5. štev._____________________
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
UrednSštvo In upravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
Pavšalni ft>anko v državi SHS.
ZARJA
Socialistično glasilo.
_________________BI.	leto.
Posamezna številka stane 1 Din
Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. == Oglasi po dogovoru. =
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto 3. februarja 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Vstop prepovedan!
Ruhrsko ozemlje.
..Naprej* je v novoletni številki zakJiičil svoj letnik z odločno izjavo, Ja ne dopušča vstopa v socialistično stranko nikomur, ki bi brezpogojno ne sledil naukom sedanjih njenih komandantov.
Tekom leta je ;,Naprej^ živce vseh normalnih ljudi dovolj stavil na težko poskušnjo. Takoj po lanskem novem letu je otvoril svoje novo socialistično delo z energično propagando za pšenično valuto, kakor da bi socialistična stranka ne imela važnejšega posla, nego pečati se s takimi utopističnimi in niti originalnimi teorijami, s katerimi so se že večkrat bavili nacionalni ekonomi, pa jih še nikoli niso skušali uveljavljati v praksi.
Potem smo dobili teaterske škandale, kakor bi socialistična stranka ne imeh druge naloge nego razkrinkavati pikantne aferice iz teaterske šlarafije.
Vmes je ,.Naprej" delal konkurenco častitemu duhovnemu svetniku Kalanu s svojo propagando za abstinenco. Boj zoper alkohol je potreben, vendar ni to nobena bistvena naloga socialistične politične stranke in se za to zavzemajo rav-nctako svobodomiselni framasoni kakor tudi ultvamontanski jczuitje.
Celo leto je gonil svojo lajno o progresivnem davku, v katerem je našel bistvo socializma in pa o organizaciji, ki je sicer važno sredstvo v socialističnem pokretu, „Naprej“ pa je ugledal v njej namen vsega socializma.
Poleg tega se je mnogo trudil za razširjanje esperanta ter se je povzpel do trditve, da ne bo prej prave socialistične zunanje politike, dokler ne bo v diplomaciji zavladal esoeranto.
Za časa ljubljanskih občinskih volitev nam je potregel z bedasto idejo o predvolitvah.
Pri tem tako važnem delu je seveda pozabil na strankin program, ki je bil na trboveljskem kongresu sprejet brez debate, in se ni pečal s cilji in metodami razrednega boja
in tudi ni vodil načelne polemike niti s komunisti, niti s klerikalci, niti z narodnimi socialisti.
Pač pa je svoje teorije rad zabelil z mastnimi ocvirki, z babjaki, goljufi in pijanci in pri tem še Čo~ balu, pravovernemu Čobalu ni prizanašal.
In ko nam je „Naprej“ v novoletni številki zaloputnil vrata v st) anko, češ, da je vstop prepovedan vsem onim, ki niso zidarji, ki niso zaposleni pri stavbi za pšenično valuto, za abstinenco, za esparanto in zu predvolitve, moramo še enkrat prav na kratko povedati svoje mnenje, čeprav riskiramo, da nas bo pokrajinski tajnik nagnal s pijanci, babjaki in goljufi.
Socialistična stranka ni nobena bratovščina, temveč je politična organizacija, ki ima vabiti, zbirati in organizirati proletarijat, vzbujati njegovo zavest in ga vzpodbujati za boj na oprostitev izpod kapitalističnega jarma in osvoboditev izpod duševnega jerobstva.
Ne prikrivamo si, da je socialistična stranka v tem oziru dosedaj mnogo zamudila in marsikaj opustila, toda gotovo še nikoli toliko, kakor preteklo leto pod režimom sodruga pokrajinskega tajnika, ko je izčrpavala vso svojo energijo v brezpomembnih formalnih sporih in v propagandi za stvari postranskega pomena, ko je brez pardona s svojo železno metlo čistila in odganjala člane, namesto da bi jih privabljala in zbirala.
Zato svetujemo pokrajinskemu tajniku in njegovim zidarjem, naj odidejo v puščavo in naj tam, daleč proč od vseh drugih grešnih ljudi sezidajo samostan in naj se v tem samostanu vadijo v esperantu, abstinenci 'n pšenični valuti in žive po evangeljskih svetih večnega devi-štva in vedne pokorščine pod svojim duhovnim poglavarjem, sedanjim pokrajinskim tajnikom.
Na vrata svojega monastira pa naj svobodno pribijejo tablico, da je vsem zaposlenim vstop prepovedati.
Francozi so pred kratkim zasedli takozvano ruhrsko ozemlje, ker jim Nemčija ni pošiljala toliko premoga, kakor je bilo dogovorjeno v mirovni pogodbi. Časopisje nam poroča dan na dan o napetem položaju, ki je nastal zaradi te okupacije m ki nam grozi z novimi mednarodnimi zapletljaji. Potrebno je, da si delavstvo vstvari o tej okupaciji lastno sodbo in da se ne pusti zape-Ijavati od sentimentalnega razpoloženja, ki ga vzbuja meščansko časopisje.
Ruhrska pokrajina se razte7.; na desnem bregu dolenjega Rena in zavzema približno prostor med Ljubljano, Kamnikom in Radovljico. Skozi pokrajino teče reka Ruhr. ki sc izliva blizu mesta Duisburg v Ren. V tem ozemlju se nahajajo ogromni skladi premoga in ker je v bližini tudi železna ruda na razpolago, se je tukaj razvila velika železna industrija. Tu leži mesto Essen, kjer se nahajajo Kruppove tovarne, ki so zalagale s topovi in municijo različne države, prijateljske in sovražne. Tu je domovina Thvssena, Kirdorfa, Haniela, Stinnesa, samih premogovnih magnatov in težkih industrijal-cev, ki so tekom svetovne vojne najbolj hujskali nemški narod k nepopustljivosti in so odločno zahtevali, da mora Nemčija anektirati francosko ozemlje okoli mesta Briey, kjer se nahajajo veliki železni rudniki, ki bi jih bili potrebovali za izpopolnitev in povečanje svoje industrije. Kolo sreče pa se je obrnilo in sedaj izteza francoski kapitalizem, ki ima dovolj železa pa premalo premoga, svoje kremplje po tem bogatem pre-
mogovnem ozemlju. V ruhrski pokrajini. ki pripada deloma Porenju, deloma pa Westfaliji, leže tudi mesta liamborn, Buer, Bochum, Dortmund in drurri kraji, kjer živi na dc-desettisoče naših rojakov, zlasti iz litijskega in radeškep-a okraja, ki za majhen košček kruha puščajo v premogovnih jamah svoje življenje in svojo kri nenasitnemu kapitalizmu.
Po tej deželi je iztegnil francoski kanitalizem svoje roke v očividnem namenu, da bi razbil to izvrstno funkcionirajočo industrijsko organizacijo ali vsaj napravil v njej zmedo in da bi na ta način odstranil nevarnega konkurenta in uničil industrijsko središče, ki je dajalo tekom vojne neizčrpno odporno silo nemškemu militarizmu. Nemški kapitalizem pa je sedaj ves iz sebe in ščuva k sovraštvu in odporu.
