Naselje Bantale v Stražišču pri Kranju že dobiva novo podobo. Veliko časa so graditeljem vzela zahtevna zemeljska dela, kajti ves teren je bil hudo močviren. Trenutno je to največje gradbišče montažnih hiš »lovice pri nas. Obljubljajo, da bo do konca leta 52 lastnikov montažnih hiš že vseljenih. — Foto: F. Perdan ZADNJA VEST SPRIČEVALA DIJAKOM KRANJ - Včeraj »o v Prešernovem gledališču v Kranju po krajšem kulturnem programu kulturnega centra pri kulturni skupnosti Kranj podelili 129 dijakom Poklicne šole Kranj zaključna spričevala. Letos je 3-letno poklicno šolo z odličnim uspehom zaključilo 11 dijakov, v združenem delu pa se bo iz kranjske poklicne šole zaposlilo 27 slikople-skarjev, 45 ključavničarjev in 57 elektrikar-jev. -DS XXXII. Številka 49 -Jji: občinske konference SZDL Kranj. Radovljica. Skofja Loka _ izdaja Časopisno podjetje tj - Glavni urednik Igor Slavec i urednik Andrej Zalar ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ Kranj, petek, 29. 6. 1979 Cena: 4 din Li«l izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1984 kot poltednik ob sredah in Nobotah. od julija 1974 pa oh torkih in petkih. UDSTVA ZA GORENJSKO Povezani od surove kože do čevlja mi ■ Naša usnjarska in čevljarska industrija izkazuje dobre gospodarske rezultate, povečujejo izvoz — Dobro gospodarjenje tudi na račun nizkih osebnih dohodkov — Delovno intenzivne procese prenašati v nerazvite kraje — Nobenega novega zaposlovanja, le visoka mehanizacija in avtomatizacija proizvodnje — Skupna skrb za pridobivanje surovin in prodajo JI a i naerade samoupravljavcem je podelil predsednik repu-/fl'to Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner - na sliki priznanje predstavnik Železarne Jesenice. - Foto: F. Per- Samoupravljavec le v združenem delu P»i«ih devetindvajset let je že od tistega 27. junija 1950, ko - « .kupicina sprejela zakon o upravljanju državnih go-HHh oodjetij po delavskih svetih. To je bil začetek ures-,im nkšetfa revolucionarnega gesla »tovarne delavcem«. -JJV r!! „mo napravili v tem obdobju na področju samo-ESi. Posebno zadnja leta, ko z vso zavzetostjo uresniču-tjmujm. c in XSiH:on o združenem delu. Toda danes spo-V°dai delavčevo odločanje pri ustvarjanju in uporabi L dohodka vse preveč ostaja le v okviru njegove »nizacije združenega dela. Ogromno naporov, dela /Z* ia bo Se treba, da bo delavec odločal povsod, na T—Jf^Tjih družbene porabe. Zato moramo še naprej razvi--K^lirfatski sistem in delegatske odnose, uveljaviti vse k?t!w£%ne menjave dela in krepiti vpliv delavca v celot-lbL^2*™«m sistemu. Da bo delavec samoupravljavec ne le lEr J* delu temveč povsod tam, kjer se obrača njegov C^^T^esnih, družbenopolitičnih skupnostih, v bankah in umL gele tedaj bo njegovo samoupravljanje polno, učinko- i^U%Tu^fl7elbSaev skupščini SRS v Ljubljani večja 1 J*kateri so bila podeljena priznanja in nagrade *ii.vcem v letu 1979. Za izjemne dosežke pri razvija-'^Jvanju samoupravnih družbenih odnosov so dobili ^Sli-vci delovne organizacije Stol Kamnik, Železarne ija . Radenci, vzgojno varstvenega zavoda Z? '^^r in delavci Krke - TOZD Zdravila Novo mesto. IT*™**?*^ organiziranje in uresničevanje samoupravljanja drugih samoupravnih skupnostih pa je dobilo £teljnib in ge tudi deset posameznikov. Z Gorenjske je ■3 pšenico skrčili. Polni hoteli j Na vsej jadranski obali in l na otokih so hoteli večinoma « že zasedeni, največ pa je j tujcev in agencijskih gostov. I Ocenjujejo, da je v teh dneh • ob obali okoli 55 tisoč j turistov in da so zmogljivosti t zasedene več kot 90 odstot-l kov. Medtem pa tudi ugotav-, Ijajo, da so najbolj zanesljivi agencijski gostje in da indi-'• vidualnih gostov ni toliko zaradi različnih vzrokov, ne * nazadnje tudi zaradi občut-\ ne podražitve številnih kme- • tijskih pridelkov predvsem sadja in zelenjave. Ukinitev poletov Tarife v letalskem potni- * škem prometu so se povišale za 10,4 odstotka, vendar še vedno ne bodo pokrili vseh r stroškov, ki jih imajo. Zato so pri JAT začeli razmišljati o ukinitvi nekaterih letalskih prog; tistih, ki so prir*ašaie največjo izgubo. Tako pričakujejo, da bodo že sredi prihodnjega meseca začeli ukinjati posamezne polete na linijah, ki so se izkazale za nerentabilne. Prihodnje letu se bodo gorenjski aktivisti srečali v Tržiču. Zinka Srbčič, predsednica tržiške občinske konference socialistične zveze je v Rudniku prevzela prehodni prapor. - Foto: F. Perdan JESENICE, V ponedeljek, 2. julija, se bo sestalo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Njegovi člani bodo na seji med drugim obravnavali poročilo o akciji za uresničevanje stališč republiškega sveta glede pridobivanja in razporejanja dohodka ter uveljavljanja načela delitve po delu pa poročilo o obiskih delovnih skupin v organizacijah združenega dela, kjer so preverjale uresničevanje zakona o združenem delu. Seznanili se bodo tudi z informacijo o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega vodstva v družbenopolitičnih organizacijah, obravnavali predlog možnih kandidatov za organe občinske konference SZDL ter ponovno evidentirali možne kandidate za opravljanje del in nalog sekretarja občinskih odborov sindikata. (S) KRANJ V torek, 26. junija, je bila v Kranju 36. seja komiteja občinske konference ZKS. Na seji so obravnavali uresničevanje stališč in sklepov 6. seje občinske konference ZKS, dopolnili program dela organov konference z zaključki seminarja na Brdu, razpravljali o oblikovanju aktivov ZK v krajevnih skupnostih in organiziranju svetov ZK ter sklepali o predlogih za ustanovitev nove osnovne organizacije ZK v Gradbincu. Pomembna točka dnevnega reda so bile tudi priprave na volilne konference. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na torkovi seji sprejel poročilo o poslovodnih organih v kranjski občini, menil, da mora gradivo o materialnem položaju družbenih dejavnosti najprej obravnavati izobraževalna skupnost in šele nato izvršni svet in skupščina ter obravnaval nekatere odmike od urbanističnih dokumentov. RADOVLJICA__L. V petek, 29. junija, bo bo 12. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica problemska konferenca o zdravstveni služoi v občini Radovljica. Na konferenci bodo razpravljali o problematiki zdravstvene službe, o psihiatrični pomoči, o medicini dela, prometa in športa, o patronažni službi, o zdravstvenem varstvu borcev ter o drugih problemih zdravstvenega varstva. D. S. SK. LOKA-,- Danes ob 11. uri bo na seji komiteja občinske konference zveze komunistov tekel razgovor o izdelavi akcijskega programa na osnovi ugotovitev delovne skupine CK ZKS in komiteja občinske konference ZK v akciji 20 osnovnih organizacij. Danes ob 13. uri bo v sejni sobi Skupščine občine seje občinskega sveta zveze sindikatov. Na dnevnem redu je ocena poteka akcije uresničevanja stališč republiškega sindikalnega sveta o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu in obravnava stališč skupščine SRS za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. M v Družbenopolitični seminar Jesenice — Komite občinske konference Zveze komunistov z Jesenic prireja danes, 29. junija, celodnevni seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov v jeseniški občini in člane komiteja. Seminar bo potekal v dveh skupinah, ki bosta delali v kranjskogorskih hotelih Larix in Prisank. Prva tema, ki jo bodo obravnavali udeleženci seminarja, bo zajela področje družbenoekonomskih odnosov. Srebrni znaki sindikata Lesce — V sredo, 27. junija, so v tovarni Veriga Lesce podelili letošnje srebrne znake sindikata, ki so jih ob dnevu samoupravljavcev dobili najbolj prizadevni in aktivni sindikalni delavci v občini. Srebrne znake so podelili na slavnostni seji v Verigi, kjer je bil 13. avgusta leta 1950 izvoljen prvi delavski svet v občini Radovljica. Srebrne znake so prejeli: Marko Dežman iz LIP Bled, temeljna organizacija združenega dela Rečica, Angelca Bohinc iz Zdravstvenega doma Radovljica, Romana Gatej iz tovarne Verig Lesce, Jože Hnzian 17 Verige, Rudi Kosir iz Verige, Zdravko Knaflič iz LIPa Bled, Valentin Krivec iz osnovne šole Lesce, Ruhdija Kurbegovič, nadzor-ništvo prog Lesce, Maks Jakhel i/, hotela Toplice bled, Miha Reje iz KGP Grad Bled, Marija Rožič iz osnovne šole Bled, Lovro Strgar iz GG Bled, temeljna organizacija Bohinj, Vladimir Šlibar iz Živila Kranj, TOZD trgovina Bled, Jože Šolar 12 Iskre v Lipnici, Ivanka Vari iz PTT Radovljica in Marjan Vrabec iz republiškega odbora sindikata komunalne in stanovanjske dejvnosti Ljubljana |) S. Tako bo o uresničevanju nalog v politiki ekonomske stabilizacije v jeseniški občini podal uvodno obrazložitev član komiteja občinske konference ZK z Jesenic Boris Bregant, o nalogah komunistov pri družbenem planiranju pa bo spregovoril predsednik izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine Ivo Ščavničar. Po obeh uvodnih referatih bodo udeleženci razpravljali o konkretnih vprašanjih s tega področja. Drugo temo bodo posvetili splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V uvodu bo naloge s tega področja predstavil izvršni sekretar centralnega komiteja ZKS Ljubo Jasnič, član jeseniškega komiteja Alojz Rakoše pa bo opisal razmere na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v jeseniški občini. Tudi po tej temi bosta sledila razprava in dogovor za konkretne naloge komunistov v prihodnosti. S. Saje Svet v tem tednu v. Portugalsko zanima neuvrščenost Uspešni pogovori portugalskega predsednika Eanesa s predsednikom Titom na Brionih — Fadil Hoxha v treh neuvrščenih državah — Somozi obračajo hrbet tudi donedavni prijatelji - Nadaljevanje pogajanj o palestinski avtonomiji — V Tokiu srečanje voditeljev sedmih najrazvitejših držav sveta in pogovori o naftni krizi — Napetost med Iranom, Pakistanom in Afganistanom BRIONI - Predsednik republike Josip Broz-Tito je na Brionih gostil predsednika republike Portugalske Antonia dos Santosa Ramal-ha Eanesa s soprogo in sodelavci, ki je prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Predsednik Portugalske Antonio Ramalho Eanes je pred odhodom v Jugoslavijo povedal, da prihaja k nam v pomembni državniški misiji, koristni za odnose med državama in za portugalsko zunanjo politiko. Ta zunanja politika, je dejal predsednik Eanes. želi zadostiti hotenja portugalskega ljudstva po miru in svobodi, kar je pogoj za gospodarski razvoj. Obisk je v skladu z usmeritvijo Portugalske, da se povezuje odkrito in pogumno z vsemi državami, ne glede na njihovo notranjo ureditev. Obisk bo omogočil, je poudaril Eanes, srečanje s Titom, državnikom z velikimi izkušnjami in svetovnim ugledom, spoštovanim med ljudmi sveta. Proučiti želimo dvostranske gospodarske odnose, ki zaostajajo za ravnijo političnih. Zanimivi in koristni so bili razgovori med jugoslovanskimi in portugalskimi voditelji, ki so povedali, da so navezani na zahodnoevropsko gospodarsko in politično skupnost, pa se vendarle zavedajo nevarnosti blokovske razdelitve sveta za mir in neodvisnost malih držav, med katere sodita Portugalska in Jugoslavija. Jugoslovanska in portugalska stran je ugodno ocenila na Dunaju sklenjeni sporazum o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja SALT-2 med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, ob tem pa poudarila pomen miru v Sredozemlju. Le-ta ni pomemben le za to območje, temveč za vso Evropo in za svetovni mir kot celoto. Predsednika Tito in Eanes sta še posebej poudarila pomen bližnjega madridskega srečanja o evropski varnosti in sodelovanju, še posebne pozornosti pa je bilo deležno portugalsko zanimanje za neuvrščeno gibanje. Portugalska že nekaj let spremlja to gibanje, čeprav njene vključitve zaradi navezanosti na zahodnoevropsko skupnost ni pričakovati. Portugalska pa med drugim terja pravičnejše in demokratičnejše politične in gospodarske odnose na svetu in prav to jo še bolj zbližuje z neuvrščenim gibanjem. Nič čudnega zato ni, če bo Portugalska gost na bližnji vrhunski konferenci neuvrščenih v Havani Le-ta vedno bolj prihaja v ospredje svetovnih političnih dogodkov in o njej je vedno več slišati tudi v državah, ki temu gibanju niso bile preveč naklonjene. To kaže, da postaja neuvrščenost resnično samostojen dejavnik v mednarodnih odnosih. To bosta brez dvoma potrdila tudi obiska člana predsedstva SFRJ Fadila Hoxhe na Filipinih, v Maleziji in Bangladešu ter člana predsedstva CK ZKJ in predsednika CK Srbije dr. Tihomira Vlaškaliča v Združenih državah Amerike pri demokratski in republikanski stranki. Vesti iz Nikaragve so vedno bolj v ospredju poročil svetovnih agencij. Samozvanec Somoza se obupno brani na majavem prestolu, čeprav je ofenziva sandinistov vedno močnejša. Organizacija ameriških držav ga je tudi na pobudo Združenih držav Amerike (Somozovi gardisti so ubili ameriškega poročevalca) obsodila Somozo in mu predlagala umik ter oblikovanje demokratične vlade. Somoza ima vedno manj zaveznikov. Hrbet mu je obrnila celo Brazilija, ki ga je dolgo podpirala. V mestu Herzlija pri Tel Avivu se je končal tretji krog pogajanj o palestinski avtonomiji med Izraelci, Egipčani in Američani. V sporočilu je rečeno, da je bilo doseženo popolno soglasje. Slišati je ugibanja o odločitvi pogajalcev, da bi na naslednje srečanje povabili tudi predstavnike Palestincev. Sicer pa je na Bližnjem Vzhodu še vroče. Spopadi so najpogostejši na jugu Libanona, kjer se spopadajo Palestinci z Izraelci in libanonskimi desničarji. Ameriški predsednik Carter je po uspešno podpisanem sporazumu SALT-2 z Brežnjevim na Dunaju odpotoval v Tokio, kjer bo srečanje voditeljev sedmin najrazvitejših držav sveta. Osrednja tema je naftna kriza. O tem sta že pred srečanjem izčrpno razpravljala Carter in japonski premier Ohira. Povedati velja še, da bo ameriški senat najverjetneje šele konec leta ratificiral sporazum SALT-2, potem pa naj bi se takoj začela pogajanja o SALT-3, ki mora biti nared do leta 1985. ko preteče veljavnost sedanjemu. O tem sta govorila tudi zahodnonemški kancler Schmidt in sovjetski premier Kosigin v Moskvi, kjer se je kancler ustavil na poti v Tokio. Rane pa odpira novo krizno žarišče. Vedno pogostejše so vesti o napetosti med Iranom, kjer Homeini poziva k strpnosti, Pakistanom in Afganistanom. Tu je bilo menda med spopadi nad 100 mrtvih.. J. Košnjek _,__/ Podeljena priznanja samoupravljavcem prometa in zvez V počastitev dneva samoupravljavcev, 27. junija, je bila v ponedeljek v Ljubljani manjša slovesnost, na kateri so bila najzaslužnejšim delavcem - samoupravljavcem slovenskega prometnega gospodarstva podeljena zlata in srebrna priznanja. Predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, Jože Pečnik. »e za aktivno zavzemanje, uveljavljanje in uresničevanje samoupravnih odnosov v prometnih zvezah podelil 14 zlatih in 12 srebrnih priznanj. Zlato priznanje je z Gorenjske dobil Zoran Kristan. PTT Kranj, TOZD Radovljica. D. D Pogovor urednika z bralci Sredi tega meseca je kolektiv Glasa obravnaval kar dve pomembni temi, ki smo ju dolžni posredovati bralcem in tudi širši gorenjski javnosti. Obravnavali smo poslovni rezultat za to obdobje in ugotovili, da na dohodku šepamo, ker s prihodki nismo ujeli narašča jočih stroškov. To pa bi lahko imelo za naše nemoteno poslovanje precejšne posledice. Zbor delavcev je zato sprejel sklepe, ki zavezujejo kolektiv'za skrbno gospo darjenje. Zal pa je potrebna tudi podražitev naročnine; in tO za 25 dinarjev za celotno drugo polovico leta 1979. Tako bo naročnina za Glas od julija do decembra (50 številk Glasa} 175 din oz. letna naročnina namesto dosedanjih 3(X) din po novem 325 din (ali H % več). Prepričani smo, da soglašate z nami, da je ta podražitev upravičena in obenem ne pretirana. Cena Glasa v prosti prodaji pa bo od 1. 7. 1979 dalje 5 din! In drugo? Naš kolektiv je obrGV'riuvul tudi ptkWo Izdajateljskega sveta glede preimenovanja časopisa h »<2LAS« v »GORENJSKI GLAS*, torej na naše 'prvotno, ustaljeno in domače ime, ki izvira Se iz časo: NOB - 21 avgusta 1944 je namreč že izšla priv šte vitka Gorenjskega Glasa! Tako smo v teh preteklih petintridesetih letih z Gorenjskega G/asa in preko Glasa Gorenjske ter Glasa spet na Gorenjskem Glasu, vendar z novo razsežnostjo ter mnogimi novimi m dolgoročnimi ambicijami, načrti in cilji. O tem preimenovanju časopisa bodo razpravljale in tudi odločale vse gorenjske konference SZDL (Jese nic Kranja. Radovljice, Škofje Loke m Tržiča). Zato ne bi bilo napak, da tudi vi, naši bralci, nekaj rečete k tej pobudi. PUUe nam! želimo lepe poletne dni, obilo zdravega od- Vsem diha, srečno uspehov. vrnitev z dopusta in novih delovnih Vaš urednik Igor Slavec 29. JUNUA 1979 3.STRAN O LAS olk delegatov združenega dela teden so na Jesenicah zasedali zbori ob-skupščine — Delegati so obravnavali več mbnih vprašanj, vendar razprave o njih v zboru združenega dela skoraj ni bilo ice — V torek, 19. junija, se *stal družbenopolitični zbor, v «ek, 21. junija, pa zbor krajevnih posti in zbor združenega dela Sifte občinske skupščine. Na seji dajega so delegati med drugim ivnavali več poročil. Obrazložitev k poročilu o varnost -i razmerah v občini Jesenice je al predstavnik sveta za ljudsko »mbo, varnost in družbeno samo-6to pri občinski skupščini Bran-Stare. Kot je poudaril, je kljub Ktnim splošnim razmeram na dročju varnosti moč zaslediti za-Uianie pri reševanju nekaterih Oerabnih vprašanj in določene ativne pojave. Zato bo v prihod-s kakor je ocenil, treba vsa priza-»inja usmeriti v samoupravno in Kitično delovanje tudi na področju khke obrambe in družbene samo-«ite Delegati k poročilu in obra z-Stvi niso imeli pripomb, soglasno i »potrdili ugotovitve in stališča fiibenopolitičnega zbora, v katerih >ned drugim rečeno, naj bi infor-*ii« spodbudila razpravo o teh Manjih tako v organizacijah tuženega dela kot krajevnih skup- JUila je obravnava poročila o Jh slovenskih delegatov v zveznem Igru jugoslovanske skupščine od Ija do decembra lani, ki ga je po-nil predstavnik predlagatelja po- ročila Jože Božič. Ob tem je opozoril tudi na težave pri delu slovenskih delegatov v zveznem zboru, ki nastajajo zlasti zaradi preslabe povezanosti z delegati občinskih zborov ter včasih preveč administrativnega obnašanja občin. Kot je ocenil, bo zato treba doseči večjo kvaliteto dela slovenskih delegatov z novimi odnosi predvsem pri sprejemanju predlogov letnih programov dela zveznega zbora. Delegati zbora združenega dela so nato brez razprave potrdili poročilo in sprejeli stališča družbenopolitičnega zbora, ki je razen ostalega ugotovil, da jeseniška občinska skupščina doslej ni izkoristila vseh možnosti sodelovanja s slovenskimi delegati v zveznem zboru in bo zato morala v bodoče obravnavati tudi program dela zveznega zbora. Razprava v zboru združenega dela, ki je zatem obravnaval poročilo o lanskoletnem delu sodišča združenega dela in poročilo o lanskoletnem delu javnega pravobranilstva Gorenjske iz Kranja, se nikakor ni hotela razživeti. Tudi predlog družbenega dogovora o štipendiranju so delegati sprejeli brez pripomb. Prav tako so soglasno imenovali nekatere vodstvene delavce zdravstvenih organizacij Gorenjske in šol v jeseniški občini, delegatskih vprašanj pa niso imeli. bor komunistov jfjeloški komunisti počastili letošnje jubileje -razvojni poti in nalogah komunistov je spregovoril Martin Košir, član CK ZKS M_ V ponedeljek, liiaH škofjeloški komuni- zbraH Z osrednji občinski pro-VJi^astitev 60- etmce KrJ J J $*J£! ie zbrane komuniste fcna iz Zirov, je ^kretar Skofja SuaSdo jTpoTzef Martin Ko-k °e^^y Wq ki ie dejal, da fan CK.notanie pomembnih -*nje P»*no*aSi!tacija, temveč vnašanjeP revolucionarne »mil,-- komunistov, vsem % 'mA V££riV trenutek. Orisal je sje v današnji trenu I_mnnistov '»vojno zveze Kbejvlo^o tovariša Tita »n se Wil partizanskega boia na .k Imenovana ravnatelja 7aradi preteka mandata (ran; - **™0isal dela in nalo-ftvršni svet razpisal u ^ravnateljev ^o^Jole^ ftol- V centra KranJ-,Hfl cerkljanske torek za ravnatelja ce J ^ W SoU ^f^karskega šolskega ravnatelja M1.ekaFr^n?a Forstne-S Kranj pa dJ;™/£ Z obema ^V£^> **tvo-Imeno" W velja za štiri leta. ^ UvrŠni svet je v 2l_ a*a Stareta, zapos^eneg ^ 3jake v Kranju upravni ^anJf nT" a pospelevan]; za-C" ^klaH,skrproizvodnje: Dose-Jne kmetijske p t k je odšel S član »or,a^a?to wven kranj- J občme. v »o j sta blla a. S in »apo^ovanje P ^ Franclja Sto Marjana &ko» Valant in i imca v ^aTinin°vana Jože jk * dališča ShejLapanja. jeloškem področju, saj je bila Skofja Loka vhod v obširno ozemlje, na katerem so neprestano delovale partizanske enote in se je razraščalo partizansko gibanje. »Naloge, ki so pred nami, niso nič manj pomembne, kot tiste v preteklosti. Ocenjujemo desežene rezultate in možni razvoj v naslednjem petletnem obdobju. Danes že lahko rečemo, da smo načrtovali preoptimistično in da nismo uresničili vsega, kar smo se dogovorili. Z administrativno upravnimi rešitvami skušamo odpraviti neskladja našega razvoja«, je dejal Martin Košir in ob tem spregovoril o nalogah komunistov s poudarkom na delu, ki čaka škofjeloške komuniste. »Ce slišimo, da je demokracije preveč, da se zavedamo le pravic in premalo dolžnosti — na to je najbolje odgovoril France Popit, ki je ob obisku v Škofji Loki dejal, da ni preveč pravic, temveč premalo odgovornosti in pripravljenosti. Za samoupravljanje se je treba boriti, zanj moramo delati z vsem svojim znanjem; samoupravljanje ni čarobna formula, ki bi dajala odgovor na vprašanja,« je slavnostni govor končal Martin Košir. Sledila je podelitev priznanj članom za več kot 30 let dela v organizaciji. Grafiko je izdelal akademski slikar Ive Šubic, borec in komunist, ki je s tremi polji ponazoril predvojni klic narodov k uporu, enotni upor proti okupatorju in obnovo porušene domovine. Lovro Gajger je priznanja podelil kar 207 komunistom, med njimi Vladimiru Gerbcu iz Škofje Loke za 39 let dela, Maksu Kalanu iz Poljan za 38 let dela ter Alojzi: Basaju iz Selc in Francu Križaju z Godešiča za 37 let v organizaciji. V kulturnem programu, ki je popestril slavnostni zbor komunistov, so poleg moškega pevskega zbora Al-pina iz Zirov sodelovali recitatorji, člani Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani in Tržaškega gle-M. Volčjak Le pri obravnavi ocene stanja in nalog pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v jeseniški občini ter sprejemu predloga odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča je postavil nekaj vprašanj delegat jeseniškega Gradbinca. Drugi delegati so kakor ob sprejemu ostalih točk izbrali najlažjo pot; podprli so samo mnenje izvršnega sveta in s soglasnim glasovanjem sprejeli predloženo gradivo. Vsak komentar k takšnemu delu delegatov zbora združenega dela je najbrž odveč. Ob tem je treba zapisati le to, da je bilo glede na pomembnost obravnavanega dnevnega reda pričakovati plodnejšo razpravo. Odprto torej ostaja vprašanje, ali v organizacijah združenega dela včasih resnično ni dovolj zanimanja za reševanje vprašanj, ki jih obravnavajo zbori občinske skupščine, ali pa se delegati udeležujejo sej zgolj zato; da vse predloge potrdijo le z dvigom rok! S. Saje Socialistična zveza povezuje in usklajuje Radovljica — V ponedeljek, 25. junija, je bila volilna seja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica, na kateri so ocenili dosedanje delo občinske konference in njenih organov, izvolili novo predsedstvo in za predsednika občinske konference SZDL ponovno Draga Rozmana iz Radovljice. Na seji so delegati v živahni in pestri razpravi poudarili, da je bilo delo konference in njenih organov v minulem obdobju razgibano in dovolj uspešno, saj se je občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica vedno vključevala v razreševanje problemov, obenem pa poskrbela za aktivnost članstva v krajevnih konferencah Socialistične zveze. Postala je resnično frontna organizacija, saj so se v njej odražali interesi in potrebe delovnih ljudi in občanov. Tako so spregovorili o vključevanju borcev NOB, mladine, ki se že uveljavlja v krajevnih konferencah SZDL, o vlogi članov Zveze komunistov in o njihovi aktivnosti. Prav komunisti naj bi v prihodnje v vodstvih konferenc SZDL in organov zavzemali za celovite rešitve in za čimprejšnjo odpravo problemov ter sprejemali konkretne odločitve. Nič manj pomembno vlogo v okviru Socialistične zveze pa nimajo sindikalni delavci, ki bi povsod morali najti pot do krajevnih konferenc SZDL in skupaj poiskati rešitve. Problemi so še vedno v manjših delovnih organizacijah, kjer so tudi njihove kadrovske službe šibke. Socialistična zveza. delovnega ljudstva Radovljica naj bi še naprej povezovala in usklajevala interese delovnih ljudi in občanov ter hkrati uveljavljala takšne metode in oblike dela, da bi imeli možnost vpliva na odločitve vsi delovni ljudje. Ustanovila naj bi tudi posebna delovna telesa za usklajevanje politične aktivnosti ter tako postala na vseh področjih frontna organizacija, z odločitvami, ki bi bile odraz kar najširše razprave in obravnave. D. S, Občanov dinar gradi Združevanje denarja in samoprispevki omogočajo gradnjo objektov, na katere bi brez tega dolgo čakali — Osebni dohodki Kranjčanov med manj obremenjenimi v Sloveniji — Tudi v prihodnje dobrodošla pomoč združenih sredstev in samoprispevkov za objekte, zapisane v planih združenega dela, interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti — Prednost tistemu, kar je že načrtovano Kranj - Teze za pristop k izgradnji družbenih objektov v kranjski občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta 1985 je kranjski izvršni svet že obravnaval, jih pozitivno ocenil in menil, da mora biti temu področju letos in prihodnje leto posvečen pomemben del družbenopolitične aktivnosti. Izvršnemu svetu, koordinacijskemu odboru za gradnjo družbenih objektov in njegovemu sekretariatu, oddelku za finance, organom skupnosti in delovnih organizacij ter skupščini in njenim telesom je to naloga, ki jo bo treba upoštevati ob snovanju smernic prihodnjega družbenega srednjeročnega plana. Družbenopolitične organizacije pa bodo morale temu prilagoditi svojo politično delovanje. To je v skopih besedah povzeta srž dosedanje razprave o gradnji družbenih objektov v kranjski občini do leta 1985. Prihodnje leto konec decembra in konec junija preneha dosedanje zbiranje sredstev iz dohodka organizacij združenega dela in od čistih osebnih dohodkov na osnovi družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine. Ta družbeni dogovor je pomagal (to velja tudi za druge občine), da je kranjska občina sorazmerno hitro dobila nekatere družbeno pomembne objekte, na kateree bi sicer dolgo čakali. Ker je v prihodnjem srednjeročnem obdobju še iluzorno pričakovati, da bodo imele samoupravne interesne skupnosti dovolj denarja tudi za gradnjo objektov na svojem področju, da se bodo krajevne skupnosti in združeno delo na osnovi skupnih planov dovolj povezovali tudi pri gradnji družbeno pomembnih objektov, razen tega pa bodo nekatere krajevne skupnosti še vedno manj razvite, potem bo združevanje sredstev za te namene v obliki dogovorov in samoprispevkov tudi v prihodnje nujno. Takšna odločitev za prihodnje srednjeročno obdobje za dohodek združenega dela in osebne dohdke delovnih ljudi in občanov ne bo dodatna obremenitev. Kranjska občina je imela lani razen dogovora o izgradnji družbenih objektov še 7 samoprispevkov, kar jo uvršča med občino z manj samoprispevki, čeprav pa je treba reči, da pa so v Kranju med prvimi takšno zbiranje sredstev uvedli. Kranjski delavec plača od 1000 dinarjev čistega dohodka 436 dinarjev davkov in prispevkov. Ajdovska občina s 524 dinarji prednjači v republiki, Trbovlje pa so s 387 dinarji na zadnjem mestu. Kako dragocen bo tako zbrani dinar tudi v prihodnje, pove podatek, da so v kranjski občini lani s samoprispevki zbrali 23,892.025 dinarjev! Seveda bo združevanje sredstev prihajalo v poštev pri gradnji objektov, zapisanih v medsebojno usklajenih planih združenega dela in samoupravnih ter krajevnih skupnostih. Pri programiranju mora biti zagotovljeno tudi vzdrževanje. To pa ne izključuje možnosti, da se določena krajevna skupnost za gradnjo objekta, pomembnega samo zanjo, odloči za samoprispevek. J.Košnjek Osnovne organizacije se ne odzivajo na »štrleče« probleme Skofja Loka — V četrtek, 21. junija, je potekala razširjena seja občinske konference ZKS Skofja Loka, ki se je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit. V pogovoru so pregledali ugotovitve delovne skupine CK ZKS, ki se je v škofjeloški občini mudila na obisku od 2. do 10. aprila. Obiskala je več delovnih in temeljnih organizacij združenega dela, center strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, krajevni skupnosti Skofja Loka in Gorenja vas ter osnovni organizaciji ZK Kmetijske zadruge Skofja Loka in Kmetijsko-gozdarske zadruge »Sora« Ziri. O svojih ugotovitvah je sestavila skupno poročilo in razprava o njem je pokazala, da so bile potrjene v vseh sredinah. Iz ugotovitev izhaja vrsta delovnih nalog. Medtem ko se v delovanju občinske organizacije ZK uveljavlja poglobljena naravnanost za doseganje večje mobilnosti