■HHHHHB T mmm mrnmmmmmmm■ 'Z -5 Največ Velenjčanov silvestrovalo v večnamenski dvorani i Tudi v velenjski občini smo nadvse veselo proslaviili slovo od starega leta in prihod leta 1976 in s tem vstop v zadnje četrtletje dvajsetega stoletja. Največ občanov, če odštejemo tiste, ki so novo leto dočakali v krogu sorodnikov, znancev in prijateljev pred televizijskimi zasloni, je bilo na silvestrsko noč v novi večnamenski zgradbi. In ko so v poznih jutranjih urah utihnili zvoki ansamblov Toneta Kmetca, Quo vadiš in The Lechitas, je 2000 obiskovalcev, kolikor jih je silvestro- valo v tem novem objektu, zadovoljno odhajalo domov. Seveda pa gostinsko podjetje Paka in delovna organizacija večnamenska dvorana nista poskrbeli le za ples, pijačo in jedačo, ampak sta pripravili tudi zelo pester in zanimiv program. Med drugim je moral tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Zgank takoj po polnoči s šampancem krstiti novo večnamensko dvorano. Obenem je vsem zaželel srečno in uspešno leto 1976. 9. jan 1976 - Leto XII. - Št. 1 (310) - Cena 2 din Giavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk NAPREDOVANJA HHHBBPHH HHHBM ■BMBHBm \ V velenjski občini so lani napredovali v višji čin naslednji rezervni vojaški starešine: v čin polkovnika Mirko Bizjak, v čin podpolkovnika Alojz Ribič, majorja Franc Ko-run, Nestl Žgank, Aleksander Kneževič, Nikola Kostovič, Jože Tekavc in Franc Škaija. V čin rezervnega kapetana I. razreda: Albin Amon, Slavko Brglez, Milan Brilej, Jože Cev-zar, Silvo Cegner, Franc Fricelj, Ivo Jamnikar, Anton Kumer, Jože Kumer, Filip Lesnjak, Franc Lipovšek, Jože Melanšek, Tovgrnal gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje je dosegla v letu 1975 rekordna vrednost proizvodnje in izvoza: Napredek na več področjih Ko je skoraaj 7.000-članska delovna skupnost tovarne gospodinjske opreme ,„Gorenje" Velenje ocenjevala prizadevanja in oprav-eno delo v letu 1975, je z zadovoljstvom še posebej ugotovila napredek, dosežen v prizadevanjih za poglobitev samoupravnih odnosov, rekcordni obseg in vrednost proizvodnje ter izvoza in pa nadaljnjo kreppitev družbenega standarda zaposlenih. Ko so sredi leta 1975 vodstva družbenopolitičnih organizacij velenjski tovvarni gospodinjske opreme „Goirenje" ocenjevala samoupravno organiziranje de-avcev so ugottovila, da je samoupravna organiziranost pomanjkljiva, saij nekatere proizvodne in druge enote izpolnjujejo pogoje za ustanovitev novih »meljnih organizacij združenega dela. Odločili so se, da povsod tam, kjer so pogoji za oblikovanje temeljne organizacije združenega dela, ustanovijo osnovne organizacije sindikata, ki so se zatem vključile v ikcijo za uresničitev ustavnih »ravic delavcev. Z novim letom 1976 je tako začelo z delom 5 lovih temeljnih organizacij druženega dela. S tem pa akci-za poglabljanje samouprav-anja v tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje še ni končana. Prizadevanja za okrepitev položaja delavcev v združenem delu so se, kljub številnim težavam tako pri proizvodnji in prodaji, odrazila tudi v gospodarjenju. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje" Velenje je navzlic temu, da je morala v prvem polletju 1975 omejevati obseg proizvodnje, dosegla v preteklem letu 3 milijarde dinarjev realizacije, na tuja tržišča pa je prodala za okrog 44 milijonov dolarjev izdelkov, ali dobro tretjino več kot v letu 1974. Ob tem, ko so namenjali posebno pozornost kvaliteti, temu cilju so bila podrejena tudi investicijska vlaganja, gradijo v Rogatcu v občini Šmarje pri Jelšah novo tovarno kondenzatorjev. Ta dela sodijo »v prizadevanja „Gorenja'\ da bi, kolikor je najbolj mogoče, zmanjšali uvoz surovin in sestavnih delov. Nadaljevali pa so tudi z akcijo urejanja lokalov za maloprodajno mrežo, servise in predstavništva širom po Jugoslaviji. Zadnje dni decembra preteklega leta so na zborih delavcev v Ste že naročeni na tednik Naš čas? vseh temeljnih organizacijah združenega dela tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje spregovorili o nalogah za izpolnitev nalog v letu 19,76, ko želijo doseči za 4 milijarde dinarjev realizacije, na tuje pa prodati za 71 milijonov dolarjev izdelkov. V primerjavi z letom 1975 za tretjino večjo realizacijo in za nad 60 % večji izvoz želijo doseči posebej še z močno povečano proizvodnjo zmrzovalnikov, gradbenih elementov in malih gospodinjskih aparatov ter nasploh z nadaljnjo izpopolnitvijo ponudbe. Težišče samoupravne in družbenopolitične akcije pa bo v poglabljanju vsebine ekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, v nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja ter za uresničitev skupno dogovorjenega celovitega letnega gospodarskega načrta. V letu 1975 je tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje zgradila 150 novih družbenih stanovanj, za letošnje leto pa načrtujejo gradnjo 140 novih družbenih stanovanj. Ob tem pa bo, kot že doslej, v okviru možnosti pomagala pri reševanju tudi drugih problemov družbenega standarda delavcev, zlasti še pri zagotavljanju novih mest v vzgojnovar-stvenih zavodih. Viktor Mazej, Franc Masterl, Franjo Nagode, Branko Ogra-jenšek, Martin Primožič, Vinko Ržen, Franc Rifelj, Martin Sla-tinsšek in Stane Šmajdl. V čin rezervnega kapetana: Jože Aljaž, Franc Cesar, Jože Groznik, Vinko Gostenčnik, Emil Hudomal, Emil Hartner, Franc Hrastnik, Avgust Jeriha, Miroslav Jeranko, Ivan Kadli-ček, Henrik Korelc, Avgust Kuzman, Stane Lipnik, Alojz Meža, Janez Mihelec, Franc Ma-lus, Mir Ludvik, Matjaž Natek, Ivan Nagjič, Marcel Medved, Zdravko Oblak, Anton Pozvek, Džordže Piano, Stane Režen, Marjan Salobir, Emil Sternad, Pankrac Semečnik, Leopold Trauner, Jože Trauner, Anton Vodlan, Zvone Vidic, Jože Ve-ber, Jože Zaluberšek in Rudi Ževart. V čin rezervnega poročnika: Martin Dolenc, Stanko Graseli, Milan Golob, Alojz Hudarin, Henrik Janko, Peter Konfidenti, Janez Kumer, Bojan Lah, Peter Lipovšek, Josip Stojanovič,-Roman Terglav in Bogomir Trauner. •V čin višjega vodnika I. razreda: Bogomir Gnezda, Ivan Hodnik, Drago Meh, Milan Omladič, Anton Romih, Jože Ževart. V čin vodnika I. razreda: Maks Podlesnik, Ivan Štajner in Zvone Stemberger. » VELENJSKI RUDARJI LANI PRESEGLI LETNI NAČRT ZA 115.000 TON Nakopali kar 4.265.000 ton premoga Velenjski rudarji so končali lanska leto nadvse uspešno, saj so v 290 dneh in dveh tretjinah nakopali kar 4.265.000 ton premoga. Osnovni letni načrt, ki je predvideval 4,150.000 ton lignita, so tako presegli kar za 115.000 ton. Če primerjamo doseženo proizvodnjo v letu 1975 z letom poprej vidimo, da so rudarji lani nakopali kar 364,000 ton več premoga kot v letu 1974, ko so proizvodnjo 3,900.800 ton premoga dosegli v 293 dneh. Poprečno so velenjski rudarji nakopali na dan v preteklem letu 14.673 ton premoga ali za dobrih devet odstotkov več kot pred dvema letoma. Pred rudarsko elektroenergetskim kombinatom Velenje pa tudi letos stojijo izredno zahtevne in odgovorne naloge. Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije, ki so ga imeli ob koncu minulega leta so namreč sprejeli količinski načrt vseh temeljnih organizacij združenega dela za letos, ki med drugim predvideva, da bodo rudarji letos nakopali 4,350.000 ton premoga in proizvedli 2400 gigavatnih ur električne energije. Seveda pa tako visoke proizvodnje ne smejo doseči na račun večjega zaposlovanja, ampak morajo kot so poudarili na seji delavskega sveta posamezne temeljne organizacije združenega dela storiti vse potrebno oziroma predvideti takšno organizacijo dela, ki bo zagotovila izpolnitev zadanih nalog. Kot je predvideno v količinskem planu bodo rudarji prihodnje leto predvidoma delali 281 delovnih dni. 266 delovnih dni bodo dosegli v 42-urnem delovnem dnevu, preostalih petnajst pa v podaljšanem delovnem času. Podobno kot lani so tudi letos novoletni koncert za člane delovne energetski kombinat Velenje. velenjski godbeniki pripravili organizacije Rudarsko elektro- ■■■ tmmmmammmmmmm nmmmmmm ■■■■■■ ■fe*E ■ če ste bili decembra »razsipni«, boste januarja gotovo bolj varčni, takšna je pač navada Svoj prispevek k vašemu varčevanju je, kot vsa leta doslej, spet prispevala Moško, žensko in otroško zimsko konfekcijo in obutev vam nudi veleblagovnica NAMA Velenje VELEBLAGOVNICA nama VELENJE od 5.1.1976 do 31.1.1976 30-50% ceneje mm ZADNjEDNI PO SVETU.. • ANGOLSKE RAZSEŽNOSTI Državljanska vojna v LR Angoli postaja vse bolj predmet nasprotujočih si obtožb med dvema velesilama, in ne samo med njima. Tako je ameriški predsednik Gerald Ford v svojem zadnjem govoru odkrito posvaril Sovjetsko zvezo naj preneha z odkritim vmešavanjem v angol-ske zadeve, kar so v Moskvi seveda takoj zavrnili s proti-obtožbo — da se namreč v Angoli vmešavajo Američani sami. Medtem ko si ZDA in SZ izmenjujeta svarila in pojasnila, pa prihaja v Angolo podpora k obema nasprotnima stranema (MPLA, ki jo vodi dr. Agostino Neto in je razglasila LR Angolo ter sedaj združenima UNITA in FNLA) v obliki letal, tankov, topništva, streliva in drugih vojaških potrebščin. Ob tem se bojujejo na strani FNLA in UNITA nekateri plačani Američani (med njimi večina nekdanjih vojakov iz vietnamske vojne), Juž-noafričani, Portugalci in nekateri drugi, na strani MPLA pa po poročilih zahodnih tiskovnih agencij tudi nekaj tisoč kubanskih prostovoljcev. V takem vzdušju se bo čez nekaj dni sestala v Adis Abebi Organizacija afriških dežel, da bi poskušala najti pot do miru in sprave — v kar pa malokdo verjame. Dejstvo je namreč, da je an-golska državljanska vojna usodno razklala tudi Afričane same, saj je doslej priznalo LR Angolo le okoli polovica afriških držav, vse druge pa še oklevajo. Razlog je dokaj očiten: države, ki oklevajo s priznanjem, počnejo to zaradi tega, ker se bojijo, da bi utegnil v tem delu Afrike prevladati sovjetski vpliv - kajti prav Sovjetska zveza je v tem trenutku najmočnejši vojaški zaveznik LR Angole. Tako dobiva angolska drama razsežnosti, ki ob njenem začetku niso bile očitne, kar seveda položaj dodatno zapleta in dramatizira. • ARGENTINSKI LABIRINT Zelo napeto in negotovo je še vedno tudi v Argentini, kjer predsednica Izabela Peron skorajda nima več upanja, da bi lahko rešila globoko krizo, ki razjeda deželo na vseh koncih. Po nedavnem uporu dela letalskih enot, ki se je sicer srečno končal, so namreč gverilci napadli še nekatera vojaška in policijska skladišča orožja, kriza pa se poglablja tudi v vrstah oboroženih sil, ki so doslej vsaj na zunaj delovale dokaj zadržano. Na dlani je, da predsednica Izabela Peron nima dovolj za-slombe, da bi umirila položaj in vrnila deželi stabilnost. Na položaju ostaja bolj zaradi tega, ker se vodilne politične sile v deželi ne morejo