Ko gledamo to veliko borbo med francoskim in nemškim kapitalizmom, se pač moramo vprašati, čemu je tega treba. Ali ni mogoče vstvariti takega gospodarskega reda, da bi si nemški delavec, ki sedaj trpi v ruhrskih premogovnikih in francoski delavec, ki izgublja svoje sile v brievskih železnih rudnikih, podala roke in bi vzajemno dvigala bogastvo zemlje v obojestransko korist. 1'ako francosko kakor tudi nemško delavstvo se že tega zaveda in francoski socialistični proletarijat odločno obsoja francoski imperijalizem, nemško delavstvo pa tudi že odklanja snubljenje nemških kapitalistov, ki so ga poprej neusmiljeno izkoriščali, sedaj se mu pa hinavsko prilizujejo.
Konštituiranje ljubljanskega občinskega
sveta.
Po dolgem, mučnem in neopravičenem čakanju se je odločila pokrajinska uprava za Slovenijo ter sklicala novo izvoljeni občinski svet. Ne vemo, ali je hotela pokrajinska uprava res najti vzrok za razpust ali pa je zavlačevala sklicanje obči askega sveta le zaraditega, da ovira samoupravo ljubljanske občine. Za nas je dovolj, če konstatira-
mo, da ni bilo nikakršnega vzroka za tako zavlačevanje. S tem je povedano vse, kar označuje to čudno postopanje pokrajinske uprave.
V soboto dne 27. januarja 1923 je bila končno sklicana na 11. uro dopoldne seja novega občinskega sveta, ki se je izvršila po naslednjem redu.
LISTEK.
Statut , .Socialist e stranke delovnega ljudstva"
(Sprejet na konferenci 21. jan. 1923 v Ljubljani).
I. Ime in cilji.
§ L Stranka se imenuje »Socialistična stranka delovnega ljudstva«. Ona se bori za spremembo današnjega kapitalističnega družabnega reda v socialistični potom razrednega boja, za proletarsko demokracijo, osvoboditev delavskega razreda in vsega zatiranega ljudstva, tor za končno odpravitev iz koriščanja in nasilja enega človeka ali razreda nad drugim.
II.	Sredstva.
§ 2. Svoj cilj bo skušala »Socialistična stranka delovnega ljudstva« doseči potom
a)	pismenega, tiskanega in ustmenega razširjanja svojega pro
grama in poglobitve zavednosti ljudstva;
b) potom organiziranja krajevnih organizacij in zaupništev;
c) udeležbe stranke v občinskih, okrajnih, oblastnih in državnih predstavništvih;
d) podpiranja strokovnega in gospodarskega (ekonomskega) delavskega in kmečkega pokreta;
e) udeležbe pri volitvah v delavske zbornice, delavske zavarovalnice in vseli ostalih delavskih institucij;
f) razširjanja prosvete in podpiranja delavskih izobraževalnih društev;
g) razširjanja mednarodne solidarnosti in seznanjanja ljudstva z mednarodnim delavskim gibanjem.
§ 3. Materijalna sredstva so:
a) Članska vpisnina in redni mesečni prispevek. Vpisnina znaša 1 Din. Prispevek najmanje 1 Din. Strankin svet lahko zviša prispevke;
b) prostovoljni prispevki;
III.	Članstvo.
§4. Člani morejo biti samo one osebe obeh spolov, ki se strinjajo s programom, statutom in taktiko stranke ter se obvežejo, da bodo v stranki delovali s prijavo pristopa.
§ 5. Člani stranke lahko postanejo ročni in intelektualni delavci, poljedelci ter mali posestniki ter obrtniki.
§ 6. Ročni in intelektualni delavci, ki so strokovno organizirani, postanejo člani stranke s prijavo za vstop.
§ 7. Za vse ostale je pri vstopu potrebno, da dva člana, ali en odbornik jamčijo za njegovo poštenost.
§ 8. Člani stranke ne morejo ostati oni, ki prekršijo program, statut in taktiko stranke, ali pa oni, ki s svojim vedenjem škodujejo njenemu ugledu ter ne izvršuje jo svojih obveznosti.
§ 9. Člani stranke ne morejo
biti:
a)	otroci in nedoletni, ki stojijo pod nadzorstvom starišev in ničesar ne proizvajajo;
b) dijaki ljudskih in srednjih
šol;
c) osebe, ki se sploh smatrajo kot kompromitirane vsled nečastnih del, afer in temu podobno;
d) člani delodajalskih, industrijskih zvez, ki se bojujejo proti strokovnim delavskim organizacijam.
IV.	Organizacija stranke.
§ 10. Stranko vodijo in upravljajo:
a) Strankin kongres, na katerem so potom delegatov zastopani vsi člani;
b) širši pokrajinski odbor (Pokrajinski strankin svet);
c) ožji pokrajinski odbor (Pokrajinski izvrševalni odbor);
d) krajevne organizacije in njihovi odbori;
e) zaupništvo.
§ 11. Strankin kongres, je vrhovni organ stranke ter se sestane vsako leto. Kot prvi kongres velja sestanek, na katerem so z večino glasov sprejeti program in statut.
Še pred enajsto uro so zasedli občinski svetovalci klopi, in sicer so zasedli občinski svetniki večine lev« klopi, demokrati in bivši zajed-ničarji pa desne. Predsedoval je seji najstarejši občinski svetnik g. Likozar. Pri glasovanju za župana je bilo oddanih 46 glasov, od katerih je dobil sodrug dr. Perič 33 glasov. (Demokrati in narodni socialci so oddali prazne glasovnice.) Socialistični občinski sveti so nosili v gumbnicah rdeče klinčke. Občinski svet in galerija sta izvolitev burno pozdravila.
Novi župan sodrug dr. Perič izjavi, da sprejme izvolitev ter izvaja v svojem nagovoru med drugim:
..Sodrugi in ostali gospodje občinski svetniki! S svojim shodom dne 3. decembra 1922 je ljubljansko delovno ljudstvo odločno protestiralo proti nezakoniti kršitvi ljubljanske občinske samouprave. Razpust prejš-i jega občinskem sveta je bila krivica. Dne 28. maja sem dobil odlok od pokrajinske uprave, da je občinski svet razpuščen, naslednji dan pa sem že moral prepustiti občinske posle vladnemu komisarju. Na to nasilje je odgovarjalo na shodu dne 3. decembra 4000 ljudi. V protest so se zbrali zborovalci popolnoma opravičeno, ker vedo, kakšna krivica je bila storjena volilstvu in kakšne posledice ima občinsko gospodarstvo, če ni v občini rednega samoupravnega poslovanja. Tudi pokrajinska uprava in vlada bi morali vedeti in se zavedati, da je pri upravi občine potrebna nekaka stabilnost in kontinuiteta, če hoče občinski svet izvesti take ali
on.Ute načrte, ki jih je izdelal in si uredil po njih svoj delovni program. Sklepi in načrti se bodo izvedli samo tedaj, če bo delal na njih občinski svet, ki jih je sklenil. Vse to je pokrajinska uprava dobro vedela, vedela je, koliko škode ima občina, lahko rečemo milijonsko, ker je za celo leto zavrla delo v občinskem svetu. Novi občinski svet bo imel težavnejše stališče kakor lani, marsikaj bo mogel izvesti le z najskrom-nejšimi sredstvi, kar bi bil še lani lahko bolje izvedel. Delo bo težko, vendar pa je dovolj volje, dovolj iskrenosti, da bomo kos težavnim nalogam. Zahvaljujem se vam vsem za izvolitev in prosim vašega sodelovanja."
