffman. Vsi imajo čine kor-porala. Prvi trije so se nahajali v Koreji že nekaj mesecev pred izbruhom .vojne, slednji pa je bil premeščen iz Japonske kmalu potem, ki so je začela vojna.
starka prvič v kinu, pa ji je dovolj
VALDOSTA, Ga. — Mrs. Esther Williams, stara 75 let, je prvič v svojem življenju videla dve filmski sliki. Ko se je predstava končala, je rekla, da ima dovolj filmov.
OBREŽJA POPLAVLJENA
MANILA, 6. avgusta—Veliko deževje, ki traja tu že teden dni, je povzročilo velikansko škodo v 10 okrajih v bližini morskega zaliva Lingayen, kjer so se leta 1945 izkrcale ameriške čete za osvoboditev Manile. Poplavljenih je bilo več kot 30,000 akrov bogate poljedelske zemlje.
marini poklicali 80,000 rezervistov
WASHINGTON, 7. avg.—Nocoj je bilo uradno naznanjeno, da bo med 15. avgustom in 31. oktobrom pozvanih v aktivno službo 80,000 marinov. Cilj ma-rinov je zgraditi bojne sile 200,-000 mož iz prostovoljcev in rezervistov.
tragičen konec plemenske mržnje
NEW YORK, 6. avgusta. — Alfreda Gordona, 23 let starega voznika, so ponovno zbadali, kadar se je ustavil v neki gostilni v Brooklynu, da je "Žid." Danes se je igra ponovila, ko se je ustavil tam z ženo in tastom. Gordon je ženo in tasta peljal domov, potem pa se je vrnil v gostilno z revolverjem in začel streljati. En moški se je zgrudil mrtev, eden pa je bil težko ranjen.
vse bi bilo dobro, ce bi ne bilo psa
BRADFORD, Pa. — Mornariški narednik Stanley Henderson se je moral s padalom spustiti na zemljo, ko je motor njegovega letala odpovedal. Narednik je padel na neko drevo, ampak ni bil poškodovan. Ko pa je skobacal z drevesa na zemljo, je priletel neki pes in ga ugriznil v obe nogi.
TA JE "ŠAC" IZKOPAL NA NAUMANN AVE.
Ko je včeraj Donald K. Guhde, star 28 let, kopal blizu svoje hiše na 20720 Naumann Ave., je zadel ob velik kos cementa, katerega je začel sekati, ko naenkrat zapazi, da se v sredini nahaja sodček 50 galonov. Presenečen je sodček odprl, nato pa poklical nekega soseda, ki je pokusil tekočino in ves navdušen vzkliknil, da to je prava predprohibicijska kapljica.
Brez vsakršnega obotavljanja je Guhde s svojim očetom in bratom šel na delo, da spravi tekočino v steklenice, ker, kot je rekla njegova žena, ki v nekaj tednih pričakuje, svojega drugega otroka, "bo to prav prišlo za krstijo."
Sovjetski vojaški list pravi, da so Amerikanci 'zverine'
MOSKVA, 4. avg,—Glasilo sovjetske vojske "Rdeča zvezda" je objavilo obširen članek, v katerem je rečeno, da sovjetski voditelji pod vodstvom Stalina brez prestanka izpopolnujejo vojaško tehniko, ki je vsled tega "nepremagljiva."
List dalje piše, da armada, ki vodi "krivično vojno, ne more zmagati, ker krivična stvar iz-podkopava njeno moralo."
Glede ameriških vojakov pravi sovjetski armadni list, da so bili vzgojeni v "zverinski ideologiji," katere sadovi se kažejo "v odurnih obrazih ameriških vojaških roparjev v Koreji."
POMOTA ZAVIRAČA POVZROČILA NESREČO
HUNTINGTON, N. Y„ 6. avg. —Ker je neki mlad zavirač po pomoti odprl napačno tračnico se je potniški vlak Long Island železnice zaletel v stoječi tovorni vlak. Okrog 50 oseb je bilo ranjenih, a ubit ni bil nihče.
I
g Vile rojenice
Taft svari, da bi "oboroženje do zob" pomenilo vojno
McCONNELSVILLE, O., 7. avg.—Senator Robert A. Taft je danes izjavil, da ako bi se Zedi-njene države v sedanji krizi ta-korekoč oborožile do zob, bi to skoro brez dvoma vodilo v tretjo svetovno vojno.
Republikanski senator je izjavo podal v govoru, ki ga je imel na okrajni proslavi za konserva-cijo zemlje, ki se je vršila na neki bližnji farmi.
Opozarja na ogromne izdatke militarizacije
"Resnični problem.je, ali je naš namen, opremiti oboroženo silo, ki bo kos položaju, ali pa nastal s korejsko vojno, ali pa bomo zgradili vojaške sile za vojno z Rusijo, do katere bi utegnilo priti morda v teku dveh let," je dejal Taft.
"Ako se bomo oborožili, kakor da računamo na vojno z Rusijo, potem bodo obrambni stroški znašali 50 milijard na leto. Ako pa gre samo za Korejo, nas ne bo stalo več kot 15 milijard."
Se izrazil proti takojšnji kontroli mezd in cen
'Dalje je Taft rekel, da je za enkrat proti temu, da bi se uvedla vladna kontrola mezd in cen, in da bo mogoče vojaške izdatke kriti s tekočimi dohodki, ako se uvede kontrola konzumnega kredita (to je, da se ustavi kupovanje na kredit) in pa ako se zniža vladne izdatke v obče.
Taft je tudi iznova kritiziral državnega tajnika Achesona radi njegove izjave, podane prošlo zimo, da Zedinjene države ne nameravajo braniti Koreje in For-moze, ter dodal, da se je s to izjavo dejansko opogumilo Rusijo ir; Severne Korejce k napadu na Južno Korejo, v prepričanju, da Amerika na tak napad ne bo reagirala.
Odhod v staro domovino
Dobro poznana Mr. in Mrs John in Jennie Prijatelj iz 411 Depot St., Conneaut, O., ter Sophie Japel in 12-letni sin bodo 15. avgusta odšli na obisk v staro domovino. S seboj bodo Prijateljevi vzeli avto ter nameravajo obiskati Pariz, Milan, Trst in druge zanimive kraje v Sloveniji. Potujejo s posredovanjem Mihaljevich Bros. firme Želimo jim srečno pot in zdrav povratek!
t
i *
i i X Y
X
v
* _ _ «!•
Vile rojenice so se zglasile v soboto pri Mr. in Mrs. Vincent Fortuna, 15530 Saranac Rd., in pustile v spomin luštkano de-klico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Betty Lou Ma-rolt, ki se z detetom dobro počutita v Glenville bolnišnici. Tako sta postala dobro poznana Mr. in Mrs. George Marolt iz 15810 Parkgrove Ave. prvič "grandpa" in "grandma"', Mr in Mrs. John in Jennie Brodnik iz Giddings Rd. pa sta postala sedaj prvič pra stari oče
in pra stara mama. Čestitamo! * _
Vile rojenice so se zglasile po osmih letih pri Mr. in Mrs. Charles Jacob, ki vodita groce-rijsko trgovino Jacob Food Market na Grovewood Ave., in pustile zalo hčerkico-prvorojen-ko. Mati in dete se že nahajata doma na 17914 Neff Rd. in se dobro počutita. Tako je postala Mi's. Rose Paulin stara mama, Mr.. Frank Hayny pa stari oče. Čestitamo!
Na počitnicah
Iz Milwaukee, Wis., so prišli na počitnice Mr. in Mrs. Peter Sircely ter Mr. Anton Ludvik, ki se nahajajo pri sorodniku John Renko na 1016 E. 76 St. Doma so iz Bača na Primorskem. V spremstvu našega zastopnika John Renko so si ogledali tudi našo tiskarno, želimo jim mnogo razvedrila v naši metropoli!
Odšla k hčeri
Mrs. Amalia Kobal iz 12503 Vashti Ave. se je podala na obisk k svoji hčeri Mrs. Sophie MacDougall v Schuylerville, N. Y., ob Hudson reki, 40 milj, severno od Albanya. Vrne se sredi prihodnjega tedna.
Amerikanci na Koreji napredovali deset milj
Ampak na drugem sektorju fronte komunisti ogrožajo važno postojanko
TOKIO, 8. avgusta—Prva ameriška ofenziva v korejski vojni je napredovala deset milj, oziroma do točke, ki Teži 16 milj od mesta Chin ju. Ampak komunisti so istočasno vprizorili močan napad na obrambno postojanko ameriških sil na severozapadnem koncu frontu.
Najgloblje v prvi ameriški
v prvi
ofenzivi je prodrl 35. polk 25. pehotne divizije v svojem napredovanju proti Chitju, ki leži 55 zračnih milj od luke Pusan na severnem sektorju fronte.
Z objavo tega poročila pa je glavni stan posvaril proti prezgodnjemu optimizmu. Poročilo pravi, da dočim se je položaj zboljšal, pa sprememba ni toliko važna, da bi bili upravičeni kaki pretirani upi.
