Izkušnje in znanje posredovati mladim
Milana /abukovca-lMiloša, narodnega heroja in prvoborca, so že večkrat spraševali, kako je preživel vojna leta in kateri do-življaji so se mu takrat najbolj vtisnili vspomin. /.lasti veliko pa je bilo zapisanega o njem in njegovem delu, tako med vojno kot po osvoboditvi, potem ko je bila leta 1976 enota teritorialne obrambe, ki jije poveljevaL, pohvaljena od zveznega sekrelarja za Ijudsko obrambo annadnega generala Nikole Ljubičiča. Obenem pa je pra v to enotoše istega leta repnbiiškištab za teri-toriaino obrambo razglasi za najboljšo. MOanZabukovec je v znameqe priznania prejel plaketo jngodovaaske Ijudske ar-made.
Takrat so ga novinarji zasuli z vprašanji, zato se je Milan Zabukovec ob našem obisku nasmehnil in rekel: »Dogod-kov je res veliko, toda vsi so /e zapisani. Prav zadnjič sem jih zbral skupaj«. In pokaže na Našo obrambo, Pionirski list, razgrne po mizi Našo skupnost iz leta 1975.
Ko sem kasneje listala po omenjenih časopisih in revi-jah, sem naletela na zanimivo zgodbo o njegovem puškomi-traljezu. imenovanem »zbro-jevka«. ki je imel vttsnjeno številko 35336. Bil je zvest spremljevalec rvjegovih parti-zanskih dni, ki ga ninikoli ra-zočaral. Narejen je bil sicer v Brnu. še za staro jugoslovan-sko vojsko, toda kdo ve kako in kdaj je prišel v partizanske roke. Na Pugledu mu ga je ja-nuarja 1942 izročil koman-dant Franc Rozman-Stane. Skrbel je zanj in pozimi je vedno nosil stekleničko glice-rina v žepu, da ga je večkrat namazal in gastemobvaroval pred mrazom. Potem je prišla
težko pričakovana svoboda in vdneh veselja jeMilan Zabu-kovec oddal puškomitraljez in namesto njega dobil brzo- ¦ strelko. Puškomitraljez pa se je po vsej verjetnosti skupaj z drugim zastarelim orožjem znašel  v jescniških  pkivžih.
Na usodo svojega puškomitra-Ijeza misli zdaj Milan Zabukovec nekoliko z obzalovanjem. Danes bi bil to dragocen spomrn, pred-met, ki bi, ko bi ga pogledaL živo
spregovoril o težkih trenutkih partizanstva. o stiskah, tovariš-tvu, pohodih...
Milan Zabukovec-Miloš je bil partizan v Mokriški čcti, nato je za nekaj časa izgubil stik s tovariši in deloval na terenu, dokler se ni
Mflan Zabakovec-MOoš
januarja 1942 ponovno pridružil partizanom na Pugledu. Nato se je bojeval v II. grupi odreda. od koder je odšel v zaščitno četo glavnega poveljstva slovenskih partizanskih če«. Na predlog to-variša Leskovška je bil oktobra' 1942 na Rogu, lakoj po končani roški ofcnzivi, Nprejel v komuni-stično partijo. Bil je spremljeva-lec Edvarda Kardclja. Borisa Ki-. driča, Ivana Mačka-Matije, Franca Leskoška-l uke in drugih.
Milaa /abakovec-Miktš danes svofe bogato vojaško znanje in iz-košnje posrediqe mbdim v lerito-rialni obrambi.
Bcsedik) in slika: DARJA JUVAN