in enotnosti zveze komunistov pri razreševanju bistvenih problemov in odprtih vprašanj tako v občini kot celoti in v posameznih temeljnih samoupravnih skupnostih, pa so osnovne organizacije pasivne ali se ne odzivajo na »štrleče« probleme. Poleg njihove Te dni so se po Gorenjski zvrstile konference članic poslovnih enot Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske. Delegati so razpravljali o uresniče vanju srednjeročnega plana TBG za obdobje 1976-1980 v letu 1979, o predlogih za spremembo nekaterih obrestnih mer pri kreditih, o uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka banke, pa tudi o predlogu družbe nega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja v Kranju Dokončno bo o vsem tem sklepal zbor banke, ki bo danes v Kranju. — Foto- akcijske in idejne usposobitve bo pomembna naloga povečanja članstva, saj je škofjeloška občina med zadnjimi v Sloveniji. Zlasti je to kritično v večjih delovnih organizacijah, ki so nosilke družbenoekonomskega razvoja občine. V škofjeloški občini se oblikuje center strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, ki bo zaposloval 29 uslužbencev. Komunisti se bodo morali pogovoriti o racionalnosti njegove organiziranosti, naloga samoupravnih interesnih skupnosti pa je, da izdelajo cene storitev, saj bo le tako omogočena svobodna menjava dela. Posebej so se razpravljavci ustavili ob razreševanju težav povezovanja Jelovice in Gradisove temeljne organizacije v Škofji Loki. Doslej pravih rezultatov ni bilo in prav obisk delovne skupine je pripomogel k uspešnemu iskanju rešitev. Postavljen je trimesečni rok za podpis samoupravnega sporazuma, sicer bo treba zaostriti odgovornost poslovodnih organov obeh kolektivov, ki naj odstopijo mesta tistim, ki bodo znali skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi poiskati poti za razrešitev nastale situacije. Delovna skupina je ugotovila, da obstajajo v temeljni organizaciji Iskre v Železnikih ugodni pogoji na ustanovitev več temeljnih organizacij. Temeljna organizacija ima 810 zaposlenih, šest delovnih sektorjev in čez 100 zaposlenih v »strokovnih službah« ter štiri vrste glavnih proizvodov. Podobna ugotovitev velja tudi za enovito Kmetijsko zadrugo Skofja Loka, ki sodeluje s 1500 kooperanti in ima delo organizirano v 14 proizvodnih okoliših. V krajevni skupnosti Skofja Loka, ki šteje 13.000 krajanov, kar pomeni, da 40 odstotkov občanov živi na 10 odstotkih površine občine, pripravljajo razdelitev na več krajevnih skupnosti. Razpravljavci so poudarili, da mora biti pri tem upoštevan predvsem interes krajanov, saj je krajevna skupnost interesna skupnost ljudi za razreševanje skupnih problemov. Ob koncu so se dogovorili, da bodo komite občinske konference ZKS in osnovne organizacije, ki so bile predmet obravnave, jasno začrtale, kaj bodo naredili v naslednjih treh, štirih mesecih, po preteku katerih bodo pregledali, če so bile delovne naloge uresničene. M. Volčjak anj kanje deviz ogroža proizvodnjo Če kranjska Sava skupaj s Totro iz Ljubljane in ma*ati 8. "»©uprav™ »pora- -w • * m • t • i i • • i zumevanjem in dohodkovnim Kemično tovarno iz Most pri Ljubljani v najkrajšem času ne bo dobila za 460 milijonov dinarjev deviz za uvoz surovin, bo avgusta proizvodnja ogrožena — Težave z devizami kljub povezovanju z drugimi izvozniki in stalnemu povečevanju izvoza — Po letu 1980 že več domačih surovin KRANJ — Savsko opozorilo, da bo pomanjkanje deviz za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala že najkasneje avgusta ogrozilo proizvodnjo, je resno! V težavah se ne utegne znajti le Sava, ampak tudi lep del druge jugoslovanske industrije, saj je kar 80 odstotkov savske proiz- Da je tolikšna vsota deviz za Savo nujna, so bili že od začetka leta dalje stalno seznanjani in opozarjani samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, republiški komite za ekonomske odnose s tujino, Narodna banka SRS, republiški sekretariat za industrijo in Go- vodnje reprodukcijski material spodarska zbornica in delegacija za druge industrijske panoge. V težavah pri nakupu deviz se je znaila delovna organizacija, ki letno povečuje proizvodnjo za 8 odstotkov, ki bo letos izdelala 44.000 ton gumijevih izdelkov in 3,5 milijona kvadratnih metrov ametnega usnja, katere delež v izvršnega sveta, ki je obiskala Kranj in menila, da mora Sava dobiti dodatne uvozne pravice. Kljub temu pa znašajo sedaj uvozne pravice Save v absolutnem znesku le 490 milijonov dinarjev, kar je 460 milijonov dinarjev premalo. Takšna devizna gumarski industriji Jugoslavije sredstva omogočajo proizvodnjo predstavlja skoraj 20 odstotkov le do avgusta. Svoje je prispevala in bo letos izvozila za 376 milijonov dinarjev blaga večinoma na konvertibilno področje, kar predstavlja polovico vsega izvoza jugoslovanske gumarske industrije, itd. To je dokaz, da je takšna proizvodnja potrebna in upravičena. Zaradi tega ji družba tudi v prihodnje pripisuje velik pomen. Takšna odvisnost od uvoza pa bo vsaj do leta 1980, ko se bodo začeli uresničevati domači projekti za proizvodnjo sintetičnega kavčuka, saj, korda in jeklenega korda ter kemikalij. Sava bo morala letos skupaj • Totro iz Ljubljane in Kemično tovarno iz Most pri Ljubljani uvoziti za 950 milijonov dinarjev naravnega in sintetičnega kavčuka, saj, kemikalij, korda in drugih materialov. podražitev nafte, osnove za surovine, ki bodo dražje najmanj za 25 odstotkov. Sava si skuša po- povezovanjem z drugimi izvozniki, pa tudi ti nimajo kaj prida večjih deviznih pravic. S takim sporazumevanjem upajo na dodatnih 100 milijonov deviznih sredstev, 50 milijonov pa naj bi jih dobili na osnovi 21. člena samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz. Kljub temu Savi še zmanjka 310 milijonov dinarjev, ki jih mora interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino zagotoviti s preporazdelitvijo deviznih pravic. Zahtevo Save podpira izvršni svet kranjske občinske skupščine. Tudi zaradi tega, ker Sava kljub sedanjim težavam in manjši akumulativno-sti vlaga v zagotovitev domače surovine. Prve količine domačega sintetičnega kavčuka bodo na voljo že leta 1981, štiri leta kasneje pa ga bo doma dovolj za vse potrebe. Enako bo tudi z jeklenim kordom, kjer sodeluje jeseniška Železarna in nekateri drugi proizvajalci pnevmatike, INA iz Kutine pa obeta tudi do-volj uporabnih saj. f Kq^jek Skupna pot bo lažja Tržič — S 1. januarjem prihodnjega leta bo gostinska delovna organizacija Zelenica iz Tržiča poslovala kot temeljna organizacija združenega dela kranjskega Centrala. Tako so se pred kratkim odločili delavci obeh organizacij. Najuspešnejši je bil referendum v Centralovi temeljni organizaciji Planinka, kjer je glasovalo za združitev 96 odstotkov vseh zaposlenih, v Zelenici je bil uspeh 86-odstoten, najslabše pa je bilo v največji Cen- Na soncu in dežju Franc Oblak — cestar NA DELOVNEM MESTU Smernikov se je lotil v soboto dopoldne, ko sem ga ujela tam v Dolgih travnikih, na začetku Poljanske doline. Ozka cesta je tu gori in avto mimogrede zanese pri umikanju čez bankino in v smernik. Nikoli ni toliko materiala na voljo, da bi bile vse bankine urejene. Zoprno za voznike, pa tudi zanj, ki ima prav s smerniki veliko dela. Vsakokrat jih je treba poravnati, pa odbojna stekla zamenjati, Če so se poškodovala ali izpadla. Drugače je pa njegovo delo okopavanje roba ceste, urejanje odtočnih kanalov, jarkov, bankin, košenje trave ob cesti in podobno. V soncu in dežju. S poštarjem sta si tu kar enaka; na cesto moraš, če je še grše. In cestar ima ob slabem vremenu, ob nalivih še več opraviti, ker mora poskrbeti, da se ne zamaše kanali. Posebno poleti, ob košnji, ko se radi zamaše s pokošeno travo In, če ni takoj tu, se voda nabira ob robu in lahko celo odtrga bankino. Včasih je bil po Poljanski dolini makadam in takrat je bil cestar bel kot mlinar. Zdaj si ne bi mogel več zamisliti takšnega dela. Pa tudi to je zdaj dobro urejeno, ker je dobil še odsek od Zminca do Poljan, ker je šel sodelavec v pokoj. Upa. da bo kmalu kdo prišel in ga zamenjal 1 ežko je z delavci pri cesti Zlepa ga ne dobiš. Ce si star delavec, ti ze odstotki nekaj nanesejo na osnovno plačo, če si pa novinec, je osnova bolj skromna. In še cenjeno to delo ni. Francelj pravi, da bi ne šel več za cestarja, če bi bil še enkrat mlad. Leta 1950 je delal v tovarni furnirja v Bo-dovljah, potem so jo pa ukinili in delavci so šli na vse strani. Tako so Franceljna pregovorili, da je šel za cestarja. Sprva je bilo delo blizu doma, in hišo se je namenil delat in mu je kar prav prišlo. Potem so se pa začeli tereni in si bil po vsem mesec od doma. Na Ljubelju, Jesenicah, Vršiču. Zdaj je že nekaj let le v svoji dolini, od Škofje Loke do konca Zminca. Zgalo je oni dan sonce, da si le v senco tiščal, Francelj pa je vzdržal pri svojih smernikih, ves zagorel in videti zdrav. Na soncu še gre pravi; se ga človek kar navadi. Huje je pozimi, ko je sneg in dež in mraz. Pa zdaj še gre, ko orjemo z avtomobili. Včasih, ko smo po dolini še s konji orali in si bil do pasu moker še preden si plug zapregel ... O, se nalezeš revme pri tem poslu! Vendar če če sem zdržal 25 let, bom pa še naprej. Je pa zmeraj bolj nevarno biti cestar. Cesta po dolini je ozka, promet gost in še čudno, da se mi kaj ne zgodi. Enkrat me je zapel nek tovornjak in me je vrglo v breg, a hujšega ni bilo. Prav je, da imamo te varnostne obleke, ki sicer niso prav nič simpatične, tako kričeče barve, so, varne pa le. Se pa pozna zdaj ob torkih in četrtkih, da je manj prometa, a je zato petek hujši, da skoraj ni za stopiti na cesto. In avtomobiiisti bi bili lahko malo bolj kulturni. Kjerkoli ti odpre okno in zabriše ven smeti, kot da je cesta smetnjak . . . Družbene prehrane nimajo urejene; seveda, saj bi težko vse cestarje obrali po celi Gorenjski z malico. Obveščeni pa so, kadar gre za sestanke. Pride nadzornik in jih obvesti. 2b\ junij je njihov praznik, praznik cestarjev, to Francelj ve, toda za praznovanje ne ve nikoli. To je le bolj za tiste na upravi. No, morda jih bodo povabili letos, ko ravno Gorenjska gosti slovenske cestarje. Morda, toda rekli niso še nič. Najbolj verjetno bodo kar delali. Raje še v»?č kot osem ur, ko ima namesto 5,5 kilometra ceste za uredit, kar 11 kilometrov . . . D. Dolenc tralovi temeljni organizaciji Gostinstvo, kjer je bilo za združitev le dobrih 56 odstotkov delavcev. Dejstvo je namreč, da se v Gostinstvu nekoliko boje, da bi se na račun razvoja Zelenice zmanjšala njihova ekonomska moč. Vendar pa je, kot kaže, bojazen neutemeljena. Izvršni svet skupščine občine Tržič si skupaj z delavci Zelenice prizadeva, da bi bodoča temeljna organizacija Centrala postala nosilka razvoja gostinstva in turizma v tržiški občini. Razumljivo pa je, da Zelenica sama z vsemi obveznostmi — trenutno ima več kot 9 milijonov srednjeročnih kreditov — tega ne bo zmogla. Premajhna je in tudi njene strokovne službe so skrajno šibke. S priključitvijo k Centralu je drugo vprašanje rešeno, ne pa še tudi ekonomska plat. Zato je predlog za odpis dolga iz sklada skupnih rezerv, ki ga podpira tudi izvršni svet skupščine občine, skorajda nujen. Tako bi Zelenica postala kreditno sposobna za nove naložbe. Je pa morebiten odpis dolga v celoti odvisen od ponujenega programa razvoja Zelenice v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Okvirni program, ki ga je Zelenica skupaj s Centralom že predložila, bo namreč zahteval precejšnja vlaganja, če ga bodo hoteli uresničiti. Res pa je tudi, da ob skupnih prizadevanjih in pomoči tržiške družbene skupnosti utegne postati stvaren. Najbližja rešitev, ki bo obogatila gostinsko ponudbo v tržiški občini, je vsekakor odprtje bistroja na Deteljici. Lokal je že v celoti opremljen in pripravljen čaka na goste, zataknilo pa se je pri odkupu prostora. Trenutno še teče postopek za pridobitev kredita pri izvajalcu del SGP Tržič in tiho upanje je, da bo bistro julija vendarle odprt. Ob tem je vsekakor treba opozoriti na veliko izgubo, ki jo že pol leta Zelenici povzročajo mrtva sredstva, vložena v lokal. Iz programa razvoja Zelenice je tudi razvidno, da v Tržiču obstajajo lepe možnosti za otvoritev pivnice. Pivovarna, ki kaže precejšnje zanimanje, je pripravljena prispevati del opreme, ostalo pa bi morali zbrati v okviru delovne organizacije Central. Pomembna pridobitev za tržiško občino, 0 kateri program prav tako govori, bi bila gradnja hotela, saj razen na Ljubelju v vsej občini nimajo niti ene postelje za kar številne turiste in poslovne goste. V Centralu so voljni že letos pripraviti vse potrebne dogovore, načrte pa do druge jeseni, ko bi se gradnja lahko tudi začela. Seveda pa je zamisel uresničljiva le, če bo združeno delo, ki je za hotel najbolj zainteresirano, pripravljeno pri gradnji sodelovati kot sovlagatelj. Ce bi odprli pivnico in zgradili hotel, razpredajo svoje načrte v Centralu, potem bo nujno treba preurediti dosedanjo restavracijo na Postaji v obrat družbene prehrane. Nalog je torej precej. Ali bo temeljna organizacija Zelenica resnično postala nosilka razvoja turizma in gostinstva v tržiški občini, pa je največ odvisno od nje same oziroma od delovne organizacije Central. H. Jelovčan RAZPIS posojil organizacijam združenega dela za nakup ali graditev standardnih stanovanj I SPLOŠNI pogoji 1. člen Posojila so ra/pisana iz dela sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnem besedilu: organizacije) združujejo pri Ljubljanski banki - Temeljni banki Kranj - poslovni enoti Jesenice po določbah Samoupravnega sporazuma o izločanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Jesenice za obdobje 1977— 1980 oz. po odloku o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve in o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske št. 11 /77). 2. člen Posojila po tem razpisu lahko najamejo samo organizacije, ki združujejo del svojih stanovanjskih sredstev pn Ljubljanski banki. Temeljni banki Gorenjske - poslovna enota Jesenice. Posojilo je razpisano do skupne visine 33.000.000.00 din. 3. člen Posojila se lahko najemajo za nakup novih družinskih ali samskih stanovanj od proizvajalcev stanovanj ali pooblaščenih prodajnih organizacij, ki se gradijo na območju občine Jesenice in bodo vseljiva po programu za leto 1980. Organizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih občin, sredstva pa združujejo pn Ljubljanski banki, temeljni banki Kranj, poslovna enota Jesenice, lahko dobijo posojilo po določilih lega razpisa tudi za nakup stanovanja na območju kjer je sedež TOZD ali obrata II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 4. člen Organizacija dobi pravico do posojila za nakup ali gradnjo stanovanj za delavce, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima sprejet srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da kupuje ali gradi stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve v skladu z odlokom o določitvi stanovanjskega standarda (Uradni vestnik Gorenjske Številka 22/7.0 — da sodeluje z lastno udeležbo. 5. člen Organizacija, katere poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas je enak ali nižji od poprečnega osebnega dohodka v občini za obdobje L—IV 1979 mora sodelovati z lastno udeležbo 50 't zneska potrebnega za investicijo. Vse ostale organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas znaša več kot poprečni osebni dohodek v občini za obdobje I. — IV 1979 morajo sodelovati i lastno udeležbo: Ce poprečni OD organizacije za redni del. čas presega poprečni OD za redni del. čas v občini za: Znaša lastna udeležba organizacije do 10* od 11 - 20 * od 21 - 30* nad 30 * 55 * 60* 65* 70*. 6. člen Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev s katerimi organizacija samostojno razpolaga. 7 člen Odplačilna doba za posojila, katera najamejo organizacije za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti in znaša za organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za obdobje L — IV. 1979 - je enak ali manjši od poprečnega OD v občini 20 let - do 10 * večji od poprečnega OD v občini 18 let - do 20 * večji od poprečnega OD v občini 16 |et - do 30 * večji od poprečnega OD v občini 14 |«t - nad 30 * večji od poprečnega OD v občini 12 let 8. člen Obrestna mera za odobrena posojila organizacijam znaša 3,5 *. Po preteku 1(1 let od pričetka odplačevanja posojila se poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 * . III DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE 9. člen Organizacije, ki se bodo udeležile razpisa morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v Ljubljanski banki, temeljni banki Gorenjske - poslovna enota Jesenice predložiti: - predpogodbo ali dokončno rezervacijo o nakupu najemnih stanovanj pri prodajni organizaciji z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, neto stanovanjsko površino in skupno predračunsko vrednost za kupljena stanovanja Predpogodba ali rezervacija morata obvezno vsebovati dokončni rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa v roku 30 dni po prejemu sklepa Samoupravne stanovanjske skupnosti Jesenice o odobritvi posojila, - sklep s katerim pristojni organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj) ter sklep o zagotovljenih sredstvih za plačilo lastne udeležbe in sredstev za odplačevanje posojila, - srednjeročni program za reševanje stanovanjskih zadev za obdobje 1976- 80. - izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za redni delovni čas za obdobje I -IV/1979. - načrt sredstev sklada skupne porabe za leto 1979. 10. člen Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva objave pri Ljubljanski banki, temeljni banki Kranj, poslovna enota Jesenice, Titova 8, kjer udeleženci razpisa dobijo podrobnejša pojasnila. Informacije o možnostih nakupa stanovanj pa dobijo organizacije pri pooblaščeni prodajni organizaciji: biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, Prodajna služba. Titova 18 - pritličje ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ. n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA REFERENTA II. v aplosno kadrovskem oddelku Kandidati naj poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjujejo se naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri — ,'i-letne delovne izkušnje, — znanje stenografije Osebni dohodek znaša od 5.800 do H.700 din. Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra elektromehanika Kranj, Kadrovska služba. Savska Loka 4, 64000 Kranj, z oznako »za Mehanizme Lipnica«. L 29. JUNIJA 1979 spovedi literatov — delavcev 5.STRAN G izidu zbornika Naša izpoved, ki jo je na po-\o literarne skupine izdala komisija za kultur-delovanje pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike v Kranju Socialno življenje sodobnega čio če ga primerjamo z načini jh dob, se je v marsičem spre-', saj je obremenjeno zlasti z im tempom in z grmadenjem lnih dobrin. Po drugi strani o opažamo, da se to naše _Wjenje v svojem bistvu ni spreme-Po. Se vedno obstajajo v človekovi Ptranjosti znane stalnice, ki jih pbena zunanja sestavina ne more pdriniti. Duhovna stran človeko-n> obstajanja živi z vsemi z naći 1-fttmi se naprej, tako tudi težnja po ustvarjanju, vedovanju. oblikovanju in izpo- Literarna skupina kranjske Iskre ima že nekaj tradicije in je pokazala dovolj trdno organiziranost, ki članom omogoča delovanje znotraj delovne organizacije, hkrati pa ustvarja pogoje za nastope v širšem gorenjskem prostoru. Vrh njihovega dosedanjega prizadevanja je natis zbornika Globoko v nas, ki so ga literati lani izdali skupaj s slikarji in fotoamaterji. Zdi se, da je zbornik, - Afrike in LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, etnološko, zbirko NOB, prirodoslovno ter galerijo del slikarjev - lo- ^«°tiBte skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo predhodno naiaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotovljeno. v pai FRIJI LOŠKEGA GRADU si lahko ogledate razstavo del članov MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE. Razstava ieodorta ob istem času kot zbirke muzeja. Odprta bo do 5. julija 1979. ZBIRKA V SORICI je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 16 ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ostale dneve pa je možen ogled po predhodni najavi le za večje skupine. GORENJSKI MUZEJ KRANJ v M*»*tni hiši ie na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgo-a k« in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slo-venXea kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2 nadstropju iste stavbe pa si ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav- AVdPr^ernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova sob« V galeriji Prešernove hiše je odprta jubilejna razstava Deset let 1? ^mdkeea komornega zbora iz Kranja. V galeriji Mestne hiše je od-_T Jirr«va del akad slikarja Bojana Gohje, v mah galeriji razstavlja ^^Si^um^ioKladnk Nejč Slapar, Franci Zagoričnik). V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava del avstrijskega slikarja Loysa Egga. ^ y Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka V Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ob ponedeljkih in ne-nazsw»*«= i .a j0 i2 m od 17. do 19. ure. de{)ta^i Suneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove bri-V **f*r" Jezerskem si lahko ogledate restavnrani poznosrednjeve-ftki kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, kije opremljen z etnološkim gradivom. RONCerT KOMORNEGA ZBORA LOKA _ , _ panes ob 20. uri bo komorni pevski zbor Loka pod Skofja w xnjjta izvedel v kapeli na loškem gradu samostojni vodstvom Janeza m uvrstil renesančne pesmi, starejše in novejše letni koncert, vanj J „„mi pesmi zatiranih iz Evrope, Amerike, ^itv^P^^nffe ljudske pesmi v raznih priredbah. značilna oblika kolektivnega nastopanja, za pisce v tem trenutku najbolj primeren, pa so se odločili, da ga izdajo tudi letos, a pod novim naslovom Naša izpoved. Iz kazala razberemo, da je literarni krog kranjske Iskre ostal domala nespremenjen, domnevati pa je mogoče, da se v tako številnem kolektivu skriva še kakšno ustvarjalno pero. Ce je na eni strani ugotovljeno, da se število sodelavcev ni bistveno spremenilo, pa na drugi vendarle lahko opazimo očiten napredek pri posameznih avtorjih. Marjan Štancar-Monos, ki se je to pot predstavil s ciklom destih, deloma močno angažiranih pesmi, pravzaprav stoji zunaj našega preverjanja, ker ima za seboj več samostojnih nastopov in izdaj ter se je uveljavil v širšem literarnem prostoru. Pač pa ne gre prezreti, kako je poezija Franca Rada Pavčiča v sedanjem obsegu, kot jo kaže objavljeni izbor, že dosegla stopnjo formiranega ustvarjalca, ki izpričuje določeno notranjo podobo z dovolj tipič- Mešani pevski zbor Kulturnoumetniškega društva Jakob Aljaž iz Vodic je obogatil izjemno dober kulturni program nedavnega praznovanja v krajevnih skupnostih Bukovica-Sinkov turn in Vodice. — Foto: F. Perdan Oživitev filmske vzgoje Jesenice — V sredo, 6. junija, je bila na Jesenicah javna tribuna o filmski vzgoji, ki sta jo organizirala center za klubsko dejavnost in komisija za kulturo pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine z Jesenic v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Tribune se je udeležilo 40 povabljenih, med katerimi je bilo, kar ie še posebno razveseljivo, veliko pedagoških delavcev. Ze v razpravah o kongresnih dokumentih so mladi v jeseniški občini opozorili na pomanjkljivosti na tem področju in si v program dela začrtali oživitev filmske vzgoje v občini. Ker se je sedaj akcija začela, upajo, da jo bodo v povezavi s komisijo za film pri kulturni skupnosti, Zvezo kulturnih organizacij ter Kinematografskim podjetjem z Jesenic tudi uspešno izpeljali. Na tribuni so navzoči najprej prisluhnili komentarju Boštjana Vr-hovca o filmu Romanca o zaljubljenih. Poleg osnovnih informacij o filmu so izvedeli tudi marsikaj o sovjetski kinematografiji. Udeleženci so menili, da je samo taka oblika, to je predhodna priprava filmskega gledališča, primerna za bodoče delo. V razpravi so se dotaknili tudi programov filmske vzgoje, ki v resnici obstajajo le na papirju. Zato so se dogovorili, da bodo med počitnicami pripravili program filmskega gledališča za obdobje od septembra do maja. Na sporedu naj bi bil enkrat v mesecu. Razen tega bodo pripravili tudi program filmske vzgoje za osnovne in srednje šole, ki naj bi ga sistematično vključili v učni program teh šol. Rina Klinar Četrt stoletja že deluje Prešernova družba Izročilo velikana naše besede in revolucije Vovek, ki vsaj občasno prebere katero od na/ Mših stvaritev domače in tuje književni L nara s Muren napreden, razgledan JhuZt' er "--^^T£ ftvarjalen Član SOCiallStlCne skuDnn^ti A7 zdaJšnjega gradiva močno kike širjenja knjig Prešernove dražbe, kratki občini kranjski [Kranj - Pretekli teden je bil na ana- V taklh Pnspevkih ftajski občinski konferenci SZDL Ranek poverjenikov Prešernove hiha i-, kranjske občine, ki jim je nimi problemi, motivi in stilom, hkrati pa tudi dovolj samosvojo pesemsko* obliko. Med najplodovi-tejše pisce smemo šteti Jožeta Puk-lavca-Prila v čigar pesmih je čutiti močno osnovo ljudske pesmi, vsekakor pa so najboljše tiste njegove pesmi, ki jih je napisal v domačem, prleškem narečju. V tej smeri se mu odpira vsekakor največ možnosti. Med izrazitejše sodelavce spada še Staša Vukotič Krpan, v pesmih katere prevladuje značilna izpoved njene ženske nature, temu pa se z nekaj besedili pridružuje Dušanka Škerk, ki pa ji najbrž mnogo leži kratka proza, s katero se prvič predstavlja. S prozo se ji pridružuje tudi Adolf Ažman in nas s tem opozarja, da bi morali v prihodnje izkazovati več pozornosti prav proznemu pisanju. Da je v sestavu literarnega krožka dovolj samosvojih piscev, nam sporoča pesniški delež, ki ga je Arheološke vrednote Terensko raziskovalno delo na Ajdni nad Potoki se nadaljuje — Meritve najdišč Lovrenc nad Baš-Ijem, Gradišče nad Bašljem, Tupaliče in Šmar- jetna gora Ftfbe iz PWo razširiti članstvo Prešernove i J*be. Skoraj 6(K) prebivalcev ijske občine dobi vsako leto za lunino članarino zbirko Prešer-J** družbe, ustanovljene leta 1953. pibi je bil o naloženo pomembno J^knstvo. Že četrt stoletja izdaja počene knjige v revolucionarnem mtiarodnopovezujočem duhu na rkiih Osvobodilne fronte slo ven-a naroda * oziroma današnje a JL in o umetniškem izročilu veli-P1* naše književnosti dr. Franceta Slikarska kolonija ,J Podkorenu Jeseniški Do-amaterii, uspešno slikarskih »Podkoren . fovci, slikarji na Vršiču. Emanic Z<< delovne predvsem izirali so Po nekaj zanimanje za slikarske ?J°nije pokazale tudi mflnizaviie, med njimi | finsko in hotelsko podjetje j pnjka z Jesenic. j-'ako so se v ponedeljek, 1H. Mja, zbrali v Podkorenu slikarii fJr?h krajev Slovenije na peti fbrski koloniii ' "ji * •»•sinili«*! DOUKOM Mhnika. Koloni jy 14 slikarjev, ki ■,««.,, , *arska delu otlstopili Cnnvniki D. S. Slov« Skupaj z icseni-jo organizira Kolonije se bo udele-ki bodo potem Prešerna. Knjiga Prešernove družbe je tako kot vsaka dobra knjiga kulturna samovzgoja človeka, je zapisal predsednik Prešernove družbe Ivan Potrč. Samo človek, ki vsaj občasno prebere katero od najboljših stvaritev domače in tuje književnosti, je kulturen, napreden, razgledan in human ter ustvarjalen član socialistične skupnosti. Z lepo besedo in knjigo se ustvarjajo boljši odnosi med nami. Pri širjenju knjig Prešernove družbe igrajo najpomembnejšo vlogo poverjeniki ali zaupniki. Širijo plemenito knjigo in s tem prispevajo k napredku in kulturi. O položaju Prešernove družbe bo govora na občnem zboru septembra in pred njim je treba marsikaj postoriti po občinah. Za to je posebej odgovorna socialistična zveza in v kranjski občini so se resno lotili naloge. Kranj je tudi Prešernovo mesto in tako bo morala ravnati vsa Gorenjska, saj je dr. France Prešeren naš rojak! Poverjeniki iz kranjske občine so predlagali novo obliko organiziranja in širjenja Prešernove družbe. Oblikovati nameravajo aktiv ali klub Prešernove družbe, ki bo skrbel za širjenje naročnikov knjige in organiziral najrazličnejša srečanja in razgovore ob izidu Prešernove knjižnice in drugih izdaj družbe. To je nov vsebinski in organizacijski pristop ter most zbližanja med bralcem in knjigo. V akcijo bodo vključene tudi osnovne organizacije sindikata in njihovi kulturni animator-ji ter za kulturno dejavnost odgovorni posamezniki in organi po krajevnih skupnostih in šolah. Povsod Prešernova družba še ni segla, pa bi bilo njeno poslanstvo dragoceno . . . I. Košnjek zdajšnjega gradiva močno prigodič-nega značaja, pa bodisi da gre za že omenjene avtorje, bodisi da gre za .za Jelov-prispevkih se hkrati nazorno kaže tudi velik kvalitetni razpon med avtorji. NOVO V KINU Gorenjski muzej iz Kranja nadaljuje dela pri arheoloških izkopaninah na Gorenjskem tudi v letošnjem letu. Tako bodo nadaljevali terensko raziskovalno delo na najdišču kasnoantične naselbine na Ajdni nad Potoki v jeseniški občini. Dosedanja izkopavanja so obsegala 30 kvadratnih metrov površine. Po odstranitvi humusa in rušnate plasti so se odkrili