Rečeno je, da se borba od ure do ure ostri in da napredovanje postaja počasnejše.
Nova grožnja za skrčeno obrambno linijo zavezniških sil se je pojavila na severozapadnem koncu fronte, kjer so komunisti vrgli v boj v bližini črte pri reki Naktong okrog 15,000 mož.
Več kot 500 žrtev na Koreji vsak teden
WASHINGTON, 7. avg.— Uradna armadna poročila iz Koreje izkazujejo, da je bilo v zadnjih treh tednih na bojnem polju v Koreji nad 500 žrtev vsak teden.
V |em številu so všteti ubiti, ranjeni in pogrešani. Iz neuradnega seznama žrtev, ki ga je objavil obrambni urad, je razvidno, da je število žrtev ob zaključku šestega tedna bojevanja nad 1,790.
Domneva se, da če bo število žrtev tako raslo, bo sredi septembra meseca, prekašalo število žrtev Pearl Harborja. Tedaj je bilo 4,575 žrtev, ko so Japonci napadli v letu 1941.
Himen
V soboto, 5. avgusta sta sen poročila v cerkvi St. Francis Assisi Miss Dolores Kne, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Kne iz 3176 Richmond Rd,, in Mr. Donald F. Kramer, sin Mr. in Mrs. Frank J. Kramer, Falls River, Chagrin Falls, Ohio, ki vodita poznano gostilno na E. 185 St. Poročna slavnost se je vršila v Lake Shore Country Club, nato pa sta se novoporo-čenca podala- na ženitovanjsko potovanje v Adirondacks. Oba sta graduirala iz Kent univerze. Mlademu paru Čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
Mladeniča aretirana
Policija je včeraj aretirala dva mladeniča, stara 19 in 20 let, pet minut potem, ko sta napadla in ukradla avto Howard Duffina iz 845 Eddy Rd.
Kakor je Duffin izpovedal policiji, je omenjena dva pobral na cesti na W. 117 St. in Clifton Rd., potem, ko sta prosila za vožnjo v mesto. Misleč, da ju bo spustil na ulico, je zavil na St. Clair Ave., ko mu je eden porinil revolver med rebra in mu ukazal zapeljati proti mestnemu stadionu. Tam sta ga hudo pretekla po obrazu, mu vzela $3 in uro, nato pa izsilila iz avta, s katerim sta se odpeljala. Takoj za tem je policijski avto privozil mimo in zagledal pobitega Duffina, katerega so policaji vzeli v avto in šli par blokov, ko je Duffin zagledal svoj avto z omenjenima napadalcema.
Na obisku
Na par-dnevni obisk je prišel Mr. Max Polšak iz Roundup, Mont. To je njegov prvi obisk v Clevelandu. Tu se nahaja pri družini svakinje Mrs. Josephine Polsak na 8210 Sowinski Ave. Ob tej priliki si je tudi ogledal našo tiskarno. Pozdravlja vse svoje prijatelje in znance.
Iz Kane, Pa., se je nahajal za par dni v Clevelandu Mr. Frank Spetič. Prišel je na obisk k svojemu bratrancu John Zet-ko na 6120 Glass Ave.
Upamo, da sta oba odnesla najlepše spomine na naselbino.
PRVA PREISKAVA LADJE V NEW-YORSKI LUKI
NEW YORK, 5. avg,—Poljska ladja "Batory" je bila danes preiskana v smislu poostrenih varnostnih ukrepov proti možnosti, da se utihotapi atomska bomba v to deželo. Preiskava s strani 20 carinarjev je trajala štiri ure, ampak našlo se ni ničesar sumljivega.
NADALJNE ŽRTVE
WASHINGTON, 6. avgusta— Vlada je danes izdala svoj 56. seznam žrtev v Koreji. V najnovejšemu seznamu so imena 122 mož, ki so bili ranjeni, 24, ki so bili poškodovani, 17, ki so pogrešani, 1, ki je bil ubit in 2, ki sta se vrnila, potem, ko sta bila označena za pogrešana. Med žrtvami je 15 ohijskih fantov.
papež proti prestrogi vladni kontroli
CASTEL GANDOLFO, Italija, 5. avg.—V govoru, ki ga je danes imel papež Pij XII. pred 200 zastopniki 10 dežel, kateri so se zbrali na osmemu rednemu mednarodnemu kongresu admi-. nistrativnih znanstev v Floren-ci, je izjavil, da preveč stroge državne kontrole niso dobre. Rekel je, "da država ne bi smela absorbirati ne posameznika ne družino."
Papež Pij je dalje izjavil, "da pravi namen države je biti moralen organizem, ki sloni na moralnem redu svetu ... ne pa izvajati popolno zatiranje vseh legitimnih avtonomij."
Govor papež Pija je bil v francoščini.
najboljši podmornici
WASHINGTON, 7. avg. —Tu je danes mornarica naznanila, da sta bile podmornici—Charr in Sea .Robin—izbrani za najboljše v ameriškemu brodovju za leto 1950.
Za to odlikovanje bo moštvo obeh podmornic dobilo letno Marjorie Sterrett nagrado v gotovini, znašajoč $1,400. Denar se bo porabilo v razvedrilne svr-he na ladjah.
Javne ustanove bodo obdavčene?
WASHINGTON, 7. avg.—Senatni finančni odsek je danes glasoval, da se obdavči kupčij-sko lastnino šolskih, dobrodelnih in drugih ustanov, ki so bile do sedaj proste davkov.
Mnogo ustanov, kakor univerz, bolnišnic in drugih sličnih institucij sedaj ne plačuje nobenega davka od svoje trgovske lastnine. Ako na primer neka univerza lastuje tovarno, dobički od katere se stekajo v blagajno šolske ustanove, je tak dohodek prost davka.
Taka sprememba bi prinesla zvezni zakladnici letno več milijonov dohodkov in zamašila "luknjo," o kateri je govoril predsednik Truman v svoji bud-žetni poslanici.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ..........................................................._„„. $8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ............................................................ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) .... ______________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________..................... 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
enakopravnost
8. avgusta 1950
ZA MIR JE TREBA KAJ TVEGATI
Dobro znana je krilatica, da zgodovina uči, da se narodi iz zgodovine nikoli nič ne naučijo. Navzlic temu pa je potrebno, da si včasih osvežimo spomin.
Prvi čin agresije s strani Hitlerja, ko se je povzpel k oblasti, je bila nemška okupacija Porenja. Francija se je takrat stresla. Prosila je svoje bivše zaveznice, predvsem Anglijo, da jo poveri nastopiti proti nacistični agresiji. Njen apel pa je padel na gluha ušesa. Anglija pod vodstvom konservativnega Baldwina je bila prezaposlena z drugimi problemi; verjela je predvsem v kupčijo in bila prepričana, da bi se mogla kupčija delati tudi s Hitlerjem. Amerika je bila daleč in še v sanjah si ni bilo takrat moč predstavljati, da bi bila katera koli administracija v stanju pripraviti kongres k sankcioniranju kakršnega koli koraka, ki bi samo dišal po intervenciji kjerkoli v Evropi ali drugje na svetu. Vsa Amerika je se sni vala v usodni utvari, spočeti in skrbno negovani po prvi svetovni vojni, da ako ne bo vtikala prstov v stvari, ki se je direktno ne tičejo, jo bo tudi set pustil pri miru; lažnjiva parola o do-brotvornosti izolacije je v tej atmosferi samo varan j a dobila skoro značaj nedotakljive dogme. In Liga narodov, kateri je kumoval idealistični Wilson? Brez sodelovanja Zedinjenih držav je neizbežno postala to, kar ji je bilo usojeno, da postane: organizacija ha papirju, brez moči in oblasti.
Bila pa je še ena okolščina, sicer nevidna, ampak neizmerno važna, ki je močno vplivala na položaj. Mar ni resnica, kakor je rohnel Hitler, da je Porenje nemška zemlja, so se vpraševali mnogi dobro misleči ljudje, in če je ta zemlja zopet prešla v oblast Nemčije, bodisi, da je bil Hitler orodje te spremembe-—mar ni bila sprememba moralno upravičena? Maska moralne upravičenosti, pod katero je nacistična Nemčija izvršila svoj prvi čin agresije, je v dotičnem odločilnem momentu, poleg drugih faktorjev, pomagala preslepiti svet, da ni videl, kako se je s tem odprla pot, ki je vodila v strahote druge svetovne vojne.
Vprašanje, )?red katerim stoji svet danes, se bistveno ne loči od onega, pred katerim se je nahajal v dneh, ki so nacisti zasedli Porenje. Imena so druga, a igra*je ena in ista, s to razliko, da Moskva, ki je sateliski režim v severni Koreji opremila z orožjem in vodstvom, ni šla sama v boj, temveč se skriva za hrbtom svoje lutke..In prav kakor Hitler ob svojem prvem činu odprte agresije, tako tudi ona nosi varljivo masko moralne upravičenosti.