Za podžupana je bil izvoljen z 31 glasovi gospod dr. Stanovnik. Tudi dr. Stanovnik je sprejel izvolitev.
*
V ztnislu volilnega reda je dopustna pritožba zopet v osmih dneh po volitvi župana in podžupana. Radovedni smo, če se bo zopet našel med Ljubljančani, ki bi imel drzno čelo, da ugovarja ter da s tem priliko pokrajinski upravi za „študira-nje“ akta. Pokrajisko upravo pa oi ozarjamo, da sedaj drugače stori svojo dolžnost, kakor je storila s to m, da je potrditev volitev zavlačevala skoro 2 meseca. Zakaj, sedaj je pa že čas, da smatramo stvar za resno, ne pa za politikam, ki ponižuje ljubljansko volilstvo ter donaša občini ogromno socialnopolitično in gospodarsko škodo.
Volilni manevri.
Volilni manevri se razvijajo izborno. Vsak dan izvemo kaj novega iz resnicoljubnega časopisja. Najbolj zanesljivi in točno informirani list ..Slov. Narod" je prinesel to-le vest:
Župan dr. Perič — komunist.
G o s a r j e v c i revolucijo-n a r n a s t r a n k a.
Slučajno smo dobili v roke „Pravdo", glasilo boljševiške vlade v Moskva. Pod zaglavjem .Jugoslavija" priobčuje brzojavko, naslovljeno ..Velikanski uspeh komunistov". Datirana je iz Sofije z dne 25. decembra in se glasi tako-le:
„Sofija, 25. decmbra (Rosta). Pri nedavnih občinskih volitvah v Ljubljani je bil za mestnega župana izvoljen komunist Perič. Splošni rezultati volitev so bili sledeči: komunisti so dobili s krščansko-socijali-stičnimi delavci 3952 glasov in 35 mandatov, demokratska stranka 2100 glasov (res 1822) nedemokrat-ska stranka 1900 (Jugoslovanska za-jednica je dobila v resnici 2917 glasov in socialni demokratje 300, vsega skupaj en mandat.
Krščansko - socijalistična delav-stranka v Jugoslaviji predstavlja v razliki od drugih strank, ki nosijo enaka imena, revolucijonarno proletarsko stranko, ki se bori proti belemu terorju, proti militarizmu in za
priznanje sovjetske vlade. Uspeh pri volitvah je tem večje važnosti, ker ta jugoslovanska stranka deluje popolnoma nelegalno.
Kdo je poslal ta radioteiegram v Moskvo? Kdo označuje dr. Periča, ki smo ga doslej smatrali zgolj za fronderja proti službeni socijalno-demokratski stranki, za komunista? Iz dejstva, da se v radiotelegramu posveča posebno pozornost krščan-sko-socijalni stranki, kateri se daje spričevalo, da je revolucijonarno proletarska stranka, ki se bori proti belemu terorju, proti militarizmu in za priznanje boljševiške vlade, moramo sklepati, da je depeša v Moskvo izšla iz vrst dr. Gosarjevih boljševikov, ki si sicer nadevajo krinko krščanskih socialistov. Župana dr. Periča kot komunista označujejo torej Gosarjevci, njegovi zavezniki, ki ga pač morajo poznati.
Ljubljana je potemtakem tako srečna, da ima za župana komunista! Ali se prično tudi pri nas sedaj časi po vzorcu ruskih boljševikov, ali bodo tudi pri nas zapirali cerkve in jih dajali vernikom na razpolago Samo proti vstopnini, ali bodo tudi pri nas proglasili vso privatno imetje za zapadlo in za last skupnosti, ali bodo tudi v Ljubljani kakor n. pr. v Samari proglasili ženske zgolj za objekt, s katerim lahko
razpolaga, služeč se jih samo kot roditeljic zaroda?"
To vest prinaša „Slov. Narod" kot senzacijo ter jo potem razlaga po svoji ..modrosti", češ, to so bolj-ševiki, Perič, krščanski socialci in vsi drugi, ki so zmagali pri občinskih volitvah. Za naivne čitatelje je tako poročanje izborna piča, za pametne ljudi je pa smešna. V vsej pisavi pa tiči zloba, ki ima namen vplivati na potrditev ljubljanskega župana. Ta vest je izšla v ..Pravdi" v drugi polovici decembra, „Sioven-ski Narod" jo pa prinaša več kot mesec dni pozneje, torej takrat, ko je bil Perič izvoljen županom. „Flav-ze“, ki jih piše o krščanskih soci-alcih ne bomo zavračali, ker ta del stranke SLS pač vsak čitatelj do-velj pozna.
Ljubljanski voiilci poznajo Periča in njegov program, oziroma program stranke, ki jo zastopa. Vse klevete so bob ob steno, to si naj zapomnijo duhoviti možje iz Knafljeve ulice.
Pa tudi ..Jutro" ubira iste strune. V sredo poroča, da bo kandidiral za narodno skupščino v Ljubljani ljubljanski župan dr. L. Perič ter da postane župan klerikalec dr. Stanovnik. Ta vest ima prav tisti namen, kakor senzacija v „Slov. Narodu". Konstatiramo. da še ne vemo, kdo bo kandidiral za delovno stranko v Ljubljani, vsekakor bo pa kandidiral mož, ki bo delal preglavice puhležem, ki mislijo, da so ljubljanski voiilci še tako trapasti, da se love na take neumnosti, ki jih prinaša meščansko časopisje. O poteku posvetovanj bo naše časopisje obvestilo volilce o pravem času.
Ti dokumenti dokazujejo samo to, da je to meščansko časopisje sovražno volilcem, a ker ne more z dejstvi pred volilce, prihaja z lažmi, sumničenji in takimi stvarmi, ki jih pameten človek takoj spozna, da so varanje javnosti — farbarije. Zadnji čas je, da se s to predvojno metodo volilnega boja zlomi ter začne resno politiko in resno delo za socialno iz-bcljšanje sedanjih razmer.
Proletarskim ženam.
Kakor neugnan vihar pretresajo meščanski spori človeško družbo in jej kažejo v jarki luči vse njene blodnje in zmote. Tja v dan, brez cdgovornostnega čustva za blagor skupnosti, brez usmiljenja za trpljenje milijonov ljudi in brez razumevanja za kulturno povzdigo najširših plasti ljudstva, ampak samo za nasičenje lastnih malenkostnih želj je živela večina ljudstva. Hrepenenje po neoviranem uživanju je bila gonilna sila. Najostudnejši egoizem je označeval človeško dejanje. Taka življenjska načela vodijo k najuma-zanejši konkurenci med posedujočimi sloji in silovit boj za čim večji dobiček se je izkresal v mednarodnem kapitalu.