pomembni arhitekturni detajli, prostori in zidovi, ki arheologom dopuščajo časovno opredelitev bivanja v naselbini. Potrdili so tudi pomen objekta za nadaljnja raziskovalna dela, pri izkopavanju pa so strokovno sodelovale konser-vatorske službe muzeja in drugih ustanov. Najdišče so zaščitili. Akcijo na Ajdni nad Potoki sta s sofinanciranjem omogočili kulturna skupnost Jesenice, raziskovalna skupnost Slovenije preko Narodnega muzeja v Ljubljani. V okviru arheološke topografije občine Kranj so ob pomoči geo-metrov opravili tudi površinske meritve arheoloških najdišč Lovrenc nad Bašljem, Gradišče nad Bašljem, Tupaliče pod Možjanco in Šmar-jetna gora. Selišče na Lovrencu, ki leži na meji prehoda iz kranjske ravni na Koroško preko Bašeljskega sedla sodi med najbolj obsežna najdišča na Gorenjskem. S sondami so že pred leti ugotovili neprekinjeno poselitev od ilirskega časa do slovenskega zgodnjega srednjega veka. V neposredni bližini je Gradišče nad Bašljem, za katerega so ugotovili, da je to edino staroslovansko gradišče na Gorenjskem. V Tupaličah pod Možjanco so leta 1977 odkrili ilirske gomile in tudi na tem območju je ta prva odkrita kulturna usedlina iz ilirskega obdobja, zato jo bodo v prihodnje uvrstili v program arheoloških raziskav. Pri Gorenjskem muzeju pa se še pripravljajo na meritve in izdelavo načrta ilirskega gradišča na jugovzhodnem pobočju Šmarjetne gore. Nameravajo pa nadaljevati tudi z drugimi deli in zavarovati pomembne arheološke vrednote, ki jih imamo na Gorenjskem. D. S. Ameriška drama Išče se gospod Goodbar je na letošnjem beograjskem Festu, podobno kot povsod, kjer je bila prikazana, požela izjemno zanimanje pri kritikih in gledalcih. Režiserju Richardu Brooksu je z igralko Diano Keaton uspelo napraviti resnično mojstrovino. Zgodba pripoveduje o Theresi, zrasli v strogem katoliškem duhu, ki se po diplomi kljub nasprotovanju staršev osamosvoji. »Svoboda« pa jo pripelje na kaj čudna pota. Zmeda v Afriki je tipična kriminalka, posneta pri Italijanih, pripoveduje pa o tihotapcih diamantov in droge v Johannes-burgu in seveda o strašno pogumnem in pretkanem inšpektorju Rizzu, ki ga je odigral Bud Spen-er. Zgodovinski spektakel Šogu-novi samuraji v režiji spretnega Kmdži Fukasukua (Tora, tora, tora) prikazuje zgodbo iz japonske zgodovine; boj dveh brator \za oblast vSogunatu._ SOZDALPETOUR Skofja Loka DO PROMET vabi kandidate, ki bi si želeli pridobiti poklic voznika C kategorije v Šoli za voznike pri Šolskem centru za kovinarsko in avtomeha-niško stroko v Škofji Loki. Pogoji za sprejem: — končanih najmanj 6 razredov osnovne šole, — veljavno zdravniško spričevalo, — starost kandidatov: 18—30 let, — po končanem šolanju so udeleženci dolžni dve leti opravljati dela in naloge voznika tovornih vozil v TOZD Tovorni promet Skofja Loka. Šolanje traja eno šolsko leto in se bo pričelo v septembru 1979. leta. Sroške šolanja krije SOZD ALPETOUR Skofja Loka. Pismene prijave sprejema SOZD ALPETOUR, kadrovski oddelek, Skorja Loka, Titov trg 4/b. Znanje bogati akcijo Predstojnik medobčinskega študijskega središča politične šole C K ZKS za Gorenjsko Jože Bohinc ocenjuje idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje gorenjskih komunistov — Marksistična misel, ki jo je izdalo medobčinsko središče, pomembna publikacija s tega področja, ki poudarja pomen usposabljanja za kadrovsko politiko osnovne organizacije novne organizacije. To je poudarilo tudi predsedstvo CK ZKS. Vsaka osnovna organizacija bo -morala v prihodnje usmerjati v zahtevnejše oblike usposabljanja najboljše komuniste, družbeno aktivne in perspektivne za odgovorne dolžnosti v organizacijah in samoupravljanju. Zato je usposabljanje sestavina kadrovske politike. Organizacije morajo biti na tem področju se bolj odgovorne, manjši pa bo tako tudi osip. Kljub temu so nekateri rezultati usposabljanja lani in letos vzpodbudni. Osip pri trimesečnem seminarju iz teorije in prakse marksizma je bil minimalen, nekoliko večji pa je bil pri dopisni soli marksizma. Svoje sta prispevala neposrečeno kadrovanje in dolgo trajanje ter zahtevnost sole. Veliko je individualnega studija, zahtevni pa so Kranj — Pred poldrugim letom je Zveza komunistov uvedla nov koncept idejnopolitičnega usposabljanja članov. Občinske organizacije odslej organizirajo dva obvezna seminarja: za kandidate za sprejem v ZK in za novosprejete člane Zveze komunistov. Obeh se je v poldrugem letu udeležilo nad 1200 komunistov. K temu je treba dodati še občinske partijske politične šole in dve popolnoma novi obliki: dopisno šolo marksizma in trimesečne seminarje iz teorije in prakse marksizma. Veliko novega pa je v samem programu in pri pedagoški plati usposabljanja. »V zahtevnejše in daljše oblike usposabljanja od 30 do 420 ur je bilo v pretekli izobraževalni sezoni vključenih skoraj 1500 ali nad 15 odstotkov vseh gorenjskih komunistov,« poudarja predstojnik medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za Gorenjsko Jože Bohinc. »Republiški odstotek ne dosega 10, kar priča, da imamo na Gorenjskem že uveljavljene oblike izobraževanja komunistov. To velja še posebej za nove člane ZK in občinske politične šole, nekoliko manj pa za dopisno šolo marksizma in trimesečne seminarje iz teorije in prakse marksizma. Dopisna šola traja eno leto, dopisna pa obsega 420 pedagoških ur, kar je zahtevno. Po udeležbi so razlike med občinskimi organizacijami. Z 20 odstotki vključenih članov je najuspešnejši Kranj, najmanjši odstotek (9,52) pa je bil dosežen v radovljiški občini. Jeseničani so v oblike usposabljanja vključili 13,68 odstotka vseh komunistov, Tržiča-ni 14,56 odstotka in Ločani 13,83 odstotka. Dopisno šolo marksizma je lani in letos na Gorenjskem končalo 155 komunistov, trimesečne seminarje pa v štirih oddelkih 87 slušateljev. Dopisne šole so bile v vseh občinah, seminarja iz teorije in prakse marksizma pa v Kranju in Radovljici za vso Gorenjsko.« »Obseg in oblike usposabljanja pa niso najvažnejše,« nadaljuje Jože Bohinc. »Tudi na Gorenjskem postaja usposabljanje sestavni del kadrovske politike os- tudi preskusi znanja. Veliko je odvisno tudi od predhodnega znanja. Vsakega kandidata pa je treba v prihodnje bolje seznaniti z namenom, značajem in organizacijo šolanja.« Jože Bohinc meni, da bi bilo treba graditi na dosedanjih izkušnjah in pomanjkljivostih, tako metodičnih kot andragoških. »Dobro je sodelovanje študijskega središča z občinskimi organizacijami in Delavskimi univerzami, ki imajo pri usposabljanju komunistov precejšnje izkušnje. Oblikovali so se aktivi predavateljev, mentorjev in drugih sodelavcev. Njihova jedra so po občinah. Predavatelji in sodelavci so praktiki in teoretiki, razen tega pa aktivni družbenopolitični delavci. Vendar kaže v prihodnje usposabljanje še bolj povezati s prakso in praktičnim delom osnovne organizacije. Mentorji in predavatelji potrebujejo več pomoči, predvsem pa bo treba v osnovnih organizacijah zaostrovati odgovornost do usposabljanja. Spodbujati bo treba samoizobraževanje in oblike dopisnega šolanja. Praksa naj potrjuje vrednost izobraževanja, ki je ena od glavnih nalog komunista.« Za objavo pripravil J. Košnjek V kranjski občini 32 odstotkov predšolskih v varstvu Letos sprejem za 350 predšolskih otrok Medtem ko so prejšnja leta člani komisij za sprejem predšolskih otrok in dojenčkov v kranjske vrtce in jasli i strahom ogledovali kupe prošenj, ki so jih morali zavrniti, je letos nekoliko drugače. Ne bi sicer mogli ravno reči, da je dosti bolje, toda seznam letos odklonjenih je dosti krajši. Na razpis za sprejem v vrtce v januarju je prispelo 486 prošenj, od katerih so na komisiji prve stopnje lahko po znanih kriterijih iz pravilnika sprejeli 206 otrok. Na koordinacijski komisiji za sprejem otrok pa so kasneje glede na pritožbe staršev ugodno rešili sprejem še za 145 otrok. V pritožbenem roku se je pritožilo na sklep prvostopenjske komisije 176 staršev, več kot sto staršev pa je bilo kot kaže v takšnem položaju, da se jim to ni zdelo potrebno. Vsega skupaj je bilo torej odklonjenih pri vpisu v vrtce za naslednje šolsko leto otrok, od tega 5 dojenčkov. Ce pa upoštevamo še otroke, katerih starši se niso pritožili, pa ni bilo mogoče letos spre jeti vsega skupaj 139 otrok. Treba pa je povedati, da je tO število sprejetih otrok maksimalno, kar se lahko sprejme; vrtci namreč že vrsto let sprejemajo večje število otrok, kot je po normativu, saj zaradi izostankov zaradi bolezni običajno manjka okoli ,'J0 odstotkov vpisanih. V letošnjem letu se je pri vpisu kar precej poznalo, da so se v zadnjem času varstvene možnosti v Kranju povečale z novimi varstvenimi družinami. Pred dvema letoma so bili še skromni začetki, saj sta bili le dve družini, letos jih je že osem, ki varujejo 70 dojenčkov. (--—-- Energetsko racionalna gradnja Med raziskovalnimi nalogami, ki jih je letos razpisala Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, je vrsta nalog še posebej zanimivih, najbolj aktualna pa je vsekakor naloga o gradnji energetsko racionalnih stanovanj. Ze dosedanji odziv nekaterih institucij je pokazal, da je bila naloga razpisana v pravem trenutku, ko zaradi vprašljivosti nekaterih dosedanjih energetskih virov povsod po svetu in tudi pri nas, ne le da skušamo izbrati nekatere druge vire, pač pa tudi z določenimi ukrepi razumneje trošiti energijo. Gradnja stanovanjskih blokov z vgrajevanjem izolirnega materiala ali s posebnim načinom gradnje vsekakor lahko v veliki meri odloča o porabi potrebne toplotne energije. Komisija, ki se sestaja te dni, bo pregledala dosedanje ponudbe posameznih institucij, med katerimi so Fakulteta za strojništvo, Razvojni center iz Celja, Geodetski zavod, Loška tovarna hladilnikov ter nato izbrala najprimernejšo raziskovalno nalogo. Pomen takšnih nalog je vsekakor velik in bo izsledke možno na široko uporabljati, saj naj bi naloge pokazale na najboljše tehnične rešitve za ogrevanje stanovanjskih prostorov, izbrale najbolj racionalne izolacijske sisteme, ki v največji možni meri znižujejo izgubo toplotne energije in | tem zmanjšujejo porabo energije. Ne nazadnje gre tudi za določitev klimatskih con gradnje v republiki: ne glede na to, da sicer vemo prav dobro, da je glede klimatskih pogojev najugodneje graditi v primorskem pasu, kjer je potrebno tudi najmanj energije za ogrevanje, pa vse doslej dobrega dokumenta v zvezi s tem še ni. Ze po sedanjih tehničnih predpisih se pri stanovanjski gradnji uporabljajo mere za izolacijo in zmanjševanje toplotnih izgub, v pripravi pa je še dodatni pravilnik, ki bo po vsej verjetnosti zahteval še dokaj večjo uporabo izolacijskega materiala pri gradnji stanovanj: bi t/ dvoma se uporaba izolacijskih materialov močne pozna tudi v kasnejši ceni objekta, vendar pa se sredstva vsekakor vračajo v obliki cenejših stroškov za ogrevani« L. M. »Nemalo si prizadevamo, da bi v letošnjem letu, ko kljub velikim potrebam po družbenem varstvu otrok, ne odpiramo nobenega novega vrtca«, pravi sekretar skupnosti otroškega varstva Peter Stare, »našli še nekaj varuhinj na domu, toda odziva ni. Verjetno zaradi velike zaposlenosti žena v občini ni varuhinj, ki bi ob primernem zaslužku v svojem stanovanju organizirale varstvo otrok seveda v okviru vzgojno varstvenega zavoda. V vseh sedanjih varstvenih družinah otroci lepo uspevajo, ponekje so celo izjemni uspehi predvsem zaradi nizke ali sploh nikakršne obolevnosti. Po naših izkušnjah se zgledujejo tudi v drugih občinah, o tem smo poročali tudi na zveznem posvetovanju. Naj za primerjavo povem, da je samo v Beogradu trenutno okoli 200 žensk z visoko izobrazbo, ki bi takoj prevzele poklic varuhinje na domu v obliki, ki jo razvijamo pri nas.« Kljub velikim prizadevanjem v zadnjem času z odpiranjem novih mest v vrtcih, s širjenjem varstvenih družin, pa otroško varstvo v kranjski občini nikakor ne more zlesti na »zeleno vejo«. Z 32 odstotki predšolskih otrok v družbenem varstvu so sedanje varstvene zmožnosti že zdrknile v drugo polovico med slovenskimi občinami: Ljubljana ima na primer polovico predšolskih otrok v varstvu, Skolja Loka planira v kratkem 6M odstotkov. V Kranju pa je bil populacijski boom v zadnjih letih prevelik, da bi ga lahko dohitevali četudi s pospešeno gradnjo varstvenih ustanov. »Za naslednje srednjeročno obdobje bo treba načrtovati približno 1400 novih mest v vrtcih, da bomo lahko vsaj malo ujeli sedanje potrebe«, meni Peter Stare. »Ko smo pripravljali smernice za srednjeročno obdobje, smo zbirali tudi podatke o številu otrok ter ugotovili marsikaj presenetljivega. Prav sedaj se namreč v krajevni skupnosti Vodovodni stolp pojavlja skoraj prav toliko kandidatov za vrtce kot na Planini, ki je vseskozi v vrhu potreb po varatvu. Verjetno bo treba prav zato v severnem delu mesta misliti na nov vrtec« Ob takšnem odstotku zajetja predšolskih otrok v družbeno varstvo, — še ne tako dolgo, je bil to kar velik odstotek, — pa se pojavlja tudi vprašanje, kje pa so drugi predšolski, kako raste in se razvija ostalih 70 odstotkov otrok, za katere m fta mesta v vrtcih. Nehvaležno bi bilo prerokovati, kdaj bo možno zajeti večino predšolskih v varstvo, ne moremo pa reči, da srno ravno na začetku prizadevanj, da vsaj deloma /mlamamo v vzgojne programa otro ke, ki ne hodijo v vrtce l'rav sedaj tečejo v občini 80-urni programi H petletne otroka, prav tako ftc niso zamrli tudi potujoči Vrtci, vsekakor pa bo treba š,- razmišljati o drugih oblikah varstva. L M Ali dobivamo še eno občinsko upravo? Na samoupravne interesne skupnosti letijo kritike. Ne na njihove delavce, saj nekateri delajo zagnano, na napake, ki se pojavljajo v sistemu. V interesnih skupnostih se kopičijo pisarniške moči, rastejo kot gobe po dežju. V Sloveniji jih imamo ie več kot tisoč. »Njihovo ustanovitev morajo narekovati potrebe, v nasprotnem primeru se bo v njih razvil tak aparat, da ga bomo ob nizki produktivnosti dela in dohodku težko plačevali«, je dejal France Popit, predsednik C K ZKS, na nedavni razširjeni seji občinske konference ZKS Skofja Loka. Glasovi, da v občini dobivamo še eno upravo, torej niso iz trte zviti. V megli ostaja cilj samoupravnega interesnega organiziranja, ki naj bi zagotovil vpliv delavca na programe dela izobraževanja, vzgoje, kulture . .. Pri svojem delu se samoupravne interesne skupnosti preveč zgledujejo po občinskih skupščinah. Da bo delavec resnično odločal, je možno samo tako, da bodo stiki med uporabniki in izvajalci direktni, ne le prek skupščine. Dovolj je, da se vsedejo za mizo enkrat na leto in uporabniki povedo, kaj potrebujejo, izvajalci pa naj v ponudbi izračunajo tudi ceno storitev. Pri interesnih skupnostih pravijo, da se delegati na skupščini ne oglašajo ob najpomembnejših dokumentih, da so delegati iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti prepuščeni sami sebi. Ob stikih zgolj na skupščine jim res ne preostane drugega kot da potrdijo splošne prispevne stopnje. Tudi gradiva so navadno preobsežna in »strokovna« in kot taka namenjena predvsem izvajalcem ne pa porabnikom. V škofjeloški občini uvajajo center strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, v katerem bo zaposlenih 29 delavcev, v glavnem za administrativna in računovodska dela in opravila. »Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je zaradi tega manj uslužbencev v občinski upravi,« je vprašal France Popit. Pravega odgovora ni dobil. Res je, da v občinski upravi ni delavca, ki bi pokrival področje samoupravnih interesnih skupnosti in da zaposlovanje v zadnjih štirih letih nazaduje. Res pa je tudi, da je ob ustanovitvi skorajda sleherna samoupravna interesna skupnost dobila sekretarja, tajnico in morda še koga. Zanimiv bi bil torej odgovor na vprašanje, koliko bo z ustanovitvijo centra strokovnih služb manj delavcev pri posameznih interesnih skupnostih. »Verjamem, da so v interesnih skupnostih visoko strokovni ljudje, samo vprašanje je, ali so za to delo visoko kvalificirani strokovnjaki potrebni, če naj samo organizirajo sestanke med uporabniki in izvajalci,« je menil France Popit. Ce svobodna menjava dela nadomešča državo, ne sme prevladati odločujoč vpliv strokovnih služb in izvajalcev, ki ne omogoča dovolj vpliva uporabnikov. V Škofji Loki je bilo odprto tudi vprašanje regionalne organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti na Gorenjskem, kot so elektro, PTT in vodna skupnost. »Po ustavi nimamo regij, ampak imamo le občine in republiko,« je dejal France Popit. V regijsko organiziranih interesnih skupnostih uporabniki težko izražajo interese in nimajo vpliva na posamezne programe dela, zato je prevladujoča vloga izvajalcev. M Volčjak Zemeljski plin čaka Vse podpisnice samoupravnega sporazuma združevanju sredstev za izgradnjo slovenskega plinovodnega omrežja še ne morejo sprejeti zemeljskega plina. Veliki stroški, kajti plin že čaka pred vrati in ga je treba tudi plačati — Obnova kurilnih naprav je zaradi opreme iz uvoza počasna V Sloveniji smo se za uvedbo zemeljskega plina odločili zaradi potreb po novi, cenejši energiji. Da bi lahko napeljali plinovodno omrežje, so ustanovili poslovno skupnost, članice, ki so bile zainteresirane za nakup plina, naj bi iz svojih poslovnih skladov združile 260 milijonov dinarjev ali 6,5 odstotka vseh sredstev. Pri izgradnji naj bi pomagale še poslovne banke, INA-naftaplin ter krediti tujih bank. Na teh osnovah ho v okviru investicijskega programa izdelali ekonomsko analizo upravičenosti izgradnje slovenskega plinovodnega omrežja. Po vsej Sloveniji se je tako začelo graditi plinovodno omrežje, v drugi fazi izgradnje tudi plinovod od Vodic do železarne Jesenice s priključkom na Kranj in na Lesce. Prav pri izgradnji gorenjskega plinovodnega omrežja pa izdajalci kasnijo, saj bi moralo biti zgrajeno do konca lanskega leta. Cevovode so položili pravočasno, ne pa tudi merilno-reducirne postaje in nekatera prečkanja, kot na primer preko reke Kokre, nagajalo je vreme, tako da danes gorenjsko omrežje še ni povitem zgrajeno. Drugod po Sloveniji pa so že lahko priključili prve porabnike in jim dobavili zemeljski plin. Številne delovne organizacije pa žal še niso opravile vseh rekonstrukcij na kurilnih napravah in so se le postopno priključevale ali pa ne še do danes niso. Zaradi tega tudi niso mogli prevzeti vseh pogodbenih količin zemeljskega plina, »aj je bilo lani sposobnih /a prevzem plina le 1H delovnih organizacij od 24, ki so podpisale tudi samoupravni spo-razum o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji. v Ker plina niso mogle sprejet i. je prihajalo do precejAnjih stroškov, ki ps /a lani ne bodo bremenili podpisnic sporazuma, medtem ko bodo letos odgovorne za to, če ga niso mogle sprejeti. Vzroki za to, zakaj priključevanje ne poteka po predvidevanjih, so različni, najbolj pogosti pa v tem, da imajo delovne organizacije precejšnje težave pri uvozu opreme in zaradi zamud izvajalcev del. Posledica je jasna in občutna, saj bi danes lahko s plinom oskrbovali 39 delovnih organizacij, plin pa sprejema le 24 organizacij, pa še te večinoma manjše količine. Odjema ne povečujejo kljub spodbudni ceni, večji odvzem od napovedanega pa uveljavlja le osem delovnih organizacij. Od Sovjetske zveze bi morali letos po pogodbi prevzeti 600 milijonov kubičnih metrov plina, enakomerno po četrtletjih, do zdaj so ga le polovico. Nekatere delovne organizacije ga sprejemajo več, druge znatno manj, tretje odlašajo s priključevanjem. Čeprav so sprejeli plina manj, pa transportni stroški ne bodo manjši, ker velja načelo »prazno za polno«. Zaradi manjših količin odvzetega plina predvidevajo že za letos stroškov v višini 57 milijonov dinarjev, ki jih bodo morale plačati tiste delovne organizacije, ki so odvzem plina napovedale, a ga niso sprejele. Tako zaskrbljeno ugotavljajo, da je tudi zaradi energetske krize nujno, da podpisnice samoupravnega sporazuma prevzamejo zemeljski plin, ki čaka pred vrati tovarn. Petrol - temeljna organizacija združenega dela Zemeljski plin Ljubljana je o tej problematiki seznanil občinske skupščine, tudi radovljiški izvršni svet. V občini Radovljica je za zdaj edini porabnik tovarna Verig Lesce, v kateri so pripravljalna dela potekala v skladu z informacijo Petrola, da bo pora-ha plina zagotovljena ob koncu letošnjega junija. Ta rok so prestavili na 15. julij, pripravljalna dela v Verigi potekajo normalno in bodo lahko v roku prevzeli novi energetski vir. D. Sedej lija Artač, letošnja Žagarjev«nagraje^kT) Uspeh je, če se ideje uresničijo Nagrade so lahko take, da zaokrožujejo življenjsko delo, da ga z zadovoljstvom prepustimo v dograjevanje zanamcem; so pa tudi nagrade, ki sredi delovnega ustvarjanja z oceno storjenega osvetlijo za javnost delo, ki se v ustvarjalnem dograjevanju nikakor ne more ustaviti, odnehati lijo Artačevo, pedagoško sveto-• na kranjski organizacijski S Zavoda za šolstvo SRS, sem ^sredi dela, sredi priprav na štovanje gorenjskih ravnateljev \ih šol o osnutkih novih zako-'»izobraževalnih skupnostih m družbenem varstvu otrok. S bil vsekakor varljiv občutek, 'koncem šolskega leta pride do tudi pri delu pedagoških talcev Podobno se nam tudi . ■ j v grapi nekaj stavljene na prisoje^. J^P K; teanf spodaj, ko pa jih zapusti. J« utrta v lesn v dovi in hvadami, se i» *VetlJ,?n zravna po grebenu. Od nje V" Vr^o vike posamezne hiše. Do ^jo pot. ^ffavtom. Pred vojno so C.^tok»SSice. Le od Zal, loga se je M\e kozje st b Dane8 pa Je tu 5>10 Vfn ker so tu doma ljudje, ki so iWf - f a;°' prinesla življenje sem gor JJ bo le cest- pn ,e njej. ^ i^P^poSSvar velja v njegovi &J^Wdol,ni' *kofJ1 Lokl ,n še dlje za pametnega, preudarnega moža. 93 let ima zdaj že na plečih in pravijo, da ga je malce upognilo šele to, zadnjo zimo. Prvič sem ga srečala v Alplesu, ko so odprli salon pohištva in je praznovala vsa dolina. Tudi Pod-grivar je prišel. Zanimalo ga je prav vse, tudi novi računalnik. To je njegova dolina. Tudi zanjo se je gnal ves čas. Da bi zrasla v njej industrija, da bi ljudje s hribov imeli delo. Pridnih rok je dovolj in gozdovi sp bogati. V Ameriki je bil. Sest let je bil rudar. Najprej v premogovniku, potem v rudniku zlata in cinka. Utah, Montana, Nevada, Californija, Colorado. Dokler je kopal premog, je bil še zdrav, v Coloradu ga je pa zdelalo. Na pljuča se mu je usedlo in šel je domov, da bi se pozdravil. Toliko je zaslužil, da je doma poplačal dolgove, kupil še majhno kmetijo v Halozah, pol pa mu je vzela inflacija. Prva svetovna vojna ga je vrgla najprej na rusko-polisko mejo in potem na Soško fronto, k Piavi: Štiri najtežja leta je tu preživel. Ko je fašizem zaoral po Evropi, je imel Podgrivar slabe slutnje. Z okupacijo so v Dav-čo najprej prišli Italijani. Toda le za nekaj dni. Potem so jih zamenjali Nemci, ki so se v Davči nastanili v župnišču in šoli. Korošci so bili. Najprej so ga vprašali, če je »švarcar« in mu govorili, da bo zdaj »Deutschland iiber alles« . .. Tako pa ne bo šlo, je sam pri sebi govoril Podgrivar. Partizanov še ni bilo takoj, ele, ko je bila prva hajka v Blegošu, so prišli tudi v novaške gmajne in eden se je zatekel tudi k njemu. Ravno snope je obkladal. V hlev ga je skril. Potem so prihajali vse pogosteje. Podnevi Nemci, ponoči partizani. Nič ni hotel vedeti zanje, ko so ga Nemci spraševali po banditih. Vedno jih je lepo mirno počakal in delal naprej, kot da bi imel najbolj mirno vest na tem svetu in Nemci niso posumili. Ko je neko noč sin Polde šel s partizani, je šel takoj zjutraj naznanit v Železnike, da so mu sina gošarji vzeli. Moral je tako ravnati, če je hotel naprej neovirano delati s partizani. Pod hišo je bil bunker a tiskarno, kjer je vse noči pel pisalni stroj. Zdelo se mu je, da se sliši vse do Blegoša ... Pa je niso nikoli odkrili. Pn Podgnvarju je bila kurirska javka; kurirji so tu držali vezo z Železniki, Zalim logom, z Davće pa je njihova veza šla čez Potok na Slugov grič, v Robidnico. Rominsk brd, na Novake in v Cerkno. 22 glav živine je šlo iz Pod griva rje vega hleva na gospodarsko komisijo in klavnico na Žbont. Za bolnico Franjo in oddelek C bolnice Franje, ki je bil skrit v dolini. Ne danes se Podgrivarju čudno zdi, da je vse ostalo skrito. Pa toliko partizanskih bunkerjev je bilo tod okoli, Nemci pa vsak dan v patrulji. Dobro je bilo, da Nemci niso mogli sem gor z motorizacijo. Morda je bila Davča prav zaradi tega bolj varna in že leta 1944 osvobojeno ozemlje. Pa so Nemci tudi Podgrivarja trdo prijemali, čeprav so ga imeli za poštenega kmeta, ki se z nikomer ne pajdaši. Vedno jih je prepričal s svojo močno osebnostjo. Kako se jim je postavil takrat, ko je bil sin Polde doma na zdravljenju in so ga izdali otroci, ki so s kanglicami pobirali za Volksbund. Obkolili so hišo,ko so ravno jedli za mizo in se je Polde na zadnjih vratih pognal po bregu r.avzdol. V bunker so takrat očeta peljali na zaslišanje, toda prepričal jih je, da ga on ni videl in da sploh ni vedel zanj, da je bil doma. Verjeli so mu in popustil je tudi njihov komandant Krezler, ki je bil tako zagnan Hitlerjanec, da je govoril, da je že dva sinova dal za Hitlerja, pa je pripravljen tudi sam zanj umreti . .. In če danes vprašate Podgrivarja, kdaj je bilo najbolj nevarno, vam bo odgovoril, da je bilo ves čas enako. Najhuje pa je bilo ob koncu, ko so jih toliko pobili na Poreznu. Prav v Davčo se je slišalo, kako so vpili. Okrog 300 ljudi je šlo takrat na Porezen. Tam so jih pa Nemci polovili in pri kozolcu pri Pavlin, za Prvičem, ob vznožju Porezna na mestu 32 pobili. Še prejšnji večer je bilo pri Podgrivarju okrog 40 ljudi, največ žena. ki so prišle v partizane obiskat može. Ce bi tako vedel, bi jih peljal v njihov gozd in jih ne bi dobili. Vsi ujeti so mislili, da jih bodo odpeljali v taborišče, in zagotovo bi ušli, če bi vedeli, kaj jih čaka, razmišlja Podgrivar. Zjutraj so jih posekali z »mašincami«. Od osmih Podgrivarjevih otrok le Fran-celjna ni bilo domov. Pri Dravogradu nekje je moral pasti. Ustaši so ga vzeli v Halozah, ko so bežali čez Štajersko. Ko je prišla svoboda, so se najprej spoprijeli s šolo. 92 otrok je bilo v Davči brez šole. Za silo so jo uredili pri Jemcu, kjer so gospodinjo naprosili za konec hleva. Potem so zgradili novo. Od Zgaga pod Sorco so vozili material. V Kranju na okraju, kjer je bil delegat v letih od 1946 do 1948, se je potegoval zanjo. Ko je bila šola, je pa za cesto pričel bitko. Po vseh sejah v Kranju, Železnikih, v Škofji Loki seje vlekel zanjo, in moral je poslušati očitke. Se Zelernikarji so bili proti. Pa mu je le uspelo. 15 kilometrov ceste se je delalo iz.gozdnega sklada. Najprej do Jemca. potem naprej. Za njo so se lotili elektrike. Tudi tu je Podgrivar zagrabil z vso silo. Po Medvodah in drugod so iskali kostanjeve drogove, kajti v loških hribih ni kostanja. Zasvetila je elektrika. Potem je bil napeljan tudi telefon. Ko je bil nekoč na neki slovesnosti v Ljubljani, je o tem potožil Borisu Kidriču. Obljubil mu ga je in tudi dobili so ga. Še zdaj je to edini telefon v Davči. Hoteli so tudi trgovino, pokopališče. Pota do ceste je bilo treba urediti. Vsak svojo. Pod dežnikom je kopal Podgrivar. Toda česar se je lotil, je tudi naredil. Tudi industrijo v dolini je pomagal graditi. Za tovarno NIKO je dober stal z vsem svojim premoženjem, da se je začelo. V Ljubljano so šli Žumer, Podgrivar in Novak z Jelovice in nesli posestne liste. Vseskozi se je Podgrivar zavedal, da se bodo morali spraviti z dolinci in skupaj zagrabiti, da bodo imeli delo. Ze leta 1918, ko se je vrnil iz vojne, je pristopil k sodarski zadrugi, 1936. pa je bil že član lesne zadruge. Iz obeh je nastal njihov Alples. Ves les jim je dal, da bo le delavec imel doma kruh. Ko ga danes poprašaš po Alplesu, Niku, Iskri, se mu zasveti v očeh. Dobro jim gre. Pa tudi že predobro. Ze vse preveč se danes meče proč. V bolnišnici na Golniku je bil pred kratkim in škoda se mu je zdelo, da gre toliko dobre hrane v nič .. In Davča? Kakšne želje ima zdaj zanjo? Cesto je treba razširiti. So se je že lotili in tudi samoprispevek zbirajo zanjo. Tudi podjetja bodo nekaj pridala. 