Kakšen pa je argument sovjetske propagande, ki z monotonim ponavljanjem dejstev, ki so pol laž in pol resnica, skuša zbegati svet? Da so Korejci en narod, da je bila razdelitev Koreje v dva dela krivična, in da je konflikt, ki je tam nastal, samo zadeva Korejcev, in nikogar drugega. Kdo je torej agresor? Jasno kot beli dan. Nihče drugi kot kapitalistične Zedinjene države, ki so alarmirale organizacijo Združenih narodov in v njenem imenu z orožjem skušajo preprečiti združenje miroljubnega korejskega ljudstva.
Cesar pa ta propaganda ne pove, je, da je bila razdelitev Koreje, pa bila ista pravična ali krivična, izvršena kot začasna kompromisna rešitev z odobren jem Združenih narodov, katerih članica je Sovjetska zveza sama, in da je njena dolžnost, prav kakor je dolžnost Zedinjenih držav ni ostalih dežel, ki pripadajo Združenim narodom, da korejsko vprašanje rešujo v okviru te organizacije, ne pa da pod pretvezo korejskega edinstva oboroži severno Korejo in jo naščuva k napadu na južno Korejo, potem pa v imenu miru ogoročeno zahteva, da se nima nihče pravice vtikati v "civilno vojno" med severno in južno Korejo.
Ako bi bil svet razumel, kaj je na tehtnici, ko so Nemci vkorakali v Porenje in bi bil zamoril nacistično agresijo v kali, bi si bil prihranil tragedijo svetovne vojne, umrli pod ruševinami razdejanih mest, v koncentracijskih taborih in plinskih pečeh, bi bilo danes živih. Svet tega ni razumel in plačati je moral strašno ceno v potokih solza in krvi.
Zdi se, da so se narodi iz one težko preizkušnje končno le nekaj naučili. Namreč, da agresija, ne glede odkod prihaja, ali pod kako masko ali pretvezo se izvaja, mora biti ustavljena, in da nekje mora biti oblast, ki bo nasto-in na milijone mož, žena in otrok, ki so padli na frontah, pila proti agresorju. Združeni narodi so taka oblast. Ako preži vi j c to preizkušnjo, tedaj je upanje za svet. Drugače smo izgubljeni. Točno in resnično je položaj označil angleški delavski premier Attlee, ko je dejal: "Miru ne bomo
V TREH LETIH SMO IZPOLNILI PLAN POGOZDOVANJA
Obnova gozdov je bila ena najtežavnejših nalog po osvoboditvi. V petletnem planu so bile pogozdovalne naloge uvrščene med drugimi pomembnimi nalogami kot zelo nujne. Petletni plan je določal, da je treba med petletko pogozditi 100,00 hektarov in meliorirati 150,000 hektarov gozdov. To so velikanske površine. Za pogozdovanje bi potrebovali na leto na tisoče in tisoče ljudi v vseh ljudskih republikah. Kdor je poznal prejšnji način dela v gozdarstvu, si ni mogel zamisliti, kako bi naj bilo mogoče že v petih letih opraviti tako veliko nalogo.
Petletno nalogo pogozdovanja in melioracij gozdov pa smo opravili že v treh letih. To je bilo mogoče le zaradi najširšega sodelovanja ljudskih množic. Z rednim delom, s samimi redno zaposlenimi delavci bi plana ne mogli izpolniti v petih letih. Ljudske množice so sodelovale pri pogozdovanju z največjo vnemo kakor v prvih letih po osvoboditvi pri obnovi industrije, prometa in naselij.
Do konca lanskega leta so vse ljudske republike ne le izpolnile petletni plan za pogozdovanje in melioracije, temveč so ga več ali manj tudi presegle. Skupno so pogozdile 107,401 hektara gozdov, kar pomeni, da so petletni plan presegle za 7%. Še mnogo večje uspehe smo dosegli pri me-lioracijih gozdov. Skupno v vsej državi so v treh letih meliorirali 239,227 hektarov gozdov in tako presegli petletni plan za 6%. Me-liorirala pa je 14,186 hektarov gozdov in s tem plan presegla za 9.3%. Najboljše uspehe pri pogozdovanju je dosegla Ljudska republika Hrvatska, ki je plan za pogozdovanje presegla za 34.8%. Pri melioracijskih delih pa je bila prva Bosna in Hercegovina, ki je v treh letih presegla petletni plan za 64.7 %.
Lani je bilo treba po planu v vsej državi pogozditi 51,472 hektarov, pogozdili pa so 52,761 hektarov, tako da so plan za 2% presegli. Najlepše uspehe so dosegli v Makedoniji ter v Bosni in Hercegovini. Lanski plan je med drugim določal, da je treba obdelati 846 hektarov gozdnih drevesnic in vzgojiti 400 milijonov drevesc. Tega plana pa niso izpolnili. Obdelali so samo 678 hektarov drevesnic; drevesnice so dale 337,578,000 drevesc. Pač pa so plan presegli pri zbiranju
semena gozdnih drevesc, in sicer za 55%. Zbrali so 3,803,766 kilogramov semena.
Za lanska dela so proračunali nad tri milijone dnin; od tega odpade le 31% na plačane delavce. V Makedoniji so opravili skoraj vse delo s prostovoljnimi delavci, in sicer 99.5%.
Lanske pogozdovalne naloge so bile v primeri z letom 1948 za 70% večje, v primeri z letom 1947 pa celo za 290 %. Ob koncu izpolnitve petletnega plana za pogozdovanje in melioracije so se ljudske republike zavezale, da bodo letos pogozdile 145,000 hektarov gozdov. Slovenija bi morala pogozditi 3,500 hektarov in meliorirati 20,000 hektarov gozdov. To se pravi, da je letošnji plan skoraj za 50% večji za pogozdovanje in za 161 % za melioracije.	„
V zadnjih treh letih pa nismo enako zadovoljivo izpolnjevali vseh nalog v zvezi z gojitvijo in varovanjem gozdov. Ena najpo membnejših nalog je ureditev hudournikov. Lani so plan za ureditev. hudournikov po vrednosti'izpolnili za 84%. Toda lanske naloge so bile po vrednosti v primeri s predlanskimi za 23 % večje. Med petletko bi bilo treba urediti tri milijone hektarov gozdov. Do konca lanskega leta so to nalogo najslabše izpolnili; v prvih dveh letih so izpolnili 14% petletnega plana. Lani bi morali urediti 448,474 hektarov gozdov ali 61% lanskega plana.
Plan sta presegli Makedonija in Srbija, druge ljudske republike pa ga niso izpolnile. Slove nija ga je izpolnila le z 38%. Pač pa je Slovenija, kakor tudi Hrvatska ter Bosna in Hercegovina, popolnoma končala delo pri inventarizaciji gozdov. Letos bi morale vse ljudske republike urediti 829,978 hektarov gozdov.
Doslej so precej dela za pospeševanje našega gozdarstva opravili tudi znanstveni zavodi. Lani je delovalo 17 terenskih raziskovalnih postaj. Tematski plan je obsegal 173 tem, obdelovali pa so 129 vprašanj. V Sloveniji so končali nalogo za določitev meja med gozdno in kmetijsko površino. Na splošno pa lani še niso bili ustvarjeni vsi najnujnejši pogoji za smotrno in obsežnejše delo znanstvenih zavodov. Primanjkovalo je zlasti znanstvenih delavcev. Razen tega se znanstveni zavodi šele razvijajo.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
LIP Postojna noče biti med zadnjimi
Lesno industrijsko podjetje Postojna z gozdnima manipulacijama v Bukovju in Planini ter žagarskimi obrati v Postojni, Planini, Belskem, Landolu in v Logatcu, izpolnjuje svoje planske naloge kar dobro. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bil kolektiv tega podjetja med najboljšimi lesnimi podjetji v Sloveniji. V mesecu maju pa je zaradi pomanjkanja hlodovine nekoliko zaostal s planom v žagarski proizvodnji in je zasedel
v tekmovanju drugo mesto. v
Plan gozdne proizvodnje za prvo poletje je ta kolektiv že dosegel in to v vseh fazah, vključno z oddajo in spravilom lesa. Spravilo lesa je dokaj dobro izpolnjeno, predvsem zato, ker je do 95 odstotkov režijskih konjev dnevno na delu. Obe gozdni manipulaciji sta pri izpolnjevanju plana dobri; za mesec maj je dobila prehodno zastavo gozdne manipulacije Bukovje.
Nekoliko težje pa je izpolnjevanje plana v žagarski proizvodnji. Ker zalaga podjetje svoje žagarske obrate s hlodovino iz svojih gozdnih manipulacij le s tremi petinami, morajo ostali
dve petini hlodovine uvoziti iz drugih lesnoindustrijskih podjetij. Vendar lesno industrijska podjetja, ki so dolžna pošiljati Lesno industrijskemu podjetju Postojna določene količine hlodovine, tega ne opravljajo redno. Zato je nekaj žagarskih obratov pričelo zaradi pomanjkanja hlodovine delati na eno izmeno. Ker je pri izpolnjevanju plana prav pomanjkanje hlodovine največja ovira, je vodstvo Lesnega industrijskega podjetja Postojna pred kratkim sestavilo posebno ekipo lesnih manipulan-tov, delavcev in šoferjev, ki so odšli v tista lesna industrijska podjetja,,ki še niso dobavila dovolj hlodovine. Ta ekipa bo s&ma poiskala primerno hlodovino ter jo bodo s svojimi kamioni odvozih na žarske obrate Lesnega industrijskega podjetja Postojna.