Posledice tega nebrzdanega boja nosimo danes vsi. In tem hujše so te posledice za nas, ker smo majhni v vsakem oziru. Ali ne smemo misliti, da bo kedaj samoposebi bolje, da postanejo iz profitažejnih kapitalistov menihi, ki se bodo zadovoljili s sladkimi koreninicami in pretegneui-mi kobilicami, češ, tako gorje je prišlo deloma po naši krivdi nad človeštvo in zato ne bomo nič več iz-žemali ljudi in stegali svoje roke po tuji lastnini. Ne, tako ne bo! Konkurenčni boj se bo nadaljeval prav tako kakor prej in bo uničeval nepo-sedujoče razrede slej ko prej. Kapitalizem se zmeni za moralne pridige prav toliko kakor tat za izpovednico. Delavski razred bo po vseh teh sporih prav tako tlačen kakor prej. Le če se strne v krepkejšo armado, le če zanese idejo o osvoboditvi iz kapitalističnega in imper ijalističnega jarma med vse svoje vrstnike, le tedaj sme upati na lepšo bodočnost. Pri tem velepomembnem delu so bile doslej — zlasti na Slovenskem — vse premalo delavne za socialistično stranko.
Kolikokrat se je obračala socialistična stranka — na shodih in v časopisju — na vas, delavske žene, in vas bodrila, da vstopite neustrašeno v naše vrste. Ali kakor malo so zalegle vse te besede. Nekatere so se odzvale, a več je bilo onih, ki se jim je navdušenje takoj poleglo. Razlagali smo vam, kje so vzroki draginje, kje vzroki, da nimajo žene še nikakšnih političnih pravic, zakaj da se militarizem tako bujno razcveta. zakaj da ima nekaj tisoč ljudi naj-brezskrbnejše življenje, a milijoni in milijoni životarijo v pomanjkanju in duševni temi. Bolezen proletarcev smo vam razkrili v vsej njeni strahoti, a tudi — zdravilo. Le da se je zdelo večini delavskih žen zdravilo prehudo, kajti pomenjalo je vztrajno delo za razširjenje socialistične misli in požrtvovalnost za stranko, to so pa stvari, ki jih vsakdo raje prepušča drugim. A nikjer drugje ni odrešenja za proletarijat, posebno pa še za slovenski proletarijat, kakor v socializmu. Ne križ in ne meč nam ne odvzame našega jarma, edinole socializem.
Zakaj je prišla strahotna vojna? Koliko ljudi si stavi to vprašanje, a odgovora ne vedo. Koliko mater se muči dan in noč, da razreši skrivnost, ki je pognala njihove sinove v boj in smrt. Koliko žen je trepetalo in še trepeče, ker jim je vzela vojna može. Odgovor na vprašanje — zakaj so tekle reke krvi — ni lahak, je težko razumljiv onim. ki so živeli do vojne v otročji nevednosti vsega, kar ni ravno neposredno zadevalo njihovo lastno osebo. Brezdvomno je, da je imel največji del krivde na izbruhu vojne oni nenasiti kapitalizem in imperializem, o katerih je pripovedovala socialistična stranka že leta in leta, da gonita človeštvo v brczdajno propast in proti kateri-
Redni kongres sklicuje po navodilih strankinega sveta izvrševal ni odbor, ki odredi kraj, čas in začasni dnevni red. Sklicanje z začasnim dnevnim redom kongresa se mora objaviti najmanj dva meseca pred kongresom. Poročilo o delovanju in resolucijo izvrševal -nega odbora se morajo objaviti najmanj 14 dni pred kongresom; predlogi strankinih članov, kakor tudi kraj. organizacij ter pritožbe se morajo izročiti izvrševalnemu odboru 14 dni pred kongresom.
Izredni kougres se skliče, ako to zahteva centralni strankin svet ali pa ena tretjina strankinih organizacij ter se mora to javiti vsaj en mesec prej, dnevni red. predlogi in resolucije.
§ 12. Naloge kongresa so:
a) Da pove svoje mišljenje o poročilu strankinega sveta, izvrše-valnega odbora, in predstavnikov v Narodni skupščini ter ostalih predstavništvih.
b) da odloča o vseh programa-ličnih, taktičnih in vseh organiza-
torskih vprašanjih ter daje splošne direktive za delovanje;
c) da sklepa o predlogih, resolucijah in pritožbah;
d) da izvoli strankin svet od 31 članov;
§ 13. Pravico udeležbe na kon gresu imajo:
a) delegati krajevnih organizacij, ki volijo do 100 članov enega delegata, na vsakih nadaljnih 100 članov še po enega delegata;
b) člani parlamentarne delegacije in sicer največ 5, ki jih izvoli poslaniški klub. Istotako člani oblastne skupščine največ 5, ki so izvoljeni od oblastnega poslaniškegn kluba;
c) člani strankinega sveta;
d) člani redakcije strankinega glasilu.
§ 14. Strankiu svet. Centralni strankin svet je glavni upravni, nadzorni in izvrševalni organ, ki razpolaga iz sredstvi.
§ 15. Svet izvoli iz svoje srede izvrševalni odbor od 9 članov in tri v nadzorstvo; predsednik, tajnik in blagajnik izvrševalnega odbora so
ob enem funkcijonarji strankinega sveta.
§ 16. Redne seje strankinega sveta se vršijo najmanj vsake tri mesece, po potrebi večkrat,
§ 17. Dolžnost strankinega sveta je, da dela in razvija agitacijo in organizacijo, da v smislu socialističnih principov in soglasju s sklepi kongresa vodi dela stranke, kontrolira in določuje delo predstavnikov stranke, določa plače vsem strankinim nameščencem, potom treh članov finančne kontrole, vse finance stranke in v vsakem oziiu skrbi za procvit stranke.
^ 18. Finančna kontrola, ki jo izvoli iz svoje srede strankin svet mora pregledati vsaj vsake 3 mesece vse blagajniške knjige in račune in svoja poročila objaviti v strankinem glasilu.
§19. Izvrševalni odbor obstoji iz 9 članov, ki jih izvoli strankin svet iz svoje srede za dobo enega leta. Strankin svet lahko izpopolni izvrševalni odbor iz svoje srede v slučaju, do je to potreba ali da je
kale član izvrševalnega odbora odsoten.
§ 20. Izvrševalni odbor ima redne tedenske seje, j>o potrebi večkrat. Tajnik predlaga predloge in podaja poročila, v finančnem pogledu blagajnik; sklepe strankinega sveta in izvrševalnega odbora izvršujejo predsednik, tajnik in blagajnik; izvrševalni odbor predstavlja stranko na zunaj.
§ 21. Krajevne organizacije in zaupništva. V vsakem mestu, kjer se pojavu 20 članov se ustanovi z odobrenjem tajništva krajevna organizacija.
§ 22. Upravo krajevne organi zacije tvori 7 članov. Izvrševalni odbor v organizacijah preko 300 članov 9 oseb, ki izvolijo iz svoje srede predsednika, tajnika in blagajnika, ter dva preglednika, ki morajo vsak mesec pregledati ra čune in knjigo ter o tem odboru poročati.