zediniti, kdo bi jo zamenjal še pred iztekom njenega predsedniškega mandata -kot pa zaradi svoje sposobnosti Medtem pa se slabša tudi gospodarski položaj, naraščajo življenjski stroški, pada zaposlenost, narašča inflacija. • PRED RAZPRAVO V VARNOSTNEM SVETU Dvanajstega januarja se bo začela v varnostnem svetu Združenih narodov ena najbolj zanimivih in težko pričakovanih razprav v zadnjih letih: na dnevnem redu je palestinsko vprašanje in kriza na Bližnjem vzhodu. Odkar je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Palestinsko osvobodilno organizacijo za edinega predstavnika Palestincev in spoznala ter priznala, da je palestinsko vprašanje bistvo bližnjevzhodne krize m Palestinci niso problem zgolj kot begunci, je ostal Izrael še bolj osamljen v svojem odklanjanju, da se ne bo pogajal s PLO, ki jo ima zgolj za „bando teroristov". V Tel Avivu so sporočili, da se prav zaradi tega tudi ne bodo udeležili razprave v varnostnem svetu, pa čeprav je vse več znamenj, da utegnejo popustiti pod pritiskom Američanov. • VIHAR NAD EVROPO Na nepolitičnem področju je polnil prostor na naslovnih straneh časnikov zadnjih nekaj dni hud vihar, ki je opustošil dobršen del Evrope in povzročil nekaj sto milijonov dolarjev gmotne škode ter terjal več deset človeških žrtev. ...IN DOMOVINI DOPUST - Crvena zastava v Kragujevcu je za deset dni ustavila proizvodnjo osebnih avtomobilov. Delavci tega kolektiva so odšli na kolektivni dopust. Ta dopust bodo v tovarni porabili za to, da bodo dokončni 2200 osebnih in 160 tovornih avtomobilov, ki jih bodo še ta mesec poslali na trg. V prihodnjih dneh bodo izdelovali le avtomobile 132 GLS, ki jih' sestavljajo v Zagrebu, v Kragujevcu pa bodo izdelovali le dele za potrebe svojih kooperantov v Italiji, na Poljskem in v Sovjetski zvezi, poleg tega pa bodo predvsem popravili stroje, da bi potem lahko brez zastoja delali do poletnega kolektivnega dopusta. PROGA - Jugoslovanski aerotransport je pripravil vse potrebno za novo letalsko progo Beograd - Zagreb - New York. Verjetno bodo letala JAT vzletela na tej progi že spomladi, pa se bo JAT po vsej verjetnosti že v bližnji prihodnosti odločil tudi za nakup velikih jumbo-jetov, ki jih na čezmorskih progah uporabljajo tuje letalske dnižbe. Po nekaterih podatkih naj bi imelo največje potniško letalo na svetu oznako JAT že v začetku prihodnjega leta. AVTOMOBILI - Zadnji dan-lanskega leta je bilo v naši državi vež kot poldrugi milijon registriranih potniških avtomobilov. Stitistično gledano to pomeni, da pride na 14 prebivalcev en potniški avtomobil ali en potniški avtomobil pride na vsako tretjo ali četrto štiričlansko družino. Če vemo, da je bilo v naši državi leta 1970 registriranih 720.870 osebnih avtomobilov, da je domača avtomobilska industrija tedaj prvič ponudila tržišču več kot 100.000 avtomo- bilov, potem je sedanja bilanca zelo impresivna. ZAPOSLOVANJE - Naša država je imela zadnji dan minulega leta okoli 21 milijonov 325 •tisoč prebivalcev. V minulih letih se je torej število prebivalcev povečalo približno za milijon. Podaljšala se je tudi poprečna življenjska doba - pri moških na 65 let, pri ženskah na 70 let. Zaposlenih je,več kot 4,753.000 ljudi, pri čemer niso vračunani zaposleni v JLA in sekretariatih za notranje zadeve. Zaposlenost pa se je v primeijavi z letom 1974 povečala za 5,3 odstotka. POŠTNINA - S sklepom Svetovne poštne zveze so se cene v mednarodnem poštnem prometu po 1. januarju letos povečale za 100 odstotkov. V skladu s to odločitvijo je tudi skupnost PTT Jugoslavije povečala cene svojih uslug v mednarodnem poštnem prometu. Tarifa za pisma je višja za 66,5 odstoka, pošiljanje paketov v tujino pa se je podražilo za 48 odstotkov. GARANCIJA - Z novim letom je po vsej Jugoslaviji stopila v veljavo odredba, ki bo prav gotovo močno navdušila kupcc, nekoliko manj pa proizvajalce in uvoznike, pa tudi tiste trgovce, ki imajo neposreden stik s potrošniki. Odredba namreč močno podaljšuje garancijske liste, jamstvo pa uvaja tudi za mnoge tiste izdelke, ki ga doslej niso imelj. Doslej je imelo največje število izdelkov le šestmesečni jamstveni rok, odslej pa je ta rok za veliko večino podaljšan na eno leto. Vprašanja delegatov in odgovori VPRAŠANJE: Delegat zbora KS Ivan Brd-nik je povedal, da že precej dolgo potekajo razgovori o organiziranem odvozu smeti z območja Šmartnega ob Paki, vendar do rešitve tega vprašanja še ni prišlo, ker Šmartno ob Paki ni zajeto v odloku, ki ureja odvoz smeti. Delegat je predlagal, da se naj v omenjeni odlok vnese tudi naselje Šmartno ob Paki, saj brez organiziranega odvoza smeti ni mogoče pristopiti k urejanju naselja. ODGOVOR: Komunalno obrtni center Velenje odgovarja: V mesecu maju 1975 smo poslali KS Šmartno ob Paki ponudbo o odvažanju smeti in odpadkov. V ponudbi je bila podana cena za štirikratni mesečni odvoz odpadkov, obračunano po dejanskih stroških, kar bi znašalo 5.200,00 din. Inkaso za odvoz smeti po prijavljenih površinah pa bi znašal 1.140^00 din. Krajevni skupnosti Šmartno ob Paki smo v ponudbi predlagali, da smo pripravljeni z odvozom odpadkov pričeti takoj, ko nam bodo poslali zagotovilo oziroma naročilo za kritje razlike stroškov od inkasa. Vendar do danes še nismo prejeli nobenega zagotovila oziroma naročila. Glede odloka o obveznem zbiranju in odlaganju smeti in odpadkov predlagamo, da Skupščina občine Velenje dopolni dosedanji odlok z razširitvijo območja odvoza smeti v Šmartnem ob Paki in Gorenju, ter vključi v odvezen odvoz smeti tudi vse delovne organizacije in ustanove z vsemi površinami. KS pa bi morala zagotoviti, da bo plačala razliko stroškov odvoza smeti, ker občani na tem področju ne morejo plačevati višje cene, kot občani v Velenju in Šoštanju. Oziroma bi se morala dvigniti cena odvoza smeti tudi na območju Velenja in Šoštanja za toliko, da bi pokrivali razliko stroškov odvoza smeti v Gorenju in Šmartnem ob Paki. VPRAŠANJE: Delegat Ivan Brdnik želi dobiti pojasnilo tudi glede predvidene gradnje gostinskega ob- REKLI SO TE DNI: jekta v Šmartnem ob Paki, katerega investitor je GP Kajuhov dom Šoštanj; predvsem želi vedeti, kdaj bo objekt zgrajen. ODGOVOR: Na vprašanje odgovarja GP Kajuhov dom Šoštanj: Gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj je pred leti imelo izdelan idejni projekt za dozidavo pri gostišču v Šmartnem ob Paki. Prošnja za lokacijo je bila odbita, zato je načrt dozidave bil opuščen. Obstoječi gostinski lokal pa smo adaptirali v preteklem letu. Urbanistični program razvoja občine predvideva v Šmartnem ob Paki nov gostinski lokal v centru kraja. Za to investicijo se poteguje tudi kolektiv gostinskega podjetja Kajuhov dom Šoštanj, v kolikor mu bo ta investicija zaupana, ter zanjo tudi zagotovljena sredstva. V ta namen je kolektiv v letu 1975 namenil 100.000 ND za načrte za ta objekt, ker pa do neke konkretne pobude ni prišlo, smo ta sredstva preusmerili v nameravano dograditev pri Kajuhovem domu v Šoštanju, za kar so načrti v izdelavi. Vest v družbenem planu občine za 1975, da bomo v Šmartnem ob Paki ,,zgradili" gostinski objekt je v plan napačno vnesena, kar je naš delegat v svoji delegaciji že pojasnil. Pravilno bi se moralo glasiti, da se bo načrtovalo takšen objekt v letu 1975. VPRAŠANJE: Delegat KS Velenje - staro Velenje Jakob Meh je predlagal, da naj bi občinski upravni organi in inšpekcijske službe posredovali, da bi se struga Pake redno vzdrževala in čistila, predvsem na odseku od mostu pri Zdravstvenem domu Velenje do mostu na Celjski cesti. Nadalje je predlagal, da naj pristojne službe posredujejo, da bi se uredila javna razsvetljava na Celjski cesti v Velenju, češ da Elektro enota Velenje neupo-števa intervencije krajevne skupnosti in občanov. ODGOVOR: Oddelek za gospodarstvo nam je v zvezi s prvim p redi o- STANE DOLANC: — Imeti moramo posluh za tako imenovane male probleme ljudi, bolj moramo živeti s stvarnostjo, ki nas obdaja, ne pa samo razpravljati o visoki politiki. V množici papirja, suhoparnih in nerazumljivih številk nekateri pri nas ne vidijo več človeka — v socializmu pa je prav človek najvažnejši. DJEMAL BIJEDIC: - Jasno je, da oživljanje gospodarske aktivnosti ni dovolj trdno, kar je nasploh značilnost za nekatera druga sicer pozitivna gibanja v gospodarstvu. Zato je temeljna naloga politike razvoja stabilizacija in nadaljnje razvijanje vseh pozitivnih teženj, ki se kažejo v gospodarskem gibanju ob sočasnem odpravljanju tistih pojavov in njihovih vzrokov, ki še naprej ovirajo doseganje pozitivnih rezultatov. Konifiitar IimIiki Zanimiva je misel, ki je bila izrečena na minuli seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije: „Le zakaj posameznik, ki ima zveze, lahko hitro uredi in razreši marsikateri problem? Zato, ker mu gredo na roke vsi, ki tak problem lahko rešijo. Pmv takšno pot hitro, učinkovito, ki je danes izjemna' le za nekatere posameznike, bi morali uve- Ijaviti za vse ljudi..." Veliko resenice je v teh besedah, čeprav jih lahko razumemo tudi nekoliko drugače; ne le dobesedno. Namreč kot skrb Zveze komunistov, da odpravi v družbi privilegirane položaje, ki gom delegata posredoval zapisnik ogleda reguliranega dela Pake, pri katerem so bili navzoči: vodnogospodarski inšpektor ter predstavnika NIVO in OVS Celje. Ker so ugotovitve pomembne tudi za druge občane posredujemo zapisnik skoraj v celoti: NIVO Celje je pred dvema mesecema nanos gramoza ob desnem bregu Pake zravnal z buldožeijem po strugi, tako da fekalne vode iz kanalizacije ne tečejo več po gramozu, ampak neposredno v Pako in se nato usmerjajo v kolektor. Struga je na tem odseku še vedno takega profila, da ne ogroža s poplavami. Zadnje visoke vode so nanosile vzporedno od Mehove mizarske delavnice nekaj vejevja v bližini desnega brega, tam pa so se nabrale tudi polivinilaste vrečke in drug odpadni material. Ta odpadni material je že bil medtem odstranjen. NIVO in OVS Celje menita, da gramoz zaradi pravilnega odtekanja visokih voda ne ogroža s poplavami, prav tako pa ne moti estetskega videza. Navzoči so bili mnenja, da odvoz gramoza zaradi poplav ni nujen. Ugotovljeno je tudi, da bi izvoz gramoza na tem odseku stal 40.000,00 din, prva visoka voda pa bi gramoz tu ponovno odlagala. V soglasju s predstavnikoma NIVO in OVS Celje pa je predlagana naslednja rešitev: Neumestno je, da se za tekoče potrebe vozi gramoz iz oddaljenih krajev, npr. iz Pi-rešice, ker ga je treba tudi plačati, tu v Velenju pa nam dela takšne probleme. Zato naj bi lahko odvažal gramoz iz struge vsakdo, ki ga želi in to brezplačno. Odvoz je možen, saj je ravno zaradi pridobivanja gramoza napravljen tudi poseben izvoz iz struge Pake. Samoupravna interesna komunalna skupnost