Dalmacija prispeva za izvoz cement, karbid, marmor, zdravilna zelišča
Zmogljivost dalmatinskih cementarn se je v zadnjih letih zelo povečala. V zadnjih letih so si Vneto prizadevali, da bi kakovost klinkerja ostala na višini kljub pomanjkanju dobrega premoga. Izdelki dalmatinskih cementarn so obdržali sloves na svetovnem trgu. Kakovost cementa mora ustrezati precej visokim angleškim normam. V tujino pošiljajo predvsem navaden cement, manj pa tako imenovanega supercementa.
Tovarna karbida v Dugem Ra-tu, južno od Splita, izdeluje razen cianomida in dušičnih gnojil tudi izvrsten karbid, ki prekaša izdelke ruske tovarne. Tovarna daje karbid novi tovarni plastičnih mas v Kaštel Sučurcu. Doslej pa smo tudi izvažali precej dalmatinskega karbida.
Tudi dalmatinski kamen je pomembno izvozno blago. Ja-
dranski marmor slovi po svoji lepoti, trdnosti in odpornosti proti vremenskim vplivom. Največji kamnolomi so na Braču in pri Sin ju. Dalmatinski "marmor največ izvažajo v Belgijo, Kanado in Zedinjene države. Povpraševanje po jadranskem kamnu je v tujini zelo veliko. Podjetja za obdelavo marmorja uspešno izpolnjujejo proizvodne naloge. Za maj so plan presegli za 45 %. Potrebe po jadranskem kamnu so zdaj tolikšne, da proizvodnja zelo zaostaja za povpraševa-vanjem. Zato razmišljajo o razširitvi industrije jadranskega kamna.
Dalmacija pa daje tudi mnogo zdravilnih zelišč za izvoz. V zadnjih letih so obnovili in izboljšali obrate za proizvodnjo eteričnih olj. V tujini je med drugim veliko povpraševanje po znani dalmatinski rastlini bol-raču, ki vsebuje strup piretrin.
"SVETO LETO" JE VELIK USPEH
RIM, 5. avg.—Vatikanski krogi poročajo, da je letošnje Sveto leto najbolj uspešno v zgodovini. Do konca junija je prišlo v Rim že 1,300,000 romarjev iz vseh delov sveta.
imeli, ako ne bomo storili kaj več kot želeli mir. Mir bomo. imeli le s pozitivno akcijo in če bomo voljni zanj kaj tvegati."
Ameriške narodne pesmi
Narodne pesmi Amerike so del našega življenja in dedščine, in prav radi tega je pričela kongresna čitalnica (Library of Congres) 1. 1928 zbirati, rekorde teh pesmi. Od tega časa do danes se je s pomočjo zainteresiranih in za stvar navdušenih zbirateljev narodnih pesmi spravilo skupaj več nego 40,000 posameznih pesmi in instrumentalnih komadov. Vključene v tem so narodne pesmi Evrope, Azije, in drugih ameriških dežel izven Zed. držav; to je razumljivo iz razloga, ker mnogi naši prebivalci izhajajo iz raznih dežel sveta in so tudi prvi naseljenci, naravno, prinesli s seboj folkloro dežel ali narodov, iz katerih so izhajali. Logično je bilo torej vključiti tudi nekatere od takih ameriških narodnih pesmi, ker so tukaj tekom generacij ponarodele in postale del ameriške folklore. Dosedanja zbirka, ki jo je knjižnica uredila za prodajo, vsebuje 341 rekordiranih komadov.
Zbiratelji folklornih predmetov so včasih zelo iznadljivi in podjetni ljudje. George Korson n. pr. je šel prenosnim električnim aparatom za rekordira-nje v antracitni premogovnik, kjer je opravljen kot premogar čakal na delovno izmeno pre-mogarjev, da jih poprosi naj mu zapojo stare majnerske pesmi. Res je našel med starejšimi majnerji nekaj čez 60 let starih, ki so znali take pesmi in jih izmenoma zapeli za rekordiranje. Bile so to balade iz starih časov premogarskega življenja na polju antracita. Te pesmi sedaj tvorijo en album zbirke Kongresne knjižnice.
Narodne pesmi Anglije, Irske, Škotske, Valeške in drugih evropskih dežel so služile kot podlaga mnogim majnerskim pesmim, ker pravi ameriški pre-mogarji so prišli iz omenjenih dežel, okrog 1. 1800 in 1890 pa so pričeli kopati premog tudi naseljenci iz raznih dežel Evrope. Spojitev starega in novejšega karakterizira skoro pesmi zbirke Kongresne knjižnice. Nekatere so evropejške, ohranjene z malo spremembo, druge kažejo svoj ameriški izvor, ker so oblikovane po docela drugačnem ritmu. Večina zbranih pesmi tu jega izvora je seveda bilo tekom časa spremenjenih pod vplivom ameriškega življenja.
Ko so si ameriški pionirji pričeli utirati pot proti zapadu dežele sredi 19. stoletja, so zložili pesmi, ki so izražale njihovo osamelost in domotožje sredi prostranih, neobljudenih prede-lij, ki so jih odkrivali na svojem potu za srečo in kruhom. Hkrati so te pesmi izražale začudenje in občudovanje vsega tega ogromnega dotlej njim neznanega dela dežele. Na vzho-
Urednikova pošta
"Narodni dan SNPJ" v Chicagi
Cleveland, O. — Praznovanje Narodnega dneva SNPJ se bo vršilo 2., 3. in 4. septembra v Chicago, 111. Da bo tudi naš Cleveland dobro zastopan na praznovanju, je za to priliko cleve-landska Federacija SNPJ društev najela Greyhound bus, kateri odpelje izpred Slovenskega narodnega doma na St. Clairju v soboto 2. septembra zjutraj in se vrne v nedeljo 3. septembra zvečer, oziroma ponoči.
Cena obratni vožnji (Round trip fare) $11.20 za osebo. Za rezervacijo pokličite tajnico federacije Josephine Tratnik, EN 1-0991 ali pa načelnico atletične lige Agnes Stefanic, KEnmore 1-6318.
Da si zagotovite vožnjo na to našo narodno proslavo, vas prosimo, da se zglasite najkasneje do sobote 19. avgusta.
du so mladi fantje zlagali pesmi dekletom in jih svarili pred "za-padnjaki" (Westerners) — ker ako gredo z njimi bodo živele trdo in primitivno življenje.
Ameriški pastirji govede (cowboys) so zložili mnogo pesmi na svojih pohodih za čredami živine in konjev. Živeli so navadno daleč od obljudenih centrov in so gonili govedo milje daleč do železniških postaj in prekupčevalnih središč. Njihove pesmi so vse zložene po ritmu, ki spominja na jezdare-nje — cowboy je bil vedno dober jezdec.
Ameriški delavci raznih drugih poklicev imajo tudi svoje pesmi. Graditelji naših železnic so zložili svoje, oni, ki so kopali kanale in spravljali v tek našo plovbo po rekah, so spet peli po svoje; obiralci bombažnega cvetja na jugu imajo značilne pesmi, ravnotako so prvi graditelji naših cest doprinesli svoj delež k narodni pesmi Amerike. Vse te pesmi izražajo s svojim ritmom tempo dela, ob katerem so se porodile, njihove besedišče pa govori o težnjah, bolestih, veselju in delu ljudi, ki so jih prvi peli. — Kongresna knjižnica ima tudi črnske pesmi (Negro spirituals) in stare verske himne Zed. dr žav. Večinoma so te slednje zložili protestantje tekom konca 18. in začetkom 19. stoletja. Te himne so značilne, ker so izločili iz njih kar ni bilo v skladu z novinj življenjem in dodali mnogokaj ljudskega iz življenja v novem svetu.
Josephine Tratnik, tajnica.
IZJAVE ITALIJANSKIH
INDUSTRIJSKIH
DELAVCEV
Na sprejemu, ki jim je bil prirejen pri glavnem odboru Zveze sindikatov Hrvatske v Zagrebu, so italijanski industrijski delavci opisovali svoje vtise s potovanja po naši državi. Predstavnik kolektiva turinske tovarne "Fiat" je izjavil, da je treba biti samo nekaj dni v Jugoslaviji, če hočemo spoznati vso laž informbirojskega časopisja.