§ 23. Uprave krajevnih organizacij se volijo na letnih članskih zborovanjih, ki se vrše tekom prve ga meseca po kongresu. Ce kdo od
ma je klicala može in žene proletariata v boj. Da bi bilo zaupalo delovno ljudstvo vse bolj socializmu, da bi mu dalo silnejšo moč, morda bi ne doživeli takih grozot. Spoznanje vzrokov velikih dogodkov pa ne pride samo od sebe, ne pride čez noč. To spoznanje črpa delavstvo iz svojih listov. Delavske žene so se pa doslej brigale vse premalo za delavsko časopisje, ljubše jim je bilo časopisje, ki je poročalo vsak dan o novih umorih, tatvinah, pustolovščinah tega in onega, ali te in one. Premalo resnosti je bilo v proletarskih ženah, zato so jim vsi sedanji dogodki nerazumljivi in sedanje trpljenje, ki je pač za vse enako bridko, sprejemajo že vnaprej določeno usodo, kateri niso mogli ubežati. Ali tako naziranje je popolnoma napačno. Vse, karkoli se dogodi na svetu, je delo ljudi, nobena nepoznana višja sila se ne vtika v potek zgodovine človeštva-. In zgodovino človeštva, to se pravi njegov dobrobit iti njegovo trpljenje, njegov napredek in njegovo zaostalost, pa odloči oni razred, ki je najmočnejši, da lahko vsili drugim svojo voljo. Ali če hoče ta razred doseči, kar je v njegovo korist, mora biti organiziran, mora
delati tako kakor bi bili vsi skupaj le eden. Delavski razred je pač po številu največji, najsilnejši. Ali vse delavstvo ni še združeno v celoto, ni še organizirano v armadi, ni še ena volja in ena misel. Kadar pa bo delavstvo edino v svojem stremljenju, takrat bo odločujoči faktor v zgodovini človeštva. Za ta visoki cilj dela socializem, za ta visoki cilj izobražuje in pripravlja proletarske može in žene. Kajti dokler ne bodo tudi delavske žene organizirane v tej armadi, tako dolgo ne bo uspehov.
Edino v socialistični stranki je prostor za proletarske žene in dekleta. ker je edino socialistična stranka ona, ki se bori za brezpogojno enakopravnost žene In ker je edino socialistična stranka ona, ki se resno bori proti blaznemu tekmovalnemu oboroževanju narodov, katero je prineslo ravno ženam, materam toliko gorja.
Žene! Čitajte naše liste, izobražujte se in kar ste razumele, to širite med one, ki niso še spoznale resnice. Delo ni težko, samo volje je treba in neustrašenosti.
..Enakost".
POLITIČNI PREGLED.
Dečja oprema.
Po novem zakonu o zavarovanju delavcev, ki je stopil 1. julija 1922 v veljavo, imajo porodnice poleg ostalih dejstev, kakor babična, zdravniška pomoč, podpora za porodnice itd., pravico tudi do dečje opreme in sicer v štirinajstkratnem znesku zavarovane mezde, toda samo, če se je rodilo živo dete.
V pogledu izplačila dečje_opreme pa je nastalo čisto nepotrebno sporno vprašanje, ee pristoja po rodnici dvojna dečja oprema v slučaju, da rodi dvoje otrok. Nekatere bolniške blagajne so se postavilo no
izdatki v pogledu dečje opreme v slučaju dvojčkov večji, dvakrat večji, kot pa, če se rodi samo eno dete.
Ker so torej ostale dajatve namenjene prehrani žene, porodnice, porodu kot takemu, dočim pa je dajatev v obliki dečje opreme prispevek za perilo in obleko novorojen čka, je naravno, da pritiče porodnici, ki je rodila dvojčke dvakratni iznos za dečjo opremo.
Stališče, ki ga zavzemamo v tom oziru je pravilno iz stvarnih
   	  !	razlogov. Nič manj važna pa je
c tališče *da pristoji porodnici ! moralna stvar, katero je tudi jema-in enkratna dečja 'oprema, če- j ti v poštev pri tem vprašanju. Ce
tudi je rodila dvojčke. To naziranje bolniških blagajn pa je napačno, duhu zakona protivno ter smislu in namenu dečje opreme nasprotno.
Res je, da je zakonsko besedilo nepopolno. Nepopolno v toliko, ker ne reče točno, da pritiče porodnici dečja oprema za vsako živo rojeno dete. Vendar iz tega še ne sledi, da hoče zakon omejiti pravico do dečje opreme samo na enkratni iznos.
Umevno je, da pritiče porodnici podpora za čas 2 mesecev” pred in 2 mesecev po porodu, četudi je rodila dvojčke. Umevno je, ker se te podpore nanašajo na porod kot lak in je porodnica po preteku tega časa v normalnih prilikah zopet za delo sposobna. Drugače pa je z dečjo opremo. Dečja oprema je določena v zakonu za to, da nabavi porodnica novorojenemu detetu najnujnejše perilo. In gotovo je, da so
uprave zboli, ali odpotuje v drug kraj, se izvoli na rednem zboru zaupnik.
§ 24. Poleg letnih zborovanj imajo krajevne organizacije redno vsak mesec članska zborovanja ali pa javne shode, na katerih poročajo o svojem delu, ta poročila pošljejo vsaki mesec tajniku stranke.
§ 25. Člani strankinega sveta lahko prisostvujejo na vseli sejali odborov ali članstva krajevnih organizacij b pravico glasovanja.
§ 26. Nekorektne organizacije, ki ne izpolnjujejo statuta, lahko strankin svet razpusti. One se pa lahko pritožijo kongresu.
§ 27. V krajih, kjer je manj kot 20 priglašenih članov, se organizirajo zaupnišfva; priglašeni člani izvolijo svoj zaupniški odbor od 3 članov — predsednika, tajnika in blagajnika — ki stojijo pod direkt no kontrolo najbližje večje krajev u<> organizacije.
§ 28. Krajevne organizacije in zaupništva obdržijo za vse svoje potrebe dve petini prispevkov — ostale prinpevko morajo vsak mesec
: se bodo postavile bolniške blagajne i na stališče, da izplačujejo dečjo ! opremo samo v enkratnem iznosu, j četudi sta se rodila dvojčka, bo to ! sejalo samo nerazpoloženje proti zakonu in kar je še važnejše in nevarnejše, proti socialnemu zavarovanju kot takemu. Rojstva živorojenih dvojčkov niso tako pogosta. In, če se bo torej kljub redkosti pojavov odklanjalo izplačilo dvakratnih iznosov za dečjo opremo, bodo smatrali prizadeti, da se hoče na njih račun štediti. Mesto dobrotnika bodo videli prizadeti v bolniških blagajnah krivičnika in oderuha. Zaupanje pa, ki bi si ga dobile bolniške blagajne s tem, da bi zakon o zavarovanju delavcev smiselno uporabljale, pa visoko odtehta zneske, ki bi se prihranili s tem, da bi se za dečjo opremo izplačali samo enkratni iznosi, četudi bi se rodila dvojčka. »Lesni delavec«.
Demokratska stranka je v razkolu. V Belgradu je imel glavni odbor sejo, pa se ni mogel zediniti zlasti ne glede kandidatur. Postavljanje kandidatov so prepustili okrajem, kar dokazuje, da glavni odbor ni več gospodar stranke.
Frotič — neodvisna radikalna stranka. V Belgradu so Protičev ci osnovali lastno politično stranko. Protič bo kandidiral tudi v Belgradu.
Konkordat sklene belgrajska vlada z rimsko cerkvijo v najkrajšem času. S to pogodbo doseže katolicizem vplivnejše mesto v državi ter bo dosledno tudi odnehal z od porom proti sedanjemu sistemu.
Rupallska pogodba se predloži italijanskemu parlamentu v kratkem v potrditev. Gospod Ninčič pripoveduje to že dva meseca.
Italijanski parlament skličejo dne 6. februarja.