Velenje pa sporoča, da je v zvezi z ureditvijo javne razstveljave na Celjski cesti v Velenju izdala naročilnico DES enoti v Velenju za odpravo vseh napak na javni razsvetljavi. Za odpravo napak je bil določen rok 6/12-1975, komunalni inšpektor pa odpravljanje pomanjkljivosti stalno nadzoruje. VPRAŠANJE: Delegat zbora KS Alojz Klač-nik z odgovorom na njegovo delegatsko vprašanje, ki je bil objavljen v Našem času dne 5.9.1975 ni bil zadovoljen, zato je isto vprašanje ponovno postavil. Delegat je namreč predlagal, da naj organi občinske skupščine posredujejo pri Zdravstvenem domu v Velenju, da bi se v prihodnje organiziralo cepljenje predšolskih otrok tudi v Ple-šivcu ali vsaj v Cirkovcah. V kolikor tega ni mogoče izvesti, pa je treba zagotoviti prevoz za matere in otroke iz Plešivca in Cirkovc do kraja cepljenja; pri zadnjem cepljenju se je namreč dogodilo, do zaradi oddalje- nosti kraja cepljenja veliko otrok iz Plešivca ni bilo cepljenih. ODGOVOR: Odgovor je pripravil oddelek za gospodarstvo: Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo predlaga, da se cepišča po šolah ukinejo. Razlogi za to so naslednji: i — prostori prostorsko in funkcionalno ne ustrezajo oziroma ne dopuščajo možnosti ločitve zdravih od nalezljivo bolnih obveznikov cepljenja, — zdravnik ne more ugotavljati kontraindikacij, — zdravnik nima na voljo celotne zdravstvene dokumentacije, — pomanjkljiva je registracija reakcij na cepljenje, — zdravstveni dom proučuje možnosti kontinuiranega cepljenja, ki bi se opravljalo ob obisku posvetovalnice v otroškem dispanzerju. Res je, da otroci iz Plešivca v spomladanskem roku cepljenja niso cepljeni proti davici, te-tanusu in oslovskemu kašlju. Ker pa je to cepljenje obvezno, možnost cepljenja pa je od 3. meseca starosti do dopolnjenega 5. leta, še ni ničesar zamujenega. Otroci bodo cepljeni naknadno v spomladanskem roku 1976. VPRAŠANJE: Delegat zbora KS Franc Avberšek sprašuje, če je občinska skupščina dobila od GIP Vegrad Velenje okoli 30. milj. starih din za parkirni prostor v starem Velenju in v kakšen namen so bila ta sredstva uporabljena. Vprašanje se postavlja zaradi tega, ker je pri očiščevalnih in pripravljalnih delih za asfaltiranje tega prostora sodelovala tudi KS staro Velenje. ODGOVOR: Odgovor je posredovala delegacija TOZD gradbena opera-tiva GIP Vegrad Velenje. GIP Vegrad Velenje sektor SIP je na lastne stroške z delnim sodelovanjem krajevne skupnosti Velenje utrdil parkirišče z namenom, da z delnim sodelovanjem Krajevne skupnosti Velenje utrdil parkirišče z namenom, da ga bo koristil za svoja tovorna in osebna vozila, vendar mu je za parkiranje to-. vornih vozil bila izdana prepoved. Postavljen je prometni znak, da je na tem parkirišču dovoljeno samo za osebna vozila, vendar ugotavljamo, da vsakodnevno na tem prostoru parkira najmanj 5-10 tujih kamionov. Kljub prometnemu znaku jih zato nihče ne kaznuje. Kar zadeva takso za parkiranje, govora je bilo o 30 starih milijonih, da bi jih naj nekdo sprejel, GIP Vegrad o tem ničesar ne ve. Odgovore na ostala delegatska vprašanja bomo objavili prihodnjič oziroma takoj ko bomo nanje prejeli ustrezne odgovore. prinašajo nekaterim posameznikom neupravičene pravice, a na račun tega, da je odnos marsikatere naše javne da odpravi v družbi vek" je največkrat izmišljotina politične demagogije, ker si pri nas prizadevamo, da bi popolnoma zbrisali meje med ljudmi, meje, ki jih ne določa opravljeno in družbeno koristno delo. Prav zato Zveza komu- PRIVILEGIJ priviligirane položaje, ki prinašajo nekaterim posameznikom neupravičene pravice, a na račun tega, da je odnos naše narsikatere javne službe še vse preveč zbirokratizi-ran, ko gre za tako imenovanega „malega človeka". Pa še terminologija „mali člo- nistov Slovenije tako odločno poudarja potrebo, da se je nujno v družbi organizirati tako, da se bodo v njej lahko zadovoljivo izrazili in uveljavili vsi, ki delajo. Od tod jim tudi pravica do najrazličnejših družbenih storitev, nikakor pa ne bi smelo priti od nekih fiktivnih privilegiranih položajev. Prakso, da lahko nekdo uresničuje svoje interese nimo vrste „navadnih" delavcev, kmetov in drugih, je treba izkoreniniti Tega seveda ne bo mogoče storiti prek noči -in za slednje bo toliko manj možnosti, kolikor bolj bo Zveza komunistov v različnih okoljih molčala, ko bo uvidela, da se takšne stvari dogajajo tudi v njeni neposredni bližini. Zveza komunistov pa bo gradila zaupanje, ki ga uživa pri delovnih ljudeh in občanih le tako, da se bo dnevno spopadala z nepravilnostmi, ki jih opaža. Tokrat smo omenili samo eno... MILAN MEDEN NAŠ ČAS • KAKO SO POTEKALE V ŠALEŠKI DOLINI PRIPRAVE NA 5. SEJO CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE PODPORA GRADIVU IN SKLEPOM Tudi v organizacijah Zveze komunistov v občini Velenje so priprave na S. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri so 6. januarja razpravljali in sklepali o uresničevanju družene vloge in krepitvi Zveze komunistov Slovenije v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, povezali z obravnavo opravljenega dvoletnega dela. Na vseh volilnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki so se zvrstile v mesecu decembru, so razpravljali o gradivu in osnutku sklepov za 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Podrobneje so o gradivu in predlogu sklepov za 5. sejo Centralnega komijeta Zveze komunistov Slovenije spregovorili na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov v krajevni skupnosti Velenje-Stara vas in v Termoelektrarni Šoštanj, temeljni organizaciji združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Oceno priprav velenjskih komunistov na 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije pa so povzeli na razšiijeni seji komiteja OK ZK Velenje, ki je bila 26. decembra. Sicer pa je bila občinska organizacija Zveze komunistov Velenje med tistimi občinskimi organizacijami Zveze komunistov v Sloveniji, kjer so v pripravah na 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije pripravili podrobnejšo oceno o delu Zveze komunistov v Šaleški dolini. RAZPRAVA NA RAZŠIRJENI SEJI KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV VELENJE Javno razpravo o gradivu in osnutku sklepov za 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Šaleški dolini je povzel na svoji razšiijeni seji Komite Občinske konference ZK Velenje 26. decembra. Seje se je udeležil tudi namestnik sekretarja Izvršnega komiteja Predsedstva CK ZK Slovenije Vlado Janžič. Uvodoma je Franjo Korun spregovoril o značilnostih partijskega dela v občini Velenje po 29. seji Centralnega komiteja ZK Slovenije. Poudaril je, da je bilo tudi v občini Velenje silno burno obdobje. Srečevali so se z mnogimi liberalističnimi težnjami in odnosi v življenju in praksi. Pokazalo pa se je, da je mogoče ob enotni akciji Zveze komunistov laže učinkovito re- ševati tudi zaostrene probleme. Franjo Korun je ob tem, ko se je dotaknil gospodarskega razvoja občine, opozoril da še ni prišlo do prerazpodelitve dohodka iz predelovalne na bazično industrijo oz. da vsaj v Šaleški dolini te prerazpodelitve še ni čutiti. Vse kaže, da se je v kopici slovenskih in jugoslovanskih problemov dohodek porazgubil, zaradi česar tudi ni slučaj, da energetsko gospodarstvo v dolini posluje na meji rentabilnosti. Govoril pa je še o problemih, ki se porajajo v zvezi z manifestacijami podjetniških odnosov ter podjetniško mentaliteto v temeljnih organizacijah združenega dela. Razpravljavci so opozorili še pcsebej na napredek, ki so ga dosegli v občini Velenje v zadnjem obdobju pri organiziranju Zveze komunistov in sprejemanju novih članov. Zdaj deluje v Šaleški dolini 83 osnovnih organizacij ZK, ki združujejo blizu 2.650 komunistov. Zveza komunistov je dosegla pomemben napredek, zato je večji njen ugled, na uspešnost dela pa kaže tudi visoko število novosprejetih članov. V prihodnje bo treba nameniti večjo pozornost delu svetov ZK in organiziranju članov v samoupravnih interesnih skupnostih, organiziranju Zveze komunistov v krajevnih skupnostih ter povezovanju komunistov iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Akcijo za uveljavljanje ustavnih načel bo treba prenesti tudi v krajevne skupnosti, za to pa organizirati Zvezo komunistov in druge družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih. Zagotoviti bo treba še večjo javnost dela komunistov in organov Zveze komunistov. V prizadevanjih za poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja pa' bi kazalo posnemati prakso iz „Gorenja", kjer so ustanovili osnovne organizacije ZK v vseh tistih delih proizvodnje, kjer so pozneje ustanovili nove temeljne organizacije združenega dela. IZ RAZPRAVE VLADA JAN-ŽICA, NAMESTNIKA SEKRETARJA IZVRŠNEGA KOMITEJA PREDSEDSTVA CK ZK SLOVENIJE Uvodoma je Vlado Janžič opozoril, da je razprava na razšiijeni seji komiteja Občinske konference ZK Velenje ocenila vsa bistvena vprašanja v zvezi z oceno dela organizacije Zveze komunistov in njene prisotnosti v družbenem življenju. Namen 5. seje Centralnega komiteja ZK Ste že naročeni na tednik Naš čas? Slovenije je ugotoviti, kako so organizacije Zveze komunistov usposobljene za realizacijo ustave in kongresnih sklepov. Ob tem je Vlado Janžič opozoril tudi na pomen organiziranosti za dosego zastavljenih ciljev. Jasno je, da bo mogoče tudi nove, dolgoročne družbenoekonomske odnose v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih uveljati le, če bodo komunisti politično čvrsto organizirani. Zveza komunistov dobiva veliko moč, je nadaljeval Vlado Janžič, vedno bolj je povezana z delovnimi ljudmi in delavskim razredom. Znala se je upreti protisocialističnim in proti-samoupravnim silam. Zvezo komunistov je treba tudi naprej graditi tako, da se bo z idejnim posluhom znala zoperstaviti vsem silam, ki vlečejo na stranski tir ter oblikovati take rešitve za probleme, s katerimi se soočamo, ki bodo v skladu z dolgoročnimi interesi delavskega razreda. Vlado Janžič je ob tem poudaril tudi pomembnost idejno-političnega usposabljanja in osvečanja komunistov v združenem delu, posebej tudi za to, da bi sveti in konference Zveze komunistov v organizacijah združenega dela čimprej začele učinkovito razreševati vprašanja in naloge v zvezi z dohodkovnimi interesi, srednjeročnim planiranjem, kadrovsko politiko ter začele uveljavljati enotno politiko ZK in usklajevati interese. Sicer pa bomo morali v prihodnje, pogosteje kot doslej, ostreje govoriti o nekaterih vprašanjih partijske discipline, o kritiki in konkretnosti, je še dejal Vlado Janžič. Poudarek mora biti na delu v partijski bazi. PODPORA GRADIVU ZA 5. SEJO CK ZK SLOVENIJE Sekretar komiteja Občinske konference