Drugi delegati so naglašali, da so jih v podjetjih in na gradbiščih Beograda in tudi drugod zelo navdušili veliki delovni uspehi. Povsod pa so tudi videli, da nam primanjkuje delovnih moči, medtem ko je v Italiji blizu 2 in pol milijona brezposelnih. V razgovoru so italijanski delavci govorili tudi o izključitvi predsednika naše sindikalne zveze in sindikalne federacije ter zatrjevali, da pri svojih sindikalnih vodstvih o tem sploh niso bili obveščani.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32i/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11..
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44* je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Enako je pri deklicah drugačna'evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.) *
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je
16 in pol in 43 je 17.
*
Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.

Angloameriška vojaška uprava v Trstu ne sprejema slovenskih vlog
Trst, 22. jun. (Tanjug) Odgovorni funkcionarji angloame-riške vojaške uprave v Trstu niso dovolili, da bi delegacija Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Svobodno tržaško ozemlje obiskala šefa uprave generala Ed-dlemana. Zahtevali so, da mora delegacija vložiti pismeno prošnjo za sprejem. Ko je delegacija nato predložila pismeno prošnjo, je funkcionarji anglo-ame-riške uprave niso hoteli sprejeti, ker je bila napisana v slovenščini. Na podobno ravnanje je naletela tudi delegacija Osvobodilne fronte iz H. rajona.
Delegacija Izvršilnega odbora je nameravala izročiti generalu Eddlemanu protest proti odredbi uprave št. 183 o uporabi slovenščine v slovenskih občinskih svetih v anglo-ameriški coni. Odredba št. 183 določa, da je italijanščina uradni jezik, slovenščina pa le pomožni jezik.
avgusta 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
gospodarski napredek, potrebe po državni varnosti in obrambi ali zaradi upravičene gospodarske potrebe lastnika. To sme dovoliti minister za gozdarstvo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in s komitejem za vodno gospodarstvo. Pustošenje gozda je prepovedano. Za pusto-povzroča zmanjšanje rodovitnosti gozdnega zemljišča in gozdni prirastek, ali ogroža trajnost gozdne proizvodnje ter obstoj ali gojitev gozdov.
Če gozdno drevje napadejo škodljivci ali nalezljiva bolezen, so pristojni državni organi, pa tudi lastniki gozda dolžni takoj ukreniti vse potrebno, da škodljivce ali bolezen zatrejo in preprečijo njih nadaljnje širjenje.
Paša koz je v gozdovih prepovedana. Sicer pa je paša druge živine dovoljena. To velja za žirjenje (pašo prašičev v hrastovih gozdovih). Vendar mora v gozdovih, ki so pod upravo republiških organov, če ne gre že za pridobljene pravice, pašo in žirjenje posebej dovoliti minister za gospodarstvo. V gozdovih, ki so pod upravo ljudskih odborov, pa pašo dovoljuje poverjenik za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora. Posebej je določeno, da ni dovoljeno spuščati živine na zemljišča za pogozdovanje ali pomlajanje gozdov, v gozdne nasade in v mlade gozdove. Tudi pridobivanje ste-lje v gozdovih mora biti takšno, da ne ogroža proizvodne sposobnosti gozdov.
Planine in planinski pašniki, ki se .razprostirajo nad mejo gozdnega rastlinstva, se ne smejo širiti na škodo gozdov. S tem je rešeno eno spornih vprašanj zaradi razmejitve med planinskimi pašniki in gozdovi.
Kaj so varovali gozdovi
Razlikovati je treba med navadnimi in tako imenovanimi varovalnimi gozdovi. Ko terjajo gospodarske, zdravstvene ali druge potrebe ter koristi, smejo nekatere gozdove razglasiti kot stalne ali začasne varovalne, na primer: tiste, ki varujejo zemljišča pred usadi, izpiranjem ali krušenjem, dalje gozdove na strmih obronkih, gozdove, ki varujejo vodno gospodarske in energentskotehnične naprave, in gozdove na hudourniških in padavinskih področjih energetsko pomembnih vodotokov,, gozdne pasove kot zaščito pred vetrom, peskom in vodo, gozdove na zgornji meji gozdnega rastlinstva, gozdove v zdravstvene namene itd.—Varovalnih gozdov ni dovoljeno krčiti in sečnja v njih je prepovedana.
Sečnja in pogozdovanje
V navadnih gozdovih pa je dovoljena le takšna sečnja, ki ni v škodo pomlajanju in gojitvi gozdov. Načelno sta dovoljeni prebiralna in oplajalna sečnja. Sečnja na golo je dovoljena le na majhnih površinah, kjer je omogočeno naravno pomlajanje. V
rodne pokrajine, ki so včasih na stotine kilometrov oddaljene, pred najhujšo sušo. Gozdovi so velikanskega pomena tudi za elektrogospodarstvo, ker vplivajo ugodno na vodni sistem in tako omogočajo rednejše obratovanje hidrocentral.
Gozdovi pod posebnim nadzorstvom države
Zato smotrnega gospodarstva z gozdovi ne narekujejo samo potrebe lesne industrije in gozdne proizvodnje sploh. Kako znamo dandanes ceniti gozdove kot naš največji zaklad, se kaže zlasti v novem zakonu o gozdovih, ki ga je nedavno sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije. Ena glavnih značilnosti tega zakona je, da poudarja: Vsi gozdovi v Ljudski republiki Sloveniji so ne glede na lastnika namenjeni splošnim koristim ljudske skupnosti in so pod posebno skrbjo in nadžorstvom države.
Zakon opredeljuje, kaj so gozdovi. To je zelo pomembno za določitev meje med gozdom in drugo kmetijsko površino. Za gozdove veljajo zemljišča, ki niso trajno primerna za druge kulture; to se pravi, da se morajo absolutna gozdna tla spremeniti v gozdove, čeprav zdaj še niso pogozdena. Za gozdove veljajo nadalje zemljišča, ki po svoji legi, oblikovanosti, fizikalnih in kemijskih lastnostih tal ter po podnebnih razmerah najbolje ustrezajo kot gozdna narodnemu gospodarstvu. Razumljivo je; da so mogoči spori, ali je zemljišče gozdno ali ne. V takšnim primerih odloča minister za gozdarstvo v spora-j zumu z ministrom za kmetijstvo.
P9$ebni gozdni gospodarski načrti
Socialistično gospodarstvo terja, da tudi z gozdovi gospodarimo v skladu z nalogami splošnega gospodarskega plana. V ta namen zakon predpisuje posebne gozdne gospodarske načrte. Po teh načrtih upravljajo gozdove pristojni organi, gozdna gospodarstva in podjetja. Država z nadzorstvom skrbi za smotrno gospodarjenje z zadružnimi in zasebnimi gozdovi.
Po zakonu je mogoče gozdna področja s posebnimi naravnimi lepotami, in tiste, ki so zgodovinskega ali znanstvenega pomena, razglasiti za narodne parke. Za upravljanje narodnih parkov veljajo posebni predpisi.
Kako so gozdovi zaščiteni
Zakon daje poudarek določbam o varstvu in gojitvi gozdov. Predvsem določa, da smejo gozd krčitUn spreminiti v drugo kmetijsko zemljišče samo z dovoljenjem pristojnega državnega organa, ko to narekuje splošni
iavy-aC^ith extras is t Ms summer oy j,"®nQ-white pique shirtwaister The lShlon. Frocks of Cincinnati. ^ matching navy overskirt in bio*' 0rgandv is removable for a * tailored look. Washable. -
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene poves+i
cer je bilo, kakor bi juda vrgel v pekel, toda v njegovem želodcu se je vendar čutila neka prijetna težina, ki se je razlivala po vseh udih, da je nepremično obsedel na mestu. Spočetka mu je omotičen pritisk, ki je prihajal iz želodca, rodil v glavi mešanico čudnih vtisov. Mislil je na svojega soseda Rusa Nikolajeva, ki tako skrbi zanj, dasiravno je on doma na enem koncu sveta, Nikolajev pa na drugem koncu. Nikolajev je boljševik, Nikolajev je sam lačen in taisti Nikolajev mu sedaj od nekod prinaša kruh. On bi najbrž tega ne storil tujemu človeku. Saj ima dovolj lačnih znancev, ki so Rusi. Nenadoma ga je pri srcu zažgalo, ker se mu še nikoli ni zahvalil. Al življenje v tem taborišču je tako, da ni časa za dobroto in lepe besede. Nocoj pa se je Bauer premagal in rekel Rusu:
j.
(Dalje prihodnjič).

zakon varuje naše največji
ZAKLADE-GOZDOVE
državnih, zadružnih, zasebnih, i varovalnih in v gozdovih na kra- i su sečnja ni dovoljena, dokler < drevesa za sečnjo niso določena ; z žigom. Izjeme veljajo le za last- 1 ne potrebe zadružnega ali zaseb- ] nega gospodarstva.	<
Glede pogozodovanja je dolo-	1 čeno, da je treba predvsem po-	' gozditi goljave, kraške goliča-	1 ve in zemljišča, ki po naravi naj-	: bolj ustrezajo narodnemu gospo-	^ darstvu kot gozdovi. Posestnik	j gozdnega zemljišča je dolžan pogozditi goljave, na katerih je	< bil nekdaj gozd. Poseke, ki so	} nastale po 1. januarju 1947,. je	< treba pogozditi, če niso narav-	-no pomlajene, v treh letih po	< sečnji, če je pa ta čas že minil,	< najpozneje do konca leta 1952.