Francosko-nemški kapital se
pripravlja na sporazum. Boj, ki se je vršil med francoskimi in nemškimi kapitalisti par tednov, je hotel izvabiti delavstvo v metež, toda ne z namenom, da pribori nemškemu narodu kakršnekoli koristi. Z zasedbo ruhrskega ozemlja je bila razcepljena gospodarska edinica, ki jo tvorita ilirsko ozemlje na eni strani in Alzacija-!-orena na drugi strani. V rur-skem ozemlju so zaloge premoga, v Alzaciji-Loreni pa železo. S tem sta ti dve ozemlji gospodarsko navezani druga na drugo, ker se v industrijskem gospodarstvu izpopolnjujeta. Alzacija rabi za svojo industrijo premog. 'uhrsko ozemlje pa tovarniško industrijo, da ji dobavlja premog, oziroma železo za svojo industrijo. Tako se izpopolnjujeta ti dve industrijski pokrajini, če delata skupaj. F-ancoska zasedba pa onemogoča tak racionalen postopek. Anglija danes z lahkoto konkurira Nemčiji In Franciji, še mnogo lažje pa, če sta Poruhrje in Alzacija-Lorena gospodarsko ločeni, ker nastanejo zaradi-ic-ga razne težkoče, podraženje pro-dfuktov, carina itd. Ako torej zopet nastane med obema pokrajinama skupno gospodarstvo, si obe industriji prihranita ogromne stroške na r ntralni upravi in na drugih izdatkih. S te strani so torej opazovali vso stvar nemški in francoski kapitalisti; zaraditega so pričeli boj. v katerega so hoteli zaplesti proleta-rijat z vso demagoško taktiko, in danes se pogajajo med seboj, kako rešijo to vprašanje sporazumno, da se bo kapital obojim čimbolje obre-
stoval. Že v zadnji številki ..Zarje" sme omenjali možnost takega sporazuma, danes pa je stvar takorekoč že perfektna. Kapitalizem ne pozna sovraštva v svojem srcu. Ako se s; u-ča v boj. gre v boj zase, ker je mednaroden.
Zmote mirovne pogodbe je v
„Neue Freie Presse" opisal v daljšem članku Norman Angel, ki je znan diplomat in pisatelj. Norman pravi, da so zmagovalci pozabili na to. da posameznega naroda ni mogoče uničili. Kako naj bi Evropa poravnala diktirane vojne in reparacijske stroške, na to še mislili niso. Naravno pa je, če posodiš človeku, ki nič ni-i d, milijon, da ga porabi, pa zahtevah od njega, da ti ga vrne ob določeni n roku, se bo ta izogibal kakor-k< li bo mogel. To je storila Nemčija, ki jo najbolj zadeva mirovna pogodba. Mirovni pogoji so sploh hudi tudi za druge države, zaraditega se sme ra Ičakovati, da bo imela diktatorica svetovnega miru vedno več takih k i fiiktov. Za Nemčijo pride Avstrija, za to pa druge države in državice, ker je vsaka dobila lepo porcijo dolgov, ki jih mora plačati svetovnemu imperialističnemu kapitalizmu. Al i hoče velika antanta imeti trajen mir. bo morala v tem pogledu za-' ti drugačno politiko.
Grčija in Turčija sta se spora zumeli na lausannski konferenci. Poravnan pa šc ni spor med Angli jo in Turčijo glede Mosula. Angle ži so mnenja, da Turčija napade Anglijo, zato zbirajo Angleži čete med Mosulom in Širgatom. Ta spor pa utegne povzročiti, da diplomati sploh ne podpišejo lausannskih do govorov, če ne pride tudi v tem vprašanju do sporazuma med An glijo in Turčijo.
Tajna pogodba med Turčijo in Rusijo se je baje sklenila. Pogodb« določa, da v slučaju konflikta med Turčijo in Anglijo zasede Rusija Besarabijo, ako bi Rumunija pod pirala Anglijo ali Grčijo. Podaja nja se pa vrše tudi med Rusijo in Rumunijo.
V Poruhrju so razglasili po ostreno obsedno stanje zaradi tega, ker železničarji niso hoteli dopu stiti, da bi se odpeljalo 13 lokomotiv na Francosko. Aretacije se iz vršujejo kar trumoma. Aretirali so celo ljudi, ki so obsipavali obsojene veleindustrijce s cvetjem. — Poan-eare je izjavil, da Francozi ne na meravajo Poruhrja anektirati. — Vobče * pa zmaguje v Poruhrju francoski kapitalizem.
DNEVNE VESTI.
Udeležujte se volilnih shodov,
ki jih prireja Socialistična stranka delovnega ljudstva ter agitirajte za udeležbo. S sijajno udeležbo na shodili in z marljivo agitacijo za volitve boste najbolje dokazali, da ste se naveličali demagoških prerokov,
da delavstvo ne sme iti skupno v volilni boj. Organizacije, ki žele re ferentov, naj to sporoče pravočasno, da se povsod razvije dobra agitacija.
Volitve v Sloveniji bodo zani mive. Vsakih pet volilcev bo imelo
poslati blagajniku stranke s točnim od kontrole podpisanim mesečnim obračunom. Krajevne organizacije imajo pravico na izredne dohodke, (veselice, prostovoljne prispevke), od katerih obračunajo samo eno tretjino strankini blagajni.
§ 29. Udeležba stranke v predstavništvih. Organizacije ne morejo na svojo roko postavljati kandidatov pri kakoršnihkoli volitvah.
Za volitve v narodno skupščino postavlja kandidate strankin svet, na predlog svojih okrožnih konferenc.
Kandidate zn oblastno skupščino postavljajo oblastne konference, za okrajne skupščine, okrajna, za občine krajevna konferenca članov.
V. Strankino razsodišče.
§ 30. Strankino razsodišče ima pravico sklepati o predlogih za izključitev iz stranke samo v slučajih, ki o njih govori § 8 statuta. , Predlog za ustanovitev strankinega j razsodišča lahko dajejo samo kra-! jevne organizacije, a o njem odločuje izvrševalni odbor.
Strankino razsodišče tvori 5 člauov, po dva predlagajo sporne stranke, a predsednika izvrševalni odbor.
Kazni strankinega razsodišča so lahko te-le:	Opomin, ukor, od-
vzetje članskih pravic, in izključitev iz stranke.
Proti nifcsodbi, ki mora biti pismena, se obe stranki lahko pritožita strankinemu svetu v roku enega meseca po naznanilu razsodbe.
Sklep o izključitvi se objavlja šelo po odločitvi strankinega sveta. Izključeni člani imajo pravico pritožbe na kongres, ki ima končno bo sedo.
Ako strankin član, za katerega se predlaga izključitev potom strankinega razsodišča v roku, ki ga je stavila krajevna organizacija, ne imenuje članov razsodišča s svoje strani, se smatra, da je izključen iz stranke.
Izključene iz stranke lahko sprejme samo kongres na prošnjo, ki so jo predložili rednim potom.
§ 31. Častno razsodišče ima ua-
logo, da razsoja medsebojne spore
strankinih članov. Tvorijo ga trije člani, po dva določita sporni stran ki, a predsednika postavlja organizacija, od katere se zahteva razsodišče.
Odločitev se sestavi ustmeno z motivacijo. Nezadovoljna stranka ima pravico pritožbe pri izvrševal -nem odboru in pri strankinem svetu.