Zveze komunistov Velenje Franjo Korun je ob zaključku seje poudaril, da tako komite občinske konference Zveze komunistov kot vsi komunisti in delovni ljudje občine Velenje podpirajo gradivo in osnutek sklepov 5. seje Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Osnutek sklepov, v besedilu, ki je bil predložen v javno razpravo, pa zagotavlja tudi večjo konkretizacijo in večjo javnost dela. Posebna podpora velja tistemu delu sklepov, ki govorijo, da mora dobiti vsak komunist kratkoročno in dolgoročno nalogo. Seveda pa bo treba sproti in stalno preverjati, kako komunisti uresničujejo naloge. RAZGIBANE RAZPRAVE O GRADIVU ZA 5. SEJO CK ZK V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH Že uvodoma smo zapisali, da so v občini Velenje podrobno razpravljali o gradivu in predlogu sklepov za 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije na sestankih komunistov v krajevni skupnosti Velenje-Stara vas in v Termoelektrarni Šoštanj. Obeh razprav so se udeležili Janez Miklavčič, član CK ZK Slove- USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA VELENJE: Nalog ne bo manjkalo V ponedeljek, 29. decembra 1975, so se zbrali delegati osnovnih organizacij sindikata Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, Rudarskega šolskega centra Velenje in Elektro Slovenj Gradec - poslovne enote Velenje na ustanovni seji občinskega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Velenje. Na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik Republiškega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije, Teodor Jelen, so so predstavniki 42 osnovnih organizacij sindikata podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi občinskega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Velenje, sprejeli poslovnik za delo odbora ter izvolili vodstvo tega novega odbora. Za predsednika občinskega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Velenje je bil izvoljen inž. Ivan Culjak iz REK Velenje - TOZD RLV Mehanizacija in transport, za podpredsednika Drago Bizjak z RŠC - TOZD Rudarski praktični pouk, za sekretarja Jože Kandolf, za člana pa Bojam Škaija iz REK Velenje - TOZD RLV Storitve in Božo Horvat Elektro Slovenj Gradec — poslovna enota Velenje. Na ustanovnem sestanku je predsednik Občinskega sveta sindikatov Velenje Marcel Medved opozoril na poglavitne delovne usmeritve tega novega občinskega odbora, ki mora povezati vse osnovne organizacije sindikata s področja energetike in premogovništva v Šaleški dolini ter zlasti še spodbujati dogovarjianje o skupnih akcijah in o oblikovanju skupnih stališč. Bo pa moral pomagati pri delu seveda tudi osnovnim organizacijam sindikata ter dajati napotke za delo delegatom in delegacijam. Med nalogami, ki izhajajo iz kongresnih sklepov in ustavne vloge sindikatov, pa bo v središču pozornosti samoupravno usklajevanje različnih interesov s splošnimi družbenimi interesi, razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter izobraževanje. Na ustanovni seji občinskega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva Velenje so posebej poudarili potrebo, da bi postala v prihodnje dejavnost sindikalnih skupin bolj razgibana, v okviru skupin pa bi morali razpravljali tudi o odnosih med delavci, posebej še v zvezi z disciplino ter izostanki z dela. Nadaljevati bo treba s prizadevanji, da bodo v vsej celovitosti zaživele temeljne organizacije združenega dela, večjo pozornost pa nameniti dohodkovnim odnosom znotraj temeljnih organizacij združenega dela in med temeljnimi organizacijami. Organi samoupravnega delavskega nadzora pa bodo morali sprejeti programe dela, nasploh pa bo treba zagotoviti pogoje, da bo dela le-teh bolj zaživelo. Novo ustanovljeni občinski odbor Sindikata delavcev energetike in premogovništva Velenje se bo moial kar najbolj aktivno vključiti v akcijo zagotavljanja primernih mest za zaposlovanje jamskih delovnih invalidov, odločneje kot doslej pa bo treba zastaviti akcijo za zmanjšanje fluktuacije. 0 delovnem načrtu občinskega odbora Sindikata delavcev energetike m premogovništva Velen e so razpravljali v osnov nih organizacijah sindikata, ko so obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskega odbora. Med obravnavo v osnovnih organizacijah sindikata ter na ustanovni seji pa je bilo predlaganih več dopolnitev delovnega načrta za leto 1976, zato so sklenili, da bodo na prvi seji odbora delovni načrt dopolnili in ga posredovali vsem osnovnim organizacijam sindikata, podpisnicam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskega odbora. nije, Jože Žohar, član Medobčinskega sveta ZKS Celje in Franjo Korun, sekretar komiteja OK ZK Velenje. V dosedanjem delu osnovne organizacije ZK Velenje-Stara vas, ki je bila ustanovljena aprila 1975, so namenili posebno pozornost uresničevanju ustave, utrjevanju delegatske baze ter ustanavljanju 'družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki jih v krajevni skupnosti še ni bilo. Težišče dela pa je bilo na uveljavljanju ustavne vloge Socialistične zveze kot frontne organizacije vseh socialističnih sil. Ugotoviti je mogoče, da so bili komunisti na čelu prizadevanj za uveljavljanje ustave in politike Zveze komunistov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, kjer delujejo. Skupaj z osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine pa so zdaj sredi akcije za sprejem novih članov v ZK. Med nalogami, ki si jih zastavljajo, velja omeniti hotenja za še bolj učinkovito delo delegacij, izboljšati želijo obojestransko obveščanje, načrtujejo pa tudi politično šolo, ki bi jo obiskovali komunisti, delegati ter člani vodstev družbenopolitičnih organizacij in drugi. Na delo in življenje v krajevni skupnosti pa bodo v prihodnje pomembno vplivali aktivi komunistov in pa svet Zveze komunistov, ki bo povezoval vse organizacije na območju krajevne skupnosti in vse komuniste, ki živijo v Stari vasi. V ospredju dela sveta ZK pa bo prav gotovo uveljavljanje ustavnih odnosov med krajevno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Na sestanku v Termoelektrarni Šoštanj pa je tekla beseda tudi -o uresničevanju ustavnih določil in stanju samoupravljanja, tako v temeljni organizaciji združenega dela kot v okviru kombinata. Opozorili pa so tudi na različnost dohodkovnih sistemov, ki veljajo znotraj kombinata. Med nalogami so v razpravi še posebej opozorili na nujnost, da se zagotovi akcijska in politična enotnost osnovnih organizacij in komunistov znotraj Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje za doseganje skupaj dogovoijenih ciljev. Za to pa bo potrebno tudi več dogovarjanja. Sicer pa bodo tudi v Termoelektrarni Šoštanj namenili večjo pozornost uveljavljanju delegatskih razmerij in povezovanju njihove temeljne organizacije združenega dela s krajevnimi skupnostmi. Odločneje bodo zastavili akcijo za sprejem novih članov v Zvezo komunistov, kar najbolj dosledno pa uveljavljali naloge na področju kadrovske politike. Komunisti iz Termoelektrarne Šoštanj so gradivo in osnutek sklepov za 5. sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov v celoti podprli. Predlagali pa so, da bi osnutek sklepov dopolnili še z nekaterimi nalogami pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Organizacije in člane ZK v upravnih organih in institutih bi morali zadolžiti, so predlagali, da bi pospešeno pripravili predloge za samoupravno urejanje nekaterih sistemskih vprašanj, tudi na področju elektrogospodarstva, pri čemer so mislili tudi na oblikovanje novega, samoupravnega sistema določanja cen premoga in električne energije. t ♦ ♦ ♦ »t Jože Melanšek podeljuje priznanja v imenu občinskega štaba Priznanja občinskega štaba teritorialnih enot O praznovanju dneva naše armade in podelitvi priznanj in odlikovanj v velenjski občini smo obširneje pisali že v zadnji lanski številki našega tednika. Poleg tega je na slovesnosti, ki je bila v počastitev dneva JLA v domu kulture, tudi občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje podelil priznanja starešinam in vojakom enot na območju občine za dosežene uspehe pri vzgoji in uijenju enot, utijevanju moralnopo-litične zavesti vojakov in enot teritorialne obrambe, krepitvi splošnega ljudskega odpora v občini, temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti ter za posebne druge zasluge na področju krepitve in utijevanja bojne pripravljenosti enot teritorialne obrambe. Ta priznanja so prejeli: Ivan Blažič, Anton De Costa, Anton Drev, Edvard Fijs, Ivo Gorogranc, Ivan Jelen, Edo Krajšek, Brigita Leskošek, Mile Maric, Vlado Oremuž, Alojz Petrej, Tatjana Praznik, Avgust Podgoršek, Karel Roškar, Fudolf Rožič, Henrik Vrtačnik, Jože Verdev in Vili Valand. Za uspešno sodelovanje in krepitev splošnega ljudskega odpora v občini pa so dobili priznanja: Ivo Jamnikar, Franc Novinšek, Elica Nagode, Martin Primožič, Stane Podvinšek, Mile Pavlovič, Viktor Mazej in rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje TOZD avtopark. NAS ČAS NAŠ ROMAN • HARRISON E. SALISBURY Povedali so mu, da je drugi del proge uničen, vlak pa je poškodovan. Zato.je šel od Pontonnija dalje peš. Že čez uro so ga poslali na položaj. Čeprav je bilo popoldne vroče, si je oblekel usnjen suknjič. Ni se zmotil, ko je računal, da utegne v strelskih jarkih zebsti. Tovarna Ižorsk, kjer je delal Černenko,je bila med največjimi v Sovjetski zvezi. Postavil jo je še Peter Veliki; najprej je predelovala les, ki so ga rabili za ladijske'konstrukcije, sredi 18. stoletja pa so proizvodnjo preusmerili v izdelovanje sider in bakrenih prevlek. V 19. stoletju je postala vodilna v strojni industriji, izdelovala je bojlerje, lokomotive, zaščitne plošče in težko vojaško opremo. Tu so izdelovali tudi opremo za prve sovjetske vojne ladje; za ,,Petropavlovsk," „Seva-stopol," „Gangut" in „Poltavo." V novejšem času seje tovarna še bolj razširila. Žaslovela je po mlinih z jekleno konstrukcijo in po celi vrsti drugih naprav, vštevši altileHjske postaje. Trenutno pa je bila najpomembnejša proizvodnja tankov in municije. Tu so izdelovali zanesljive T-34 in mogočne 60-tonske pošasti KV Nemci niso prišli le do vrat Leningrada, nevarno so se približali tudi tovarni, kije bila za obrambo Leningrada in za celoten sovjetski vojni uspeh življenjskega pomena. V tem trenutku je bilo na utrjenih črtah ob Ižori kakšnih tisoč mož, ki so spadali k udarnim enotam tovarne Ižorsk. Večina je bila oborožena s puškami, karabinkami, ročnimi bombami in pištolami. Le malo je bilo takšnih, ki so se vsaj dan ali dva urili v vojskovanju. Pomagala jim je improvizirana vojaška enota z 1,5 in 3 tonskimi tovornjaki, ki so jih opremili z lahkimi zaščitnimi ploščami. Vprašanje je