Uprava in nadzorstvo	'
Ljudski odbori imajo odgovor- * no nalogo, da upravljajo gozdo- : ve in lesne industrijske naprave ' lokalnega pomena na svojem ob- 1 močju, in sicer praviloma po ' gozdnih gospodarstvih. Skrbeti 1 morajo za pogozdovanje, gojitev : in varstvo gozdov in za meliora- 1 eijo gozdnih zemljišč. Gozdove v lokalni upravi, ki izjemno niso 1 v okviru gozdnega gospodar- 1 stva, upravljajo kot posebne gospodarske enote ljudski odbori neposredno po svojem organu i za gospodarstvo. Temeljni organ : za upravo državnih gozdov je gozdno gospodarstvo. Razliko- ] vati je treba med gozdnimi gospodarstvi republiškega in lokalnega pomena. Izkoriščanje za- . družnih in zasebnih gozdov je pod nadzorstvom okrajnega ali | mestnega ljudskega izvršilnega odbora.
Zadružni in varovalni gozdovi zasebnikov so pod posebnim državnim nadzorstvom ; kot poseb- "
no nadzorstvo je treba razumeti nadzorovanje del, ki so v zvezi z obnovo, gojitvijo, ohranitvijo ali izkoriščanjem gozdov, pa tudi s pogozdovanjem in melioracijo gozdnih zemljišč. Posebno državno nadzorstvo opravlja pristojni okrajni ali mestni izvršilni odbor. Stroške državnega strokovnega nadzorstva nosi država, če jih ni mogoče poravnati iz rednih dohodkov gozda.
Sodelovanje ljudskih množic
že pred izdajo novega zakona so sodelovale pri reševanju pomembnih vprašanj gozdnega gospodarstva ljudskem množice. Novi zakon določa ustanovitev gospodarskih svetov, da bodo ljudske množice udeležene pri upravi, povzdigi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov. Gozdarski sveti bodo delovali pri krajevnih in okrajnih ali mestnih ljudskih odborih. V njih bodo sodelovali zastopniki lesnih gospodarstev, lesnoindustrijskih podjetij, zadrug, sindikatov, drugih množičnih organizacij, pa tudi posamezni državljani.
Za varovanje gozdov bo skrbela gozdna milica, pomožno tehnično gozdno službo pa imajo logarji.
Zakon določa tudi arondacijo in komasacijo gozdov ter gozdnih zemljišč, in sicer praviloma v obliki zamenjave. V ta namen pa bo izšla posebna uredba.
Določeno je, da novi zakon začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu Ljudske republike Slovenije;" objavljen je bil 21. junija, zato je začel veljati 29. junija.
Ponalis iz "Ljudske pravice"
Naročajte, širite in črtajte "Enakopravnost!"
MOW LUCK/ CAN YOU GET?
W^ELL, YOU MIGHT find a gold mine, providing you know
** where to look. Maybe you'll inherit a fortune from a rich ancle, if you've got a rioh uncle.
But, in the final analysis, it's usually the guy who looks ahead, who plans and works and gaves for the future, that ends up with all the marbles.
Here, as in no other country in the world, you've got a chance to do just that. Experts predict that during the next ten years this country will experience the greatest economic boom in its history and . . .
There's no time like the present for you to start salting a little something away—each month—in V. S. SAVINGS BONDS!
Backed to the liilt by Uncle Sam, Bonds pay you 4 dollars for every 3 dollars invested. At the same time, Savings Bonds are one of the safest, surest places to invest your money.	>	^
And here's the pay-off! Savings Bonds can he purchased under either of two entirely automatic plans. Signing up for either plan makes saving, for you, a positive certaintyl
Automatic saving is sure saving
US. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement-prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council.
| Gozdovi se razlikujejo od dru-P travnih zakladov—na pri-
; ^ od rud—po tem, da so ne-|. Pni> če jih razumno uporabno, medtem ko sleherni rud-L. Prej ali slej izčrpamo. To pa F edina značilnost gozdov. Goz-r i so eden najpomembnejših frmteljev, ki vplivajo kot vre-penoslovni činitelj posredno na fiaacaj kmetijskih tal in s tem P samo kmetijstvo. Razen tega L,aj0 gozdovi neprecenljivo L vn°st> ker imajo varovalen 'aJ> tako da varujejo promo T naPrave—ceste, železnice, ^fed°Ve~~P *a n * n ska Področja hud Un*čujočim delovanjem °Urnikov, rečne doline pred I 0plavami, Pa celo velike žito-
I
fcrfLJBasic Plus
J^ey to the Caves
r'°°0Son^?ry Kay Stock' the
aV« • " visitor to Meramec Sej 8' >s shown with Lester Dill, , the 5-storied caves at H C'Missouri on U. S. 66, who •Jifetil Solden key to the caves, •he 'me pass and other gifts as a the underground por-l^hoHf year old man, who many 'tl(-s contend is the original J^re j^es, lives at the caves s^Sr^16 James gang hid out 80
Voranc:
TAT
\
(Nada Ijevanje) |	z
Pa ti je?" je vprašal	1
' v resnici pa je hotel reči:	* Pa se je zgodilo?"
\jeCeV°!'' zarežal vanJ Ni"	j
^ v se odstranil.	\
% ^ebe]imi dnevi so nastopili	1
V^ Za BauerJ'a- Nai ie	*
SžfuJev §e tako stikal po ta-	!
da bi kje ujel kak krom-	1
Sajj1 f,lico juhe, vse je bilo	>
S' d - Sti tovariši, ki so mu	1
h bil.aJali ostanke za Bauerja,	s
S j Postavljeni nekam dru-	i
jS'ai taborišča- Naposled je	1 iSiti V P° večerji prenehal
barake in Je tisti čas,	]
He r,°Stal do sPanja, navadno	1
Prečepel z Bauerjem kje	:
za barako. Ždela sta kakor nju-'' ni tovariši, vsa omamljena od gladu, dasiravno sta porcije komaj odložila. Strašanski šunder sredi katerega sta bila, ju je popolnoma žalil, kakor da bj se bila pogreznila v kanal. Rada bi bila kričala, toda njuna usta še govoriti niso bila zmožna. Spodnja ustnica jima je visela brez moči na brado, oči pa strmele nekam daleč pod nebo. Nikolajev je pri tem kazal vrsto širokih, belih zob, medtem ko je iz Bauerjevih ust gledala škrbasta dlesen.
Njuno mesto večernega počitka je bilo navadno za barako. V baraki sami je bilo silno tesno, na sedežih je bilo prostora kveč-
jemu za petdeset ljudi, medtem ko jih je hotelo sedeti nekaj sto. Sedeže so si lastili starejši letniki in mizni starešine ter razni kapoti. Vse drugo se je moralo odstraniti. Zato je bil kap okrog barake natlačen s čepečimi jetniki, dokler ni zadonelo povelje za spanje.
V baraki sami tudi zategadelj ni bilo prijetno, ker je blokač ob tej uri navadno razdeljeval pakete, ki so prihajali od svojcev in raznih Rdečih križev. Zato se je ob tej uri baraka tudi razdelila na dva nasprotujoča si tabora, ki sta se zasovražila na življenje in smrt—na tabor tistih, ki so dobili pakete, in tistih, ki so morali s krvavečimi želodci gledati, kako njihovi srečnejši tovariši odpirajo pakete in meljejo z darili.
Bauer in Nikolajev sta bila med tistimi, ki paketov niso dobivali, zato sta se ob tej uri rajši odstranila iz barake. Rusi sploh
niso dobivali paketov, Bauer pa je zaman čakal, da bi mu kdo iz domovine kaj poslal. Kakor sta se branila, da bi kaj slišala, si vendar nista mogla zamašiti ušes. Iz barake je donelo:
"Frank Knižek, številka 48,-302, paket!"
"Albert Pinter, številka 26,-555, paket!"
"Paul Dobois, številka 181,-633, paket!"
V baraki so stopali klicani k blokačevi mizi, spoštljivo odnesli svoj paket k mizi in ga začeli odvijati. Okrog njih se je že napravil obroč prijateljev in tistih radovednežev, ki so si hoteli napasti svoje oči. Gnala jih je neka strašna strast, videti od blizu vse dobrote, ki jih niso mogli doseči, pri čemer So jim krvaveli želodci. Toda njihove oči se niso nikdar mogle do sitega napasti. Potem je tisti, ki je dobil paket, najprej vzel iz zavoja
to, kar je bilo najboljše, na vsak
način pa cigarete, in je vse skupaj odnesel blokaču, ki je široko sedel za mizo. S tem se je vsak oddolžil in šele nato je sam
začel zalagati svoja usta. To je
bila zelo strogo vpeljana navada
v barakah, ki je prinašala darovalcem razne koristi pri delu.