§ 32. »Soc. stranka delovnega ljudstva« se bo udeležila potom svo jih delegatov kongresov delavskih strank iz ostalih pokrajin SHS države, stremeč, da se na podlagi demokratičnega centralizma osnuje združena stranka za celo državo % enakim ali sličnim programom. Sklepi in resolucije kongresa združenja so obvezni tudi za stranko delovnega ljudstva, ako se ona ude leži kongresa. O udeležbi in načinu udeležbe sklepa strankin svet.
§ 33. V slučaju razpusta »Stran ke Delovnega Ljudstva« pripadi« vse premoženje na polovico »Delavskemu izobraževalnemu društvu »Proletarska kultura« in na polovico »Splošnemu Delavskemu izob ! raževalnemu društvu »Svoboda«.
svojega kandidata. Cela vrsta strank, strančic in skupin se udeleži volitev v narodno skupščino. Tako konsolidiranega političnega življenja pač menda ni nikjer kakor v tejle ubogi Sloveniji, ki pravi, da »stoji« kulturno jako visoko. Nobene prave grupacije ni v politiki; vsa politika se suče okolo hipnotiziranja mas; stranke ne nastopajo s konkretnimi programi. To pa je najboljši dokaz, da politično slovenski narod še ni orientiran. Pri volitvah nastopi dejansko z izrazitim programom edino razrednoza-vedno delavstvo, ki ki pa mora nastopiti tudi enotno po vsej Sloveniji. Le ako zmaga proletarijat, ho podana garancija, da nastanejo v narodni skupščini drugačne razmere kakor so bile. Ako pa bodo pri volitvah zmagale vse najrazličnejše strujo in sekte, potem ne moremo pričakovati od nove zbornice boljšega dela, pač pa še večji kaos, ki se bo zopet vlekel par let, med tem pa bodo gospodarski krmilarji narod in državo pljačkali. — Pripravite se na volitev ter nastopite neobziren boj proti vsem, ki hočejo razdirati enoten nastop vrst delovnega ljudstva.
Novi občinski svet je izvolil župana in podžupana. Ob tej priliki je napisal »Slovenski Narod« uvodnik, v katerem citira kar po nemško pisatelje o komunalnem vprašanju. Pravi, da je že mnogo literature o tej stvari, in veste kaj fitira: »Zur Selbstvenvaltung ge-hort auch das Recht auf eigene Kosten Dummheiten zu begehen.« \ sa vsebina obsega sicer le »zmešane m mešane« pojme. Samo ena točka je jedrnata, ta je: po postavi določenega in z vsemi pravicami oboro ženega gospodarja potrebuje Ljubljana. Edino to je pozitivno, kar pove »Slov. Narod«, in to pomeni: postavite pred nos Ljubljančanom topove in puške, ker je po njegovem mnenju edino to potrebno. Res-, to odgovarja »Slov. Narodu«, ker ima tako mentaliteto. Za občinsko politiko je pa treba več. Tudi pisatelji, ki jih »Slov. Narod« omenja, pišeju o problemih komunalne politike, o načinu upravljanja in tako dalje, toda za narod so take stvari stvari fraze, zato pa izrablje le dve, tri krilatice, kakor imajo, običaj demagogi. Komunalna politika je, kaj ne, — Dummheit!
Župan s. dr. Perič -— komunist
— klerikalec — demokrat. Bog mu daj srečo; če bo še dolgo volilni boj, postane dr. Perič še — še — morda izvemo že jutri kaj novega, zakaj ljubljanske »eajtenge« so unikuni modrosti, preciznosti in inteligence. Najbolj dični in originalni sta »Slovenski Narod« in na »Naprej«, čestitamo obema na sijajnih uspehih!
— Omenjamo, da jc vest „dr. Perič -komunist" najprej prinesla graška ta-gespošta, ki dobiva poročila iz okolice „Slov. Naroda" in od tam je poročilo povzela „Pravda“, ki jo citira Slov. Narod.
Delavska ljudska visoka šola. Akad. soc. ped. krožek vabi na pogovor o možnosti ustanovitve delavske ljudske visoke šole, vse, ki hi hoteli in mogli sodelovati in ki se zanimajo za to vprašanje. Sestanek se vrši v nedelja dne 4. februarja oh 10. uri dopoldne na univerzi. I. nadstropje.
Volilcem v Začasni pokojninski
zavod. Napišite na glasovnico Združeni zasebni nameščenci ter pošljite glasovnice pravočasno v Ljubljano volilni komisiji po navodilih na glasovnici!
Narodni soeiald bodo nastopili pri volitvah samostojno. V mestu Ljubljani nameravajo kandidirati g. Deržiča, ki ni srečna kandidatura. Računajo morda s kooperacijo s svojimi zavezniki pri občinskih volitvah.
»Jutro« načenja te dni vsakovrstna vprašanja ter jih ostro kritizira z namenom izpodkopati ugled svojim bivšim zaveznikom radikalcem. Enkrat se baha s socialno za konodajo, na kateri imajo demo krati edino to zaslugo, da so jo grozovito poslabšali. Drugič opozarja na preganjanje uradništva od stra-
ni radikalcev, ki so ga vršili prej sami. Ne, to ni odkritosrčen kes, to je kes nepoboljšljivega človeka, ki bi zopet rad ugladil pot v človeško družbo, med narod.
Mariborska konferenca. V nedeljo se je vršilo v Mariboru prvo oblastno zborovanje, na katerem se je sklepalo o organizatoričnih in volilnih zadevah. Kot gostje so bde povabljene na to konferenco tudi druge socialistične razredne organizacije iz Slovenije z ozirom na sklep ljubljanske konference z dne 21. januarja 1923 v Ljubljani, na kateri se je sklenilo ustanoviti Socialistično’ stranko delovnega ljudstva na podlagi sprejetega predloga o programatičnih in organizacijskih vprašanjih. Mariborsko oblastno zborovanje je razpravljalo tudi o tem vprašanju ter sklenilo, da se' izvoli posebna komisija, ki bo na svoji seji skušala doseči popoln sporazum zaenkrat za volitve in pozneje za nadaljne sodelovanje in končno združitev in ustanovitev socialistične fronte. Značilno pri vsem tem je, da so Berno-tovci glasovali v Mariboru za resolucijo, a »Naprej« je pa začel novo ofenzivo proti enotni fronti socialističnega delavstva že minulo sredo. Ni treba posebej poudarjati, da je to delovanje »Napreja« očitno naperjeno proti delavstvu. Prav interesantno bi bilo vedeti, kakšni so tisti razlogi, ki silijo Brnotovce do tega koraka. Da hi bili motivi socialistični ali organizatorični ali celo v interesu proletarijata, tega pač nihče ne veruje, ker ne more verovati, da bi bil razkol med delavstvom delavstvu v korist. Prav dobro naj si zapomnijo ti ljudje okolo „Naprej“, da bo delavstvo prav pošteno obračunalo z »Naprejevo« demagogijo, ki ima namen služiti buržuaziji, od katere se »Napre-jevci« čutijo odvisne, ter menijo, da ima delavstvo žaplankane oči. Tako, kakor nastopajo ti ljudje v »Napreju« in kakor so nastopali dne 5. in (5. januarja v Celju, pa tudi v Mariboru, ne nastopajo niti agenti provokatorji. Geslo za volitve bodi: enotna fronta razredno zavednega socialističnega proletarijata, kdor pa bo nasprotoval temu geslu, s tem naj obračunajo volilci! To zahteva poštenost in morala socialističnega prolčtarijata v Sloveniji !