bilo, kako dolgo bi vzdržali, če bi nemški 39. korpus resno udaril. Zgodaj zvečer seje po ižorskih delavnicah razširila novica, da se mestu približujejo Nemci. V daljavi se je slišalo grmenje topov, ki je bilo podobno grmenju ob pomladni nevihti. Noč je bila temna in brez zvezd, na daljnem obzoiju so odsevali bliski topniškega ognja. G.L. Zimin^ predsednik partijskega komiteja v tovarni, je sklical zbor delavcev — komunistov. „V svojih vrstah ne potrebujemo strahopetcev," jim je dejal. ,/grabimo za puške in pojdimo v boj, kakor se za prave Ižorčane spodobi! Ne smemo izgubljati časa! Če Nemcev ne zaustavimo pravočasno, bodo pridrveli prav do Nevskih vrat in do tovarne Obuhovo." Povedal jim je, da so se Nemci že prebili do stadiona v predmestju. Presekali so moskovsko cesto in tudi Jam -Ižorsk je že bil v njihovih rokah. Ozrl se je po množici; vmes so bili tudi starejši delavci,ki se jim je videlo, da so utrujeni. „Kdo se ne potuti dobro? " je vprašal. Dvignilo se je nekaj rok. „Vmite se v delavnice ... Kdo še ni bil pri vojakih? " Še nekaj jih je dvignilo roke. „Prosti ste, tovariši," je rekel. Oglasili so se užaljeni klici, ki pa jih je hitro utišal. „So med nami tudi strahopetci? " je vprašal. V dvorani je zavladala smrtna tišina. „Dobro, tovafiši," je nadaljeval, „še nocoj bomo sestavili tovarniški bataljon in preden se bo zdanilo, bomo na položajih!" Samo šest ali sčdem.se jih ni priključilo. ,jDo enajstih zvečer se je na ulici zbralo kakšnih šestdeset . i&Mjših in mlajših komunistov pod vodstvom predsednika pokrajinskega izvršnega odbora Aleksandra* V. Anisimova.. NAJSTAREJŠI OBČAN V VELENJSKI OBČINI, ANTON LESKOŠEK IZ LOKOVICE, PROSLAVIL STOTI ROJSTNI DAN ŠE VELIKO LET! „Pa zdravi bodite!" S temi lenjski občini, Antona Lesko- rojstni dan. „Da bi le bil," mi besedami sem se lani poslovil ška iz Lokovice 49, ki je le- je tedaj odvrnil Anton ter mi od najstarejšega občana v ve- tos, 2. januarja proslavil stoti krepko stisnil roko. Anton se je zelo razveselil našega obiska. Sicer pa so se pri njih v teh dneh kar vrstili obiski, kajti stisniti roko stoletniku ni kar tako. Na sliki z leve proti desni: Slavka Mioč, jubilant Anton Leskošek, njegova hčerka Helena, ki že 39 let skrbi zanj, Ivan Pukl, Tone Šeliga in Marija Lešnik TV03A 3EZA BO NAMA Z.INSPEK-TOR3EM ZEUO PRAV PRIŠLA..! KOMANDOSI BREZ BARETK Pristali so na Dunaju. - Celo v vojnih časih se je osebje hotela Imperial zmrdovalo nad gosti, ki prihajajo v to elegantno dunajsko zavetišče bogatih popotnikov neobriti in v pomečkanih oblekah. Tako je bilo tudi tistega dne, ko sta okoli polnoči prišli v hotel dve osebi in se skozi hotelsko predveije hitro podvizali v prvo nadstropje, kjer sta bili zanju rezervirani sobi. Nihče v hotelu ni vedel, kdo sta pozna gosta. Mussolini je odšel naravnost v spalnico. „Ničesar ne potrebujem, niti pižame", je dejal utrujeno in se zleknil na bogato posteljo. Za njegovega rešitelja pa ni bilo spanja. Nekaj trenutkov po prihodu je v njegovi sobi zazvonil telefon. Na drugem koncu je bil Himmler. Besede čestitk so grmele kot slap in na koncu je prišla že milostna spodbuda. Ko je že na Dunaju, je rekel Himmler Skorzenyju, bi si lahko privoščil to zadovoljstvo in poklical k sebi tudi soprogo, ki je prav tako stanovala v mestu ob Donavi. Medtem ko je Skoizeny telefoniral svoji ženi, je na vratih potikalo in vstopil je neki polkovnik, ki je imel na prsih ' i viteikl križec. Sredi sobe je strumno pozdravil s petami in se priklonil ter si snel viteški križec z prs. „Hitleijev ukaz", je rekel in mu ga izročil. To je bilo prvič v zgodovini Nemčije, da so podelili to visoko odlikovanje še isti dan, ko je bilo zasluženo. Križec, ki gaje dobil Skoizeny, je bil polkovnikov. Ker ni bilo na Dunaju nobenega prostega, so ukazali, naj kapetanu Skorzenyju izročijo odlikovanje, ki ga ima polkovnik. Malo kasneje je prišla Skorzenyjeva soproga. Komaj sta se dobro objela, že je zopet zazvonil telefon! To pot bi hotelskega telefonista skorajda zadela kap. Na liniji je bil Adolf Hitler osebno. Telefoniral je iz Volčje jame. Fuehrerjev glas je trepetal od veselega razburjenja. „Major Skoizeny," je rekel navdušeno, „major Skorzeny, ne morem vam povedati, kako pogumno dejanje ste opravili. Uspeli ste in s tem napolnili naša srca z radostjo. Zahvaljujem se vam!" Potem so se na slušalki v sobi Volčje jame zvrstile vse najpomembnejše osebnosti rajha .. . Goering, Keitel in številni drugi. Novica se je začela bliskovito širiti po vseh državah, po yseh celinah. Dunajski radio je prvi objavil sporočilo: „Mussolini je zopet svoboden! Neznani kapetan rešil italijanskega dikta-toija!" Skorzeny je čez noč postal slaven. Ne smemo dovoliti, da bi se to zgodilo prepogosto - to je bil soglasen zaključek neuradnega posveta v vrhovih, ki so vodili nemško armado. Podvig na Gran Sassu je bil svetla zvezda na temnem nebu nemških neuspehov in teh neuspehov so bili v Hitlerjevih očeh krivi generali. Sedaj jim je on, veliki vodja nemškega naroda, zopet pokazal, kaj je moč storiti z iznajdljivostjo in pogumom tudi tedaj, ko običajna vojaška logika in znanost ne najdeta poti do uspeha. In tako je bil Gran Sasso v nekem smislu pravzaprav veliko zmagolavje laikov in turoben poraz šolanih vojakov, generalov. Generali so bili prizadeti. Potem ko sta Hitlerjeva intuicija in njegov smisel za vojaške operacije naposled začeli leta 1943 bledeti spričo porazov na frontah in je bila vojaška znanost ravno na tem, da se uveljavi kot edino IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA zveličavna - je prišel neki mlad in povsem neznan kapetan ter z ugrabitvijo Mussolinija zopet postavil vse na glavo. Zato, so menili generali, se kaj takega preprosto nesme več ponoviti, zakaj to je samo voda na Hitlerjev mlin. Toda tisti, ki so mu veljale take misli, vrhovni gospodar Nemčije, Adolf Hitler, je bil v sedmih nebesih. Ko je zvedel . za uspeh na Gran Sassu, je začel od veselja plesati po svoji sobi. Tisti, ki so ga poznali, so se spomnili, da je* bil tako izborno razpoložen poprej samo enkrat - ko je padla Francija. Fuehrer je bil nepopisno srečen. Vse, kar seje zgodilo, je bilo natanko po njegovem okusu. Romantika ga je že od nekdaj privlačila in kaj je bilo bolj romantičnega kot ugrabitev velikega diktatorja z vrha zasneženih gora? V tem je bilo nekaj wagnerjevskega, demonsko romantičnega. Kateri drug tiran bi si domislil kaj podobnega in poslal povsem neznanega častnika, da reši moža, čigar smrt so si želili milijoni? In ko je major Otto Skoizeny, ki je bil povrhu vsega še Avstrijec, prispel v Volčji brlog, so ga sprejeli z vsemi častni, ki so namenjene samo velikim zmagovalcem. Medalje in odličja so kar deževala nanj. Mussolini mu je osebno izročil orden sto mušketirjev -odličje, ki ga je lahko dobilo samo sto najbolj zaslužnih mož. Goering sc je pripeljal s svojim posebnim vlakom in mu ročno pripel na prsi zlato medaljo letalskih sil. Nekaj dni kasneje so v prosluli berlinski Palači športov priredili velikanski zbor, na katerem je Skoizeny pripel odlikovanja vojakom in častnikom, ki so sodelovali v akciji na Gran Sassu. Potem so začela deževati povabila. Caj pri Ribbentropu, kosilo pri dr. Goebelsu, večerja pri Bormannu. Opolnoči je bil povabljen tja, kamor je imelo dostop le nekaj izbrancev - na neformalni pogovor v Hitlerjevo zasebno rezidenco. Strežnik, ki je nosil gostom pijačo, se je zaupno sklonil k njemu in mu zašepetal na uho: „Ce nočeta čaja ob tej pozni uri, vam lahko prinesem kavo." ■■■■■■ mamam mammi Leto je hitro minilo in vj velenjski občini smo dobili stoletnika. Ker sem Antonu že lani obljubil, da ga bomo ob njegovem visokem jubileju obiskali, sem seveda obljubo z ' . veseljem izpolnil. V ponedeljek, ko je bil najstarejši občan v občini star že sto let in. tri dni, sem izpolnil dano obljubo in ga obiskal skupaj s predsednico izvršnega odbora skupnosti socialnega skrbstva-Velenje Slavko Mioč, tajnico tega odbora Marijo Lešnik in sekretarjema občinske konference SZDL oziroma občinskega sindikalnega sveta Tonetom Šeligom ter Ivanom Puklom. Anton Leskošek se je rodil 2. januarja pred enim stoletjem v zaselku Tajna v krajevni skupnosti Gorenje. V teh dolgih desetletjih je doživel pri-, jetne pa tudi neprijetne dogodke. Že s sedmimi leti je moral od doma in potem je,r bil več let pastir pri raznih kmetih. Ko je bil pri nekem kmetu v Belih vodah, se je usekal v desno nogo in od tedaj ta noga ni bila nikoli več tako uma kot leva. „Ce-lih sedem tednov sem ležal v postelji zaradi noge," se je spomnil naš jubilant. — In kdaj vam je bilo najbolj hudo, smo hoteli zvedeti od Antona. „Nikoli mi ni bilo še tako dobro, kot mi je danes," nam je Anton zvito odgovoril in nadaljeval: „Veste, če je človek tako dolgo na svetu, kot sem jaz, marsikaj skusi. Najprej sem bil pastir, nato sem se izučil za bobnaija (kolatja) in kot bobnar sem veliko prepotoval in dočakal pokojnino ... Danes pa imam vse, kar hočem." Antona smo seveda vprašali, kako je treba živeti, da bi dočakali sto let? „Vseskozi je treba težko delati, da se boste ob delu znojili," nam je hudomušno odvrnil. Ob tem obisku se nam je zdel Anton še bolj zdrav in krepak kot lani Tudi glede hrane ni letos nič bolj izbirčen, kot je bil lani. Saj je vse. Od žgancev do grozdja, ki ga ima najrajši. V nečem pa je vendarle drugačen. Cigaret ne mara več. No, da ne bi mislili, da je kajenje čisto opustil. Cigarete je namreč zamenjal s cigarami, pa tudi „čik" si še zelo rad založi. Antonova hiša je stisnjena majhnem prostoru med cesto in potokom, nad katerim se dviga strm hrib. Pred hišo pa pelje železnica. Anton se še vedno rad od srca nasmeji, ko se spomni, kako je bilo, ko je prvič zapeljal vlak a Celja proti Šoštanju. „Lokomotiva je vse hitreje prihajala proti hiši in ko sem že misli, da bo zapeljal naravnost v njo, je zavila in odpeljala dalje," je na pol v šali in na pol zares dejal Anton. Še bi poslušali našega najstarejšega občana. Toda vsega nismo hoteli izvrtati iz njega; saj smo mu obljubili, da ga ob stoprvem rojstnem dnevu znova obiščemo. „Veliko zdravja vam želimo," smo dejali ob odhodu. „Da bi ga le bilo," je odvrnil Anton ter nam tudi tokrat krepko stisnil roko. Mi pa smo mu zaželeli še veliko veliko takšnih trdnih stiskov njegove roke. NAJDENO Po 6. točki navodila o po-| stopku z najdenimi predmeti | (Uradni Ust SFRJ, štev. L 94/49)' objavlja oddelek za no-1 tranje zadeve Skupščine občine! Velenje, da so bili na območju j občine Velenje najdeni nasled-| nji predmeti: Dve ženski denarnici z manj-[ šo vsoto denarja, Moška zapestna ura znamke I „Darvil" Prosimo lastnike, da dvigne-1 jo najdene predmete v roku 61 mesecev po objavi tega raz-1 glasa. Predmeti so deponirani! na sedežu občine Velenje v| sobi štev. 15. Ogled je možen vsako sredo I od 14. do 16. ure. Po poteku! 