"Nocoj je veliko paketov," je zamrmral Bauer proti Nikola-jevu.
Iz bloka se je spet zaslišalo neko ime.
"Kurbin sin!" je zagodrnjal Nikolajev polglasno in se obrnil stran. Bilo je ime nekega kapo-ta, ki je svoje tovariše pretepa-val.
"Enkrat bomo tudi mi jedli, ko pridemo iz tega pekla ven," je sanjaril Bauer polglasno.
"Ničevo!" je dejal Nikolajev čez čas in pljunil skozi zobe pod kap.
Nekega večera pa, ko sta zo-
. pet tako ždela pod kapom in
prisluškovala, kaj se godi v ba- i raki, je Nikolajev izvlekel izpod zebraste bluze cel kos kruha, ka- < kršnega so jetniki dobivali vsak dan, in ga dal Bauerju z besedami :	;
"Davaj, tovariš!"
Bauer ni mogel verjeti svojim očem. Bil je strašno gladen in še vedel ni, da je sploh že večerjal. Tisti dan je bilo delo na kanalu posebno težko, ker so ves dan razkladali cement. Ni mogel drugega spraviti iz ust kakor nepotrebno vprašanje:
"Kje si dobil kruh?"
Nikolajev je mahnil z roko in dejal:
"To je zate, tovariš!"
Bauerja je zagrelo in je rekel:
"Polovico pojej ti."
"Ne, to je zate!" je odbil Nikolajev.
Prihodnji hip~je Bauer že zdrobil kos in ga pogoltnil. Si-

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ANTON INGOLIČ: j
KRUH
NOVELE'
(Nadaljevanje)
"Kdaj bo le konec te strašne vojske?" je vzdihnil star kmet na vreči v kotu. "Kravo so mi vzeli, deset kil volne, vsak teden dajem tri kile sira, petdeset jajc; danes sem zvedel, da bodo vzeli takoj po mlatvi pol pšenice. Od česa bomo živeli?"
"Kaj boste le govorili," ga je zavrnil star upokojenec, "vi, kmetje, boste imeli kljub vsemu dovolj kruha. Niste še stradali in tudi ne boste. Kaj naj rečemo mi? Pokojnina je ostala skoraj ista, kruh se je pa podražil za pet tisoč procentov. Ali veste, koliko je to? Vse sem že dal za živež. Če ne bo kmalu konec, bom gol in nazadnje bom kljub vsemu umrl od gladu."
"Ali kaj bomo rekle me žene, imamo može v ujetništvu, otroke pa majhne?"
Šele zdaj je prisluhnil stari mlinar, ki je kot navadno čepel pri grodu. Ozrl se je po ženi, ki je spregovorila poslednje besede. Vzdrhtel je. Bila je ona. Stala je tam pri vratih. Najbrže je pravkar prišla in ujela zadnje upokojenčeve besede. Vaška je ni videl od tistega večera. Bila je nekoliko upadla v lice, toda zdrava in privlačna. Starec je ni pustil iz oči, razgovoru je prisluhnil.
"Samo nagel konec nas lahko reši pogna. Vojna se mora končati še pred zimo. Jaz pravim, da se bo končala!" je z odločnim glasom dejala mlada žena.
"Po žetvi bodo udarili partizani. Tudi Rusi bodo pritisnili. V dveh mesecih bo vsega konec!" je pribil hribovski kmet in se pomenljivo nasmcfmil.
Zdaj se je oglasil starec. Stopil je malo stran od vreč zgoraj ob kamnu in se široko zasmejal, gledajoč ženi naravnost v njene svetle oči: "Jaz pa pravim, da ne bo! Vojna bo trajala še leta in leta! In prav je tako!"
"Kako?" so se oglasili od vseh strani. "Ti si želiš vojne?"
"Da, želim si je!" je zaklical starec. "Kaj mi manjka? Vsega imam več kakor pred leti. Prej sem jedel suho projo in fižol, redko kdaj kaj boljšega. Zdaj živim kakor bogati kmetje, pa bi si želel konca? Vojna bo še trajala, mora trajati!"
"Umolkni starec, da te ne udarim po gobcu!" je zaklical jezno delavec iz kota in se preteče dvignil.
"Vaška, zmešalo se ti je!" se je zasmejal kmet na vreči.
"Ni se mi zmešalo," je nadaljeval stari mlinar še silneje Njegov glas je bil žgoč. S škodoželjnim smehom je preletel zbrane. "Vem, kaj je vojna. Mislim, da sem jo dovolj izkusil. Štiri leta sem nosil puško na rami, boril sem se na vseh frontah, jedel koruzne storže, izgu-.bil sina, hčerko in ženo. Nihče od vas ni toliko prestradal, nihče toliko izgubil. Dal sem vse, kar sem imel, zato si želim, naj vojna traja še leta in leta, da boste tudi vi, prevzetneži in se-bičneži, vedeli, kaj je lakota, kaj se pravi, izgubiti otroke, izgubiti ženo, kako je človeku, če najde dom oropan, če je sam na svetu in se ljudje ne zmenijo zanj niti toliko kakor za kamen na cesti..." Starcu so se besede kar sipale iz ust. "Tudi vas mora vojna zlomiti in ponižati. Ne veselite se, da bo kmalu bolje! Za kilo moke mi boste
prinašali zlato in matere bodo pošiljali k meni svoje hčerke. Jesti boste morali, zato boste dali za kruh vse." Pomolčal je za trenutek, kakor da se je sam zgrozil nad tem, kar je povedal; a že naslednji hip se je satansko zasmejal. "Da, pravo gorje za vas šele prihaja."
Ošinil je prepadle obraze s svojim srepim pogledom in se spustil po stopnicah. Oder je bil visok le dober meter, toda ljudem se je zdelo, kakor da je bil starec nekje visoko zgoraj in zdaj grozen in strašen stopa mednje. Oni, ki so stali ob stopnicah, so se nehote umaknili. Starec je stopil naravnost k pol ni vreči, jo vzdignil na drugo vrečo in si jo zadel na rame. Hr bet se mu je močno usločil, noge so se mu zašibile, malo se je zamajal, vendar je našel ravnotežje in se trdih korakov vrni! do stopnic. Na lesenih stopnicah je njegov korak votlo za-topotal.
Ljudje so še vedno molčali, Kakor da ne bi prav verjeli temu, kar so pravkar čuli.
Ko je bil starec vrh stopnic, se je spet okrenil k njim. Bil je globoko upognjen; obraščen, na guban obraz mu je zalila kri, roke so se krčevito oprijemale težke vreče. Videlo se je, da se z zadnjimi močmi drži pokonci. Ozrl se je po ljudeh in ponovil z ostrim, rezkim glasom: Vojna se je šele začela. Pravo gorje za vas šele prihaja. In prav je ta ko!"
Tedaj se je oglasil od spoda, visok ženski glas.
"Lažeš, starec! Vojne mora biti kmalu konec!"
Kakor iz sto grl se je iztrgalo iz gruče: "Vojne mora biti konec! Mora!"
Naslednji trenutek se je mlada, visoka žena pognala na stop nice.
"Cuješ, starec, vojne mora biti konec!" je divje zakričala in sunila v vrečo.
Starec se je opotekel, vreča je zaplavala po zraku in padla z višine na kamenita tla, z njo vred je padel tudi starec in obležal pod njo.
Šele zdaj so se zganili tudi drugi. Najprej ženske. Planile so k vreči in jo začele teptati z nogami, kričoč kot iz uma "Lažeš, starec! Dovolj je lakote in pomanjkanja, dovolj trp Ijenja in ponižanja,, dovolj sramote! Dovolj je hudega!"
V tem se je vreča razvezala Zlata pšenica se je usula po starcu in zadušila njegove one mogle krike.
Tedaj je planil k ženskam stari kmet in jih začel naganja ti narazen.
8. avgusta 1950
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
"Pamet, ženske, pamet! To je moja pšenica! Poblatile mi jo boste. Kamen bo vsak čas prazen."
Moški so potisnili ženske stran, dvignili raztrgano vrečo in skušali pomagati še starcu na noge, dokler niso spoznali, da je mrtev, široko odprta usta je imel polna pšenice.
Ženske so zavreščale in se pognale iz mlina med njive, za njimi so z vikom pobegnili otroci, možje pa so prijeli mrtvega mlinarja in ga odnesli v kočo. V tem je mlin še vedno tekel prazen. Kamen je ropotal vse glasneje in se vr£el vse hitreje, kolesa so škripala in>v podpornikih je pokalo.
(Konec)
Uncle Sam Says
Naprodaj so harmonike
NEMŠKE VRSTE, 120 BASOV , KROMATIČNE. V zelo dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite med 5. in 6. uro zvečer. UT 1-2941
ZAKONSKA DVOJICA.
KI DELA, BREZ OTROK, IŠČE 3 ALI 4 NEOPREMLJENE SOBE Pokličite med 6. in 10. uro zvečer
UT 1-3068
IŠČE SE ŽENSKO,
srednjih let, ki želi dober dom, za oskrbo tri-letne deklice in gospodinjska dela, ko starši delajo. Pokličite YE 2-9916
VASI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zane sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
{ 16131 ST. CLAIR AVE.