Stojadinovič dela po Plavša-kovem načrtu. Finančni minister je ukazal pokupiti čim več dinarjev v inozemstvu, zato da se vrednost dinarja zopet zviša. Ta operacija je Plavšiču ponesrečila, ponesrečila pa 1)0 tudi ta, ker se s tem da prilika verižnikom, da zopet jač-je vorižijo z dinarji. Krivda je v gospodarskem sistemu, ki se ga pa nobena vlada noče lotiti tam, kjer treba.
Uradniško vprašanje bodo zopet reševali v Belgradu. Volitve se bližajo. Zato nameravajo zagnati nekaj drobtin uradnikom, da ne bi bili preveč hudi na radikalce. Kakor pa poročajo listi, bodo te doklade znašale komaj 25 odstotkov onega zneska, ki ga je bil sklenil meseca decembra finančni odbor. Kajpada, to je popolnoma v soglasju-draginja narašča, draginjske doklade pa padajo.
Belgrajska anketa o pravilnikih k socialni zakonodaji. Omenili smo že zadnjič, da je ministrstvo za socialno politiko sklicalo v Belgrad anketo, na kateri naj bi se razpravljalo o pravilnikih k socialni zakonodaji. Anketa pa ni rodila uspeha. Razpravljalo se je o formalnostih. Zastopniki delavstva so zahtevali, da se obravnava o vseh pravilnikih, ki še niso izišli. Podjetniški zastopniki so pa hoteli spraviti pod streho le pravilnik o osemurnem delavniku. To jim je najbolj dišalo, ker nova naredba Žerjavova določa, da se sme osemurni delavnik raztegniti na 0 in 10 ur v lajših strokah. Ker pa tudi drugi socialni zakoni še nimajo pravilnikov, je naravno, da se morajo taki pravilniki napraviti k vsem zakonom, ter bi morali iziti takrat, ko izide zakon. Belgraj-ska gospoda pa ima pri sestavah
teh pravilnikov neobičajno metodo. Pravilnik bi moral pojasnjevati zakon ter dajati navodila za izvrševanje zakona v zmislu določb zakona. Tam pa napravljajo pravilnike, ki določajo tudi izjeme v zakonu, ali ga pa razlagajo po svoje, eventualno tudi proti zmislu zakona. Iz navedenih razlogov se je anketa od-godila, ministrstvo pa dobilo, naročilo, da izdela pravilnike, ki odgovarjajo zmislu zakonov ter juri-dično in logično pravilno sestavljeni. Nekam čudne so te metode, ki kažejo ali neznanje ali pa neresnost pri stvari glede na objektivnost. Iz vsega se vidi tendenca po poslabšanju socialne zakonodaje in pazljiv poslug na zahteve podjetniških in kapitalističnih krogov.
V Bosni bodo kandidirali socialisti SP J ss. Sretan Jakšič, Dušan Jakšič in Vitomir Korač kot nosilci list.
Josip Stritar v Rogaški Slatini. Pisatelj Josip Stritar (Boris Miran) se je preselil iz Aspanga pri Dunaju, kjer je živel kot vpokojeni profesor dunajske gimnazije, v jako slabih razmerah. Rojen je bil Stritar 6. marca 1836. v Podsmreki pri Velikih Laščah. Zanimiv je bil zlasti njegov »Dunajski Zvon«, ki ima za razvoj slovenskega jezika literature velik pomen. Stritar je pisal povesti in pesmi. Njegovi spi si, dasi niso prav posebno ljudski, so izšli v petih zvezkih. Izšlo je pa še več njegovih publikacij. Stritar je torej 87 let star, skoro ohromel in izgublja vid. Z njim je prišla tudi soproga. Naj mu bo pokoj in zadovoljstvo v lepi Rogaški Slatini!
Vestnik ,.S$obedeis.
Ruše. V soboto, 10. t. m. bo priredila podružnica »Svobode« v Rušah plesni venček v gostilni g. Novaka. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina znaša Din 4.—. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi novih knjig, prosimo obilne udeležbe.
Odbor.
IZJAVA.
'Ze dalje časa so nekateri ljudje na delu, da me v javnosti oblatijo.
Ob rc kovalno kampanjo proti proti meni je pričel »Naprej« na splošno veselje buržuaznih strank. Zdaj pa je prišel trenotek za užaljene nekdanje sodruge, da so mi počeli očitati nelojalnost napram neodvisni organizaciji, ki sem jo baje zakrivil s tem: 1. da sem zahteval od pokrajinske vlade, da preda Delavski dom na Turjaškem trgu soc. dem. delavskim organizacijam; 2. da sem se istotam zavzemal za predajo premoženja oblastveno razpuščene Spl. žel. org. Sa-vezu železničarjev Jugosl. v Zagrebu.
Tem trditvam nasproti izjavljam, da nisem nikdar pri nobeni oblasti stavil zahteve po predaji Delavskega doma soc. dem. stranki, ker to nikdo od mene zahteval ni in ker mi je bilo dobro znano, da je Del. dom zadruga, na katero se ne more aplicirati društveni zakon.
Res je edino le to, da sem predhigal sodr. Bazniku sprejem novih zadružnikov in sicer strokovnih organizacij, kar pa je sodr. Baznik odklonil.
Kar se pa tiče zahteve po predaji premoženja »Spl. žel. org.“ Sa-vezu železničarjev, nisem jaz to nikdar zahteval, pač pa je to storil »Savez« na izrecno zahtevo mari borske organizacije.
Kot pokrajinski tajnik sem moral vlogo »Saveza« na pokrajinsko vlado sopodpisati. Vloga je bila le radi tega za Savez ugodno rešena,, ker je bila Splošna železničarska organizacija sestavni del »Saveza«.
Pripravljen sem vsak trenotek stopiti pred strankino razsodišče v svrho razčiščenja te zadeve.
Ravno tako sem pripravljen nastopiti sodnijsko pot proti vsem onim, ki bodo še nadalje trosili v javnosti proti meni neresnične ve -ati.	Josip Kopač.
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
Ivan Jaz in
Ljubljana, Gespesiretsaa c. 2
Šivalni stroji in stroji zn pit tenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1.1867. — Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adier‘.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren: Diirkopp, Styria, Waffenrad.
Gospodinje!
Ali zahtevate pri trgovcu
testenine
..Pehatete”?
So najboljši in najodličnejši izdelek te vrste; zato jih zahtevajte povsod.
Parketarja
veščega dela na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih
mizarjev
za fino delo iz mehkega in trdega lesa
in enega
strugarja
sprejme večje lesno industrijsko podjetje v bližini Kamnika. Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmejo se le najboljše moči treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmene ponudbe je pošiljati na
civ. Ing. V. Remec Ljubljana, Kersnikova ul. 7.
MB&BB
Ne prenagli se!
z nakupom ako si nisi ogledal zalogo prit
JOSIP PETELIIIC-II
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip St. 7.
Tovarniške zaloee najboljših Šivalnih strojev „GRITZNER“ ža rodbinsko In obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje In kolesa. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje In sedlarje, toaletne potrebščine galanterija in modno blago.
Na veliko in malo.