6 mesecev po objavi tega raz-[ glasa bodo ti predmeti last | družbenega premoženja. Oddelek za notranje zadeve| Služba najdenih predmetov II NAŠ ČAS .. so drugi že nazdravljali Najlepšo, najboljšo, najbolj sladko pa tudi najbolj drago nagrado je pripravilo gostinsko podjetje Paka za izžrebanega obiskovalca. To lepo torto, ki jo je napravil slaščičarski mojster v Paki Jože J;avornik, sta dobila zakonca Kumer. In koliko je bila vredna ta naigrada? Nekaj manj kot štiristo starih tisočakov. Na silvestrovo, ko so vsepovsod že razmišljali, kako bodo čim bolje preživeli zadnji dan in noč v letu, smo se zapeljali prek Šoštanja in Gaberk v Razbor, kraj, ki je resda že v slovenjgraški občini, vendar pa bolj gravitira na velenjsko občino. Stropnikovi doma nimajo več. Od njega je oostalo le še golo zidovje. Domačin, ki se je ravno takrat pripeljal po cesti s kolesom, nam je povedal, da so Stropnikovi zdaj pri sosedih. Napravili smo nekaj posnetkov in z avtomobilom zapeljali v hrib k Stropnikovim sosedom. »Ogenj jim je uničil vse," sta začela pripovedovati soseda Fanika in Alojz Berlož-nik. ,,Na prostem ne moreta živeti, zato smo jim odstopili sobo za tako dolgo, dokler si ne bodo obnovili hiše. Res je, da je tudi naša družina velika, saj nas je sedem, vendar se bomo že nekako stisnili." „Zelo hvaležna sem jim (Berložnikovim)," je dejala Marija Stropnik. ,,Ne le, da so nas sprejeli pod streho, tudi hrano so nam dali. Marija še danes ne ve, kako je začelo goreti. Najbolj verjetna bo ugotovitev, da so se vžgale saje ali pa da je iz dimnika zaneslo iskro v seno. Ker sta se hiša in hlev držala skupaj, se je ogenj hitro razširil še na hišo in v trenutku je vse zgorelo. „Sam sem bil doma z ženo," je pristavil Marijin oče, ki jih ima že krepko čez sedemdeset. „Ogenj se je neverjetno hitro širil, tako da nisem mogel ničesar rešiti. Imel sem tri lepe žepne ure. Srebrne. Tudi te so ostale v hiši." Od hiše in gospodarskega poslopja je ostalo le še golo zidovje moreznica — skratka vse, kar so imeli. Kot smo že omenili, jim je ostala le obleka, ki so jo imeli na sebi. Vendar Stropnikovi po nesreči niso ostali sami. Na pomoč so jim priskočili krajani Razborja, ki so jih založili s hrano, krajevna skupnost Raz-boije jim je izročila 7000 dinarjev, krajevna skupnost Ga-berke je zanje zbirala oblačila, člani Rdečega križa iz Gaberk so jim izročili 2000 dinaijev. Sinu Francu (21) in Elici (17), ki sta zaposlena v ve- sošolci iz Zavodenj so mu namreč skupaj z učiteljem za novo leto podarili čisto nov in seveda poln hranilnik. Na Marijo in njeno družino so se spomnili tudi zaposleni v šoštanjski Lesni, kjer je dolga leta delal njen mož. Na pobudo sindikata se je ta kolektiv odrekel enodnevnemu zaslužku .in ta denar je zadnji ponedeljek v lanskem letu izročil Mariji predsednik osnovne organizacije sindikata v Lesni Srečko Bercko. K tej vsoti je primaknil 8450 dinarjev tudi delavski svet tega kolektiva, tristo dinarjev pa je prispeval tudi Adam Dešiška, ki je dolgoletni odjemalec Lesne. Tako se je Marija pretekli ponedeljek vrnila v Raz- streho," je povedala nadvse hvaležna Marija. Še preden smo se poslovili od Marije Stropnik in njene družine ter od Berložnikovih, kjer je zdaj njihov začasni dom, nas je zaprosila, naj napišemo, da se zahvaljuje vsem, ki so ji ob nesreči pomagali, sosedom in drugim prebivalcem Razborja, krajanom Gaberk in Rdečemu križu te krajevne skupnosti, TGO Go- ri izbiri para „naj" ... Povedati pa moramo, da ta čast ni dolettela katerega izmed zakonskih parov, ampak Duško Tešar ter Milša Ležaiča iz Velenja. Oba sta sicer že več let poročena; toda, ižal, sta šele na zadnjem silvestrovanju spoznala, da sta za skupaj. Irn zakaj? Morda zato, ker ima Mišo 110 kilogramov, Duška pa le '40. Morda so biliprav kilogrami odločilni, da je žirija Duško in Miiša izbrala za par„naj". Ker pa sodi k vsakršni izbiri tudi nagradai, jima je direktor Modnega salona iz Velenja Marjan Gaberšek izrrocil kar precej debelo kuverto. Kako sta si jo potem razdelila, še rnismo zvedeli. I^HHHM^HHIHB Marije v času požara ni bilo doma. „Ko sem prišla domov, je že več kot pol hiše in gospodarskega poslopja zgorelo." „Z ženo sva bila v stanovanju, ko opaziva dim. Takoj sem stekel dol, vendar reševanje ni bilo mogoče. Le toliko nam je še uspelo, da smo izgnali živino iz hleva," je povedal Alojz Berložnik. Ogenj je Stropniku uničil prav vse. Hišo z gospodarskim poslopjem. V hiši sta ostala tudi dva hladilnika, zmrzo-valna skrinja, televizor. Zgorel je tudi električni motor, sla- Elica Stropnik: ..Obiskujem go-stinsko šolo. Zdaj delam v Gorenju, februaija pa se bo spet začela šola. (Elica obiskuje namreč gostinsko šolo.) Prihranila sem si pet tisoč dinaijev, da bi imela za knjige in za internat. Vendar mi je ves denar zgorel. Zelo hvaležna sem sindikatu Gorenja in mojim sodelavkam za denar, ki sem ga dobila." Alenka Stropnik (6): Tudi Alenki je zgorel hranilnik poln denarja. ,,Kmalu bom šla v šolo in kupila si bom knjige," je povedala. Stanko Stropnik (10): „Tudi meni so zgorele knjige, ki jih nisem imel v torbici IAS ČAS „Resda je sedaj pri nas zelo tesno, vendar na toplem smo pa vendarle vsi", sta dejala Fanika in Alojz Berložnik Marija Stropnik z očetom in sinovoma Stankom (13) in Jožetom (15) • MARIJA STROPNIK IZ RAZBORJA JE V SLABE POL URE OSTALA S SESTIMI OTROKI, OČETOM IN MATERJO BREZ STREHE NAD GLAVO DEVET V ENI SOBI Delavci šoštanjske Lesne so se odrekli enodnevnemu zaslužku Leto 1975 bo ostalo zapisano v spominu Marije Stropnik iz Spodnjega Razboija s črnimi črkami. Že v začetku leta je ostala sama s šestimi otroci, saj ji je iznenada umri mož. Ni še potočila vseh solza za možem, ko jo je doletela druga, čeprav nadomestljiva, pa vendar spet huda nesreča. Okrog trinajste ure 18. decembra lani je namreč rdeči plamen zajel njeno domačijo. Še preden je lahko kdorkoli kaj storil, so grozeči ognjeni zublji uničili vse: Mariji, njenim šestim otrokom ter njenemu očetu in materi, s katerimi živi pod isto streho, je ogenj uničil vse. Ostala jim je le obleka, ki so jo imeli na sebi in pa živina, katero so rešili sosedje. lenjskem Gorenju, je tovarniški sindikat izročil kot pomoč vsakemu po 3000 dinarjev. Poleg tega sp Eličine sodelavke same zbrale zanjo še 2300 dinaijev. Antonu (10), ki obiskuje osnovno šolo v Zavodnjem, je zgorel hranilnik. Vendar mu je že dedek Mraz prinesel novega. Njegovi bor s hranilno knjižico, na kateri je bilo nekaj več kot rtri stare milijone dinarjev. „Za ta denar si bomo kupili opeko za hišo, denar, ki smo ga dobili od naše krajevne skupnosti in od Rdečega križa iz Gaberk pa smo že porabili za material za Največ prebivalcev Šaleške doline — tistih, ki so sklenili da ob izteku starega leta ne bodo doma, je silvestrovalo v večnamenski dvorani. 1. januar 1976 je v tem novem objektu pričakal skupaj s predsednikom skupščine občine Velenje Nestlom Žgankom tudi predsednik CK ZKS France Popit LETNE SEJE OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATOV V OBČINI VELENJE: OCENA DELA 1975, NAČRTI ZA 1976 V dragi polovici decembra so bile v občini Velenje letne seje večine občinskih odborov sindikatov. Na sejah so obravnavali poročila o delu odborov za leto 1975, sprejemali programe dela za leto 1976 in ponovno pregledali potek akcije za stabilizacijo in poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja. Zaradi nesklepčnosti ob prvem sklicu je bilo treba ponovno sklicati letno sejo občinskega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Velenje. Druga letna seja občinskega odbora Sindikata delavcev kovinske industrije Velenje, prva prav tako ni bila sklepčna, pa bo predvidoma do 15. januarja. Na več letnih sejah občinskih odborov sindikatov so volili nove delegate v organe Zveze sindikatov. Letne plenarne seje občinskega odbora Sindikata obrtnih delavcev Velenje pa zaradi priprav na združitev „Čevljarstva" Velenje s Komunalno obrtnim centrom Velenje — temeljno organizacijo združenega dela „Storitve" niso sklicali, ker zaradi obstoja samo dveh osnovnih organizacij sindikata, če bo do združitve prišlo, občinski odbor ne bo več deloval. In kaj so obravnavali na letnih sejah občinskih odborov sindikatov? Občinski odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma Ve- lenje se je znova zavzel za hitrejše povezovanje gostinske dejavnosti v Šaleški dolini. Več kot potrebne so nove nočitvene zmogljivosti, da bi lahko uresničili predvideni razvoj turistične dejavnosti. Gostinstvo v občini pa je premalo akumulativno, da bi lahko samo investiralo gradnjo prepotrebnih novih objektov. Občinski odbor sindikata delavcev stanovanjsko-komunalne dejavnosti Velenje je med drugim opozoril, da sredstva, ki jih zberejo v solidarnostnem skladu, ne zadoščajo za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin oziroma tovrstne problematike sploh ne morejo reševati. Predlagali so spremembo delitve sredstev stanovanjskega prispevka, in sicer tako, da bi se zbralo v solidarnostnem skladu več denaija. V nasprotnem primeru pa bi bilo treba spremeniti kriterije, na osnovi katerih dodeljujejo stanovanja v delovnih organizacijah. Občinski odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske in- PROIZVODNI USPEHI TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ V LETU 1975 IN NAČRTI ZA LFTO 1976: Osnovno vodilo — kar najvišja obratovalna pripravljenost Tudi delavci Termoelektrarne Šoštanj, temeljne organizacije združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, so dosegli v letu 1975 rekordno proizvodnjo, s tem pa so tudi dostojno obeležili 20-letnico začetkov proizvodnje električne energije v Šoštanju. Termoelektrarna Šoštanj je v letu 1975 proizvedla 2 milijardi 360 milijonov kWh električne energije, kar je za dobrih 5 % več, ko so jo proizvedli leto dni poprej. Na doseženo proizvodnjo v šoštanjski Termoelektrarni v preteklem letu so vplivale tako potrebe po električni energiji iz termoelektrarn kot dosežena visoka obratovalna pripravljenost naprav v Šoštanju, posebej še 275 MW bloka, v katerem proizvajajo blizu 30 % vse električne energije v Sloveniji. Z vrsto ukrepov, posebej še z izboljšano organizacijo vzdrževanja ter z okrepljenim preventivnim delom, so v letu 1975 povečali obratovalno pripravljenost naprav od 82 % na 93 %. Izboljšanje obratovalne pripravljenosti je bila ena od poglavitnih nalog iz stabilizacijskega programa šoštanjske termoelektrarne, ki so jo tudi uspešno uresničili. Ob tem velja še posebej omeniti, da predstavlja kar 93 % obratovalna pripravljenost