Zastopniki
"Enakopravnosti" •
Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1 -4457 •
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ayenue
Diamond 1-8029
Koliko nas |e
Cenzuški urad v Washingtonu je objavil preliminarne podatke glede števila prebivalstva Zedi-dinjenih držav na podlagi ljudskega štetja, ki se je izvršilo v letošnjem aprilu. Objavljene številke bodo pri končnem pregledu morda tu in tam nekoliko izpre-menjene, toda ne dosti. Zato moremo vzeti te predhodno objavljene številke za precej točne.
Te predhodne številke cenzu-škega urada kažejo, da je bilo 1. aprila 1950 v Zedinjenih državah 150,520,198 ljudi. Od ljudskega štetja v letu 1940 je prebivalstvo narastlo za skoro 19 milijonov.
Po številu prebivalstva je na prvem mestu država New York s 14,743,210 prebivalci; na drugem mestu je California z 10,-472,348 prebivalci; na tretjem pa Pennsylvania z 10,435,965 prebivalci. Na četrtem mestu je država Illinois z 8,696,490 prebivalci, na petem pa Ohio s 7,901,791 prebivalci. Najmanj prebivalcev ima država Nevada, namreč 158,378.
Največje mesto po številu prebivalcev je New York, ki ima 7,841,023 ljudi; Chicago jih ima 3,631,835; Philadelphija 2,057,-210; Los Angeles 1,954,036; Detroit pa 1,837,613; to so mesta, ki imajo nad milijon prebivalcev. Cleveland v državi Ohio je po številu prebivalstva šele na
Planting time is over and farmers and gardeners are now tending those crops carefully. But, despite all this care there Is one worry—the Weather. A heavy storm or drought can wipe out all the work that has gone before. So it is with you. A crippling accident or a long illness can seriously affect you financially. In either case there is one sure-safe way of providing for a contingency—the purchase of U. S. Savings Bonds. You CAN guarantee future security by enrolling today for the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan at your bank.
*	U. S. Treasury Department
sedmem mestu z 909,536 ljudmi«; nekaj tisoč prebivalcev več ima Baltimore. San Francisco je na enajstem mestu, Pittsburgh na dvanajstem, Milwaukee na trinajstem, Minneapolis na sedemnajstem, Denver na štiriindvajsetem, St. Paul na štiriintridesetem in Miami na dvainštiride-setem.
Število prebivalstva je v večini držav narastlo, toda v nekaterih državah, kot Mississippi, Nebraska in North Dakota, se je zmanjšalo.
Kongresni mandati bodo najbrž že za volitve leta 1952 razdeljeni v soglasju s podatki letošnjega ljudskega štetja in nekatere države bodo dobile več kongresnikov, nekatere pa manj. Tako morda dobi California z največjim prirastkom prebivalstva pet kongresnikov več; po enega več pa morda dobijo Flori-
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s C 2 licenco. Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 ST.
turWI^jhiT"
Dva izkušena operatorja za
W. & S. # 1A, 3A stroja. Nočno delo. Visoka plača od ure. Premija za šift.
Vpraša se pri
CLEVELAND WORM & GEAR CO. 3249 E. 80 St.
da, Indiana, Michigan, Oregon, Texal in Washington. Po enega pa bodo morda izgubile Arkansas, Georgia, Illinois, Kentucky, Mississippi, Missouri, North Carolina, Oklahoma in Tennessee; tri morda izgubi New York in dva Pennsylvania.
Vse te kalkulacije so predhodne in morda ne bodo povsem točne ,ko bo število prebivalstva končnoveljavno ugotovljeno.
GORIŠKA SE ŽE PRIPRAVLJA NA VPIS LJUDSKEGA POSOJILA
Razpis novega posojila je zbudil v goriškem okraju velik odmev. Med prvimi so pričeli s pripravami za vpis posojila v Kostanjevici na Krasu, ki ima najboljši krajevni ljudski odbor. Tu so gradili zadružni dom zares z lastnimi silami in domačim gradivom. Dom jih je stal nekaj nad pol milijona dinarjev, vrednost opravljenega dela pa je bila ocenjena na dva milijona dinarjev. Prav tako so s prostovoljnim delom zgradili napa-jališče in ob pomoči države elek-trificirali priselke. Sedaj popravljajo vaško osnovno šolo.
Predsednik krajevnega ljudskega odbora Franc Frančeškin nam je dejal: "Že pri prvem vpisu smo prednjačili in tudi se-
STROJEVODJE
ZA SPLOŠNA DELA
STROJNI ASSEMBLERJI
z najmanj 5 let izkušnje, za podnevni in nočni šift. Plača od ure; za nočno delo premija kakor tudi za nadurno delo.
THE CYRIL BATH CO.,
E. 70 ST. in MACHINERY AVE.,
en blok severno od St. Clair Ave.
LIVARJI SQUEEZE
Jamčena plača od ure, poleg plače od komada.
5 dni v tednu. Plačani\prazniki. Plačane počitnice.
LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave.
Machine Sand Cutters
Izurimo. Nočni šift. 5 dni v tednu. Visok zaslužek. Prazniki plačani. Plačane počitnice. LAKE CITY MALLEABLE 5000 Lakeside Ave.
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
daj nočemo zaostati. Gledali bomo, da še preženemo znesek, ki smo ga dali za prvo posojilo. Za drugo posojilo bodo prispevali tudi vsi člani moje družine, ker vemo, kako dragocena pomoč bo to za industrializacijo in elektrifikacijo naše države." Prav tako so obljubili tudi Vladislav Muleč, Mara Novak, Milena Trampuš, Karlo Urdich in drugi vaščani. Tudi upokojenci so izjavili, da ne bodo med zadnjimi.
Pa tudi drugod na Goriškem živo razpravljajo o novem posojilu. Predstavnik krajevne zveze borcev Leopold Grbec iz Kombreškega ob naši zahodni meji je rekel: "Prvi smo bili v borbi proti okupatorju in izkoriščevalcem delovnega ljudstva, in prvi bomo tudi pri vpisu posojila."
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
KAMOR NE GREDO POLITIČNI AKTIVISTI, SO ŠLI ZDRAVNIKI
Dne 11. junija so v poljčan-skem okraju trije zdravniki, zaščitne sestre in babica opravili v vaseh Skomarje in Resnik na Pohorju 130 zdravniških pregledov. Najpotrebnejši so prejeli brezplačno zdravila, dojenčko® pa so razdelili dude, stekleničk in milo. Po opravljenih pregle* dih so organizirali akademij"' na kateri je okrajna sekretarka Antifašističnih žena govorila 0 pomenu "Tedna matere in otroka," zdravniško osebje pa je skupaj z vaščani pripravilo spo* red.
HOV* f^

Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in brat ter stric
1908
1950
JOSEPH KALISTER
Svoje mile oči je zatisnil za večino dne 25. junija 1950 po kratki in mučni bolezni v bolnišnici. Pogreb se je vršil dne 28. junija 1950 iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Blagopokojnik je bil rojen v Clevelandu leta 1908. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18-SDZ.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti pokojnika, kar nam je bilo * veliko tolažbo in uteho v dneh žalosti.
Enako iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika.
Dalje lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpo-lago za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Lepa hvala Rev. Tomcu za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev ter za opravljene cerkvene obrede in za spremstvo do pokopališča.
Hvala lepa nosilcem krste-članom orkestra Johnny Pecon.
Našo iskreno zahvalo izrekamo godbenikoma Johnny Pecon in Louis Trebar, ki sta pokojniku v slovo ob odprli krsti na harmonike zaigrala prelepo pesem "Indian Love Call," katera je bila pokojniku najljubša.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph žele in sinovi za vso poslu-go v dneh žalosti in za tako lepo urejen pogreb. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v bolezni in smrti.
Ljubljeni soprog, brat in stric! V najlepši dobi svojega življenja si se moral ločiti od svojih dragih za vedno. Prišla je kruta smrt in Te ugrabila: tako željen si bil življenja, a Ti ni bilo usojeno, da bi se življenja veselil in da bi s svojo harmoniko, ki si tako rad igral, razveseljeval svoje prijatelje in znance. Zdaj počivaš v hladnemu grobu, konec je Tvojega trpljenja, a naša srca so žalostna nad Tvojo izgubo.
Počivaj v miru v hladni zemlji—enkrat združili se bomo tam gori nad zvezdami za vekomajl	*
ŽALUJOČI OSTALI: ANNA, soproga
FRANK, FRED in RUDOLPH, bratje
MRS. MARY MOLLE, MRS. OLGA LONČKA«
in MRS. HELEN KASAKOWSKI, sestre JOSEPH III in OLGA (dvojčka), FRED in RUDOLPH, nečaki in nečakinja ter več sorodaikov. Cleveland, Ohio, dne 8. avgusta 1950
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730