30 kilometrov ceste, elektrika, telefon, trgovina, šola, dva mostova, to je delo njegovega življenja. Zarisali so se mu v obraz. Toda česar se je v življenju lotil, je uspel. Nikoli ni odnehal. In ljudje so ga ubogali. Da so le takole trdno povezani z dolino. Hribi, napoveduje Podgrivar, ne bodo gospodarsko nikoli propadli, finančno pa, če ne bodo povezani z industrijo. Tako zaslužnih mož, kot je Ivan Prezelj-Podgnvar, je bilo pn nas malo. Vedno delaven, trmast, odločen, uporen. In spoštovan! Zdaj ga je malo ukrivilo. Pa bo bolje. Malo bo šel še na Golnik, pravi, da se še malo popravi. Tam že vedo, kaj je za človeka dobro . . . To pomlad je Podgrivar za svoje dolgoletno zavzeto in revolucionarno aktivistično delo, zlasti v krajevni organizaciji Socialistične zveze, dobil priznanje Osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Prislužil si ga je, o tem ni dvoma, toda največja nagrada zanj je cesta, ki se vsa bela vije iz doline in vse, za kar se je v dolgih letih svojega življenja gnal in uspel. D. Dolenc »Made in ristorante Jelovica« V blejskem disco-baru se s svojim programom odkrito norčujejo iz okusa najmanj zahtevnih obiskovalcev — Kako le more turistični Bled dopustiti take lokale in take programe Bled — Za disco lokale žal nisem strokovnjak, za bare tudi ne, za mešanico, ki se ji reče discobar, še manj. A naj mi bo vendarle dovoljeno, da jasno in glasno preprosim hotel Jelovico na Bledu, da discobar, ki ga oddaja v nekdanji restavraciji Blegoš, pri priči, nemu doma in brez pridržkov zapre. Včasih je bilo prav prijetno posedeti v restavraciji Blegoš ali na njenem vrtu, a vse lepo mine in tako je letos preminila tudi restavracija. S temnimi zavesami so jo ogradili in si v njej izmislili nočni program najbolj bridko primitivne sorte. Kar so videle oči in slišala ušesa, je nepojmljivo bedno, nevredno in neprimerljivo s sleherno najbolj betežno epizodo v najbolj zanikrni kavbojski filmski limonadi. Vstopnina na osebo je 60 dinarjev in vključuje vrtni stol za mizo, na kateri je na drobno zmečkan prt. Postrežba je hitra, ker je v lokalu malo gostov, največ mladih pobov, ki sem in tja popijejo steklenico piva. Poleg piva se točijo tudi barsko zasoljena buteljčna vina. Na bar pa v tej luknji bledo spominjajo: pozna ura, barvne lučke v stropu, barske cene in pozneje nekakšen program s slačipunco. Glasba s plošč se omejuje večinoma na . .. Lili, kako smo sretni bili... in podobne tužno-ganljive narodne speve. V zvišanih in donečih durih se naznani impozantni shou>, ki sledi. Se globoko opravičujem, če nevede napačno zapišem imena artistov, ki smo jih imeli čast videti in slišati. Morda so mi ušli zapisa vredni detajli, kajti že po prvih nastopih me je minilo vse spoštovanje do predstave. Najprej so na svetleče zvončke zazvončkljali oj, la paloma; nato je čisto navadna žaga presunljivo kovinsko pela; tako telovadbo s trebušnim ali kakšnim že plesom bi bila sposobna producirati vsaka naša Micka; majstor Soni ali Šobi je bil z vsemi svojimi rutami, nedrčki, flašami in žvečenjem kvečjemu za predšolsko deco, pa še ta bi nesramežljivo zehala; lepotica Elisabeth, ki je zaradi mene lahko koj naša Liza ali Safeta, se je kot vrla stnptizetka seveda slekla in ker me žensko slačenje že od nekdaj nikoli ne pretrese, mi je bil še najbolj zanimiv kavbojski film, ki se je v barvah vrtel za njenim hrbtom. Krona te podpoprečne improvizacije pa je bil komik z marelo, ki se je bedasto norčeval iz samega hotela Jelovice — vse najbolj trapasto in najbolj neumno je bilo »made in ristorante Jelovica« — in ko bi bila tam le honorarna snažilka, bi mu šla marela na kose po glavi. Vsi umetniki so prihajali iz bivše Blegašove kuhinje, ker od drugje niso mogli. Kadarkoli so se odprla vrata, so se pokazali kuhinjski rekviziti, pozabljeni v tej umetniški garderobi. Ko so vsi Šoniji končno zaključili s programom, se je večina bara pobrala v jasno blejsko noč brez bleščečih zvezd. Zvezde so bile utrujene in so šle spat, da bi lahko naslednjo noč znova zablestele v vsej svoji lažni lepoti in v premetenem sijaju ter se potiho in odkrito norčevale iz vseh tistih butic, ki zaidejo v polnočni barski Bled in se tako javno pustijo smešiti in podcenjevati. Ah, ti Bled, ti šmentana Jelovica! Opusti, dragi Bled, tako ničevo turistično ponudbo in zdrami se, o hotel Jelovica, ter na veke vekov preženi tako barsko sprenevedanje in spakovanje iz svojih »risto-rantov.« D. Sedej Kdaj pretvornik na Voglu? Radovljica — Lokalna radijska ostaja Triglav posreduje intorma-ije za jeseniško in radovljiško obči- 0. Lokalna radijska postaja je s po-odbo, ki jo je sklenila z RTV Ljub-jana začela razvijati UKVV radijsko mrežje in o tem sta se sporazumeli udi občinski konferenci SZDL Jese-ice in Radovljica. RTV Ljubljana i je obvezala, da bo s sredstvi potaje Triglav, ki so jih zbrali v obeh bčinah, postavila en oddajnik in tri retvornike. Vrednost del znaša 50.000 dinarjev, lokalna radijska ostaja pa je že nakazala polovico neska. Do zdaj so postavili oddajnik na esenicah ter pretvornika na Kata-ini in na Brvogih. Kljub obljubam >a RTV Ljubljana še do danes ni »ostavila pretvornika na Voglu in ako občani v bohinjskih dolinah irograma radia na morejo spremlja- 1. V radovljiški občini so zatorej ahtevali, da RTV Ljubljana takoj ostavi pretvornik na Voglu in s tem mogoči prebivalcem v bohinjskih jlinah in v okolici Bohinjskega je-»ra, da bodo lahko spremljali pro-ram Lokalne radijske postaje Tri-lav. D. S. Cesta v Poljanski dolini je ozka in ovinkasta, pogosti pa so tu tudi usadi zemljišča in ceste, ki varnost prometa po dolini še zmanjšujejo. Spomladanski nalivi so hudo poškodovali del ceste pri Logu. Pri Cestnem podjetju v Kranju obljubljajo, da bodo s popravili začeli prve dni julija; usad bodo za zdaj reševali s pilotiranjem in dosutjem. — Foto: D. D. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge za: - DVA AVTOMEHANIKA - - AVTOELEKTRICARJA Pogoji: - poklicna šoia, praksa zaželena - POSLOVODJE ŠPECERIJSKE TRGOVINE spodnji trg v Škofji loki Pogoji: trgovski poslovodja ali prodajalec s prakso - REFERENTA ZA INVESTICIJE Pogoj: — gradbeni tehnik — smer visoke gradnje, zaželena je praksa pri organiziranju ali nadzoru gradbenih del - VOZNIKA TOVORNJAKA Pogoj: — poklicna šola za šoferje, praksa zaželena. Prijave z dokazili o strokovnosti je trt .m dostaviti v sekretariat zadruge v 15 dneh po objavi oglasa. Fantič z dletom Ze nekaj let ga privlačita les in dleto. Pa je še tako mlad. Komaj trinajst let ima in 7. razred osnovne šole je pravkar končal v Gorenp vasi. V Suši, ob vznožju Blegoša je doma Metod Frlic. (Jolešnikov po domače. Le obraze, ljudi bi klesal. In marsikatero delo mu je že uspelo. Kot zadnjič v Komendi na taboru piladih likovnikov njegova mati z otrokom. Za leto otroka. Simbolično je z njima prikazal mater kot klub OZN, resno in zaskrbljeno, ki ne ve, kateremu lačnemu otroku bi prej odrezala kruha, otroka ob njenih nogah pa kot.vse lačne otroke tega sveta ... Po mnenju mentorjev, novinarjev in kritikov je bilo to eno najboljših del komendske kolonije. Ob koncu šolskega leta so v osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji pripravili izredno uspelo razstavo del učencev iz likovnega, tehniči čipkarskega in biološkega krožka te šole ter izdelkov likovnega pouka. . prispevek k razstavi je dal tudi ljubljanski DOM, kije pokazal najlepše t merke iz čipkarstva. Veliko pozornosti so vzbudili primerki zdravilnih rast s poljanskih hribov, ki so jih prinesli na razstavo člani biološkega kroi fante pa je seveda najbolj zanimala raketna tehnika. — Foto: D. D. Uspešni mladi kemi Golešnikov Metod in njegov možakar s pipo, ki ga pravkar dokončuje Zelo rad dela, le časa je malo na kmetiji. Ob nedeljah ga še najbolj puste v miru. In lesa mu hitro zmanjka. Homovc s Slajke mu je nekoč dal celo lipo, pa mu je v zahvalo naredil gasilca, ki stoji zdaj pri Homovc na vodnjaku. Zdaj so mu pa doma obljubili, da bodo posekali tisto v Dolgi njivi. Ko bo cvetela, da jo bo lažje obrati. Pravijo, da lipa ne poka, če jo posekaš, ko ima liste, da listje vleče vodo iz drevesa. Eno leto jo moraš pustiti ležat zunaj, potem pa spraviti pod streho. Di je pa bolj sigurno, moraš še po sredi debla zvrtati luknjo, da gre mleček ven. In Metod pravi, da bo tako naredil, saj ni hujšega, da narediš kip in ti uspe, potem pa poči... Franc Tavčar, Janezov iz Cabrač in Valentin Lbgonder iz Škofje Loke sta njegova vzornika. Tudi nasvete dobi pri njima. Janezov mu je tudi dal prva dleta. Tudi z glino rad gne-te. In vsaka veja mu pride prav. Vsi kažipoti spodaj v grapi so njegovi. No, eno je gotovo. Na šolo za oblikovanje bo šel, tako se je za trdno odločil, potem pa kakorkoli. ^ ^ Na republiškem tekmovanju mladih kemikov v začetku junija letos v Ljubljani so se gorenjski učenci in dijaki izredno dobro izkazali. Med okoli 200 učenci in dijaki iz vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol so odnesli največ prvih ter drugih in tretjih mest. Še posebno velik uspeh so dosegli kranjski učenci in djaki, ki so bili že poprej uspešni na medobčinskih tekmovanjih mladih kemikov. Akcijo znanost mladini je še posebej podprla kranjska Sava, ki je sredi tega meseca za najboljše na republiškem tekmovanju kemikov in za njihove mentorje pripravila sprejem ter se jim z nagradami še posebej oddolžila za njihov trud. Uspehi mladih znanstvenikov pa so vse- kakor velika nagrada tudi za njiho\ mentorje, ki jim med letom ni žal ne časa ne truda za delo z dimi. Najboljši na republii tekmovanju so bili: (7. razred Oton Gortnar (OŠ Preddvor). U Oman (OŠ S.Jenko) si deiita mesto, 3. mesto Vesna Gorjup (< L. Seljak); (8. razred OŠ) 2i Izidor Kern (OŠ S.Jenko); ( red srednjih šol) 2. mesto _ Jerala, 3. mesto si delita Ml. Meglic in Andrej Šali (vsi Gimnai Kranj); (2. razred sred. šol) l.i sto Tomaž Košir (Gimm Kranj); (3. razred, sednj. šol) 1. sto Roman Jerala, 3. mesto Tišler (oba Gimnazija Kranj). Ela T eran Najboljši kemiki osnovnih in srednjih šol Gorenjske v Savi. — Foto: Saia r Sejem odslej prvi in tretji ponedeljek Cerklje — Sejem plemenskih prašičev in svinj v Cerkljah se je v sorazmerno kratkem času uveljavil. Bil je vsak ponedeljek in ponudba ter popraševanje sta bila zadovoljiva. Organizator sejma pa se je odločil, da bo od 1. julija dalje sejem plemenskih prašičev in svinj vsak prvi in tretji ponedeljek od 7. do 10. ure. ZDRAVJE V NARAVI Borovnice (Vaccinium myrtillus) naravno in mnogostransko zdravilo, predvsem proti prebavnim motnjam Borovnica, gozdna rastlina, ki raste zlasti na kislih tleh, ima črno modre plodove. Čeprav pri zdravljenju lahko uporabljamo plodove in liste, so najbolj znane jagode, ki jih v prehrani uporabljamo kot osvežujočo in dragoceno vitaminsko obogatitev. Ob tem je treba pripomniti, da imajo sveže jagode izredne zdravilne snovi in učinovine (čreslovina, sladkor, več kislin, pek-tin in veliko vitamina C), kar ugodno vpliva na prebavo. Sveže jagode delujejo blago odvajalno. Cisto drugače pa delujejo borovnice v posušeni obliki. Lete lahko dobimo v lekarnah ali nekaterih trgovinah z živili. Posušene in rahlo prekuhane (nesladkane) borovnice (1 žličko na 1 d! vode) so izvrstno zdravilo proti driskam, vnetju in gnitju v črevesju, saj vsrkavajo in oddajajo odpadne produkte. Creslovine in modro barvilo ustrojijo vneto črevesno sluznico, jo utrdijo in omejijo izločanje sluzi, s tem pa zavirajo Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razglasa prosto delo oziroma nalogo VODENJE VARSTVA PRI DELU V KADROVSKEM SEKTORJU Pogoji: varnostni inženir, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo je 3 mesece Kandidati, ki izpolnjujejo delovne pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave. rast povzročiteljev bolezni. Seveda je potrebno, da se ob tem zdravljenju malce postimo, oz. vsaj izogibamo živil z grobo celulozo, kot so zelenjava, solata in krompir. Podoben zdravilni učinek ima tudi nesladkan borovničev sok. V zadnjem času zelo priporočajo mešanje nesladkanega soka s sirčkom (skuta). Le-ta vsebuje predvsem lahko prebavljive beljakovine mleka, če pa mu dodamo borovničev sok se odlično dopolnjujeta. Sirčkova borovničeva kaša je eno najboljših in najhitreje učinkujočih naravnih zdravil pri driskah in celo pri akutnem črevesnem katarju, ne smemo pa eden do dva dni ničesar drugega zaužiti kot le omenjeno »kašo«. Sveži ali konserviran nesladkan borovničev sok ni samo osvežilna pijača, pač pa tudi zravilo z mnogo-stranskim učinkom. Zeliščarji priporočajo sok tudi za izpiranje ust in grgranje, saj zdravilno vpliva pri vnetju dlesni in katarjih v grlu. O barvilu borovnic vemo, da vso ustno sluznico močno obarva, kar kaže, da se je barvilo tesno vezalo na površini sluznice; to je pravzaprav naravno razkužilo, ki zavira rast povzročiteljev bolezni. Nesladkan borovničev sok zdravilno vpliva tudi na glistavost otrok. ABC mL KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO | Črtomir Zoreč: OSI [ga. pn-din ove ailo ila-em )S) iro L OS »to IZ- in ko ija le-ija le-leš iujaka gora — Lastnik gostišča v Jasni je letos ob whem jezeru zgradil pomol in kupil dva čolna, s kate-p se je moč za 25 dinarjev voziti eno uro po vodni \mi. Tako je obiskovalcem tega slikovitega kotička v tau Kranjske gore na voljo še več razvedrila. Kot u pa bo to jezerce pod mogočnimi ostenji Julijcev v tosti postalo pravo jezero, saj bodo prod z obale gradbišče predora in ceste pod Karavankami. Bled — Delavci komunale in delavci Cestnega podjetja Kranj urejajo pločnike med Kazino in Park hotelom ter polagajo novo plast asfalta na cesto do hotela Jelovica. Zato so morali ustrezno zvišati odtočne jaške. — B. B. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Begunje — V prvih dneh junija je Turistično društvo Begunje organiziralo tekmovanje harmonikarjev-ama-terjev. Poslušalcem se je predstavilo 35 tekmovalcev z vse Gorenjske. Z diatoničnimi harmonikami je nastopilo 26 harmonikarjev, s klavirskimi pa 6 tekmovalcev. Na diatonki sta bila najboljša brata Marjan in Metod Prap-rotnik iz Ljubnega, na klavirki pa je bil najboljši Janez Zupan iz Lesc. Najstarejši je bil Franc Mohorč iz Begunj, ki je že v 83. letu starosti. Vsi tekmovalci so poleg spominskih diplom prejeli tudi značke in praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije. Begunjčani si želijo, da bi tekmovanje postalo tradicionalno. Jože Ambrožič jska gora — Pred leti so začeli obnavljati eno naj-vjiih kranjskogorskih domačij, Liznekovo hišo, ki je primerek prave gorenjske kmečke hiše. Doslej so % prekrili s skodlami in obnovili leseni del fasade. ! obnavljajo notranje prostore, kjer bodo po konča-delih uredili muzej z zbirko starih uporabnih pred-prebivalcev Doline. . domačije je finančno podprla jeseniška kulturna gradbena in restavratorska dela pa nadzoruje z spomeniško varstvo iz Kranja. Obnovljena Liz-hiša bo prav gotovo velika pridobitev tako za >o goro kot jeseniško občino, saj bo možnost spora razvoja kmetijstva v Zgornji Savski dolini pri-več turistov. - A. Kerštan 'za Jesenice — V jeseniški občini je bilo doslej v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti in ob dnevu civilne zaščite več dejavnosti. Ena od njih je% bila vaja »Železar 1979«, s katero so 13. junija preverili usposobljenost vseh dejavnikov ljudske obrambe in družbene samozaščite v tem jeseniškem delovnem kolektivu, temeljni organizaciji Izolir-ke in krajevni skupnosti Sava. Druga večja akcija je bilo tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite iz jeseniške občine, na katerem je 16. junija sodelovalo 19 desetin iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Dejavnosti ob dnevu civilne zaščite so sklenili 22. junija s svečano sejo občinskega štaba civilne zaščite, na kateri so podelili priznanja za vsestransko aktivnost Ivanki Lorenčič, Francu Bahunu, Marjanu Jelovčanu, Ivanu Klokočovni-ku, Francu Salbergerju in Antonu Pernetu. Na sliki: prizor z vaje »Železar 1979« — Foto: J. Rabič IHk^MPO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEI^ PO Lepo starost imava i Vodnikovih v prijazni vasici ta pn Škofji Loki so preteklo ne-J praznovali. Marija in Andrej r' sta slavila 60-letnico skupne-^l jenja. Če o zlatih porokah *° kaj pogosto pišemo, pa so hi-P* zelo redke. Tudi zato je bilo t'J* pri Vodnikovih toliko bolj in spontano. Za praznično fjfeno mizo, ki se je šibila ob F*cih dobrotah, so se ob slavljen-zbraii njuni otroci, vnuki in fiuki ter bratje in sestre. Na P se je nabrala kopica daril. IVka hiša s prečudovitim lesenim ,f*>rn, ki nosi letnico 1786 in je že prava muzejska vrednost, polna čestitk in smeha. ija in Andrej, oba še čila Pdesetletnika, sta se vzela pred ■Jfesetimi leti, torej takoj po prvi jT-ovni vojni. Marija se je k Vod-**im primozila s Form. Andrej se ■krojne vrnil ranjen in še danes ff* sliši. Trije otroci so prišli na F dve hčeri in sin, ki ga je vzela »VJa vojna. Dostikrat je bilo ' pravita, bile so krize in pokanje. 'I ako dobro in lepo kot ^ava danes, ni bilo nikoli, le leta / Z nama živi vnuk in njegova na Mladi dobro skrbijo za naju 'tria nudijo lepo starost. Želiva, le imeli vsi starejši ljudje tako Kidva. v -ole. Andrej je na Glas naročen i>«a začetka. Pravi, da prebere j kar zapišemo Slisnimo jima roke kot hiseroporočetu ema m Ifršitna zvestima bralcema pma "»no obilo zdravja M. Volčjak Nastop Gorenjskega pihalnega ansambla 1ETA MAJDA KI FRANC KOREN POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (123. ZAPIS) Moram se že izmotati iz senčnih tokav ob Peračici in zapustiti njene umrle mline. Od resnobnih premišljevanj utrujen, se bom lotil dveh bolj vedrih snovi, ki postajata sčasoma že kar legendi. V mislih imam zgodbo o junaških Blejkah (izpred več kot poldrugim stoletjem) in pripoved o svojstvenem zdravljenju, ki ga je na Bled zanesel samozvani zdravilec Švicar Arnold Rikli pred 1 (H) leti. JUNAŠKE BLEJKE Neprestano vojskovanje in drago vzdrževanje upravnih oblasti v zasedenih deželah, je Napoleona prisililo, da je predpisoval vedno nove in nove davke. Ali »fronke«, kot so jim tedaj rekli naši kmetje. Ker pa obubožano ljudstvo spričo mnogih dajatev v naturalijah, ni moglo kaj prida prispevati v državno blagajno, se je tedanja francoska oblast odločila, da zapleni dragocenosti iz cerkva, in jih kot srebro in zlato primerno vnovči. Bilo je leto 1813 — torej že čas pešanja Napoleonove moči v Evropi — ko je tudi Bled prišel na vrsto za oddajo cerkvenih dragocenosti (keli-hov, monštranc, svečnikov ipd.). Novico je prinesel iz Ljubljane na Bled trgovec in gostilničar Petran iz Mlinega. Najprej nameravajo popisati in prodati stvari iz otoške cerkvice, ki je slovela po zlatem obrednem posodju. Brž so se zbrali ugledni blejski veljaki, da bi ta nezaslišan poseg preprečili. Sklenili so, da bo tričlanska delegacija z županom na čelu nesla francoskemu guvernerju v Ljubljano posebno prošnjo, naj odstopi od zahteve, kajti Blejci bi se utegnili preveč razburiti in morda celo upreti. dežela zaradi blejskih dogodkov še bolj vznemirjala, zato je dne 3. aprila 1813 poslal na Bled pismo, v katerem naroča, naj Blejci sami ocenijo cerkvene dragocenosti in pošljejo protivrednost v denarju. Ce pa tega ne morejo takoj zbrati, naj pošljejo vsaj zadolžnico. No, to »dolžno pismo« so potolaženi Blejci res poslali francoskemu guvernerju v Ljubljano. Denarja pa jim nikoli ni bilo treba poslati — saj so se že to jesen morali Francozi umakniti iz naših krajev. Zgodba o junaških Blejkah ni iz trte izvita, o njej so pisali resni zgodovinarji. Razboritost blejskih žensk pa dokazuje tudi njihova navada, da govore »po moško« — sem bil, sem šel, te bom počakal in pokazal ... SPEVOIGRA »BLEJSKE ŽENSKE« Zgodovinar Radics poroča, da je Ludovik Germonik spisal in v Trstu izdal spevoigro »Die VVeiber von Veldes«, ki so jo večkrat predstavljali v ljubljanskem gledališču. Ker so nastopali igralci v narodnih nošah in peli narodne pesmi, pravi Radics, je bilo gledališče vedno polno. Po tej Germonikovi nemško pisani spevoigri je bil prirejen slovenski igrokaz za ljudske odre »Junaške Blejke«, ki so ga po podeželskih odrih pogosto predstavljali pred prvo svetovno vojno in še po njej. DRUGA PLAT ZVONA Opodvigu blejskih žena in deklet, kot sem ga opisal v prejšnjih poglavjih po starejših virih, pa je trezni zgodovinar Franc Gornik pisal nekoliko drugače, manj strastno in bolj nepristransko. Tako se je tuja gospoda včasih prevažala po Blejskem jezeru. Nič ni pomagalo. Že prihodnji dan je prišel na Bled davkar v spremstvu zlatarja, ki naj dragocenosti oceni. Sedaj pa so nastopile Blejke. Prva je splezala v zvonik farne cerkve pod gradom in pričela biti plat zvona. Kot iz panja, so se vsule Blejke iz hiš, oborožene s cepci, burklami, valjarji, tolkači in drugim »orožjem«. Obkolile so davkarja in zlatarja. Druge pa so odrinile čoln, ki naj bi moža prepeljal na otok. Osramočena sta se moža umaknila v zavetje h grajski gospodi. Naslednjega dne sta spet poizkusila opraviti svojo nalogo. Toda to pot nista prišla sama, z njima je prišlo še osem orožnikov in grajski^ gozdar. Hote ali nehote se je enemu od oborožencev sprožila puška in ranila neko domačinko. Tedaj pa so iz ozadja navreli moški in tekla bi kri, če ne bi župan miril razburjeno množico. Davkar s svojim spremstvom seje spet umaknil na grad. Davkar. ves razkačen, je poslal v Ljubljano sla z lažnim sporočilom, da so ga napadli moški preoblečeni v ženske. — Hkrati pa je poročal v Ljubljano tudi radovljiški sodnik in pojasnil, da je kriv upora davkar. ki je nastopal surovo in žaljivo. Guvernerju najbrž ni bilo do tega, da bi se Kljub temu, da so Blejke sprva preprečile »izropanje otoške cerkvice«, so pozneje Francozi res izpraznili cerkveno »zakladnico«. Vendar pa so že 3. maja 181.1 župniku Gabri-ču vrnili vse odnesene predmete: srebrno nogo, srebrno kapsulo, srebrn, pozlačen križ z grbom kranjske dežele in vgravirano letnico 1584, kristalen križ, obrobljen s srebrom, lesen križec okrašen z zlatom, verižico z biserom, še večje prav tako srce, kristalno srce s podobo trnove krone in z žeblji v pozlačenem okviru. No, če skrbno preberemo ta seznam, izvemo da otoška cerkev ni imela kakih posebnih zakladov, kot se na splošno med ljudmi govorilo. — Razložiti se da ta skromnost cerkvene opreme pač le s tem, da so k Mariji na Blejski otok romali bolj revni ljudje, ki pač niso mogli cerkvice zasipati z bogve kakimi bogastvi. Zgodovinar Gornik sklepa: »Ze s tem, da je francoska oblast vzete dragocenosti iz otoške cerkvice vrnila na Bled v župnišče, je dokazala, da ni imela nobenih roparskih namenov, da pa je ravnala samo po svojem pravu, ker ji je cerkev ž vsem inventarjem pripadala.« Lesce — lJri DPI) Svoboda Lesce deluje že nekaj let Gorenjski pihalni ansambel, ki ga vodi Danilo Starič. Pihalni ansambel, eden redkih tovrstnih v Sloveniji, odkar je prenehala nastopati Avsenikova pihalna godba, je že posnel samo-sfojno ploščo, v njegovem sestavu pa igra tudi narodnozabavni ansambel Gorenjci s pevcema Francem Korenom in Majdo Kunčič. Pihalni ansambel ima svojevrsten stil igranja. Gorenjski pihalni ansambel se bo predstavil na zanimivem samostojnem koncertu v petek. 6. julija, ob 20. uri v kampu Sobec pri Lescah. Obisk na Golniku, v Goricah, Tenetišah in na Trsteniku Združenim je breme lažje Zaradi številnih skupnih nalog in načrtov ter preteklih vezi praznujejo na Golniku, v Goricah, Tenetišah in na Trsteniku tudi skupni krajevni praznik - Kmalu skupščina podgorskih krajevnih skupnosti — Ob vsakem praznovanju ocena doseženega in dogovor o prihodnjih nalogah Golnik — V marsičem je preteklost združila podgorske kraje v kranjski občini Golnik, Gorice. Tenetise in Trstenik. Predvsem je bil skupni boj med narodnoosvobodilnim gibanjem, v katerem je 28. junij leta 194.1 pomemben mejnik. Tega dne so ljudje iz teh krajev množično odšli v partizane in ta dan so krajevne skupnosti izbrale za praznik. Omenjeni kraji so dolgo tvorili goriško občino. Po njeni ukinitvi so nastajale samostojne krajevne skupnosti. Golniška je na primer letos stara 15 let in zato je jedro letošnjega praznovanja na Golniku. Najmlajša je krajevna skupnost Tenetise, ki je bila oblikovana leta 1973, pred tem pa so bile Tenetise del trsteniške oziroma goriške krajevne skupnosti. Prebivalci vasi ob robu kranjske občine so že spoznali, da je združenim breme napredka lažje. O tem že Za graditelje nove ceste od Goric do Golnika ni počitka. Hitijo, da bi bil julija odsek nared. Potlej pa jih čaka modernizacija cestnega odseka med Letencami in Mlako. V počastitev krajevnega praznika podgorskih krajevnih skupnosti so v golniškem domu kulture pripravili razstavo likovnih del najmlajših, učenci pa so pisali naloge o svoji krajevni skupnosti. Avtorji najboljših del so bili nagrajeni. Program praznovanja Organizator letošnjega praznovanja krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetise in Trstenik so Golničani, ki hkrati slavijo 15. obletnico samostojne krajevne skupnosti. Praznovanje ima namen obuditi tradicijo odpora, povezano z letošnjimi jubileji partije, Skoja, sindikatov in ženskega gibanja, vzpodbuditi ljudi k skrbi za urejenost krajev, oživeti športno in kulturno dejavnost ter oceniti, kaj so kraji pod gorami v zadnjem obdobju dosegli. Številne prireditve so že bile. Praznovanje bo doseglo višek danes, jutri in v nedeljo. Danes ob 17. uri bo kros Kokrškega odreda, ki mu bo sledil nastop folklorne skupine Sava, tamburašev in pevcev. Jutri ob lb\ uri bo na Golniku sektorska vaja gasilcev za prehodni pokal KS, ob 19. uri pa bo v golniškem domu kulture slavnostna seja ob prazniku. V nedeljo Ob 13. uri bo koncert tržiške godbe na pihala v golniškem športnem parku, ob 14. uri bo zaključek pohoda od sporne nika do spomenika. Sledila bo vzidava temeljnega kamna za spomenik revolucije ob športnem parku. Sledila bo gasilska veseli ca. Trsteniški dom čaka na dokončno popravilo. Obetajo se mu boljši časi. Spodaj je že moderna samopostrežna trgovina, zgoraj pa bodo prostori za družbenopolitično dejavnost Institut z Golnika, Kmetijsko zadrugo, Gozdno gospodarstvo, Živila, Mladi rod in še nekatere organizacije ter interesne skupnosti. Brez tega na Golniku ne bi začeli urejevati javne razsvetljave, dobili urejen športni park, začeli asfaltirati ceste, kar je zasluga lanskega uspelega referenduma, dobili urejene poti med Golnikom in Letencami ter predšolskega varstva in podal j • šanega bivanja v šoli. V goriški krajevni skupnosti zaključujejo z asfaltiranjem krajevnih cest, urejujejo zadružni dom, ki ga je poškodoval potres, gradijo kanalizacijo, predvsem pa želijo, da bi se nadaljevala melioracijska dela na zamočvirjenem polju pod Goricami. Tako kot v vseh podgorskih krajevnih skupnostih tudi v Goricah hvalijc delavnost mladine. Tenetise so mlada krajevna skupnost, pa so kljub temu že marsikaj naredili. Asfaltirali so pota, uredili kanalizacijo, pridobili zemljišče za dom, ki ga pa sedaj želijo čim prej zgraditi. Tenetise so ena redkih krajevnih skupnosti v kranjski občini, kjer nimajo najosnqvnejšega prostora za družbeno dejavnost. Edini prostor je garaža v zasebni stanovanjski hiši. Trstenik je že leta med najpnzadevnejšimi skupnostmi v kranjski občini. Znani so uspehi pri asfaltiranju cest, urejevanju kanalizacije, gradnji mostov, skrbi za urejeno okolje in pri odstranjevanju posledic potresa. Kraj je dobil novo trgovino, velika želja krajanov pa je ureditev kulturnega doma, kjer bo prostor tudi za družbenopolitično dejavnost, in razrešitev še nekaterih komunalnih problemov. Za prihodnje srednjeročno in dolgoročno obdobje imajo podgorske krajevne skupnosti veliko skupnih načrtov. Pomemben je dogovor o oblikovanju podgorske skupščine krajevnih skupnosti, kar je vsebinsko bogatejša in višja oblika krajevne samouprave. Skupno delo bo potrebno pri izgrajevanju cestnega omrežja. Modernejša cesta Mlaka — Golnik bo pomembna za vse kraje, še posebej pa želijo ljudje urejeno podgorsko magistralo. Se posebno slaba sta odseka med Goricami in Trstenikom in od Trstenika naprej, pa tudi na nekaterih drugih odsekih bodo nujna popravila. Skupna želja vseh štirih krajevnih skupnosti je tudi urejeno telefonsko omrežje o njem je sedaj težko govoriti, s;i| so priključki redki, v Tenetišah pa so sploh brez. Za to območje bo nujna samostojna centrala z zadostnuni zmogljivostmi. Pomembno področje skupnega dela so družbeni objekti Vsaka krajevna skupnost naj bi imela svoje prostore za krajevno družbenopolitično dejavnost, večji objekti kulturnega, športnega in družabnega pomena pa naj bi bili skupni. Goriški kulturni dom bi lahko služil na primer večjim plin ditvam v tem kraju. Enako velja /a golniški športni park Razmišljati kaže tudi 0 enotnem športnem dni šivu za to področje', Skupne naloge se ponujajo pn organizaciji lole, trgOVtke mreže i.i pri kmeti|stvu, kj#r kaže zaradi dobrih pogo|e\ razvijali kmečki turizem Predstav niki krajevnih skupnosti že razmišljajo o bolje organizirani komu nalni dejavnosti, predvsem pa je skupna skrb pod gorami utrjena in stalno preverjene, ljudska obramba in družbena samozaAčita! -). Košnjek pričajo nekatere skupne akcije: reševanje urbanističnih in zazidalnih problemov, urejevanje cest in pokopališča, veliko skupnega dela pa je bilo potrebnega pri odstranjevanju posledic potresa. Kazen tega je vsaka skupnost sama reševala svoje težave. Tu ne gre prezreti velike volje ljudi pomagati s prostovoljnim delom in prispevki ter sicer redkih organizacij združenega dela, ki se pojavljajo na tem območju. Se posebej velja omeniti V OBRAMBNEM CENTRU PRIMORSKE Pestra kulturna dejavnost zagotavlja dobro razpoloženje v enoti, to pa je osnovni pogoj za visoko borbeno zal>est Ljubljana — Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita vse bolj postajata sestavni del našega življenja, naših družbenopolitičnih aktivnosti in samoupravnega delovanja. Naš občan je vsak dan bolj zavzet za reševanje vprašanj s tega področja, je resnični nosilec pravic in dolžnosti za utrjevanje našega obrambnega in samozaščitnega sistema. Da bi lahko čimbolj uspešno izpolnjeval te naloge, mora biti seznanjen z vsemi aktualnimi vprašanji. In prav temu je bil namenjen posvet, ki ga je pred dnevi pripravil republiški štab za teritorialno obrambo Slovenije. Na posvetu je komandant teritorialne obrambe Slovenije general Branko Jerkič predstavil razvojno pot in dosedanje dosežke naše teritorialne obrambe ter spregovoril o bodočih nalogah s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki sta jih nakazala 11. kongres ZK Jugoslavije in 8. kongres ZK Slovenije. Ko je govoril o razvoju teritorialne obrambe, je poudaril, da je v njenem organiziranju pomenila znaten napredek ustanovitev občinskih štabov in štabov v nekaterih krajevnih skupnostih, prav tako pa tudi enot v organizacijah združenega _ krajevnih skupnostih. Kot je oceni je bil razvojni proces še zlasti ioten ziven v zadnjem desetletju, ko s< v teritorialni obrambi posvečali ne malo pozornosti dejavnosti na pod ročju vzgoje. Čeprav je uresničeva nje petletnega programa vzgoje pi kraju, in bo, kakor kaže, nadvs uspešno, pa je naštel tudi nekaten probleme pri izpolnjevanju tega pra grama; med njimi težave pri zagfl tavljanju prostora za učne centre ii ponekod tudi finančnih sredstev te namene. Med seznanjanjem z aktualnu« nalogami s področja ljudske obran be in družbene samozaščite se je p neral Branko Jerkič zadržal prt vsem pri treh poglavitnih vpraš njih: vlogi Zveze komunistov pri n polnjevanju teh nalog, nadaljniei podružbljanju obrambnih vprašal Vnj in ustvarjanju enotnega sistem obrambe in zaščite zlasti v bar ^ Najprej je predstavil vlogo in namei rL, komitejev za splošno ljudsko obrazu jj": bo in družbeno samozaščito, ki jih U £v čas ustanavljamo na vseh ravnel J* organiziranosti Zveze komunistov 2/ Kot je dejal zatem, bo prav delova- 7? nje teh komitejev pripomoglo k na- Tenetise, najmlajšo od podgorskih krajevnih skupnosti Sl.ke Vperda,, \ Goricah urejujejo zadružni dom, ki ga je prizadel potres 11 .STRAN GLA Poveljnik teritorialne obrambe Primorske Iganc Stibilj je predstavil delovne dosežke njenih pripadnikov _ Pred nedavnim je republiški štab teritorialne obrambe Slovenije gostil novinarje slovenskih sredstev javnega obveščanja, ki poročajo o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti — V Ljubljani je pripravil posvet o aktualnih nalogah na področju obrambnih priprav — Sledil je ogled obrambnega centra Primorske v Kostanjevici na Krasu. a" Natančne zadetke z mi nametom m ljenje, ?m iliniemu podružbljanju splošne i ljudske obrambe in a™^."T. ~ " j&ite ter seznanjanju slehernega 4S££ z njegovimi nalogam, da b SSS. d. >e iiziTT^ i*.*a sistema obramDe "» KRlSE" pomena povezovan I Ubeh sistemov zlasti y■ jt j Cpnostih in or|amzacuah .druie i Wa dela, kjer je delavec 1 i JSolj organiziran in tudi za.ntere S^nza delovanje. Proti Krasu «?FfUD?iane odpeljal, s posebnim E^r^To JEM Mtaljevali znara^[ere si na posvetu PTtinĆoverjenega časa ni-morii odgovoriti. Seveda, pogo- *enci, P°v^mbo f ko smo se bli-h stvareh.In boo od nj_h našemu ciljU.Doij j f'rlvla'ni »^.tektur, („ostjo smo vp.jah e ob,a * Penjali temne g u-iKff*««-ie vsa Ti! »c^r pa je o»»» časa; ponekod podobo tega »etne«augod v orume-(tKno metenje ^god ^ travo in «^nrast vinogradov. ^W drugje v zelen ^ zrfe|a i le primorska naseij« ^kotvedno^ je k F gno teh t|P^"'ilka vasica, ki ima Wa ^^/prebivalcev. Večina LV 0m?fe zaporna v večjih kra-1 njinru je . ,n Novi Gorici. Jlh P0DrZeg^UraPdc>darn. kraAk, seveda obeta bolj- mlji Mlad,mLP,!f tistim rodovom, k. ^TZ^h možnost, iivlj«-\ ,arad. sia^n f %eml}0 ,„ \ morah zaP" , k v tujino. Mhajati po zaslužek v J mva|atvo .Vendar, taf^aJajJ pokazalo že v i >voj kleni *na letih povzpelo od 2..r) na štiri milijarde, prišlo v začetku zadnje četrtine stoletja do postopnega zniževanja prirastka EPIDEMIJA KOLERE V priobalnem območju Noakali na jugu Bangladeša je zadnji mesec dni umrlo za kolero najmanj 200 ljudi. Časopis Dainik Bangla pise, da je bolezen že prerasla v epidemijo, da nudijo zdravniško pomoč obolelim in izvajajo preventivne akcije. BO »SKYLAB« PADEL V ZRN? Notranji ministri zahodnonemških /veznih de/el so na podlagi analize izvedencev ugotovili, da |e mogoče določiti kraj. kamor ho padel ameriški vesoljski laboratorij •Skrbit* ilva ali tri dni pred njegovim vstopom v atmosfero: to je ukoli 20 julija ('eprav so ministri poudarili, da je le malo možnosti, da bi »Skvlah« padel na evropska tla. so refldarie ponovili opozorilo >tro-kovniakov. tla ulegne pasti na ozemlje ZK Nemčije južno od črte Marhurg — Aachen ali na ozemlje katerekoli ju žnoev ropske države. ŠD Kondor praznuje GODFŠ1Č - Športno društvo K ondor t Godešiča praznuje 13. obletnico delovanja. V počastitev tega jubileja in jubilejev partije, S koja in drugih družbenopolitičnih organizacij bo ŠD Kondor priredilo jutri, 30. junija ob 17. uri že tradicionalno nogometno tekmo med oženjenimi in samskimi. Tekmi bo sledilo družabno srečanje. Družbena dejavnost ima rekreativni in tekmovalni značaj. Največ zanimanja je za nogomet, namizni tenis (obe panogi sta najmnožičnejsi), streljanje, šah, trim tek in sankanje. Društvo vztrajno krepi trenerski, vaditeljski in sodniški kader. Dejavnost društva se odvija vse leto, nekatere pa imajo tudi občinski in širši pomen. Avgusta bo Kondor pripravil že tradicionalni nogometni turnir za pokal Godeši-ča, oktobra pa številne prireditve ob krajevnem prazniku. Društvo ima največ zaslug za širjenje sporta in rekreacije v kraju. J Starman XXXV. jubilejna kolesarska dirka Po Jugoslaviji V vodstvu reprezentant SZ Averin BKOGRAD — Za sedemdesetimi kolesarji iz dvanajstih držav je že četrta etapa letošnje petintridesete mednarodne jubilejne kolesarske dirke Po Jugoslaviji. Po četrti etapi je rumeno majico v Beogradu oblekel reprezentant SZ Averin. To že kaže, da bodo reprezentantje SZ spet igrali vodilno vlogo za končni uspeh, ki bo 4. julija v Zagrebu. Tudi naši reprezentantje so v teh štirih etapah pokazali izredno borbenost, saj sta Colig in Bulic v generalni uvrstitvi Ae vedno med prvo deseterico. Tudi ostali naši ne vozijo slabo, vendar bodo svojo pravo vrednost pokazali, ko se bodo kole- Telesna kultura v združenem delu Sava dosega uspehe Organizacija združenega dela Sava Kranj s 4200 zaposlenimi, 11 TOZD in se več sektorji, je verjetno ena redkih OZD v Kranju, kjer gre sport v korak s proizvodnjo. Šport je v tovarni prisoten že od nekdaj. Od leta 1961, ko je bila ustanovljena prva športna sekcija — nogomet, se elan savskih športnih delavcev ni nikdar zmanjšal. Za nogometno sekcijo je bila ustanovljena sekcija ljudske tehnike, nato rokometna, smučarska in tako naprej. Število sekcij je raslo in to je pokazalo potrebo po telesu, preko katerega bi vse sekcije reševale svoje probleme in usklajevale akcije. Tako so športniki Save ustanovili svoje športno društvo Gumar, ki danes vključuje smučarje, šahiste, odbojkarje, kegljače, nogometaše, tenisače, strelce, košarkarje, plavalce, planince, balinarje, ro-kometaše, karateiste in celo sekcijo za podvodno dejavnost. Torej kar 15 sekcij. »Veliko dela imam,« pravi vodja rekreacije Janez Gorjanc, ki je letos na tem delovnem mestu nasledil Edvarda Modica. Janez je sedemkratni državni prvak v klasični kombinaciji in je zastopal nase barve tudi na olimpiadi v Sapporu in na svetovnem prvenstvu v Falunu na Švedskem, torej športnik mednarodnega razreda. »Na delovno mesto vodje rekreacije sem prišel sele letos,« nadaljuje tov. Gorjanc, »vendar nisem imel velikih težav pri delu. To je v precejšni meri tudi zasluga prejš-nega rekreatorja tov. Modica, ki mi je zapustil zares vzorno organizirano športno društvo. Seveda tudi jaz ne počivam na lovorikah in tako delo nemoteno poteka naprej. Športno društvo je organizirano po sekcijah, ki jih vodijo športniki, ki imajo tečaj za rekreatorje. Tako delo poteka strokovno na vseh odročjih.« Velika mednarodna prireditev v skokih v vodo na Jesenicah Kopališče l kova na Jesenicah bo te dni nared za veliko mednarodno prireditev v skokih v vodo, ki bo v torek, 3. in v sredo 4. julija. Nastopili bodo odlični skakalci v vodo iz Kanade, Egipta, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Te ekipe so že prijavile tekmovalce, organizatorji pa de čakajo na prijavo tekmovalcev iz Italije, Švice in Madžarske. Na kopališču Ukova se bo v dveh dneh pomerilo okrog 30 dobrih tekmovalcev in tekmovalk v skokih v vodo, ki bodo navdušili ljubitelje te atraktivne športne panoge. Člani organizacijskega odbora za izvedbo te prireditve, ki deluje pri Plavalnem klubu Jesenice, so na zadnji seji ugodno ocenili dosedanje priprave. Na seji so se se podrobno dogovorili o ureditvi kopališča, o prometnem režimu in o ostalih organizacijskih zadevah. Kopališče na Ukovi so že očistili, sedaj pa urejajo okolico. Velika mednarodna prireditev bo povezana tudi s praznovanjem Dneva bor- Ca()ba dneva bo dopoldan ob 10. uri na sporedu obvezni program, popoldan ob 16. uri pa bodo skoki z deske in stolpa. V torek bodo z deske skakali moški, s stolpa pa ženske, v sredo pa bo obretno. Slavnostna otvoritev bo v torek ob 16. uri. J. Kabič Uspeh v Andih Kranjska odprava v Ande je dosegla svoj cilj 5947 m visoki Alpama vo 5. 6. je prišlo na vrh kar 11 članov. Navezi Tomo Česen — Peter Markič in Matjaž Dolenc — Žare Trušnovec sta prišli na vrh po prvenstveni smeri preko J stene. Za vzpon so potrebovali 15 ur. Bivakirali so raztezaj pod vrhom. Ze 2. 6. so poiskali pot preko ledenika in napeli vrvi do vstopa in po vstopnem kuloarju (80 ) .4. 6. so potem vstopili. Stena ima naklonino 65 , proti vrhu pa strmina zopet naraste. Na vrhu sta jih pričakala Matej Kranjc in Luka Karničar (AO Jezersko), ki sta se že prejšnji dan povzpela na vrh preko S grebena in tam bivakirala. Še istega dne so po S grebenu (mestoma V + ) na vrh prišli se Joža Hobič, Barbara in Marija Perčič, Marjan Kučigaj in vodnik Alberto. Vsi skupaj so potem sestopili po JZ steni v bazo. Pavle Oman, Drago Segregur in Milan Rebula (AO Lj. Matica) so 6. 6. prišli na vrh Kitaraja (6036 m). Ista naveza se je dan za tem povzpela se na Alpamajo in sicer po Italijanski smeri v JZ steni. 11.6. so se na vrh Kitaraja povzpeli se Luka Karničar, Matej Kranjc, Tomo Cenen, Matija Horvat (zdravnik), Marija Perčič in Marijan Kučigaj. Kranjc in Karničar sta se z vrha spustila s smučmi preko S ^Vsekakor lep uspeh odprave kranjskega PI> A. S. Besedo potem prevzame Andrej Valen-čič, aktiven smučar in rokometaš, ki dela v smučarski sekciji že okoli 10 let. Pove nam, da so najbolj uspešni pri organiziranju smučarskih tečajev v tovarni. Le-ti potekajo sedaj že četrto leto. Smučarji se množično udeležujejo tudi vseh tekmovanj. Letos jih je na občinskih sindikalnih igrah nastopilo kar 136. Vule Cicmil, predsednik športnega društva, pravi, da dobro delajo vse sekcije. Ce se kje ustavi, poprimejo vsi in z združenimi močmi odpravijo ovire ter nadaljujejo ?. delom. Ponos vrhunskega športa v Savi pa je kolesarski klub. Vsi se veselijo uspehov reprezentantov Freliha, Rakusa, Udoviča, Ropreta, Pečnika in drugih. Delavci Save se tudi sami udeležujejo številnih tekmovanj. Gumiada in druge športne manifestacije te vrste so srečanja veselja, novih prijateljstev, izmenjava delovnih in športnih izkušenj. V spomladanskih mesecih, v mesecu športa Save, pa se vse pomeri med seboj v vseh disciplinah. To je najbolj množična športna akcija v tem delovnem kolektivu. Tako kot na gospodarskem pa tudi na športnem področju sodelujejo v mednarodnem merilu. Vsako leto se udeležijo tradicionalnega športnega srečanja z avstrijskim in nemškim Semperitom. Veliko pomanjkanje prostorov za vsakodnevno delavcem tako potrebno rekreacijo pa je največji problem športnikov Save. Pravijo, da je sedaj v delu projekt za zgraditev lastnega športnega kompleksa v okviru Gumarske Sole. V sklopu le-tega pa bi bila tudi velika športna hala, velika pridobitev za športnike Save in sploh velika pridobitev za vse športnike Kranja. D. Ambrožu'- Nogomet Spet Primskovo Tekmovanje v ligi drugih selekcij je končano. Pionirji so odigrali dvajset tekem po štirikrožnem sistemu. Lanski prvak ekipa Primskovega je v prvenstvu pokazala najbolj stalno formo in je zopet prva. Drugi so Naklanci, ki so bili najbolj nevaren nasprotnik Primskovljanom, sledijo pa Britof, Sava, Kokrica in Šenčur. Zmagovalna ekipa je dokazala, da gre za zelo nadarjeno generacijo, ki bo šele v višjih selekcijah pokazala vse svoje vrline. Mencigar, Pire, Gale, Majcen, Drobnjak, Lahovec, Samardžija in ostali bodo skupaj z najboljšimi iz ostalih selekcij že jeseni nastopali za kadete. Liga je torej uspela, tekmovanje je potekalo fer in dobro organizirano, posebno pa velja opozoriti, da se sadovi dela z najmlajšimi ne kažejo le v rezultatih, temveč predvsem v športni vzgoji, pridobljenih delovnih navadah in solidnem nogometnem znanju. REKREATIVCI sicer že počivajo, omenimo pa na/ nekaj značilnosti preteklega prvenstva. Najboljši strelec pri članih je Vučkovič (Korotan), pri mladincih Lom-bar (Preddvor), nagradi za fair-play, bodo pri članih prejeli nogometaši Trboj, pri mladincih pa Primskovljani. Svečana podelitev priznanj, pokalov in nagrad bo na skupščini ONZ Kranj, ni pa izključeno, da bo pred prvenstvom organizirana lani zelo uspela prireditev Dan nogometa. Lestvica občinske mladinske lige: 1. Šenčur 16 11 2 3 62:26 2» 2. Naklo 16 11 1 4 67:33 2.1 :i. Filmarji 16 10 1 5 58:29 21 i. Kokrica 16 8 :t 5 53:34 19 5. Preddvor 16 9 0 7 63:55 18 H. Primskovo A 16 6 :i 7 46:48 18 7. Visoko 16 5 a H 36:39 13 H. Podbrezje 16 3 i 12 18:73 7 9. Trboje 16 1 2 13 30:96 4 M Subk V Mariboru partizanski mnogoboj MARIBOR - Domači Partizan bo od 30. junija do 4. julija gostitelj letošnjega jugoslovanskega srečanja v partizanskem mnogoboju. V teh dneh bo nad 1000 nastopajočih pokazalo svojo fizično in psihično pripravljenost. Pokroviteljstvo nad to največjo prireditvijo v partizanskem mnogoboju je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito. -dh Vesti iz Radovljice ODBOJKARSKI SEMINAR Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica je organizirala v preteklem tednu seminar za inštruktorje in trenerje odbojke ter učitelje telesne vzgoje. Seminar je v telovadnici osnovne šole v Bohinjski Bistrici vodil Viktor Krevselj 25 udeležencev iz štirih gorenjskih občin je bilo seznanjeno s hitrimi metodami učenja odbojke, podrobnim učnim načrtom za učence od 10 do 14 let, organizacijo odbojkarskega treninga glede na vrhunske rezultate ter vsebino in principi vodenja treninga. Seminar spada v vsakoletni program izobraževanja strokovnih kadrov v občini Radovljica. sarji začeli vzpenjati na gorske vožnje. Tudi sedaj smo z njimi lahko zadovoljni. V moštveni konkurenci vodijo reprezentantje SZ pred ČSSR. Poljsko, Francijo in Jugoslavijo, ki imajo vse enak čas. V generalni uvrstitvi vodi Averin (SZ) pred Gomezom (Francija in Kresko (CSSR). Jugoslovana ćolig in Bulic sta na sedmem oziroma osmem mestu. Kranj bo mednarodno kolesarsko karavano sprejel 3. julija na stadionu v Straži-šču, kjer bo cilj predzadnje etape. Ta dan bodo kolesarji privozili tudi na Vršič, kjer jih bodo sprejeli kranjski organizatorji. Popoldne bo start iz Martuljka do Kranja. Organizacijski odbor v Kranju se skrbno pripravlja za Vršič in Kranj. Naredili so vse, da se bodo kolesarji dva dni dobro počutili v Kranju. V ta namen bo 3. julija ob 20. uri na sejmišču v Savskem logu tudi zabavnokulturna prireditev. S kolesarsko dirko namreč potuje tudi zabavna karavana, v kateri so pevci Usnija Redžepova. Beti Djordjevič, Aleksander Trandifilović in Dušan Prelovič. Pevce spremlja orkester Svetomira Šešiča, povezovalec programa pa je Svetislav Vukovič. Cilj kolesarjev je predviden 3. julija ob 16. uri na kolesarski stezi v Kranju. Organizacijski odbor etapnega cilja v Stražišču pa je za ta dan pripravil pravo kolesarsko revijo na stezi. Ob 12.30 se bo na stezi v Stražišču začela pionirska kolesarska revija. Prvi bodo ta dan startali pionirji od prvega do osmega razreda, mlajši mladinci in starejši mladinci z licencami pa bodo popestrili to kolesarsko dirko v Stražišču takoj za pionirji. D. Humei Podeljena priznanja najboljšim ŠŠD v Sloveniji Tudi Tržičani in Kranjčani LJUBLJANA - V kinu Union je bila sklepna slovesnost in podelitev priznanj republiškega tekmovanja za najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji. V tem tekmovanju so šolska športna društva iz Gorenjske spet pobrala skoraj vsa prva mesta. V tekmovanju osnovnih šol do šestnajst oddelkov so bili najboljši športniki šolskega športnega društva Storžič iz OŠ heroja Grajzerja Tržič, na drugo mesto pa so se uvrstili učenci in učenke ŠŠD OS Kokrški odred Križe. V kategoriji osnovnih šol nad šestnajstimi oddelki so bili prvi športniki SŠI) Polet OŠ heroja Bračiča Tržič, tretji ŠŠD France Prešeren Kranj in četrti ŠŠD Simon Jenko Kranj. Med šolskimi športnimi društvi šol s prilagojenim programom pa so prvo mesto osvojili učenci in učenke ŠŠD Pionir OŠ Helene Puhar Kranj. Med srednjimi šolami se je najbolje uvrstil ŠŠD Gimnazije Kranj. V tej konkurenci so sedmi. Vrstni red — osnovne šole do 16 oddelkov - 1. ŠŠD Storžič OŠ heroja Grajzerja Tržič, 2. ŠŠD OŠ Kokrški odred Križe, 3. OŠ Biba Ročk Šoštanj; osnovne šole nad 16 oddelki - 1. ŠŠD Polet OŠ heroja Bračiča Tržič, 2. ŠŠD OŠ Postojna, 3. ŠŠD France Prešeren Kranj, 4. SŠI) Simon Jenko Kranj; osnovne šole s prilagojenim programom - 1. ŠŠD Pionir OŠ Helena Puhar Kranj, 2. ŠŠD Projekt OŠ XIV. divizije Velenje, 3. ŠŠD Grmada OŠ planina; srednje šole — 1. ŠŠD gimnazija Ravne, 2. ŠŠD Mladi Jeklar Ravne, 3. ŠŠD Tehnik Tehniška šola Celje, 7. ŠŠD Gimnazija Kranj. Podeljene so bile tudi zlate značke mentorjem šolskih športnih društev. Med šestimi dobitniki zlatega znaka mentorja je tudi Ivan Križnar iz Škofje Loke. Ivan Križnar je bil profesor telesne vzgoje na gimnaziji Skofja Loka in pozneje vodja področja za telesno vzgojo na zavodu za šolstvo SR Slovenije. Med prvimi je znal povezati redni pouk telesne vzgoje z dejavnostjo šolskih športnih društev v enovit proces množičnega športa. Vsem dobitnikom visokih republiških priznanj naše iskrene čestitke, z željo, da bi tudi v novem šolskem letu tako uspešno delali na področju šolske telesne vzgoje in v šolskih športnih društvih. I). Huinel V. LJUBLJANA - ORGANIZATORJI AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1 PREDSTAVILI PRIREDITEV - Organizatorji letošnje dirke za veliko nagrado Avstrije za svetovno prvenstvo formule 1 so v hotelu Lev slovenskim časnikarjem predstavili prireditev. Leta bo od 10. do 12. avgusta na znanem Osterreichringu v Zeltivegu. Zanimanje za to dirko avtomobilskih bolidov je tudi pri nas izredno. Vsako leto te boje za točke svetovnega prvenstva formule 1 obišče iz Slovenije veliko število ljubiteljev avtomobilizma. Iz Slovenije je Zeltweg oddaljen le dve uri in pol. Organizatorji v Avstriji prav to leto slave deseto obletnico prirejanja velikih dirk. Proga v Zeltuegu je varna, to leto pa so pripravili tribuno za 20.000 gledalcev, uredili sanitarije in spremljajoče objekte. Od 20. do 22. julija pa bo na tem dirkališču tudi dirka za svetovno prvenstvo motorjev do 750 ccm. Čeprav je v teh dneh tudi dirka motorjev v ostalih kategorijah na Švedskem pa se v Zeltivegu pričakuje velika mednarodna udeležba drznih motoristov v kategoriji do 750 ccm. Vozili naj bi vsi najbojši, padla pa naj bi tudi odločitev, kdo bo svetovni prvak v tej najtežji motoristični kategoriji. — (-dh) - Foto: Franci Perdan Manj plavalne nepismenosti Kar 302 predšolska otroka kranjskih vzgojnovarstvenih ustanov sta i zimskem bazenu dobila prve napotke pn odpravljanju plavalne nepismeno sti. - Foto: F. Perdan KRANJ — Na Jesenicah, v Radovljici, Kranju in Železnikih ter Tržiču že nekaj let skrbe za odpravljanje plavalne nepismenosti za otroke in tudi starejše. Vendar so v Tržiču, Radovljici in na Jesenicah za odpravljanje plavalne nepismenosti vezani v zgolj na poletne mesece, saj nimajo zimskih bazenov. Teh skrbi pa nimajo v Železnikih in ne v Kranju. V Železnikih za odpravljanje plavalne nepismenosti skrbe za otroke v zimskih, spomladanskih ter jesenskih mesecih na šoli, medtem ko za starejše poskrbe sami delavci zimskega bazena v Železnikih. Jeseničani imajo to prednost, da lahko že zgodaj v poletnih mesecih začno z vadbo plavanja za neplavalce. Imajo ogrevano vodo v bazenu. Odziv je vedno dober in tudi veliko je otrok, ki v teh tečajih splavajo. V Tržiču imajo problem, da se voda v letnem bazenu ogreje dokaj pozno. Toda v juliju in v avgustu je dovolj topla, da lahko začno z vadbo plavalnih tečajev. Tudi tu veliko otrok splava. Enako kot v Tržiču e v Radovljici. Vendar se v Radovljici obrača na boljše. Letos so začeli z gradnjo kotlarne. Ta bo omogočila, da bo voda v letnem bazenu že čez nekaj časa ogrevana. S plavalnimi tečaji za otroke bodo predvidoma začeli po 10. juliju. Se najbolje je v Kranju. Imajo zimski bazen in v letnem je že nekaj let ogrevana voda. Imajo pa tudi najdaljši staž pri odpravljanju plavalne nepismenosti. Ze več Plavalni pokal Slovenije Tudi med člani Triglav LJUBLJANA — Letni bazen Kolezije je bil prizorišče zadnjega kola za slovenski plavalni pokal PZ Slovenije. V kategoriji starejših pionirjev, mladincev in članov so v moštvenem delu imeli največ uspehov plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Ponovno so bili najboljši in brez težav Lokostrelstvo Oblak tudi v Ljutomeru LJUTOMER - Tu je bilo močno lokostrelsko tekmovanje, na katerem so nastopili najboljši lokostrelci iz vseh centrov Jugoslavije. Kot smo že navajeni, je ponovno slavil Franci Oblak-Aci iz I K Exo-term Kranj. V mladinski konkurenci je Marko Podržaj (Exoterm) zasedel drugo mesto. Rezultati - člani - 1. Oblak (Exoterm) 1209, 2. Narath (Maribor) 1184, 3. Slukic (Varaždin) 1171, mladinci - 1. Pitamic (Maribor) 1231. 2. M. Podržaj (Exoterm) 1141,3. Valentič(Dubrova) 1137. osvojili slovensko lovoriko. Tudi med posamezniki so se dobro odrezali, saj so pobrali večino prvih mest. V tem zadnjem nastopu je najboljši rezultat dosegla Kranjčanka Barbara Stem-bergar, ki je na 400 m kravi postavila nov članski republiški rekord. Vrstni red - moštveno - 1. Triglav 32.238, 2. Ljubljana 30.394, 3. Rudar (Trbovlje) 20.798, 4. Ilirija (Ljubljana) 9.581, 5. Velenje 9.256, 6. Branik 4.423. 7. Neptun 4.133, 8. Toplice 1.487, 9. Olim-pija434; rezu Itati - moški - 400 m kravi - 1. B. Petrič (Triglav) 4:17,21, 2. Novak (Rudar) 4:18,00, 3. D. Petrič (Triglav) 4:24,76, 100 m prsno - L. Mejač (Ljubljana) 1:13,89, 2. Globočnik (Triglav) 1:14,58, 200 m delfin - 1. Hanžekovič (Rudar) 1-16,61, 2. D. Petrič 2:23.63, t. Celar (oba Triglav) 2:30,00. 100 m kravi - L D. Petrič (Triglav) 57:01; ženske - 400 m kravi - 1. Stembergar 4:45,64 (rekord SRS za članice), 2. Praprot-nik (obe Triglav) 4:47,83, 100 m prsno -I. Bradaška (Triglav) 1:23,56, 2. I. Avbelj (Ljubljana) 1:24,16, t. Rakovec (Triglav) 1:24,54. 200 m delfin - l. Praprotnik (Triglav) 2:31,42, 400 m mešano - I. Stembergar (Triglav) 5:24,93. i -dh i kot desetletje skrbe za to. Veliko je otrok, ki se spoznajo s prvimi zaveslaji plavalne nepismenosti. Odstotek otrok, ki splavajo, pa je v Kranju izredno velik. Za vse to poskrbe domača ZTKO in komisija za plavanje pri tej organizaciji. Razveseljivo je v Kranju, da so to leto kot prvi v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh pristopili k odpravljanju nepismenosti pri otrocih v vrtcih. Ta tečaj, ki je bil dobro obiskan, so organizirali ZTKO. komisija za plavanje in odbor za ŠŠD ter športna komisija pri VVZ Kranj. V tem tečaju, ki je v dveh izmenah, so organizatorjem bile v veliko pomoč vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih ustanovah v kranjski občini. Tečaj je v dveh izmenah. V prvem je bilo kar 234 predšolskih otrok, v drugem pa jih je oseminšrstdeset. Zanimivo je, da »o otroci letnika, s pomočjo vaditeljev plavanja, 1972/73 skoraj vsi splavali, mlajši letnik 1974/75, pa so dobili prve osnove plavanja, plovnost in izgubili strah pred vodo. In tudi to je že nekaj. D. Humer Mednarodni pionirski plavalni dvoboj Slovenija boljša od Julijske Krajine LJUBLJANA - Kolezijski letni bazen je gostil najboljše pionirje in pionirke Furla-nije Julijske Krajine, ki so se pomerili v tradicionalnem mednarodnem pionirskem plavalnem dvoboju. V moštveni uvrstitvi so zmagali pionirji Slovenije. Izid — Slovenija : Furlanija Julijska Krajina 87:77. Rezultati - pionirji - 100 m kravi — 1. Marini (FJK) 1:01,12, 4. Veličkovič (Slovenija - Triglav) 1:05,11, 400 m kravi -1. Celar 4:29,94, 2. Veličkovič (oba Slovenija - Triglav) 4:41.05. 200 m prsno - 1. Marogma (FJK) 2:53,24, 2. Jocič (Slovenija - Triglav) 2:54,11, 100 m hrbtno - 1. Marini (FJK) 1:08,00, 3. Bešter (Slovenija -Triglav) 1:15.10, 100 m delfin - 1. Celar 1:08,55, 2. Rus (oba Slovenija - Triglav) 1:10,97, 200 m mešano - 1. Drnač (Slovenija) 2:30,80, 2. Kadoič (Slovenija - Triglav) 2:33.76; pionirke - 100 m kravi - 1. Locci(FJK) 1:01,95, 4. Rebolj (Slovenija - Triglav) 1:08,30, 400 m kravi - 1. Locci (FJK) 4:50,97. 2. Rebolj (Slovenija - Triglav) 5:00,00. 200 m prsno - l. Praprotnik 2:55,24, 3. Kosirnik (obe Slovenija - Triglav) 3:04,34, 100 m delfin - 1. Locci (FJK) 1:11,09, 2. Praprotnik 1:11,94, 3. Dvorsak (obe Slovenija - Triglav) 1:13,55, 200 m mešano - 1. Praprotnik (Slovenija - Triglav) 2:34,40. -dh » 29. JUNIJA 1979 SREČE TRČIL V PEŠCA — V nedeljo, 24. junija, ob > je na lokalni cesti v Sebe-Tržiču pripetila prometna Bojan Otoničar (roj. 1960) tpelj je peš hodil po desni ste proti Sebenjam. Za njim tj pripeljal neznani voznik »resa in trčil vanj. Zatem in počakal, da se je pešec Otoničar je zaprosil za po-inko, da ga je peljala v ti dom, kjer so mu rano na )LESOM V TOVORNJAK 4 — V ponedeljek, 25. junija, se je na lokalni cesti v Pod-pripetila prometna nezgoda. _ka Ljudmila Pretnar (rojena % Podbrezij je peljala po ne-wtni cesti in v križišču name-zapeljati na prednostno cesto rje —Gobovci. Pri tem pa se -Jj prepričala, če je cesta pro-Ker je kljub znaku stop zapela cesto, je trčila v zadnje kolo njaka, ki ga je mimo pripeljal Janez Buh. Kolesarka je a pretresla možgane in dobila poškodbe. Prepeljali so jo insko bolnišnico. TRČILA V TOVORNJAK ■ Loka — V sredo, 27. juni-f* 8.40 se je na regionalni cesti : —Petrovo brdo pripetila na nezgoda zaradi vožnje po ceste in zaradi neprimerne ■u. Voznica osebnega avtomo-■ VioJeta Stojanovič (roj. 1954) iz ie je peljala proti Petrove-i, ko ji je v ovinku pripeljal j voznik tovornega avtomo-uabrijel Benedičič iz Studena, iv je voznik tovornjaka še pred d ustavil, je voznica Stojano-trčila vanj. V nesreči sta bili t in njena sopotnica lažje ra-škode na vozilih pa je za »din. L. M. irska nesreča 'torek, 26.junija, se je v bližini ve koče ponesrečila Ingrid an (roj. 1938), zah. nemška 'ijanka. Okoli 3 km od koče na »roti sedmerim jezerom ji je na spodrsnilo, tako da je zdrsela 60 metrov nizdol in si pri tem radovala nogo in roko. Njeni to-■M so jo prenesli do Vodnikove |- Od tu je ponesrečenko nasled-r dan prepelja' helikopter KSNZ |**niško bolnišnico, kjer so ugoto-ia gre le za lažje poškodbe. Vlamljala v avtomobile 13.STRAN O LAS Še ne osemnajst let stara M. S. in V. O. iz Kranja sta si sredi maja letos privoščila svojevrsten podvig. Nekaj pred tretjo uro zjutraj sta namreč v Šorlijevi ulici in v ulici Moše Pijadeja vlomila v kakih petnajst avtomobilov. Izbirala pa sta samo zastave 750, ker jih je lahko dovolj enostavno odpreti. V večernih urah sta se najprej zadrževala v gostilni v Britofu, nato pa sta se vračala proti domu. Mimogrede sta še splezala čez ograjo letnega kopališča in si privoščila nočno kopel. Malo ohlajena, vendar kot kaže še vedno vročih glav, sta se domislila, da bi vlamljala v parkirane avtomobile in malo pobrskala po predmetih, ki se v njih skrivajo. Začela sta kar po vrsti: eden je vlomil, drugi se je oziral okoli, da ju ne bo kdo presenetil. Ker verjetno bereta kriminalke, sta vedela, da ne smeta pustiti prstnih odtisov, zato sta za »kritje« uporabljala kar pulover. No, to serijsko odpiranje fičkov je bilo le malce prehrupno. Zbudila sta nakej občanov v Šorlijevi ulici. Občanka iz tretjega nadstropja enega od blokov v Šorlijevi ulici je lahko le nemočno opazovala, kako sta nočna junaka vlomila tudi v njen avtomobil, nato pa še v kakih deset. V avtomobilih sta našla le kasete za avtoradio in jih vzela. V enem od avtomobilov sta sicer po- skušala odviti tudi radio, vendar brez uspeha. Enemu od občanov pa ni bilo dovolj le to, da je opazil nepridiprava na delu, pač pa je stekel na cesto in enega ročno ujel na delu ter pridržal do prihoda miličnikov. Drugi, ki je držal v naročju kasete, jo je ubral proti domu in med potjo izgubljal ukradeno muziko. Ko so ga prijeli na domu, so našli še preostale kasete, ki mu jih je uspelo prinesti prav do doma. Zaradi vrste tatvin, za zdaj je ugotovljeno, da sta vlomila v devet avtomobilov, medtem ko lastniki ostalih še niso prijavili škode in vloma ali, da kaj pogrešajo — se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. L. M. LOTERIJA Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb ALMIRA Radovljica razglaša prosta dela in naloge 2 KUHARIC V POČITNIŠKEM DOMU V KRALJEVICI Delo se združuje za določen čas od 15. 7. do 15. 8. 1979 Pogoji: — KV kuharica, zaželena praksa v stroki, — osebni dohodek po dogovoru. Kandidati naj oddajo pismene prijave na Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb ALMIRA Radovljica, Jalnova ul štev. 2 v 15 dneh po objavi oglasa. Srečka št. 30 650 66410 78830 94100 94400 71 7391 18241 37171 54451 87251 177291 02 52 62 232 672 92712 029792 232762 374702 43 49953 084023 144163 270633 din 70 80 1.000 1.070 1.000 1.000 50 400 5.000 1.050 2.000 1.000 10.000 40 30 40 100 80 1.000 10.000 10.040 50.040 30 2.000 10.000 10.000 10.000 4 012494 211804 220934 424054 459204 20 10.020 10.020 10.020 10.020 500.020 Srečka din št. 30 45 50 55 30 85 100 075 200 735 1.030 15845 2.000 59875 10.050 114255 10.030 276245 10.000 350415 10.000 441525 20 6 1.020 04126 5.020 06036 40 87 30 97 500 2407 500 6837 1.000 12717 1.000 27277 10.000 223257 30 68 80 898 400 9078 1.000 64698 10.000 260098 50 09 40 29 1.000 09489 2.000 63059 5.000 73699 1.000 96359 1.000 98659 10.000 185619 Iščejo planinca [*orski reševalci so včeraj, v če-že četrti dan nadaljevali z em pogrešanega Tomaža Mi-starega 23 let, iz Litije. V po-tjek, 25. junija, so njegovi do-i sporočili, da bi se že v nedeljo 1^1 vrniti iz triglavskega pogorja. [*>oto, 23. junija, se naj bi podal Mojstrovko in morda tudi na Stenar, vsaj tako je ob odhodu z doma govoril domačim. Ze v ponedeljek, 25. junija, so gorski reševalci v popoldanskem času, ko so zaključevali prejšnjo reševalno akcijo, v kateri se je smrtno ponesrečil jeseniški alpinist, več ur iskali pogrešanega. Reševalcem pomaga pri iskanju tudi helikopter RSNZ. Varnostni pas rešuje i« nraktično vsi avtomobili - razen starejših tipov -Čeprav imaJ°/DasoVe to še ne pomeni, da se vozniki med vožnjo najene varnosuie . na krajše vožnje po mestu običajno sedajo •odi privezujejo- r« ^ zdi ^oda časa tistih nekaj sekund, vzniki nepnveZar!pti Nikjer pa ni dokazov, da ne bi bila trčenja v nato je treba P*J z*£l;'huda brez nevarnosti za voznika in njegovega Njenih *r*J* JJLjki se redno privezujejo, vsakič ko sedejo v avto-Vkpotnika- Y° ZVl**i~ «K^..rU« Ha s Dnvezovaniem i te~»„ilr«i VOZniKl, KI 2Kr icu"« "t---- ■ ------• J avtu 2K" „Tkakor nimajo občutka, da s privezovanjem izgubljajo čas Ver pa bo verjetno prihodnje leto s spremembami temeljnega zakona varnosti na - cestah uvedeno tudi obvezno privezovanje v avtomobilu se to letno ZAHVALA Ob smrti dragega moža FRANCA FRANETIĆA ta zahvaljujem vsem sosedom, dr. Kuharju za dolgo-zdravljenje in osebju bolnice Jesenice za nego ter ZB Podnart. Žalujoča žena Pepra! Zaloše, 22. junija 1979 TRZNI PREGLED JESENICE Solata 13,50 din, špinača 20 din, korenček 29,20 din, česen 50 din, čebula 28 din, fižol 29,20 din, pesa 22 din, kumare 12 din, paradižnik 30 din, paprika 64 din, slive 39 din. jabolka 19,90 din, pomaranče 24,25 din, limone 30 din, ajdova moka 24 din, koruzna moka 11 din, kaša 14 din, surovo maslo 87,30 din, smetana 41 din, skuta 31 din, sladko zelje 8din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, orehi 223,70 din, jajčka 1,90 din' do 2,50 din, krompir stari 9 din, krompir novi 16,80 din. KRANJ Solata 20 din, špinača 28 din, cve-tača 34 din, korenček 30 do 35 din, česen 50 din, čebula 30din, tižol 30 do 35 din, pesa 25 do 30 din, kumare 20 din, paradižnik 30 do 36 din, paprika 50 din, slive 30 din, jabolka 14 din, pomaranče 22 din, limone 30 din ajdova moka 22 din, koruzna moka 10 do 12 din, kaša 25 din, surovo maslo 78 din, smetana 38 din, skuta 20 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 16 din, orehi 200 din, jajčka 2,20 din, krompir 8 do 10 din, krompir novi 20 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. junija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo pa od 7. do 11. ure. V soboto pa so od 7. do 19. ure dežurne sledeče prodajalne: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib. Preddvor, prodajalna Klemenček Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodjalna PC Globus, Koroška cesta, prodajalna PC Klanec, Li-kozarjeva 12, samopostrežna prodajalna Planina 1., Zupančičeva 17 JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožca na Plavžu SKOFJA LOKA: SP Mestni trg. mesnica Mestni trg TRZlC: Živila Lipa. Koroška 1. poslovalnica Merkator. Kavne 9. poslovalnica Merkator. Kovor A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja prosta dela in naloge za 1. VODENJE PROJEKTI VE IN ODGOVORNI PROJEKTANT 2. ADMINISTRATIVNA IN DAKTILOGRAFSKA DELA 3. 1 KV AVTOELEKTRIČARJA 4. 6 VZDRŽEVALCEV ODSEKOV CEST 5. 2 STROJNIKA TE2KE GRADBENE MEHANIZACIJE Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1.: diplomirani gradbeni inženir, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, strokovni izpit; upravno administrativni tehnik, tri leta delovnih izkušenj; kvalificirani delavec kovinske stroke — avtoelektričar tri leta delovnih izkušenj; interno kvalificirani delavec — cestar, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, starejši od 18 let; zaželena poklicna šola kovinske stroke in tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije, starejši od 18 let. pod 2 pod 3 pod 4. pod 5. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom sedanjega dela naj kandidati poMjejo v kadrovsko službo podjetja. Rok prijave je 14 dni po objavi, oziroma do zasedbe. KokrtCL trgovska in proizvodna delovna organizacija, Kranj n. sol. o. razglasa za potrebe TOZD Engro n. sub. o. prosta dela in naloge KOMERCIALISTA PRODAJNEGA SKLADIŠČA za kar morajo kandidati poleg splošnih pogojev imeti še kot posebni pogoj ob prijavi za izbor: — višjo ekonomsko ali komercialno šolo in eno leto delovnih izkušenj na izobrazbo v trgovini s tekstilom ali z galanterijskim blagom. — poklic poslovodje tekstilno-galanterijske stroke in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo. Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema tajništvo DO 64001 Kranj, Postna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ^ HHL DO ELIM Jesenice objavlja prosta dela in naloge vodje skladišča Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: 1. PŠ trgovske, elektro ali strojne smeri, 2. da ima tečaj za skladiščnike, 3. da ima 18 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo je 3 mesece. Prijave pošljite na naslov ELIM Jesenice, kadrovski oddelek, v 15 dneh od objave v časopisu. inštalacije Skorja Loka Kidričeva 55 in namirdelOVanJU de,avCe M °Prav|J«nJ« naslednjih del 1 VEC elektroinstalaterjev za delo na montaži elektroinitalacij Pogoji: dokončana poklicna šola, zaželene so delovne izkušnje 2 VEC monterjev ogrevalnih naprav za dela na montaži centralne kurajve Pogoji: dokončana poklicna šola, delovne izkušnje zaželene. Pismene prijave sprejema splošni oddelek DO Instalacije, Kidričeva 56 v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. O L, A S M. STRAN. PETEK, 29.JUMJA 1979 ZA ČVRSTE RAME IN PRSI /. Močno zakavljamm prste na rokah, dvignemo visoko pod brado in močno vlečemo narazen. 2. Dlani položimo drugo na drugo, dvignemo ramena in močno stiskamo dlani. Obe vaji večkrat ponovimo. i ... 2 KAM DRUŽINSKI POMENKI Kako enostavna je moda letošnjega poletja! Takole bluzo brez rokavov, z nekaj naborki v ramenu, bomo lahko nosile k hlačam in ozkemu krilu. Tudi za vse priložnosti je primerna. MARTA ODGOVARJA Jasna — Kranj V pismu vam prilagam tanek in kvaliteten vzorec frotirja, iz katerega bi rada odprto obleko za na plažo. Stara sem 26 let, visoka 170 cm, tehtam pa 59 kg. Paradižniki s sirom Potrebujemo: 8 velikih paradižnikov, 2 čebuli, 1 žlico masla ali margarine, 2 skodelici riža, 2 skodelici mesne juhe, muškat, poper, sol, 126 g nariba nega sira (za 4 obroke po 340 kalorij). Čebulo sesekljamo in na maslu ali margarini rumeno dušimo. Dodamo riž, dobro premešamo in zalijemo z vročo mesno juho. Prevremo, začinimo s poprom in muškatom, pokrijemo in 15 minut dušimo. Paradižnikom odrežemo glavice in jih iz-dolbemo. Notranjost posolimo in potrese-mo s poprom. Riž in nariban sir zdaj zmešamo in z maso napolnimo paradižnike. Naložimo jih v jensko posodo in pečemo 36 minut pri 200 stopinjah. Ponudimo z zeleno solato in tudi rdeče vino bo šlo dobro zraven. Iz izdolbenih ostankov paradižnikov lahko skuhamo pikantno omako k polnjenim paradižnikom. IZSELJENSKI PIKNIK Na loškem gradu v Škofji '-»ki bo 4. julija spet tradicionalni izseljenski piknik /. bogatim kulturnim in zabavnim programom. NA RAZSTAVO CVETJA IN LOVSTVA VCERKLJE Tradicionalna razstava, ki jo spremljajo kulturne in zabavne prireditve, bo odprta od 30. junija do 5. julija v osnovni soli v Cerkljah. Ob obisku razstave se lahko ustavite v gostilni Česnar v Curkljah, kjer se boste v prijetnih in prostornih gostinskih prostorih lahko okrepčali in »podprli« z domačo hrano, poleg tega pa ima gostilna tudi prijetno teraso. Posebnost gostilne so tudi specialitete z ražnja na oglje. o Bil O Prijetno in zanimivo urejeni prostori nekdanjega mlina ob Trii-ški Bistrici, senčen in prostran vrt. prostor za kampiranje in okolica, primerna za piknike in prijetne sp'rehode so glavne značilnosti gostišča, ki je poznano tudi po domači kuhinji in mesnih speciatitetah iz zaseke. Gostišče je odprto vsak dan od 14. do 22. ure razen ponedeljka in torka. V sobotah pa je odprto malo dlje. do 1. ure zjutraj. Za večje skupine organizira gostišče tudi piknik, sprejemajo pa tudi rezervacije za ohceti in druge prilot-nosti. TRANSVERZALA »KRANJSKI VRHOVI* Planinska pot Kranjski vrhovi, ki obsega vzpon po poljubni poti na 25 določenih vrhov, je bila odprta leta 1976. Marljivi (lani PD Kranj so vložili veliko dela v pripravo omenjene poti saj so nekatere dele poti na novo nadelali. O poti »Kranjski vrhovi« je PD Kranj izdalo lično knjižico, kjer so kratki opisi dostopov do postojank in vrhov, v knjižinici, ki je obenem tudi dnevnik poti, pa je tudi prostor za žige z vrhov in postojank ter druge beležke. Po opravljeni poti dobi planinec spominsko značko, imeti pa mora v dnevniku vseh 35 žigov iz vrhov in postojank. Dnevnik Kranjski vrhovi lahko nabavite na sedežu PD Kranj in v postojankah. Ta mesec na vrtu Odgovor Obleka je ravno krojena z zadrgo na hrbtni strani. Spredaj ima vdeto elastiko, s trakom pa se zaveže okoli vratu. Pri straneh ima obleka visoke razporke. Ce hočemo tudi prihodnje leto imeti močno rabarbaro, jo prene-hajmo obtrgovati proti koncu junija. Tako bodo preostali listi še lahko preskrbeli za dovolj rezervnih snovi, ki so potrebne za začetek rasti prihodnje leto. Rabarbaro pognojimo z izdatnim obrokom mešanega gnojila, ko prenehamo nabirati peclje. Na kvadratni meter potrosimo vsaj 30 do 40 gramov gnojila. Rdečo peso za zimsko zalogo še vedno lahko sejemo na stalno mesto. Raje imamo srednje debelo peso, ker se hitreje skuha in tudi okusnejša je, kot debela. Z junijsko setvijo bomo pridelali ravno prav velike. Prav tako pa je čas za presajanje rdeče pese, če imamo na voljo primerne sadike — največ 10 centimetrov velike. Ce pretirano trgamo liste zelene, bo ta 'mela majhne gomolje, kajti edino zeleni listi lahko asimilirajo in ustvarjajo anorganske snovi ter jih posredujejo gomoljem kot rezervo, zato z vsakim odstranjenim listom zmanjšujemo možnost, da bi pridelali debele gomolje. Vse poletje jo moramo gnojiti, zalivati in okopavati. Ker zelo rabi gnojilo in močo, storimo najbolje, da jo vedno zalivamo z lahko raztopino umetnega gnojila. Za to uporabljamo 0,1 -odstotno raztopino, v deževnem vremenu pa vsaka dva tedna 0,3-odsto-ten zalivek. - Fižol preklar, če hočemo, da bo imel veliko stročja, ognojimo pogosto (junija vsaj dvakrat). Na kvadratni meter potrosimo po 20 gramov mešanega gnojila. Rabi pa tudi veliko vlage, sicer bodo prvi stroki orumeneli in odpadli. Paradižnike redno dognojujemo z mešanimi gnojili. Posebno ugodno deluje v več obrokih potrošeno gnojilo z večjim odstotkom dušika, lahko pa kdaj pognojimo tudi s čistim dušičnim gnojilom. Vendar pri trošenju gnojila pazimo na liste, ker so zelo občutljivi. V SOBOTO NA LEDINE 3£ Planinsko društvo Kranj organizira v soboto. 30. junija, izlet na Ledine. Ob 6. uri bo avtobus izpred botela Creine v Kranju popeljal udeležence najbolj prijetno kje ob reki, na kopališču ali ob morju. - Foto, Perdan Za 14 parov je zdaj že gotovo, da pridejo na našo največjo mednarodno turistično folklorno prireditev v Ljubljani, kmečko ohcet, ki bo od 11. do 15. julija. Znani so že slovenski par, par iz Pomurja, par madžarske manjšine iz Pomurja, par slovenske manjšine iz Madžarske, par z Reke, Beograda, iz VViesbadna, Leverku-sena, Katov/ic, iz Parme, Celovca, par slovenske manjšine iz avstrijske Koroške, iz Bratislave in Švice. V Skopju in Sarajevu svoja para še izbirajo. Letošnja ohcet bo po panonskih običajih, to je po prekmurskih, prle-ških, porabskih in bo pravzaprav »gostuvanje«. Prireditelji se skušajo izogniti vsakršnemu kiču ob tej veliki, množični folklori. Ljubljana bo ob tej priložnosti vsa spremenjena. Nekaj ulic bo zaprtih in bodo namenjene le naši folklori. Tako bo na primer zaprta Čopova ulica, kjer bodo svoje izdelke razstavili lončarji iz Pomurja, drugod pa -se bodo vrstili promenadni koncerti, literarni večeri, plesale folklorne skupine, igrale godbe in še in še. V ponedeljek, 9. julija, bosta odprti razstavi del likovnih ljubiteljev severovzhodne Slovenije v Galeriji Kompas in razstava domače lončene posode V galeriji Ars na Miklošičevi. V torek zvečer, 10. julija, bo ob 19. um koncert narodnih ansamblov na Gorniem trgu, promenadni koncert na Prešernovi, na Starem trgu pa literarni vcici ljudske poasije m prosi V sredo. 11. julija, ho v Slovenskem etnograf skem muzeju odprta rMstlVI lesne obrti v Sloveniji, /večer pa srečanje ljudskih godcev, pevcev m pripora Jovakev v atriju magistrata \ < irtek zvečer bo koncert zborovske i|iui-k.- ^lasi«- \ Slovenski hlharnio-uiji. 13. inlija pa že ob \H. uri nastopi folklornih skupin pred magistratom in pred občinskimi središči občin Šiška, Moste in Vič, zvečer pa na Pogačarjevem trgu. V soboto, 14. julija, bo ob 11. uri dopoldne šel svatovski sprevod od Gospodarskega razstavišča, ob 12. uri pa bo poročni obred na magistratu. Spremljajoče folklorne skupine bodo medtem na Mestnem trgu prikazale ženitovanj-ske običaje Pomurja. Ob 14. uri bodo mladoporočenci na Gospodarskem razstavišču sprejeli po šegah iz Pomurja. V nedeljo pa bo svetovanje na Razstavišču v Gornji Radgoni. Na prireditve se boste od 13. do 15. julija lahko vozili z vlakom po polovični ceni. ves teden, od 9 do lo. julija, bodo na Gospodarskem razstavišču kuhali specialitete iz Pomurja, v Vinoteki pa bodo na voljo najboljša slovenska vina. Posebna prireditev, kjer bo izbira slovenskega para, združena s poseh -mm kvizom. DO [Utrl /večer. .«> junija, ob 19. uri v Domžalah Prireditev orkestrov narodne glasbe. Vstopnina bo 30 din. Kot napovedujejo prireditelji, bomo Gorenjci lahko pozdravili poročne pare na Bledu 13. julija okrog 13. ure. Tu bodo gostje blejskega hotela PARK. Imeli bodo skupno kosilo in s kočijami se bodo popeljali po Bledu. No, morda še to, da je za vse poročne pare izdelala prstane Zlatarna Celje in bodo nosili poseben znak prireditve. Za prireditev prispevajo finančna sredstva Skupščina mesta Ljubljane, vse občine v Ljubljani, Gospodarska zbornica SRS ter mnoge organizacije združenega dela iz Ljubljane in Pomurja. Gostitelj pa je Pivovarna Union. Je pa za našo »ohcet« veliko zanimanje v svetu — za prihodnje leto sta svoje mesto rezervirala že Milano in San Marino — in ni dvakrat reči, da jo bo že drugo leto prenašala Kvrovizija. Le malo časa so imeli prireditelji tokrat za pripravo te naše največje folklorne prireditve, zato pravijo, da bo to naša velika generalka za prireditve, ki se bodo prirejale potem vsako leto. D. Dolenc A OBVESTILO! Cestno podjetje v Kranju obveAča, da bo cesta R-319na odseku Kokra .Jezersko v .asu . 3.. 5. in 6. julija 1979 v dnevnem času od 7.30 do Hi iN) ure zaprta za ves promet zaradi polaganja asfaltbetonske plasti v celotni s.rini vozišča naenkrat. Navedeno časovno podaljšanje zapore ceste nastalo zaradi deževnih dni in pomanjkanja bitumena. OBVOZA NI! Avtobu-ni promet je urejen a prestopanjem Prosimo udeležence v prometu, d« l razumevanjem upoštevajo, da asfaltiranje celot-nega TozišVa naenkrat ni motno izvajat, brez popolne zapore cente. EVIZIJA 30. JUN. la . 1 iljak življenja -mladinski film ' Ha* kraj 1 Sport no prvenstvo JI.A -prenos zaključne slovesnosti Risanka fTV dnevnik * OfTenhachove norčije — nadaljevanje in konec TV zehtnik TV dnevnik Velika avantura -celovečerni film wm ti II. TV mreže: Ttwl Ženeva Atletsko polfinale Evropski pokal — prenos »slovenskim komentarjem Narodna glasba TV dnevnik I. Stravinski. Zar ptic a Poročila Feljton 'Zagreb — I. program: Porobila 1 TV koledar 1 Zabavni koledar 1 Pojoča mladost, ot roška oddaja Športno prvenstvo JLA -prenos zaključne slovesnosti » TV dnevnik ■ -J Celovečerni film |5J5 TV dnevnik ;,-5W Risanka 22.00 Melodije Istre m Kvarner ja 79 — festival zagavne glasbe 2J.I0 \' soboto/večer NEDELJA 1. JUL. 9.20 9.50 11)10 I l.to 12.30 17.40 19.15 19..«) 20.00 20.55 21.40 21.55 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 7H «25 VV. Mankovvit/: Dickens iz Londona — nadaljevanje in konec Priljubljene zgodbe I. 20.000 milj pod morjem — l.del Ljudje in zemlja Poročila Medvedek, dokumentarni film Cvetje: Azalejc in členaste kakteje TV žehtnik Poročila. Melodije Istre in Kvarnerja 79 Hodoljublje: Ohrid, potopis Športna poročila Hana ura — celovečerni film Risanka TV dnevnik TV nadaljevanka Osvajalci Aotearoe, dokumentarna oddaja iz serije Antipodi TV dnevnik Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 14.55 Test 15.10 Ženeva: Ateltski polfinale za Evropski pokal — prenos s slovenskim komentarjem Konfekcija MLADI ROD Kranj Odbor za delovna razmerja objavlja 2 prosti učni mesti ZA VZDRŽEVALCA ŠIVALNIH STROJEV - VAJENEC ZA POKLIC FINOMEHANIKA ALI STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA inost imajo vajenci z dokončanim 1. letnikom tzne zgoraj navedene poklicne sole. indidati naj pismene vloge pošljejo v 8 dneb i naslov: Konfekcija Mladi rod, splošni sektor. TEDEN NA TV Sobota Risinke si navadno Vrtdstavljamo kot zabavne zgode in nezgode juna-*ov kot sta na primer Tom "l Jerry pa Pink Panter in frugi. VRTILJAK 2lV-WENJA pa je nekaj čisto Nasprotnega; ne predstavi *a/n nobenega določenega 4ta, ampak docela brez-r*tebno čas — obdobja iz sueškega življenja. V rjvnih »poglavjih« spremimo »vrtiljak življenja«: podnje otroštvo, otroštvo, Mladost, zrela leta, ustvar-hlna leta, starost smrt. ?ežko je reči, da je to 'Hroški film. Recimo raje, 'kje za ljudi vseh starosti, 4» bodo razumeli in občudovali avtorjevo proniclji-,Jo analizo človeškega življenja. Louis de Funes velja ^tnutno poleg Pierra Ri-'karda za največjega ig-^ca komičnih vlog v ^ancoskem filmu, potem *o je Bourvil umrl. V VE-do zvrstile risanke T mi hwyer, Sneguljčica, Ro % Hood, Hiawatha, Pe ?ika. Tisoč in ena noč, fauljčica in V osem dese % dneh okoli sveta. ! V filmu RANA URA f bo predstavil dobr znani komik Norman Wis-dom, tokrat v vlogi mlekarja, ki uspe prelisičiti »nasprotnika« iz konkurenčnega podjetja. Film je režirat Robert Altman. Ponedeljek se ro Znani makedonski dramatik Kole Čašule je otrok revolucije. Teme iz NOB in iz bolgarske okupacije Makedonije srečujemo v dveh njegovih novelistič-nih zbirkah. Prvi dramski tekst je igra iz sodobnega življenja Zadruga, uprizorjena v sezoni 1950/51 v Skopju. Nato je napisal še več uspešnih dram in komedij: Veja v vetru, Črne duše, Brazda, Mestna ura, Socialistična Eva in dru-•ge. VRTINEC je odsev dramatike, kakršna je uspevala v prvem desetletju po zadnji vojni in se je ukvarjala z vprašanji re-volucionarstva in oblasti ter s številnimi notranjimi in zunanjimi nasprotji med tema silama. Sreda Zmaga na Sutjeski predstavlja zmago duha jugoslovanske revolucije, njene odločnosti, da prenese vsa odrekanja, težave, trpljenje zaradi tistega, kar naj bi zgradili. V spektaklu, kar SUTJESKA brez dvoma je, S tipe De lić posreduje tudi to misel, zai> film predstavlja pomembno delo te zvrsti, ki posebno mladim rodovom odkriva ne le zunanjo akciji), am pak tudi tisto, zaradi česar naš narodnoosvobodilni boj ni bil le boj proti okupatorju in domačim izdajalcem, pač pa tudi revolucionarna preobrazba naše družbe. Petek Scenarist Geller je scenarij za film KLAVNICA 5 napisal po literarni predlogi Kurta Vonnegu-ta, kije sam doživel drugo svetovno vojno kot ameriški ujetnik v Dresdenu. Klavnica 5 je čudna mešanica realnega in fantastičnega, mešanica preteklosti m sedanjosti, življenja na naši zemlji in na nekem tujem planetu. Je pa predvsem ostra obsodba vojne in nasilja. is.10 Vaterpolo Partizan : Jug — prenos 19 20 Konjaništvo 19. JO TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 21.00 Včeraj.danes, jutri 21.20 Film ' PONEDELJEK 2. JUL. 16.55 Kmetijska oddaja TV Keograd 17.55 Poročila 18.00 Vrtec na obisku: Na tržnici IS.15 Dobro jutro. Dar— dokumentarni film 18.35 Obzornik IS.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Cašule: Vrtinec. predstava SSG Trst 21.20 Kulturne diagonale 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 1 7.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Iz pravljice v pravljico 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.10 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Izkušnje 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film 3. JUL. 17.55 Poroči la 18.00 Folklora gora: Uzbekistan 18.30 Obzornik 18.40 Na sedmi stezi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rdeči nagelj v gumbnici 20.35 A. Halev: Korenine - TV nadaljevanka 21.20 Alfred Brendl igra Schubert a 21.55 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pionirske T V novice 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21.20 Celovečerni film 22.45 T V dnevnik 8.50 8.55 9.55 10.20 10.50 16.15 16.20 16.50 17.05 19.15 19.30 20.00 21.35 22.10 4. JUL. Poročila Praznični spored jugoslovanskih studiov Kaj je domovina »Predanja« — oddaja TV Sarajevo Osrednja slovenska proslava jubilejev 79, prenos z Duha na Ostrem vrhu Poročila V nas bije srce ljubezni, svobode in miru Ne prezrite Sutjeska — film Risanka TV dnevnik Zabavno glasbena oddaja » Ljudje in stihije«, dokum. oddaja TV Titograd TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.05 Test 16.20 T V koledar 16.30 Otroška oddaja 17.00 Glasbena prireditev ob dnevu borca 18.00 TV dnevnik 18.15 »Ljudje in stihije«, dokumentarna oddaja 18.50 Kolesarska dirka po Jugoslaviji, posnetek 19.30 T V dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.30 Iz revolucionarne preteklosti — dokumentarna serija 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.30 Nove knjige ČETRTEK 5. JUL. 17.35 Poročila 17.40 Apokalipsa živali — dok. film 18.30 Obzornik 18.40 Razmišljanka — izmišljanka, otroška oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 14.00 VVimbledon. Teniški polfinale, moški posamezno (prenos do pribl. 17.00) 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja TV Skopje 18.45 Vabilo na potovanje, kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 .. gremo 23.00 Poročila S. JUL 14.00 VVimbledon: Teniški finale (ženske posamezno) prenos 17.55 Poročila 18.00 Deček Skok, otroška serija 18.15 Priljubljene zgodbe II., 20.000 milj pod morjem, II. del 18.40 Obzornik 18.50 Domači ansambli: Ansambel Franca Flereta in Dobrepoljski fantje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer dalmatinskih pesmi — Split 79 21.05 Junaki serijskega filma: Del Vecchio 2.1.55 TV dnevnik 22.10 Nočni kino: Klavnica št. 5 Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dubrovnik: Gost urednik IvoVejvoda — prenos 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Spomini 22.00 Zabavno glasbena oddaja 22.55 Glasbena oddaja V mali DKLIKATF.SI ZlVTL v Preiernovi v Kranju no te dni založeni 8 konzervami, a katerimi si v nekaj minutah pripravimo dobro kosilo: polnjeno papriko, srbski fižol s slanino in se več podobnih gotovih jedil. Tudi kuhan fižol v zrnju, tak, ki ga imamo radi v solati, imajo. Cena: srbski fižol s slanino 15 din polnjena paprika 17,50 din kuhan fižol 16,10 din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU imajo naprodaj šotore in vso kamp opremo, kot so na primer ležalniki, žari, plinski kuhalniki, hladilne torbe, vse za morje itd. IZBRALI SO Zk VAS K prijetni ohladitvi v teh »pasjih« dneh bo zagotovo pripomogel ventilator. Pri FUŽINARJU na Jesenicah imajo namizne, pa tudi take za vgradnjo. Cena: 282,35 do 566,60 din Bogato izbiro bluz iz jerse-ya in blaga, po večini mešanice bombaža in sintetike, imajo pri Zarjini TEKSTIL-KI na Jesenicah (na tržnici). Velikosti so do številke 52, torej tudi za močnejše postave. Barve so sortirane. Cena: 152 do 218 din FILM FILM FILM (23231 FILM Kranj CENTER 29. junija angl. barv. erotič kom. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 16., 18. in 20. uri. 30. junija angl. barv. erotič. kom. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 16.. 18. in 20. uri, prem. ital. barv. krim. kom. ZMEDA V AFRIKI ob 22 uri 1. julija jap. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 10 uri, angl. barv. erotič. kom. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. IŠČE SE G. GOODBAR ob 21. uri 2. julija amer. barv. IŠČE SE G. GOODBAR oh 15.30, 17.45 in 20. uri 3. julija amer. barv. IŠČE SE G. GOODBAR ob 15.30, 17.45 in 20. uri. 4. julija jap. barv. zgod. ŠOGUNOVI SAMURAJI ob 16. in 18. uri, amer. barv. IŠČE SE G. GOODBAR ob 20. uri. 5. julija jap. barv. zgod. ŠOGUNOVI SAMURAJI ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 29. junija amer. barv. vvest. SOVRAŽNIK APACEV OB 16.. 18. in 20. uri 30. junija ital. barv. vvest. MANAJA ob 16. uri, amer. barv. kom. KAKOR VAM DRAGO ob 18. uri. franc. kanad. barv. krim. KRVNISOR0DNIKI ob 20. uri. 1. julija ital. barv. kom. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 14. in 18. uri, amer. barv. kom. KAKOR VAM DRAGO ob 16. uri, prem. jap. barv. ŠOGUNOVI SAMURAJI ob 20. uri 2. julija hongkon. barv. karate V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16.. 18. in 20. uri 3. julija hongkon. barv. karate PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16.. 18. in 20. uri 4. julija domači vojni PETA ZASEDA ob 16. in 20. uri, ital. barv. akcij. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. uri 5. julija amer. barv. karate KARATE JONES ob 16., 18. in 20. uri Trži« 30.junija amer. barv. POSLEDNJI SHOVV ELVISA PREŠLEYA ob 18. in 20. uri, prem. jap. barv. zgod. ŠOGUNOVI SAMURAJI ob 22. uri 1. julija amer. barv. karate KARATE JONES ob 15. uri, amer. barv. dokum. POSLEDNJI SHOVV ELVISA PRE-SLEYA ob 17. uri. hongkon. barv. akcij, karate PEIŠEL JE TIGER ob 19. uri, prem. ital, barv. krim. kom. ZMEDA V AFRIKI ob 21. uri 2. Julija prem. ang. barv. erotič. kom. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 18. uri. prem. dom. barv. PES. KI JE IMEL RAD VLAKE ob 20. uri J. julija ital barv vvest. MANAJA ob 18. in 20. uri 4. julija franc. kanad. barv krim. KRVNI SORODNIKI ob 18. in 20. uri 5. julija ital. barv. akcij. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 30. junija amer. barv. krim. kom - MISTER MILJARDER ob 18 in 20. uri, prem. amer. barv. IŠČE SE G. GOODBAR ob 22. uri 1. julija hongkon. barv. karate V ZMAJEVEM GNEZDU oh 15. uri, amer. barv. krim. kom. MISTER MILJARDER ob 17. in 19. uri, prem franc. kanad. barv. krim. KRVNI SORODNIKI ob 21. uri 2. julija ital. barv. vvest. MANAJA ob 18. in 20. uri 3. julija ital. barv. akcij. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO 0 ob 18. uri, amer. barv. kom. KAKOR VAM DRAGO ob 20. uri 4. julija amer. barv. kom. KAKOR VAM DRAGO ob 18. in 20. uri 5. julija hongkon. barv. karate PEST VELIKEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri Duplica 30. junija ital. barv. kom. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 20. uri 1. julija hongkon. barv. karate ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 15. uri, amer barv. krim. ROJENI, DA IZGUBLJAJO ob 17. in 19. uri 4. julija ital. barv. krim. kom. ZMEDA V AFRIKI ob 20. uri 5. julija angl. barv. erotič. kom. DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 20. uri Česnjica v Bohinju 1. julija hongkon. barv. karate PEST VELIKEGA ZMAJA ob 17. uri. amer. barv. VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE ob 20.30 2. julija ital. barv. POLICAJ PROTI TOLPI ob 17. in 19. uri 3. julija ital. barv. POLICAJ PROTI TOLPI ob 17. in 19. uri 4. julija dom. barv. vojni PARTIZANI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 29. junija ital. barv SANDOKAN »TIGER IZ MALEZIJE« I. ob 18. in 20. uri 30. junija ital. barv. POLICAJ PROTI TOLPI ob 18. in 20 uri 1. julija ital. barv. POLICAJ PROTI TOLPI ob 18. in 20. uri 2. julija ital. barv. GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 18. in 20. uri 3. julija ital. barv. GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 18. in 20. uri 5. julija franc. barv. GRAZY HORSE - PARIŠKI NORI KONJ ob 18 in 20. uri Dovje Mojstrana 30. junija amer. barv. ZLATI RAN-DEVU ob 19.30 1.julija amer. barv. DVA SUPER POLICAJA ob 19.30 Kranjska gora 30. junija amer. barv. DVA SUPER POLICAJA ob 20. uri 4. julija ital. barv. POLICAJ PROTI TOLPI Skofja Loka SORA 29. junija hongkon. karate ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18. in 20. uri 30. junija amer. znan. fant. TEMNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri 1.julija amer. znan. fant. TEMNA ZVEZDA ob 18. iti 20. uri 3. julija angl. drama DVOBOJ DO IZTREBITVE ob 20. uri 4. julija angl. drama DVOBOJ IX) IZTREBITVE ob 18. in 20. uri 5. julija franc. avantur. OTOK ZAKLADOV ob 20 uri Železniki OBZORJE 29. junija amer. znan. fant. TEMNA ZVEZDA ob 20. uri 30. junija amer. krim. NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO 13 ob 20. uri 1. julija hongkon. karate ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 18. in 20. uri 4. julija amer. akcij. SUPERPOLl-CAJAob20. uri Jesenice RADIO 29. junija franc. barv. dokum. GRAZY MORSE - PARIŠKI NORI KONJ ob 17. in 19. uri 30. junija ital. barv. satira GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 17. in 19. uri I. julija ital. barv. satira GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 1 7. in 19. uri Radovljica 30. junija indij. barv. MOJ PRIJATELJ SLON ob 18. uri. franc. barv. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 20. uri 1. julija franc barv. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 18. uri. franc. barv KAKO POSNETI PORNO FILM ob 20. uri 2. julija franc. barv. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 20. uri 3. julija franc. barv. KAKO POSNETI PORNO FILM ob 20. uri 4. julija amer. barv. EQUS - SLEPI KONJ ob 18. uri. jug. barv. PES. KI JE LJUBIL VLAKE ob 20. uri 5. julija ital. barv. vvest. NA BO D Y IN INDIJANCI oh 20. uri Bled 29. junija amer. barv. krim. VLOMILEC NA SVOBODI ob 20. un 30. junija jug. barv. PES. KI JE LJUBIL VLAKE ob 18. in 20. uri 1. julija amer. barv ZAKLAD MA-CEKUMBE ob 18. uri, amer. barv. knm. VLOMILEC NA SVOBODI ob 20. uri 2. julija franc. barv. KAKO POSNE-TI PORNO FILM ob 20. uri 3. julija indij. barv. MOJ PRIJATELJ SLON ob 20. uri 4. julija indij, barv MOJ PRIJATELJ SLON ob 18. uri. franc. barv. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 20. uri 5. julija franc. barv. KAKO POSNETI PORNO FILM ob 20. un rs. RADIO TRIGLAV JESENICE RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30. 6.00. 6.30. 7.00. 8.00. 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.56. SOBOTA 30. JUN Prvi 4.30 8.08 9.05 10.05 11.05 11.20 11.40 12.10 12:30 12.40 13 00 13.20 13.30 14.05 15.30 16.00 17.00 18.00 18.10 19.25 19.35 19.45 20.60 21.30 23.05 23 10 0.05 program Dobro jutro! Pionirski tednik Z radiom na poti Sobotna matineja Zapojmo pesem MMZ »Vojislav Vučković« — Niš in »Koča Kolarov« Zrenjanin Svetovna reportaža Na ljudsko temo Godala v ritmu Kmetijski nasveti — dr. Jože Osterc: Reja krav dojilj Veseli domači napevi Danes do 13.00 -Iz naših krajev — posebna obvestila Obvestila in zabavna glasba Priporočajo' vam .. . Glasbena panorama Od melodije do melodije Vrtiljak Studio ob 17.08 Orkestrske miniature Mladi mladim Obvestila in zabavna glasba I,ahko noč, otroci! Minute z ansamblom Franca Miheliča Koncert iz naših krajev Oddaja za naše izseljence Lirični utrinki Igramo in pojemo Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13 35 Glasba iz latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za i .nl.-i Leskovaria 16.00 Naš podlistek 16.15 I,epe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Radio Koper) 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 20.30 SOS - v soboto obujamo spomine 21 30 Ročk and roll v vsako slovensko vas 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 11.05 Promenadni koncert 10.50 »Misel in pesem« 11 30 Na ljudsko temo • •• 16.00 16.20 16.45 18.05 18.25 19.00 19.30 20.00 22.50 Književnost jugoslovanskih narodov Virtuozno in pnvlačno — J S. Bach. Igor Stravinski Glasba je glasba Kultura danes Zborovska glasba po želji poslušalcev Minute stare glasbe — Antonio Vivaldi V ljudskem tonu Gioacchino Rossini: Obleganje Konnta Literarni nokturno NEDELJA 1. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.07 Radijska igra za otroke Marijan Marine: Čarobni svinčnik 8.45 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši 10.05 »Kar znaš. to veljaš . . .« 11 (X) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna Svinčnik piše s srcem 14 25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 IJsti iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15 55 l*ri nas doma 16.20 Gremo v kino 17 0.) Popularne operne melodue I 7 50 Radijska igra l,eopold Suhodolčan Dobri divji mož 18.45 Glasbeni interme/zo 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 lahko noč. ot roc-i! 19.45 Glasbene ra/.glednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT Glasbena tribuna mladih 23.05 Linčni utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 19.05 Karta več za večer z londonskim filharmoničnim orkestrom 21.05 Sodobni literarni portret Gabriel Garcia Marq ues 21.25 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterflv« 22.15 Iz srbske ansamblske literature (Despič. Trajković, Atanckovič t PONEDELJEK 2. JUL Prvi 4.30 8.08 8.25 8.40 9.05 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 1.(30 14.05 14.25 15.30 16.00 1 7.00 18.00 18.25 19.25 19.35 19.45 20.00 21.05 22.20 23.05 23.10 program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan Počitniško popotovanje od strani do strani Počitniški pozdravi Z radiom na poti Rezervirano za . . Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti — Vrt v juliju Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 - Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam .. . Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Od melodije do melodije Vrtiljak Studio ob 17.00 Naša glasbena izročila Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci' Minute z ansamblom Toneta Kmetca Iz naše diskoteke Glasba velikanov Popevke iz jugoslovanskih studiev Lirični utrinki Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 13.35 14.00 14.20 16.00 16.10 16.40 1 7.35 18.00 18.40 19.25 20.30 21.0O 22.45 22.55 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri Znano in priljubljeno Ponedeljkov križemkraž Z vami in za vas Svat in mi Jazz na II. programu Aladar Pege - Lou Bennett Od ena do pet Iz partitur orkestra Addv Flor Glasbeni cocktail Koncert v ritmu Stereorama Iz zakladnice jazza Lionel Hampton Popularnih 20 Zrcalo dneva Glasba in konec oddaje Tretji program 10.06 Plesi in spevi . . . 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 Kn sam, za dva, za tri ... 11.50 Človek in zdravje 16.00 16.20 17.35 1805 18.20 20.00 2040 21 45 22.50 Aktualni problemi marksizma Tako muziciraj«).. . Jugoslovanska vokalna glasliena ustvarjalnost in poustvaijalnost 20. stoletja — Rajko Maksimović Naši znanstveniki pred mikrofonom Srečanja s slovenskimi skladatelji - I .un i« m Marija Skorjanc Literarni večer Veliki sanjači lil: Pablo Neruda Z našimi opernimi pevci Razgledi po sodobni glasbi: Svetovni glasbeni dnevi 1978 v Helsinkih Ijterarni nokturno M Kleč Pesmi 3. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladi koncertant 9.05 Z radioni na poti 10.05 Rezervirano za . 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti -Martin Mencej: Kako in s čim dražil no krmimo čebele v bra/pašni dobi 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Dve komorni deli Maurica Ravela 18.15 B. Ipavec: Serenada za godala 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času — Luisde Pablo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute z ansamblnn Jožeta Kampiča 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Vojaška ljudska pesem« 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Bogdan Jovanović: Lekcija 22.20 S Plesnim orkestron RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 13.35 14.00 16.00 16.05 16.40 1 7.35 1 7.50 18 (K) 18 40 1925 20 30 21 30 22 (K) 22.45 22.55 Iz obdobja svvinga . . z orkestrom, kvartetom in triom Bennva Goodmana Znano in priljubljene Z vami in za vas Pet minut humorja I^ahke note Diskomentalnost Iz partitur orkestra Burt Bacharach Ljudje med seboj Danes vam izbira Koncert v ritmu Stereorama Torkov glasbeni magazin Rezervirano za disco Pesmi svobodnih oblik Znalo dneva Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Radijski ojierni list Gaetano Doni/.etti. Ljubezenski napoj 10 40 Za šolarje France Vurnik: O, domovina 11.15 Moment musical 11.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje Marinka Svetina: Tito in mladina 16.35 Operni koncert 18.05 Družba in čas - mgr. K rane Rozman: Delavsko gibanje pri Jugoslovanskih naiodih do prve svetovne vojne 18.20 Minute za Genadija Roždest venskega 19.00 Z našimi solisti Klavirski kvintet 19.35 Ludvvig van Beethoven: Sonata v E-duru. op. 109 Igra Fnedrich Gulda — klavir 20.00 Deseta muza 20.20 Pariški glasbeni večeri 21 55 Robert Schumann: Koncert za violončelo in orkester v a-tnolu, op. 129 22.20 Skupni program J RT — Jugoslovanska glasba 4. JUL Prvi program 4.30 V praznično jutro' 8.08 Vezilo mladin pevcev Dnevu borca 8.10 T Pirš: Zgodbe. ki pripovedujejo o najmlajših borcih 9.05 Pesmi svobodnih . oblik 10 05 Marijan Kozina. Simfonija II.(K) Prenos proslave v počastitev 60 letnice KPJ na I>uhu na Ostrem vrhu pri Mariboru 12.10 I ahka glasba slovenskih avtorjev 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 S slovenskimi pihalnimi orkestri 1.3 35 »Izpišem Iva Lola Kibarja« 1405 Po domače I5..10 35 letnica Partizanskega pevskega zbora I 7.06 »Kraljevo 41« I 7.45 Od scherza do kola 18.15 Z zabavnim orkestrom p. v. Jožeta l*rivška 18.30 V narodnem tonu 1930 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom 20.00 Radijska igra Janez Vipotnik. Kodna let mu 20.55 Glasbena medigra 21.05 Z našimi solisti v slovanskih opcruli 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jaza pred polnočjo collegium Singidunum - Ansambel Janeza Gregorca 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14..35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.35 Slika s prazničnega terena 16.40 Iz jugslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur Zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Progresivna glasba 18.35 Janez Alič. Krajevna skupnost Trnovo 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti Dave Holland in Anthonv Bra x t on 22:45 Zrcalo dneva 22.55 (ilasba in konec programa Tretji program 19.05 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigenti Samo Hubad, Marko Munih. Lovrenc Arnič, solist Pri mol Novšak - violina 21.05 »Med Barijem in domovino« 21.50 Jugoslovanska vokalna linka 22.20 Pol ure z Beethovnom 22 50 I jterarni nokturno Smrt. ki je bila začetek . . . ČETRTEK 5. JUL Prvi 4.30 8.08 8.30 9.05 10.66 12.10 12.30 12.40 13.00 13.20 13.30 14.05 14 20 14.40 15.30 16.00 I 7 (H) 18.00 18.15 18 35 19.28 19.35 19.45 20.00 21.06 21.45 22.20 23.05 23 lo 0.05 program I>»bro jutro! Z glasbo v dober dan Mladina poje MPZ Maribor Z radiom na poti. Rezervirano za ... Znane melodije Kmetijski nasveti — ing. Tadej Sluga: Potrebe po semenskem krompirju so večje, kot bo pridelka iz prijavljenih semenskih nasadov Od vasi do vasi Danes do 13.00 -Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam .. . Enajsta šola Koncert za mlade poslušalce Jezikovni pogovori Od melodije do melodije Vrtiljak Studio ob 17.00 Vsa zemlja bo z nami zapela — »Jutri gremo v napad« Lokalne radijske postaje se vključujejo Iz zakladnice samospevov Huga VVolfa Obvestila in zabavna glasba I .nlik" noč. otroci! Minute /, ansamblom Francija Puharja (''cl rt kov večer domačih (lesmi in napevov Literarni vvčci Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukvice dajo .V. I^epe melodije Plesna glasba iz jugoslovanskih si udiev Lirični utrinki Paleta popev k jugoslovanskih avtorjev Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 1.3.00 13.36 14.00 16.00 16.20 16 45 I 8 (H) 18.40 19.26 26 to 21.00 22.00 22.45 • •• Vedri zvoki Znano in priljubljeno Z vami m za vas Tam ob ognju našem Instrumenti v ritmu Jazz klub (iost kluba Rame Slana I/ pari ilur orkestra • The Noi vvrgam Light« I lanes vam izbira Koncert v ritmu SteleoraillH Beseda v rocku Nas glasbeni teletu Akordi /a saii)arjcii|e Zri alo dneva (ilasba m konec o.iii.i |, Tretji program 1005 Solisti in orkestri 10 40 Za šolarje Janez Hofler: Frani Schuhert Lepa mlinarica 11.15 Romantično tn pesnil Antona Lajovica 11.25 Zborovska glasba jugoslovanskih narodov 1 1.40 Tekoča repriza 16.00 Za šolarje France Kosmač: Ljudje so dobri 16.35 Narodne za koncertni oder 17.00 Ura z Johannom Sebast lanom Bachom... 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Komorni koncert Igorja Ozima in Marijana Lipovška v Mariboru 19.44 Milan Stibilj. Tn skladbe za rog in godalni kvartet 20.00 Glasbeni klub 21.30 Vabilo v studio 22 22.50 literarni nokturno G. Raboni: Pesmi 6. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! M.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica F. Milčinski — P. Šivu: Policaj in Cefizelj 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem Pavel Sivic: Taborišče v gozdu 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano zA ... 12.10 Z orkestri in solisti 12 30 Kmetijski nasveti — dr Janez Titovšek: Gozdno varstvo v poletnih mesecih 12.40 I*ihalne godbe 13.0 Danes do 13.00 -lz naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam .. . 13.50 Človek in zdravje 1405 Joseph Havdn: Simfonija št. 6 v D-duru — »Jutro« 14 25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 1935 I IVekman M Kop Pričevati p, o slovenski radijski igri I 19 " 1 Glasbeni interine//o 20,00 I Mhi |,-v e miniature in sloviti pianisti 20 15 Z pigoslovansklh koncert mh odrov Zagrebški glasbeni biennale - 1979 '-\ 15 Orkestrski odlomki i/ jugoslovanskih DOM '' Ki Uterai ni noktu o UKVV FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas ho zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila - obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila — ]6.30 Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas i 2 3 4 5 (i i 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1 (S 18 ■l9 PO ■ ■ 23 24 25 1 ■ 27 28 29 ■30 31 32 33 1 35 ■36 37 ■ 39 40 41 _ ■ 43 ■44 45 46 ■ * 49 50 51 52 53 i- 54 Vodoravno: 1. grmičaste rastline, spomladanska in jesenska resa, mitološki bog vinske trte, rimski Bacchus, 13. okusna mediteranska riba k: nica, orada, komarča, 15. staro zgodovinsko in turistično mesto v Umbriji srednji Italiji, 16. Andrej Jarc, 17. kraj pri Domžala'h, znan po ribogojnici, Ivan Potrč, 20. v grški mitologiji podzemlje, po bogu Hadesu, 22. ipsaci samozadovoljevanje spolnega nagona, 23. kratica za Sovjetska socialisti republika, 24. ohišje, del ali skupek delov aparata, strojnega dela ali stroja, nosijo ali obdajajo vse sestavne dele, 26. ime grafika in slikarja Debenjaka. reka, ki teče skozi Velenje, 28. tuje moško ime, 30. manjši stopničasti slap pisatelj trilogije o partizanskih bojih na Gorenjskem »Ukana«, Tone, 34. ponska filmska igralka Yoko, 35. pergamski kralj Atalos, 36. kitajska dinasti Tan (618—907), tudi okrajšava za tangens, 38. pred desetletji popularen francoski tenorist in filmski igralec, Tino, 41. karcinom, nevarno obolenje, 42. javna listina, prijavitev, 44. kratice za Tovrnica olovaka, Zagreb, 45. oc zaimek, 46. ime za štajersko avtomobilsko cesto, 48. Rudi Vavpotič, 49. s del; skupina sto predmetov, 51. muslimanska dinastija arabskih kalifov 8.— 16. stoletja s sedežem v Bagdadu, 53. rimsko ime za današnji Nin, mestece pri Zadru, 54. deček s čudežno svetilko iz zbirke pravljic »Tisoč in ena noč«. Navpično: 1. dubrovniško moško ime, Blaž, 2.človek,ki je doma iz istega k ja, dežele, 3. Elda Viler, 4. jeza, 5. bog zmage pri polabskih Slovanih, 6. zemel ski plin, plinast ogljikovodik, 7. stanje breje živali, 8. velika veža v javnih slopjih, 9. kratka palica z odebeljenim koncem, 10. kratica za hidroelektra 11. žulj od obutve, rana, otiščanec, 12. pri klavirski tehniki: križanje leve roke prek desne, iz italijanskega zgoraj, nad, 14. želatina iz morskih alg, agaragar. 15. izobrazba, 18. govorjenje na oni, 21. preprost čoln iz enega debla, 23. kdor se naslaja ob tujem trpljenju, 25. slovenski etnolog, raziskovalec ljudskih šeg in ljudske materialne kulture, umrl 1962., Boris, 27. uokvirjena ploskev na steni, uokvirjena slika, 29. limona, 31. puščavski ris, 32. narodni heroj, generalni podpolkovnik, Peter, s partizanskim imenom Skala, 33. naivna umetnost, 35. zimsko-športno središče v Švicarskem kantonu Graubunden, 37. država v Zahodni Afriki, ob Gvinejskem zalivu, 39. popularni italijanski filmski igralec, Alberto, 40. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi, 42. plinasto agregatno stanje teles, 43. spirala, 46. število z dvema ničlama, 47. staro-židovski kralj, 50. osebni zaimek. 52. Ivo Daneu. Rešitve pošljite do srede, 3. julija, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Reiitev nagradne križanke z dne 22. junija: 1 strup, 6. ssss. 10. kepa, 14. Krard. 15. Karakorur 17. kaša 18 armada, 19 Oto. 20 AV, 21. Duma. 23. mast, 25. in, 26. čaj, 28. soda, 30. tkalka, 32. ust ca, 35 areal. 36 pehta. 38 nenadno, 40 Amarna, 42. Vale, 43. nos, 46. Li, 47. nota, 49. gora. 51 st. 52 KSK. 54. Venera, 66. Zeta. 58 Tasmanija, 60. kunr, 61. Arta, 62. Asam, 63. pagat. Prejeli smo 89 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (70 din) prejme Feliks Orel. Kidričeva 1. 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) prejme Francka Krajnik, Gorenja vas - Reteče 1, 64220Skofja l.oka. .3 nagrado (50 din) prejme Janez Jazbec, Naklo 109, 64202 Naklo. Nagrade bomo poslati po pošti. tovarna prešitih odej p. o. Skofja Loka, Kidričeva c. 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge I PLANERJA - ANALITIKA 2. KONTROLORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: diplomirani inženir organizacije dela, pod 2.: tekstilni tehnik (prednost ima konfekcijska smer) Pi.mene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev 16 dni po objavi poiljejo po pošti al, o-bno oddajo kadrovski službi. Odeja, tovarna preaitih odej Skofja Loka, Kidričeva c. 80 JrcflBL 28. JUHUA 1979 17.STRAN G LAS Trgovska delovna organizacija modna hiša st-i v 19. 2* a i* tiji an- DDJ oti :ov »ce nudi za novo poletno sezono aktualen asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, lahkih pletenin, modnega metrskega blaga ter galanterijskih artiklov TOZD prodajalnah LJUBLJANA, MARIBOR, OSIJEK in SMEDEREVO. OBIŠČITE NAS! Priporoča se Trgovska delovna organizacija MODNA HI&A n.sol.o. LJUBLJANA. ČGP DELO Ljubljana TOZD PRODAJA podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 sprejme več prodajalcev za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je pogodbeno. Nastop dela 1. 8. 1979. Pismene prošnje pošljite na naslov: ČGP Delo. podružnica Kranj. Koroška 16, do vključno 13. 7. 1979. e Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk Kranj n. sol. o. objavlja prosta dela in naloge Za delovno skupnost skupnih služb 1 delavko za opravljanje delovnih nalog Čiščenje (za določen delovni čas) Pogoj: osnovna šola. Za opravljanje delovnih nalog je določeno l-mesečno poskusno delo. Delo se združuje za določen delovni čas, samo v dopoldanskem času. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije. Bogata izbira najrazličnejših modnih tkanin za poletne obleke INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER v hotelu CREINA v Kranju TEKSTILINDUS KRANJ Kmetijsko K^O živilski kombinat Kranj z n. sol. o. Kranj, C. JLA 2 TOZD Kooperacija Radovljica objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. MOLŽA KRAV na Delovišču Polj če 2. NOČNO DEŽURSTVO na Delovišču Bled Posebni pogoji: pod 1.: KV živinorejec z enoletnimi delovnimi izkušnjami, ali delavec s končano osemletko, smisel za delo z živino pod 2.: KV živinorejec ali delavec s končano osemletko, smisel za delo z živino in natančnost; delo traja 20 ur tedensko, zato lahko dela tudi upokojenec Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, 15 dni po objavi. Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART - p. o., Podnart objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. KEMIJSKEGA TEHNIKA za delo v razvojni službi 2. K oziroma PK DELAVCE za delo v proizvodni oziroma komercialni službi 3. K oziroma PK KUHARICE Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Moda iz MODE Ob starem radovljiškem jedru, tam, kjer se cesta pred nekdanjimi mestnimi vrati naenkrat povsem zoži, stoji na levi prijetna trgovinica, na katere pročelju vas pozdravi zlati Merkur, grški bog trgovine. Že pri-. jetno in nevsiljivo aranžirana izložbena okna pritegnejo. Prav zdajle so vsa poletna in obljubljajo, da notranjost skriva še in še lepih in uporabnih reči. Takoj, ko vstopite, se znajdete na moškem oddelku, kjer najdete zanj prav vse. Zdajle so bogato založeni s kopalkami, poletnimi majicami, vetrovkami, ki jih kaj hitro lahko potrebujemo, kljub vročemu poletju. Pa srejce, hlače, spodnje perilo. Brez skrbi, tudi tako zelo iskano jockev perilo boste našli tu. Tudi klobuke, kape, pasove. No, pasove tu spodaj tudi zanjo. Od najbolj ozkih, do najbolj širokih, ki so spet prišli v modo, boste dobili. V desnem kotu od vrat imajo pa spominke, ure in zlatnino: izbrane izdelke Zlatarne Celje. Zgoraj pa je vse za ženske: od perila do vrhnje konfekcije. Bogato so založeni s krili, poletnimi oblekami, bluzami in kopalkami. Za vse postave jih imajo, tudi tiste najbolj zahtevne. Pa slamnike tudi. Desno od pletenin — tudi s temi so bogato založeni — je oddelek metraže, ki ■ i * l I ima zdajle na zalogi vse vrste svilenih jersevev za poletne obleke, krila, bluze. In stoodstotna bombažna blaga. Vseh vrst in vzorec »\ Imajo pa na tem oddelku tudi ženske torbice. Res lepa izbira. Tu gori ima svoj kotiček tudi šivilja te prodajalne, ki vam bo mimogrede izbrano obleko po potrebi skrajšala, ali popravila, kjer to pač želite. Zašije pa tudi zavese, ki ste jih kupili čisto spodaj, v kletnih prostorih, kjer imajo dekorativo. Na oddelku dekorative se police šibijo od težkih in lahkih zaves, posteljnega perila, kompletov za kopalnice itd. Tudi tapete in preproge prodajajo tu doli. In volno, poza-menterijo, brisače, dekorativne blazine. Saj res, pravkar so dobili čisto nove blazine, usnjene, ki jih iz ostankov dela kamniški Utok. Zelo zanimive so. No, pa tudi tople pode in tapisome dobite tu spodaj. Sicer pa, najbolje, da pridete in si ogledate in izbirate sami. Vsak dan imajo odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 12. ure. In parkirnih prostorov je dovolj: pred in še za hišo. Če boste izbrali kaj za darilo, vam bodo Murkina dekleta v Modi to ljubko aranžirale, če bo pa izbranega blaga res veliko, ga bodo odpeljale tudi na dom. Le oglasite se! '■ t " ■ .......•■ ■ 1. julija ho minilo 10 let. kar nas je za vedno zapustila naša draga SLAVKA ŠKRJANC por. Eržen Odšla si v mnogo prerani grob, a spomin nate še vedno živi med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob ter prinašate t vet je in sveče. Vsi njeni! Trstenik, 27. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene, nepozabljene žene in mamice MATILDE MEZEK se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu tovarne Iskra in kolektivu Servisnega podjetja za izrečena sožalja, sočustvovanje v najtežjih trenutkih in za darovano cvetje Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti ter g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči mož Slavko, hčerka Slavka in sin Matjaž Kranj, 23. junija 1979 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete FRANČIŠKE PINTAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem in vsem, ki so darovali cvetje, nam izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala dr. Kešku za trud med njeno boleznijo in g. župniku iz Sv. Lenarta za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem najlepša hvala! Žalujoči vsi njeni! Češnjica, 12. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, matere, hčerke, sestre in tete TEREZIJE BALAŽIČ roj. Jerebic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, ji podarili t vetje in vence ter jo spremili v njen prerani grob. Posebna zahvala sosedom ter Mici in Jaku Žibertu za nudeno pomoč. Iskrena hvala duhovniku za poslovilne besede in pogrebni obred; kakor tudi osebju Kliničnega centra — Ljubljana. Žalujoči mož, sin, oče, mama, sestre, bratje in ostalo sorodstvo Pivka, 25. junija 1979 Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dolgoletni sodelavec STANISLAV FILIPIČ živinorejec Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 29. junija 1979, ob Ui. uri na pokopališču v Cerkljah. Odhod izpred hiše žalosti na Zg. Brniku 115 bo ob 15.15 Dragega sodelavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Kolektiv KŽK - TOZD KMETIJSTVO MALI telefon OGLASI 23-341 = PR0DAM = ----■ Prodam še nerabljen ŠOTOR tlal-macija in GUMIJAST ČOLN sevi-rol K 76. Korče. Gosposvetska 15, K ran j 4862 Prodani skoraj nov KOMPKK-SOR trudbenik 300 L in avtomatični VRTALNI STROJ za izdelovanje polken. Informacij« po tel. 24-0.14 . 5006 Prodam STRUŽNI AVTOMAT indeks ON 12 Zavrl Brane. Zg. Bitnje 87. Žabnica 5014 Prodam KRAVO, ki bo čez 14 dni drugič telila. Golmajer. Sp. Lipni-ca 6, Kamna gorica 5049 Prodam dve čmobeli KRAVI s teletom ali brez. Dolar. Doslovce 12, Žirovnica 5050 Prodam mlado KRAVO po teletu. Krehh Milan, Brezje 56 5051 Prodam pet let staro KOBILO ali zamenjam za težjo KRAVO. Flor-jančič Anton. Zg. Gorje 20 5052 Prodam tri leta staro KOBILO. Cop Marija, Dobro polje 9/a. Brezje 5053 Danes, 29. junija, in jutri, v soboto, 30 junija, bo RAZPRODAJA 11 tednov starih JARČK (nesnic) pri Pavlinu, Pivka 45, Naklo 5054 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK z avtosedežem in OTROŠKO POSTELJICO. Kocjanova 3/a, Kranj 5055 Prodam dobro ohranjeno furnirano OPREMO za dnevno sobo. Poljanska c. 48, Skofja Loka 5056 Prodam rabljeno delovno PRIKOLICO. Ogled vsak dan popoldan. Cesta na Klanec 45/a, Kranj 5057 Prodam brezove METLE. Dorfar-je 39, Žabnica 5058 Prodam štiridelno sobno OMARO za spalnico. Telefon 74-341 ali osebno Rogač Anica, Gradnikova 120, Radovljica 5059 Ugodno prodam strojene OVČJE KOZE. Kopač Vinko, Pot v Bitnje 7, Kranj 5060 Prodam KRAVO frizijko po izbiri. Otoče 21, Podnart 5061 Ugodno prodam nov 80-litrski BOJLER, železna dvokrilna VRTNA VRATA, širine 4 m, dve OKNI Jelovica (80x 120 cm) in 25 vreč TERVOLA. Cretnik, Cegelnica 43, 64202 Naklo 5062 Prodam črnobel TELEVIZOR Gorenje. Trškan, Planina 36, Kranj 5063 Zaradi preureditve kuhinje poceni prodam 80-litrski HLADILNIK BOSCH in električni ŠTEDILNIK standard s tremi ploščami. Ogled vsak dan po 16. uri. Telefon 22-644, Kranj 5064 Prodam eno sezono rabljen ŠOTOR. Cotelj, Čopova 1, Lesce 5065 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rešetke za hlev s kratkimi stojišči, 16-colski GUMI VOZ, nekaj obrezanega LESA primernega za opaže in fergusonov dvobrazdni PLUG. Jezerska c. 92/a, Kranj 5066 Prodam SPALNICO Maja, električni ŠTEDILNIK Gorenje in kuhinjsko MIZO, vse po zelo ugodni ceni. Resnik Marjan, Ul. 1. avgusta 3, Kranj 5067 Prodam KRAVO ali brejo TELI-CO in SLAMOREZN1CO s puhalni-kom alfa. Križaj, Zg. Senica 36, Medvode 5068 Poceni prodam NEMŠKE OVČARJE, stare šest tednov. Markič Matevž, Žiganja vas 31, Tržič 5069 Prodam športni angleški OTROŠKI VOZIČEK in globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-237, Kranj 5070 Prodam tri mesece stare JARO« K K. Telefon 44-572 5071 Prodam pet ton svežega CEMENTA. Telefon 23-933 5072 Prodam TRAKTOR super tigre 635 s PLUGOM in KOSILNICO Burja Janez, Bohinjska Bela 83 5073 Prodam K KAVO oimentalko, do- l>ro mlekarno, po drugem teletu. Krlic Franc , Nova vas 104, Žiri 5074 Ugodno prodani električen STE* DILNIK in ozki ŠTEDILNIK na drva. Zdenka Vernik. Za žago l/l, 64260 Bled 5075 Prodam KROŽNO ŽAGO (cirku-larko) lc/.rska C. 122, Kranj 5092 Prodam do |Ko POLETNO OBLEKO št AH RobtŠnUl Marija, Kutinova 2j (>r»'hek 5093 Prodam *uhe hrastove PLOHE. Informacije po telefonu 47-101 5094 Prodam TELEVIZOR Gorenje Česen Šorlijeva 18, Kranj 5095 Prodam KUHINJSKO OPRE Mo. fasadni ODER ter ■mrakove DESKE (20mm) in PLOHE Mlakarjeva 44. Šenčur 5096 Prodam strešno OPEKO špičak Telefon 23-982 jJS Po ugodni ceni prodam pooou OTROŠKI VOZIČEK Tel 22 953 5098 Prodam skoraj novo MOTORNO KOSILNICO BCS z vozičkom (gre Un 130 eni) JoAt. Naklo 51 5099 DEŽURNI VETERINARJI OD 29. 6. DO 4. 7.1979 RUS Jože, dipl. vet., Cerklie 147, tel. 42-016 } dr CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kaju-hova 23, tel. 22-994 OD 4. 7. DO 6. 7. 1979 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 ' TERAN Janez, dipl. vet., IV «ni' Xrečkova 5- telefon 26-357 ah 21-798 za občino Kranj OD 29. 6. DO 6. 7.1979 VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi evet 10. tel. 60-577 ali 44-518 za občino Skofja Loka HOČEVAR Jernej, dipl. vet. Jesenice, Titova 13, telefon 82-062 ali 82-094 za občini Radovljica in Jesenice Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 26-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodam zakonsko SPALNICO in ŠOTOR Poreč za 4 osebe. Zakotnik. Kranj, Zlato polje 10, tel.: 27-852 5100 VIBRACIJSKO MIZO (1000 krat 1000), 300-litrski MEŠALEC, MODELE in drugo opremo za izdelovanje betonskih blokov, vse novo, prodam. Telefon 064-23-044 zvečer po 20. uri 5101 Poceni prodam nov ELAN0V KANU C-404. Česen Ivan, Kidričeva 18, Kranj 5103 OBVESTILO Zaradi praznika 4. julija, sprejemamo gradivo za reklamna sporočila, objave in male oglase za petkovo izdajo, 6. julija, le do torka, 3. julija, do 10. ure. Prodam nov 70-litrski HLADILNIK Gorenje. Zapuže 2, Begunje . , 5110 Prodam nov PLET1LN1 STROJ znamke Gritzner. Telefon 23-470 5111 Prodam KRAVO po izbiri. Me-terc, Smokuč 23, Žirovnica 5112 Prodam TROSILCA: Krpan 20 za hlevski gnoj in za umetni gnoj, OBRAČALNIKA: sip 220 in sonce s tremi vreteni, PUHALNIK. MOLZNI STROJ VVestfalia. Stroji so novi. malo rabljeni. Soklič, Češnjica 22. Podnart 511 Prodam šest tednov stare PI ŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 511 Po stari ceni prodam novo termo-akmulacijsko PEC, 3kW. Velesovo 57, Cerklje 5115 Prodam KONJA in GUMI V( — zapravljivček. Glinje 8, Cerkl 511 Prodam SLAMOREZN1CO z ve tilatorjem v dobrem stanju. Spodn Brnik 26, Cerklje 511 Ugodno prodam sedem tedno stare PRAŠIČKE in hidravlični OBRAČALNIK pajk FAHR s štirimi vreteni. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 511^' Prodam rabljene BRUNE, dobro ohranjene. Platiša, Pungart 11, Skofja Loka 51 ii Prodam štiri zasteklena, dvodelna, dvokrilna OKNA s policami. Na Plavžu 1, Železniki 5120 Prodam eno tono CEMENTA. 'Telefon 22-074 5121 Ugodno prodam dve toni BETONSKEGA ŽELEZA, premera 8 m 10 mm. Sifrer. Žabnica 23 5122 Tistemu, ki mi odkrije streho, zastonj dam 200 kv. m BOBROVCA. Miloševič Ljubo, Sr. vas 57, Šenčur 5123 Prodam KRAVO križanko, dobro mlekarno, v devetem mesecu v tretje brejo. Rupa 25, Kranj 5124 r Izdaja CP CJla.s, Kranj, Ulica Moif Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudaka pravica, LJubljana, Kopi-tarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23*341, uredništvo 21-835, novinarji 21-890, malo-oglaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 309 din, polletna 150 din, cena sa 1 številko v kolportati 4 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. (. 29. JUNIJA 1979 lam eno leto star ŠIVALNI OJ Bagat slavica. Durakovič i Hrast je 49, K ran j 5 125 Vodarn enajst tednov stare KCKE, vrste »preluks« in to zad-Jože Urh, Kebr .1. Zasip. Bled prodam brezhiben, črnobel TE-VIZOR gorenje. Ekran v garan-Mikec, Gorenjska c. 1. Radov- 5127 godno prodam rabljen ZIDAK, lin Zdravko, Zlatnarjeva 4/a, nj. StražiSee 5128 Prodam VLEČNO KLJUKO za vo750 in nove VARNOSTNE 3VE. Berčič Franc. Zg. Bitnje t. Žabnica 5129 godno prodam globok OTRO-VOZIČEK in belo POROČNO EKO. Kodeš Zdenka, Gasilska iKranj 5130 Vodarn devet mesecev brejo AVO, ki bo tretjič telila ali AVO s teletom ter enobrazdni itorski PLUG in 10 OKEN, svet-100x80 cm z dvojno zapiro. r-J Jože, Povije 9, Golnik 5131 želo ugodno prodam popolnoma *o masivno MIZO s štirimi stoli inordeče barve, primerno tudi za ni kot. Informacije do nedelje »tel.: 27-988 5132 J m ■k. 52 DO at 3- a- r> x> JI »V -a J3 Prodam italijanski športni OTRO-.*I VOZIČEK. Informacije po telesu 23-341 dopoldne 5133 Vodarn ŠOTOR za 4 osebe in se-tne PREVLEKE za lado. Ogled nedeljo, 8. julija. Korbar Jože, ediceva 5, Kokrica, tel.: 25-241 frodam 2 kub. m suhih borovih HOV« (50 mm) in 2 kub. m Ijenih PLOHOV za odranje. ! Bela 29, Preddvor, tel.: 45-103 Iftodam TELICO za rejo, staro **m mesecev. Dvorje 56, Cerklje Prodam KOSILNICO alpina in e PLOŠČE škrilj za kritje stre-in »GAJBICE«. Zan, Pševo 5, 5193 m POMIVALNO MIZO, HINJSKI ELEMENT, POL-AVČ, »KREDENCO«, OTRO turist, letnik 1971. tudi na kredit Zupan Vili, Bistrica 188, Tržič 5104 Prodam ZASTAVO 750. let. 1971. in dele za ZASTAVO 750. Gasilska 35. Tržič 5105 Prodam ZASTAVO 101, let. 1972. Mikolič Boris, Linhartov trg 31, Radovljica 5155 Prodam ŠKODO 100 L, prevoženih 47.000 km. Sp. Besnica 153 5156 Prodam AMI 8, letnik 1970. lahko tudi po delih. Hudobivnik Jože, Kokrica, Betonova 42 5157 Prodam TAM 4500 dolgi kason in PONY EXPRESS, prevoz zagotovljen; ter kupim CZ 175 enduro. Kranj, Prebaževo 53, tel.: 49-055 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRESS. Kalinškova 41 (Gorenje), Kranj 5159 Prodam R-8, registriran do januarja 1980. Puce, Naklo 234 5160 Ugodno prodam dobro ohranjeno DIANO. Purgar Marija, Križe 90, Tržič 5161 Prodam R-4, letnik 1978, metalno modre barve, prevoženih 16.000 km, za 83.000 din. Telefon 27-204 5162 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1972; ter nova BALKONSKA VRATA in nov GOR1LEC na olje do 50.000 kal. Ziganja vas 43, Tržič Ugodno prodam ali zamenjam za drug avto karambolirano LADO, letnik 1973. Ogled je možen pri AVTOKLEPARJU Stular Alojzu, Britof 5198 Prodam avto FIAT 132 GLS (predelan na plin). Ogled možen v petek in soboto po 15. uri. Dovžan Simon, Cankarjeva 11, Tržič 5199 Prodam R-4, celega ali po delih. Jezerska 46 Prodam TOMOS AVTOMATI K. Cešnjevek 23 Prodam ALFA ROMEO - julia, letnik 1969. Loka 12, Tržič Prodam NSU 1200 C, letnik 1969, s parno številko. Alič Vinko, Smido-va 25, Koroška Bela, Jesenice 5030 Prodam vozen D K VV F 12 z vgrajenim radiem, lahko pa tudi po delih Iščem žensko, najraje upokojenko, brez obveznosti za VARSTVO otroka na domu, v popoldanskem času. Ponudbe pod: Planina 5174 Iščem študentko (fakulteta) za varstvo otrok na domu od 15. julija do 15. septembra. Plačam dobro. Ponudbe do nedelje na naslov Čikič Maja. Janeza Puharja 8, Kranj 5175 STANOVANJA Samski moški išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Nujno - soba 4973 Mlad par išče SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje v Škofji Loki. Šifra: Sreča 5064 Mlada družina išče dvo- ali večsobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Pod šifro: Reden plačnik 5108 Starejši upokojenec išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Nujno — soliden 5109 Za daljšo dobo kupim ali vzamem v najem GARSONJERO ali SOBO na Bledu. Ponudbe po telefonu 061-555-252 od 20. do 22. ure 5168 Gradbeni inženir, mirne narave, nealkoholik, nekadilec, izredno dober plačnik, najame GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE po možnosti v Kranju ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: do 3000 din mesečno 5169 POSESTI •»o, »niiu^^'^"' „---.„ j " louKu pa tudi do delih G POSTELJICO, staro SPALNI- ter TOMOS avtomatic Lojze tele i (JTPnil MUC kiinnersbusch. fon 29.-77ti rwH ti /1» n ____ Ji ' , . p. ŠTEDILNIK kuppersbusch ejser Draga, Savska c. 20, Kranj KUPIM ==E^ Kupim RABLJEN GRADBENI S (punte, deske, plohe) v bližini k-jfje Loke ali v Poljanski dolini, f^icon Marjan, Ljubljana, Kotni-W*2 5190 Ji Kupim 650 kosov STREŠNE ^EKE špičak, veliki format. Mače KOI Trn",«"wv"u lwvu™u rta-IL-fPreddvor 5191 26^Kranj Pavli? aVt°' Kidričev« ljeLKupim termoakumulacijsko PEČ. Ueodno nmw * 5uSu" iOfoudbe v oglasni oddelek pof Šifro: STAVO 750 ton«! "Vt<>- ZA' fon 22-776 od 6. do 11. ure dopoldan Prodam OPEL KADETT, starejši letnik, neregistriran, lahko tudi po delih. Zg. Brnik 60, Cerklje 5077 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Srednja vas 56, Šenčur 5078 Poceni prodam PRIKOLICO za »fička« in OTROŠKI VOZIČEK. Resanovič, Zlato polje 3/f, Kranj Prodam novo TOVORNO PRI- VOZILA Gorenjskega odreda 16, Kranj. Ogled popoldne. 5081 le-1 Prodam enoosno TOVORNO Prodam ZASTAVO 750 za 1800 di-12 HlKOLICO, nosilnosti do 750 kg, narjev. Zupan Jernej, Zalog 62 za »tenzije 120x180 cm. Krelj Cerklje 65082 »j. -»nj, Stara c. 13, tel.:21-624 6136 Prodam ZASTAVO 750, let. 1973 -** hodam karambolirano ZAS1A — 3 ■ Toaam am.,,^,, t J" T 125 P, letnik 1978, poškodovana J' p« stran vozila. VVeisseisen, Gol-- 1*55 5137 Prodam »FIČKA« s parno števil-F stareiši letnik. Drvi lastnik. Ogled ■ Petek popoldan. Bizjak, Šenčur, ratova 26/a 5138 l^o delih prodam AMI 8. Zapuže 2, nun je 5139 L^rodam dobro ohranjeno ZASTAJA 101, letnik november 1973. Ma-rTrojarjeva 39, Kranj 5140 ijodam 125 PZ. Ogled možen dolžan v bifeju v Zg. Gorjah ali pri 'fačarju Janku, Sp. Radovna 5, s * Gorje 5141 prodam AMI 8 break, letnik 1973, wtriran do februarja 1980, parna *nlka. Đornik Lovro, Podhom 19 ■Bledu, tel.: 27-481 5142 l^rodam VVV 1200, letnik 1975. Pd, Rečiška 29, tel.: 064-77-478 IjVodam poltovorni avto IMV paef. Guzelj Franc, Tavčarjeva 4, 5144 Žagar, C. talcev 21, Kranj 5083 Prodam novi CITROEN GS 1.3 super. Britof 21, Kranj 5084 Prodam osebni avto AMI break, letnik 1970. Avto je dobro ohranjen. Cena primerna. Informacije po telefonu 57-033 ali osebno na naslov: Oman Jože, Gorice 9, Golnik 5085 Prodam NSU po delih (spredaj karamboliran). Oblak Stane, Stoši-čeva 5, Kranj, telefon 21-896 5086 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750 lux, letnik 1972, registrirano do konca novembra. Koren, Bled, Triglavska 37 (poleg trgovine Lip, Bled) na Rečici 5087 Prodam ŠKODO 110 L, let. 1973. Ogled vsak dan popoldan. Hrastje 9/a, tel.: 21-905 5088 Ugodno prodam OPEL REKORD, letnik 1965. Podbrezje 139, telefon številka 70-191 5089 Ugodno prodam ZASTAVO 101 super, letnik 1978. Šubic Dušan, Je-šetova 32, Kranj Kupim enostanovanjsko pritlično HIŠO z vrtom v okolici Škofje Loke oziroma do Poljan. Z. J., Novi svet 1, Skofja Loka 4773 Kupim STAREJŠO HIŠO ali PARCELO za vikend na Gorenjskem. Plačam v gotovini. Ponudbe pod šifro: Gotovina 5163 Ugodno prodam novo GARAŽO na Planini v Kranju. Ponudbe pošljite pod šifro: Najboljši ponudnik 5164 Ugodno prodam novo GARAŽO na Planini v Kranju. Vprašajte po telefonu 27-815 5165 -V Apnu prodam stanovanjsko HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za vikend, cena 230.000 dinarjev. Poizve se pri Bernik Ivanu, Šenturska gora 24, Cerklje 5166 Kupim gradbeno PARCELO z dokumentacijo v okolici Kranja. Telefon 064-21-920 ali naslov v oglasnem-oddelku. 5167 Kupim manjšo HIŠO, takoj vselji-vo, na vasi, na območju 30 km iz Ljubljane proti Gorenjski. Stane Sušnik, Ljubljana, Kebetova 8/a " PRIREDITVEN OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Nastopa skupina SELEKCIJA 5196 Ansambel JEVŠEK igra na razstavi cvetja v Cerkljah v sredo, 4. julija, ob 17. uri 5176 Gasilsko društvo Žabnica priredi 1. julija 1979 ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO v Zgornji Zab-nici pri Miklavžu 5 z bogatim sreče-lovom in kegljanjem za koštruna. Igra ansambel FANTJE SELŠKE DOLINE. Kegljanje za koštruna v soboto od 18. ure dalje 5177 GASILSKO DRUŠTVO Zg. Brnik priredi v nedeljo. 1. julija, veliko vrtno veselico ob 15. uri z bogatim sre-čelovom. Igra ansambel PLANIKA. Vabljeni! 5178 GASILSKO DRUŠTVO Golnik vas vabi na VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom v nedeljo, 1. julija, ob 15. uri v športnem parku. Zabaval vas bo ansambel MODRINA s pevci 5179 Vsako soboto ob 20. uri je PLES na kegljišču SORA v Škofji Loki. Igra skupina UP. Vabljeni! 5180 KUD Brata Bička Oražgoše priredi v soboto, 30. junija, VELIKO VRTNO VESELICO s pnčetkom ob 20. uri. Igra skupina AMARO. Vabljeni! 5181 ČEBELARSKO DRUŠTVO Zin priredi v nedeljo, 1. julija, s pričet-kom ob 16. uri VELIKO TRADICIONALNO VESELICO v Zireh. Igra skupina AMARO. Vabljeni! GASILSKO DRUŠTVO Prebače-vo — Hrastje vabi na VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo dne 1. julija ob 16. uri pred gasilskim domom na Prebačevem. Za razvedrilo igrajo TRGOVCI. Vabijo GASILCI! GASILSKO DRUŠTVO Preddvor priredi v soboto, 30. junija, ob 20. uri pred gasilskim domom NOC POD STORZIČEM. Igra ansambel TRGOVCI; in v nedeljo, 1. julija, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel SELEKCIJA. Obakrat kegljanje za jarca in sreče-lov. Vabijo GASILCI! OBVESTILA AKADEMSKI KOMORNI ZBOR iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce starejše od 18 let. Sprejem novih pevk in pevcev bo vsak ponedeljek in četrtek v mesecu juniju ob 20. uri v pevski sobi Gimnazije Kranj. Vabljeni! 4962 Polaganje tapet ter ostala PLESKARSKA in SOBOPLESKAR- 19.STRAN G LAS SKA dela opravljam takoj. Ponudbe pod: Kakovost 5040 Cenjene goste obveščam, da bo zaradi rednega letnega dopusta in čiščenja prostorov gostilna PRI SLAVCU v Zalem logu zaprta od 3. julija 1979 do 3. avgusta 1979. Za nadaljnji obisk se priporočamo! 5106 Vse svoje stranke obveščam, da bo delavnica ZAPRTA do 23. julija 1979. Rudolf Hlebš. STEKLAR, Kranj, Tomšičeva ulica 5187 BARVANJE RADIATORJEV v kovinskih in ostalih emajlih s sušenjem v komorni peči. Cenjene stranke obveščam, da smo po krajšem remontu zopet pričeli z delom. Zupan Peter, Kranj. Tekstilna 14. telefon: 23-168 5188 BAGAT TEČAJ krojenja, šivanja in vezenja obvešča ŠTUDENTKE • in UČENKE, da v počitnicah lahko obiskujejo tečaj. Prijave in informacije po telefonu 47-256 ali Delavski dom v času tečaja od 17. junija do 13. julija v ponedeljek, torek, četrtek ANSAMBEL JEVŠEK obvešča, da v soboto ne bo PLESA pri JELENU, ker ansambel gostuje v Nemčiji. Ples bo zopet v soboto, 7. julija 1979. 5186 NOVA KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, C. Staneta Žagarja 5 (80 metrov od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur, semiš, itd.) strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto non-stop od 7. do 18. ure. Inž. B. Zoreč 4346 ROLETE in ŽALUZIJE naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 4779 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur ====IZGUBUENOt V Kranju sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne. Sporočite na telefon 40-578 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice KATARINE PETEK Kvanšnekove mame iz Podbrezij se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem tovarne Peko Tržič in Sava Kranj, ki so sočustvovali z nami, mu darovali vence ali cvetje ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, dr. Krečevi, dr. Alešu Pavlinu za zdravljenje v bolnici Golnik. Za organizacijo in izvedbo pogrebnih svečanosti se zahvaljujemo sosedom, OVVI, Zvezi upokojencev, pevcem in duhovnikoma ter Ludviku Šmidku za poslovilne besede cb odprtem grobu. Žalujoča sinova Edo in Miha z družinama! rofjaLoka " 5144 Ugodno prodam I Ann Irrodam dobro ohranjeno ZASTA- Informacije po Sefonu 21* 771 * b 750, letnik 1973. Ogled vsak dan dopoldne. Pot v B??„V i^mIdan Peternelj Janez, Javorje - aitnje 24' Kranj Pijane 5145 ZAPUjiLI I UI {Prodam ZASTAVO 750, registri- Ixx »CS ho do januarja, letnik 1970, z ne- , lščem Jao številko. Platiša Jože, Pun- Sn,*_v_' Nil, Skofja Loka za f^IJ, Skot)a i^iv« 5146 Usodam ZASTAVO 750. Bergant j^in, Frankovo naselje 1, Skofia > 5147 hodam R-4, letnik 1974. Šenčur, Rižanska 16 5148 hodam 125-kubičen MOTOR ^varns^ (moto cross). Jenko, 5149 12, Cerklje Vodarn FIAT 750 z neparno šte- d ^o. Žitnik, Likozarjeva 13, Kranj J^nca. Vodarn ZASTAVO 750, let ^bačevo 32, Kranj 'H s xini . 2.9. m f 9, K hodam VVV, letnik 1970. 5151 KA-olič 52 letnik 5153 lega *bačevo ~đ~£, rvi*»nj Prodam pet let star OPEL 1 ^TT, po ugodni ceni. Nik ?o, Kra '-godno * U Golnička 109, Kranj Prodam VVV, letnik 1965, cel „ po delih. Rozman Polde, Trg svo-: 21, Tržič, tel.: 50-765 dopol- 5154 odam osebni avto FORI) TAU- nj, Zlato polje 10, telefon 27-852 -: -vto WAirrBUHG varstvo za osemmesečnega Šenčurju od 1. avgusta dalje. Telefon 40-517, Ropret, Štefetova" 17, Šenčur 5194 Iščem ZIDARJA ali solidno ZIDARSKO SKUPINO za gradnjo nove hiše — julij. Bevk M., Davča, Železniki 5041 Honorarno grem KNJIŽIT na ascota stroj. Pod šifro: Ascota 5043 Zaposlim KV PLESKARJA in NK delavca ter sprejmem v uk vajenca. SLIKOPLESKARSTVO, Kočnik Stane, Pot na Jošta 8, Kranj 5044 Nujno iščem varstvo za osemmesečno punčko. Ivankovič Boro, Moša Pijade 9, Kranj 5170 Sprejmem kvalificiranega ali nekvalificiranega delavca in vajenca. MIZARSTVO TRAMPUŽ, Strahinj 105, Naklo 5171 Nujno potrebujem VARSTVO na domu za leto in pol starega sina v Kranjski gori. Ponudbe pod: Dobro plačilo 5172 V varstvo vzamem enega ali dva otroka. Ponudbe po telefonu 27-305 5173 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubega moža, ata, starega ata, brata in strica ALOJZA MALIJA Malijevega Lojzeta z Golnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje ter vence. Še posebej pa se za poslovilne besede zahvaljujemo sosedu Gašperju ter g. župniku za pogrebni obred. Posebna zahvala velja njegovemu zdravniku dr. Novaku dolgoletno zdravljenje in skrb ter medicinski sestri Marici za dolgoletno nego. Žalujoča žena Marica, sin Mirko, vnuk Vlado in ostalo sorodstvo! Golnik, 15. junija 1979 ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega moža, očeta, sina in brata SLAVKA BLATARICA dimnikarskega mojstra iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Se posebej pa se zahvaljujemo sosedom, lovcem LD Bled, tov. Kelihu, pevcem iz Zasipa in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Mojca z družino! Radovljica, 22. junija 1979 Kranj gostitelj slovenskih cestarjev Včeraj praznik slovenskih cestarjev — Osrednja proslava, na kateri bo govoril predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, nocoj ob 20. uri v Prešernovem gledališču — Cestno podjetje Kranj gostitelj in organizator 11. letnih športnih iger cestarjev Slovenije, ki bodo danes in jutri v Kranju — Danes v Dražgošah razvitje borčevskega prapora Kranj — Včeraj, 28. junija, so praznovali slovenski cestarji, združeni v Cestnih podjetjih Celje. Koper. Maribor. Ljubljana. Nova Gorica, Novo mesto in Kranj, v strokovni službi republiške skupnosti za ceste, Podjetju za vzdrževanje avtocest in sestavljeni organizaciji Združena cestna podjetja Slovenije. Za kraj praznovanja so izbrali Kranj in za organizatorja srečanja Cestno podjetje Kranj. Praznik slovenskih cestarjev bodo danes in jutri popestrile 11. letne športne igre cestarjev Slovenije. Srečanje slovenskih cestarjev bo zaključeno jutri ob treh popoldne na sejmišču v Savski loki. Obsežen je dvodnevni program družbenopolitičnega in športnega srečanja slovenskih cestarjev. Danes ob osmih zjutraj se bodo slovenski cestarji zbrali na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju, kjer bo otvoritev srečanja in športnih iger, katerih pokrovitelj je Livij Jakomin, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze. Športniki bodo začeli s prvimi tekmovanji, člani ak* tiva Zveze borcev združenih cestnih podjetij Slovenije in mladi pa bodo Ta vikend brez omejitve Večina voznikov sicer ve, da ne velja za jutri in v nedeljo prepoved vožnje z osebnimi avtomobili. Kadar je namreč po koledarju sobota zadnjega v mesecu, nedelja pa ie prvi dan naslednjega meseca, se prepoved vožnje za parne avtomobile prenese na naslednji vikend. Avtomobili s parnimi številkami torej ne bodo smeli voziti 7. in 8. julija; za neparne pa seveda ni nobene spremembe, ne smejo na cesto tretji vikend, to je 21. in 22. julija. Za bližnji vikend se torej obeta na naših četah nemajhna gneča. Začetek dopustov tako pri nas kot tudi reka turistov iz zahodne Evrope bo ceste proti morju bržkone pošteno napolnila, zato so voznikom priporoča previdna in predvsem strpna vožnja. ___/ odšli v i)ražgoše. kjer bodo razvili prapor in prek -Jamnika odšli v Radovljico in Begunje. Ob štirih popoldne bo v klubu gospodarstvenikov v Kranju slovesna seja delavskega sveta združenih cestnih podjetij Sloveli'?*', oh 19 uri p;i bo pred Prešernovim gledališčem v Kranju koncert pihalne godbe. V dvorani gledališča bo danes ob osmih zvečer proslava v počastitev dneva slovenskih cestarjev in jubileja partije. Slavnostni govornik bo Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov. Natrpan program imajo tudi športniki. Ze danes se začenjajo tekmovanja v atletiki, balinanju, kegljanju, malem nogometu, odbojki in šahu. jutri pa se obetajo zanimiva srečanja v vlečenju vrvi. orientacijskem pohodu in cestarskih veščinah, kar je novost. Cestarji bodo tekmovali v postavljanju prometnega znaka, enojne odbojne ograje in smernega stebrička. Praznično srečanje slovenskih cestarjev bo končano jutri popoldne na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. -J. Košnjek Suša grozi tudi drugi košnji Izvršni svet kranjske občinske skupščine sklenil premirati s 30 parami vsak liter oddanega mleka, hkrati pa predlagal vključitev zavarovalnice, rezervnih skladov kmetijskih organizacij in občinske skupščine v preprečevanje škodljivih posledic suše — V prvi fazi pol milijona dinarjev za premije KRANJ — Izvrsni svet kranjske občinske skupščine namenja 500.000 dinarjev (o tolikšni vsoti lahko sam odloča) za premiranje oddanega mleka. Proizvajalci naj bi dobili za liter oddanega mleka dodatnih 30 par, kar kaže, da bo s tolikšno vsoto mogoče premirati proizvajalce dober mesec. Med tem časom pa je treba v zdravljenje posledic suse, ki ponovno grozi, vključiti zavarovalnico in rezervne sklade kmetijskih organizacij združenega dela ter delegatsko občinsko skupščino, ki naj odloči, ali naj se s premiranjem nadaljuje ali pa naj se poiščejo se drugi načini za odstranitev posledic, ki so lahko nepopravljive. Če bi v kranjski občini tri mesece premirali liter mleka s 30 parami, bi potrebovali 1,218.000 dinarjev, saj dosega trimesečna proizvodnja mleka v kranjski občini dobre štiri milijone litrov. Predvsem pa je izvršni svet menil, da morajo kmetovalci upoštevati navodila strokovnjakov in kositi tudi tam, kjer že leta in leta trava čaka. Komisija za pospeševanje kmetijstva občinske skupščine Kranj je ocenila nastali položaj po suši, ki jo je deževje omililo, sedaj pa grozi novo sušno obdobje, ki je v nižinah hujše kot v hribovitih predelih. Prizadete so vse kulture, najbolj pa trava. Tudi ruša je poškodovana in si bo do drugega odkosa težko opomogla. Odločitev o premiranju mlečne proizvodnje pa skuša omiliti nenačrtno oddajanje krav in telic v zakol, ohraniti najboljšo čredo, obdržati proizvodnjo mleka in mesa ter zagotoviti privezovanje telic. Pomanjkanje krme je že načelo čredo in je že zanesljivo, da letošnja izredna suša tudi tu ne bo minila brez dolgoročnih posledic. J. Košnjek Kdo bi jim zameril{ Otroci, ki žive v blokih ob robu mesta, imajo vsai zelenice, tisti iz mestnih središč, kot je tudi kranjski stari del mesta, pa le g delitvijo dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Po referatu se je v živahno razpravo vklju rilo več udeležencev seje. Promet na Gorenjskem. - Včeraj je promet na gorenjskih obmejnih prehodih in magistrali potekal normalno. Na gorenjskih cestah je tudi sicer bilo dokaj mirno, saj ni bilo večjih nesreč Prometna nezgoda se je zgodila le na cesti od Pred dvora proti Jezerskemu, ko je ob 7. uri med vožnjo počila prednja desna guma na traktorju, ki ga je vozil Lazo Dimitrijev-ski iz Šenčurja Zatem ko je voznik traktor s prikolico ustavil izven vozišča in počakal traktor za njim, da bi prevzel njegovo prikolico, je stopil pred motor svojega traktorja in ga zagnal Ker je bil v prestavi, se je traktor začel pomikati naprej Voznik ga je hotel zaustaviti, a ko je bil že pri vratih kabine, ga je traktor stisnil ob drevo. Težje ranjenemu vozniku so priskočili na pomoč voznik drugega traktorja in občani Zatem so ga prepeljali v kranjski zdravstveni dom. od tam pa V ljubljansko l>o I nišnico. — Zatorej, pn delu s traktorjem je potrebo« izredna pazljivost' Turistični vrve* na Bledu — Sredi tedna je bilo v tem gorenjskem turistič nem kraju okrog l«7() gostov, od tega prek 1100 tujih Hotel Kompas je do vključno 2». junija zaseden, za skupine obiskoval cev pa pnporočajo rezervacije tudi v drugih hotelih. Sicer pa je za razvedrilo go 8tov na Bledu kar dobro poskrbljeno' Tako bodo danes ob 19 uri v festivalni dvorani odprli razstavo del likovnika Hermana Gvardjančiča. jutri bo na igrišču za golf turnir med avstnjskimi in jugoslovanskimi klubi, v parku pa promenandni koncert orkestra jeseniških železarjev. Vreme - Meteorologi nam tudi za konec tedna obetajo precej sončno in toplo vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami do JO stopinj Celzija Se naprej je moč pričakovati lokalne nevihte. S. Baje Kranj — V kranjski občini je akcija zbiranja rabljenih oblačil, ki jo je organiziral RK 4. junija, lepo uspela. V mestnih krajevnih skupnostih sc občan oddali okoli 6 ton rabljenih oblačil in okoli 900 kg neuporabnih stvari, ki jih bo RK odstopil Dinosu. V akciji so sodelovale le mestne skupnosti, saj so izkušnje iz preteklih let pokazale, da v izven-mestnih skupnostih ni tolikšnega odziva, pa tudi izvedba akcije je težje izvedljiva zaradi raztresenosti hiš in naselij. V akciji so sodelovali aktivisti Rdečega križa, ki so prostovoljno tudi s svojimi avtomobili seveda vidno označenimi z znakom RK pomagali pri zbiranju paketov. Pri zbiranju in prevozu blaga v skladišča pa so letos pomagale tudi delovne organizacije Merkur, IBI, Gorenjska oblačila, Kokra, Elita in AMD Kranj. Čeprav so bili občani obveščeni po radiu in televiziji, časopisih, razen tega so v mestnih krajevnih skupnostih odbori RK razobesili plakate s točno navedeno uro in krajem zbiranja blaga. Kljub vestnemu delu aktivistov je še po akciji ostal po-nekje kak zavitek, ki so ga občani sami prinesli na sedež RK ali pa so ga po obvestilu naslednji dan odnesli aktivisti RK. Nekateri občani, ki so Spominska svečanost Ledine — Letos mineva pet let od tragičnega padca helikopterja na območju Ledin nad Jezerskim. Takrat sta sredi nevihte razen ponesrečenca, kateremu je želela posadka nesebično pomagati, umrla pilot Franc Štajer in zdravnik ter reševalec dr. Gorazd Zavrnik. Planinsko društvo Kranj m Republiški sekretariat za notranje zadeve priredita vsako leto spominsko svečanost. Letošnja bo jutri, 30. junija, ob 11. uri pred domom na Ledinah. Svojci, prijatelji in znanci ponesrečenih vabljeni na prireditev! Vabilo velja tudi drugim prijateljem gora. Dostop na Ledine je urejen. Planinci priporočajo vzpon po lovski poti. Dom je oskrbovan, prav tako pa je urejeno tudi smučišče. prezrli ali preslišali navodila in paketov niso oddali pred vhodna vrata stanovanjskih hiš ali na zbirno mesto, so zavitke puščali pred svojimi stanovanjskimi vrati nekateri celo v devetem nadstropju ali pa so zavitke oddali v bližnjo trgovino ipd. Rdeči križ ponovno prosi, vse občane, ki pripravljenega blaga niso mogli oddati, da o tem obvestijo občinski odbor RK ali pa sami prinesejo blago. Obenem se občinski odbor RK Kranj toplo zahvaljuje vsem občanom, ki so odstopili rabljena oblačila ali so kakorkoli pomagali, da je ta humana akcija lepo uspela. Občinski odbor RK Kranj Radovljica — Staro in zanimivo mestno jedro Radovljice na Linhartovem trgu so začeli obnavljati strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo u Kranja. — Foto: F. Perdan Teden Iskre v Kranju V Iskri — Industriji za telekomunikacije, elktroniko in elektro-mehaniko v Kranju tečejo zadnje priprave na letošnji teden Iskre, ki bo posvečen 33-letnici te delovne organizacije in praznovanju letošnjih jubiljev. V avli tovarne Telekomunikacij na Laborah so že v ponedeljek, 25, junija odprli razstavo del akademskega slikarja Iveta Šubica in plastik akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Razstava bo odprta do 9. julija. Komunisti Iskre Elektromehanike bodo počastili obletnici KPJ. SKOJ in naprednih sindikatov na slovesnosti, ki bo v ponedeljek, 2. julija, ob 19.30 v restavraciji tovarn« Telekomunikacij na Laborah. Pripravili so tudi bogat kulturni pi gram, v katerem bodo naste moški pevski zbor Iskra, recitatorji in člani Iskrine folklorne skupine iz Predoselj. Ob tej priliki bo tudi sprejem članov v Zvezo komunistov. Osrednja prireditev tedna Iskre letos slavnostno zasedanje delavskega sveta Elektromehanike 6. julija ob 12.30 v restavraciji Laborah. Jubilanti dela bodo prEJd« srebrne in zlate značke. Na zasedanju DS bodo podeljena priznanja Iskre in plakete jubilantom 30-let-nega dela v Iskri. Zlato značko Iskre in priznanje delavskega sveta bo prejel tudi Jože Hujs, predsednik poslovodnega kolegija SOZD Iskra, za številne zasluge in prispevek k doseženim rezultatom Iskre, zlasti Elektromehanike. Po končani slovesnosti bo otvoritev novih proizvodnih prostorov za telekomunikacije na Laborah, ki jih bo odprla nastarejša delavka Tovarne TEA Marija Maček. Teden Iskre bo sklenjen v soboto, 7. julija, z odprtjem Iskre Elektro mehanike za javnost. Ta dan bodo vse tovarne DO Elektromehanike odprle vrata delovnim ljudem in občanom, ki želijo od blizu spoznati ta velik delovni kolektiv. Ogled proizvodnje bo možen od 10. do 13. ure, za vodiče bo poskrbljeno. Vsak obiskovalec prejme značko Iskre.