največjega bloka šoštanjske termoelektrarne tudi v svetovnem merilu visoko pripravljenost za proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah. V letu 1976 bodo v Termoelektrarni Šoštanj, kot načrtujejo, proizvedli 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije, to je za 3 % več, kot so jo bili v letu 1975. Pri tem naj bi največji, to je 275 MW blok obratoval kar 6.700 ur, kar je znatno več, kot določajo norme za tovrstne elektroenergetske objekte. dustrije Velenje je največ razpravljal o vključevanju osnovnih organizacij sindikata v prizadevanja za stabilizacijo in odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih ter za poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja. Ugotovili so, da vseh nalog, kar zadeva poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja, še niso uresničili. Šoštanjski obrat celjskega Topra, ki izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela, še zdaj ni samoupravno na novo organiziran. Sklenili so še, da bodo v prihodnje namenili posebno pozornost delovanju delegatskega sistema, saj zdaj z delom delegacij in delegatov niso najbolj zadovoljni. Občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Velenje je na seji, kljub ponovnemu sklicu udeležba ni bila zadovoljiva, opozoril, da samoupravni odnosi znotraj Vzgoj-noizobraževalnega zavoda Velenje niso najboljši. Menili so, da Vzgojnoizobraževalni zavod Velenje doslej hi upravičil pričakovanj, tako glede samoupravljanja kot gospodarjenja, zaradi česar bo treba strniti sile, da bi upravičil pričakovanja. Sicer je bilo ugotovljeno, da šole v Šaleški dolini ne gredo vštric z novo tehnologijo, manjka denarja za sodobne učne pripomočke itd. Za delo delegacij in delegatov je največkrat premalo časa, vpliv delegacij in delegatov na odločitve samoupravnih interesnih skupnosti pa še ni zadovoljiv. Občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Velenje je med drugim ocenil sodelovanje sindikata pri združevanju zdravstvenih ustanov v občini Velenje in pri tem ugotovil premajhno tovrstno prizadevanje predvsem izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje. V tej osnovni organizaciji sindikata tudi ni stekla družbena akcija za poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja ter za stabilizacijo. Delegate občinskega odbora iz Šaleško—savinjskega zdravstvenega doma Velenje so zadolžili, da se o pomanjkljivostih delovanja pogovorijo z vodstvom osnovne organizacije sindikata. Občinski odbor sindikata delavcev trgovine Velenjje je vseskozi doslej podrobno spremljal problematiko trgovske dejavnosti. Osrednji problem je nagrajevanje po delu. Merila nagrajevanja po delu bo treba vgraditi v samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kar zadeva poglabljanje ustavne vsebine samoupravljanja so najdlje v Trgovskem in proizvodnem podjetju ERA Velenje - TOZD Trgovina, kjer pripravljajo ustanovitev še ene temeljne organizacije združenega dela Veletrgovina. Možnosti za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela pa so še v okviru Priznanja delavcem Gorenja Ob novem letu so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje 155 delavkam in delavcem podelili priznanja za 10-letno delo v delovni organizaciji. Na srečanju so jubilantom podelili priznanja s spominskim darilom. Med delavkami in delavci so na slovesnosti oživeli spomini na delo v tovarni, ki soji ostali zvesti deset let. H. J. Tržnice Velenje in Marketa „Gorenje" Tehnomercatoija Celje. Občinski odbor sindikata gradbenih delavcev Velenje je ugotovil, da je odbor uspešno delal, naloge, ki so si jih zastavili, pa imajo dolgoročni zna čaj. Opozorili so na več proble mov, ki se pojavljajo na področ ju stanovanjske izgradnje in ki jih že rešujejo v okviru samo upravne stanovanjske skupnosti in samoupravne interesne komunalne skupnosti. Še vedno pa je čutiti vrzeli pri izdelavi urbanističnih načrtov in zazidalnih načrtov za posamezne kraje. Občinski odbor se je znova zavzel za celovito izgradnjo ter za oblikovanje reprodukcijskih celot, ki naj bi omogočile .hitrejšo, kvalitetnejšo in cenejšo stanovanjsko izgradnjo. Občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez Velenje pa je še posebej opozoril na izpad transportnih dohodkov v okviru Železniškega gospodarstva Ljubljana. Odbor je v letu 1975 sodeloval v vseh skupnih akcijah Zveze sindikatov, probleme, ki so se pojavljali, pa so člani v glavnem reševali v okviru temeljnih organizacij združenega dela oziroma osnovnih organizacij sindikata. • Upokojeni kovači in livarji v Gorenju Tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Gorenje - Muta se ob vsakem novem letu spomni svojih nekdanjih delavk in delavcev. To leto so okrog 150 upokojenih kovačev in livaijev popeljali v Velenje, kjer so si ogledali tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Upokojenci tovarne Gorenje - Muta so si spotoma ogledali še razstavo „Mir 75 v Slovenj Gradcu. H. J. V VELENJU JE ZASEDAL MEDOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA CELJSKO OBMOČJE:_ ieta delovna usmeritev za leto 1976 Medobčinski svet Zveze sindikatov za celjsko območje je na zadnji seji, ki je bila v Velenju, sprejel delovno usmeritev sveta za leto 1976. V delovni usmeritvi so določene konkretne naloge na po-dočju organiziranosti, samoupravljanja, družbenoekonomskih odnosov, rekreacije in oddiha, družbenopolitičnega izobraževanja, družbene samozaščite ter mednarodne dejavnosti Eda od osnovnih prihodnjih nalog Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za celjsko ob- močje bo prav gotovo dograjevanje sindikalne organiziranosti ter dosledna uveljavitev delegatskega sistema. Sicer bo Medobčinski svet Zveze sindikatov za celjsko območje "preučil možnosti za ustanovitev regijske sindikalne šole, pripravil bo vzorčni družbeni dogovor o družbeni samozaščiti, izdelal pa bo še pregled o mednarodni dejav- nosti osnovnih organizacij sindikata ter občinskih svetov Zveze sindikatov celjskega območja. Medobčinski svet Zveze sindikatov za celjsko območje je na seji v Velenju izvolil za podpredsednika sveta Marcela Medveda, predsednika Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, za sekretarja sveta pa Toneta Eijavca iz Celja. Na seji so potrdili tudi sestav komisij Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za celjsko območje. Ve- lenjski predstavniki v komisijah -so: za samoupravljanje Albin Amon, za mednarodno dejavnost Gustav Verdelj, za pripravo območnega družbenega dogovora o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in obveznostih skupne porabe Franjo Mažgon (predsednik), za družbenoekonomske odnose Harold Karner (predsednik), za družbeno samozaščito Emil Strnad ter za rekreacijo in oddih Jože Kan-dolf. • V krajevni skupnosti Velenje -Stara vas ustanavljajo svet ZK Na volilni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov Velenje - Stara vas so ob razpravi o uresničevanju družbene vloge in krepitve Zveze komunistov v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov sprejeli predlog za oblikovanje sveta Zveze komunistov v krajevni skupnosti Velenje — Stara vas. Svet bi povezoval vse osnovne organizacije ZK na območju krajevne skupnosti ter komuniste, ki živijo v Stari vasi. Sprejeli pa so tudi predlog za ustanovitev aktivov članov Zveze komunistov v zboru delegatov delovnih ljudi in občanov, v krajevni konferenci SZDL ter v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti in za samoupravne interesne skupnosti. Komunisti iz osnovne organizacije ZK Velenje — Stara vas so Občinski konferenci ZK Velenje predlagali, da naj preuči sestav konference in zagotovi, da bodo vezi med partijsko bazo in občinsko konferenco v prihodnje trdnejše, da bi bilo mogoče hitro sprotno obveščanje o akcijah, problemih in stališčih. Da bi zagotovili bolj dosledno in učinkovito uveljavljanje sklepov in stališč Občinske konference ZK Velenje pa naj bi dali v predhodno javno razpravo in verifikacijo pomembnejša gradiva, o katerih bo razpravljala in sklepala Občinska konferenca ZK Velenje. • Iz dela izvršnega odbora občinske konference SZDL Velenje Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje je na 6. seji, ki je bila 17. decembra, med drugim obravnaval osnutek družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Velenje. Pripombe, ki jih je izoblikoval med razpravo, je posredoval izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje, ki je predlagatelj omenjenega družbenega dogovora. Na 7. seji, ki je bila 29. decembra, pa je Izvršni odbor OK SZDL Velenje obravnaval predlog družbenega dogovora o ustanovitvi medobčinskega inšpekcijskega organa, pregledal pa je tudi priprave na bližnjo II. sejo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, na kateri bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Velenje ter predlog akcijskega programa o uresničevanju ciljev in nalog družbene samozaščite v občini Velenje in pa izhodišča za oblikovanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebno, skupno in splošno porabo v občini Velenje v letu 1976. • V Velenju višja tehniška šola za rudarje Gotovo bo med najpomembnejšimi nalogami TOZD pedagoška dejavnost v Rudarskem šolskem centru uresničevanje koncepta za usmerjeno izobraževanje. Prav tu je namreč največ možnosti, saj so že doslej izobraževali dijake ob delu. Prizadevali si bodo reševati kadrovsko stisko v slovenskem rudarstvu in energetiki. Zato bo izgradnja dijaškega doma prvi pogoj za normalno in nadaljnje uspešno delo. V šolskem centru bodo v letu 1976 odprli višjo tehniško šolo za rudarje. Le-ta bo dislocirani oddelek Fakultete za naravoslovje in tehnologijo iz Ljubljane. Prav tako nameravajo v Trbovljah odpreti dislocirani oddelek Tehniške šole Velenje za potrebe premogovništva v Trbovljah. Jasno je, da bo RŠC, ki že zdaj zajema nad tisoč petsto dijakov, še nadalje moderniziral in vsebinsko poglabljal vzgojno izobraževalno delo na vseh področjih. V.Š. G NAS a Hokejska ekipa Gorenja Druga zmaga Hokejska ekipa „Gorenje" je z zmago nad moštvom Ptuja z rezultatom 8:2 odpravila drugega svojega nasprotnika in ima vse možnosti, da bo zmagovalec vzhodne skupine slovenske hokejske lige. Tekmo proti Ptuju so od- igrali na velenjskem kotalka-lišču, kjer so marljivi drsalci pripravili ledeno ploskev. Kljub temu, da je bilo srečanje ob 8. uri zjutraj, si je tekmo ogledalo veliko število ljubiteljev hokeja. H. J. Komunalno obrtni center VELENJE Koroška cesta 46 TOZD KOMUNALA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1.STRUGAH 2. VOZNIK OSTALIH MOTORNIH VOZIL 3. strojnik težke gradbene mehanizacije 4. obračunovalec - administrator Poleg splošnih pogojev moraj® kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. poklicna šola kovinarske stroike s 5 let delovnih izlkušenj iz strugarstva; pod 2. dokončana šola za voznike motornih vozil s 3 leti delovnih izkušenj; pod 3. KV strojnik za težko mehanizacijo; pod 4. ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusna doba na vseh delovnih mestih traja 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene'prijave v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov ali pa se osebno zglasijo na razgovor o zaposlitvi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, mame, babice prababice Terezije Miklavžina (rojene RAHTEN) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vence ter za številno spremstvo na njem zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Konovo«, društvu upokojencev, ZB, duhovščini za obred in iskrena hvala Vladu Miklavžinu za poslovilne besede. mož Anton, sinovi Franci, Anton, Darko, hčerki Ivanka in Pepca z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete Barbare Pečečnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem ostalim, ki ste prišli od blizu in daleč in jo v lepem šttevil u spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali toJliko lepega cvetja, ki ga je imela tako rada. Posebna za.hvala pogrebcem ,in pa duhovščini za obred. Žalujoči: DOBROVI! KOŠARKA Šolsko športno društvo Rudarskega šolskega centra Velenje je organiziralo občinsko prvenstvo v košarki za srednje šole. Sodelovalo je 10 ekip, med Tehniki zmagovalci moškimi so bili zmagovalci dijaki tehniške strojne šole RŠC pri dekletih pa je ekipa Gimnazije premagala žensko vrsto RŠC z rezultatom 20:10. Strelci tekmovali V Laškem je strelska družina Rečica priredila med-društveno tekmovanje v streljanju s standardno zračno pištolo. Sodelovali so strelci iz Celja, Ljubljane, Velenja in domačini. Ekipno so zmagali Celjani pred Velenjčani. Med posamezniki so bili ATLETIKA najboljši: Lavrinc (Rečica) 375, Dobovičnik (Celje) 374, Geržan (Ljubljana) 367, Fra-njo Žučko (Velenje) 361, Jure Mogilnicki (Velenje) 357, Dečman (Celje) 350, Vinko Trinkaus (Velenje) 328, Marina Teržan (Velenje) 306 krogov. Rezultati: Gimnazija : strojna tehniška B 46:20, elektro teh.: elektro poki. šola 32:21, strojna tehniška: rudarska poki. 36:6, poki. kovinarska: rudarsko tehniška 42:6. Polfi-nale - elektro tehniška : gimnazija 36:27, Finale - strojna tehniška - elektro tehniška 35: 29, vrstni red najboljših: 1. strojna tehniška, 2. elektrotehniška, 3. poklicna kovinarska, 4. gimnazija. Piščance od strokovno priznanih preizkušenih pasem „NEW HAMPSHIRE" ali „ZLATICA" ter „HIB-RO' - (beli težki pitanci do 6 kg), dobite že v feb-ruatju do junija vsak četrtek v valilnici pri perutni-naiju s 40-!etno tradicijo -Jožetu Medvedu, Preloge -Šoštanj. Dve zmagi Velenjčanov PRED NOVIM LETOM SO SE SESTALr V DOMU KULTURE VELENJE ČLANI AMATERSKEGA GLEDALIŠČA Načrt: mladinski oder Takoj moramo naglasiti, da je gledališče v Velenju, ki že ima nad dvajset tisoč prebivalcev, pomemben kulturni medij. Lani je amatersko gledališče dalo občini 41 predstav, kar pohieni skoraj polovico vseh dramskih predstav v občini Posebno uspešno je oder odigral Vinka Tinkausa Zrušek dramo iz rudarskega življenja in Gospoda Evstahija. Kadar govorimo o kulturi v delovnih organizacijah, moramo priznati, da je prav amatersko gledališče Velenje storilo največ, saj je uprizorilo več predstav prav za kolektiv Gorenja in za REK. Amaterski oder nima več kot 26 rednih, aktivnih članov. V načrtu ima še ustanovitev mladinskega odra, uspešno pa že deluje lutkovna skupina, ki je dala za najmlajše deset predstav. Razprava na konferenci je tiila konstruktivna, razgibana. Nihče teh ljubiteljev odrske umetnosti ni terjal . nagrade, kljub stotinam preživetih delovnih ur. Želeli so, da bi delavec Velenja in okolice užival kulturne dobrote, ki sodijo v njihov način življenja. Nemalokrat je amatersko gledališče v Velenju kljub pomanjkanju kvalitetne strokovne roke s predstavami pristalo v republiškem vrhu najboljših. Imena: Čižmek, -Kotnik, Kolar, Seme, Britovšek, Čretnik in drugi, so že znana ne samo Velenjčanom, ampak tudi drugje. Zanimivo, pa vendar resnično: konferenca je potekala brez pohval in laskavih besed posameznikom. Vse tako, kot da je delo na odru samo po sebi razumljiva in obvezna naloga. Želji, ki so jih izrazili člani, sta v glavnem le dve: čimprej urediti razmere v Domu kulture, da bo fundus na starem mestu in dosegljiv vsaki igralčevi roki in zahteva 50 močni mentorjevi roki, ki )0 pomagala dati vsaki predstavi zadnji blesk. Vedeti moramo, da Velenjčani in z njimi vseh deset igralskih skupin občine nimajo gledališke hiše v neposredni bližini Dramski dejavnosti, ki je druga najbolj razvita za glasbeno v občini, je že dolgo potreben človek, ki bo s strokovnostjo in ljubeznijo do odra le še izboljševal vsa prizadevanja in igralske kreacije, ki jih v Velenju in občini dosegajo. Obe želji pa sta hkrati tudi najpomembnejši nalogi novega odbora amaterskega gledališča. Novemu sedemčlanskemu odboru so za predsednika izvolili Toneta Šeliga. y.S Andreja Šverc in Edo Ho-jan sta bila zmagovalca 12. mednarodnega silvestrskega teka v mestu Hirtenberg pri Dunaju. Na tekmovanju so nastopili vsi najboljši tekači iz Avstrije, atleti iz Nemčije, Poljske in Jugoslavije, ki so jo zastopali atleti Velenja. Največ uspeha sta imela Andreja Sverčeva, ki je zmagala v teku žensk na progi dolgi 1200 m in tako premagala avstrijsko državno prvakinjo, in Edo Hojan, ki je bil prvi med najboljšimi člani na 3600 m dolgi progi. Pri mladincih je Ivan Lampret zavzel 4. mesto, Stanko Miklavžina pa je bil peti. V teku članov na 7200 m je Velenjčan Tone Vedenik zavzel peto mesto. Tako so velenjski atleti dodali svoji uspešni sezoni še zadnji dan v lanskem letu lep mednarodni uspeh. nama TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA Tomšičeva 2, objavlja prosto delovno mesto za TOZD VELENJE NAMESTNIKA EKSPEDIT0RJA Pogoj: poslovodska šola ali šola za prodajalce in 4 leta prakse, poskusno delo dva meseca, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2. 8 dni po objavi. AKADEMSKI PLES 1976 V prostorih velenjske Name bo 17. januarja spet tradicionalni Akademski ples z brucovanjem. To je prireditev, na kateri študentje sprejmejo medse bruce. Pripravljen je pester program, ki vas bo zanesljivo razvedril. Organizator brucovanja je šaleški študentski klub iz Velenja. Karte bodo v prodaji v poslovalnici Mladinske knjige v Velenju od ponedeljka, 12.1~ 1976, naprej. r~ hotel paka GOSTINSKO PODJETJE Izžrebali smo nagrajence Naša novoletna nagradna križanka reševalcem tokrat ni bila trd oreh, saj je bila vsaka križanka, ki smo jo v uredništvu izžrebali in odprli, pravilno rešena. Žreb pa je izbral naslednje nagrajence: I. nagrado 500 dinarjev prejme REGINA KUKOVIČ, Šerceijeva 14/c, Velenje; II. nagrado 300 dinaijev je žreb naklonil IRENI CESNIK, Foitova 8, Velenje; VP 9030/32, 52314, III. nagrado 200 dinaijev prejme mornar *-------- ----------- IV. in V. nagrado po 50 dinaijev prejmeta . . - Sn MIRKO ŽIROVNIK Brioni; ZAJKO SREČKO, Podgora 30 Šmartno ob Paki in MIRKO SEBER, Vešenik 2, Slovenj-ske Konjice. »PAKA« Velenje se zahvaljuje vsem gostom, ki so pričakali novo leto v novi večnamenski dvorani v Velenju in v hotelu »PAKA«, hkrati pa jih obvešča, da bo veliko pustovanje v večnamenski dvorani in v hotelu »PAKA« na pustno soboto, dne 28. II. 1976, s pričetkom ob 20. uri. Maske bomo nagradili. Poskrbeli bomo za pravo pustno rajanje. Vsi vljudno vabljeni! Značke Naš čas pa prejmejo: Cecilija Vo-dovnik, Gaberke 37/a, Šoštanj, Marija Kores, Paska vas 18/a, Šmartno ob Paki, Ivan Marin, Tomšičeva 30, Velenje, Medarda Martinčič, Tomšičeva 1, Velenje, Martin Kvas, Mislinja 309, Mislinja, Andrej Podvratnik, Čopova 12, Velenje, Anton Delič, Šalek 68, Velenje, Miligoj Jarnovič, Aškerčeva 3, Šoštanj, Du-šanka Vrečar, Čufaijeva 2, Velenje, Nataša Nachlar, Jenkova 17/b, Velenje, Barica Stojn šek, Rogatec, Anica Beloglavc, Polzela, Ivan Turnšek, Zgornje Gorče 12, Braslovče, Andrej Oder Mislinja 212, Mislinja, Zorana Teran, Koroška 18, Šoštanj, Milka Mencinger, Poleno 21, Mežica, Tanja Žullč, Prožinska vas, Store, Bojan VValland, Gorenjska c. 17, Velenje, Marija Dobrnik, Podgorje 162, Slovenj Gradec in Maijeta Vrtačnik, Celjska 7, Velenje. AŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ropagando in založništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon 163) 850—087 — Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci azovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija 1973 ^AS CAS - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemejjni davek od prometa proizvodov. MALA ANKETA » MALA ANKETA # MALA ANKETA » MALA ANKETA • MALA ANKETA « MALA ANKETA * MALA ANKETA • MALA ANKETA • M ——————— Kako ste zakorakali v novo leto ? ___ NAŠ ZNANEC Albin Amon Barvni televizor za učence Želja nas vseh je, da bi končali kako šolo in mnogi, ki te možnosti v mladosti niso imeli, se odločijo za študij ob delu, ki pa je zelo naporen. To nam je potrdil tudi Albin Amon. Odločili smo se, da ga na kratko predstavimo, čeprav ga je težko v nekaj vrsticah. Ustavili smo se v pisarni na direkciji REK Velenje, kjer je zaposlen kot pravnik. Ko smo ga prvič iskali je bil odsoten. Šel je namreč v Družmiije. Ravnokar se je Albin Amon vrnil, ko smo potrkali na njegova vrata, njegove misli, pa so bile še vedno v Druž-miiju, ki bi ga za vsako ceno rad rešil. Rodil se je na robu Kozjanskega. Od leta 1942 pa do septembra 1943, ko je bila kapitulacija Italije, je bil na prisilnem delu v Avstriji Od tod so ga poslali v taborišče v Kidričevem, od tam pa na Mariborski otok. Direktno iz taborišča so ga hoteli vtakniti v nemško vojsko, ker pa je za njihove namene izvedel, sta s prijateljem pobegnila: Priključila, sta se partizanski vojski, njegov prijatelj pa je že drugi dan padel. Boril se je predvsem na Dolenjskem. Svobode se je zelo razveselil, vendar je ostal v vojski kot aktiven oficir vse do leta 1957, ko seje zaradi bolezni-moral odpovedati temu po1' klicu. Tako je prišel v Velenje že pred upokojitvijo. Albin Amon je v vojski končal nižjo gimnazijo in napravil vojaške izpite, ki so potrebni za priznanje srednje izobrazbe v vojski. Ko je prišel v Velenje so mu povedali, da lahko opravlja diferencialne izpite na gimnaziji. To je leta 1960 tudi storil. Zaposlil se je na Rudarskem šolskem centru in na prigo-vaijanje Nestla Žganka in Avgusta Jerihe se je vpisal v višjo pravno šolo v Maribor. Kako so potekala naslednja leta, je Albin Amon dejal: „To ni bilo življenje, to je bila norija in imel sem občutek, da me hočejo zlomiti" Njegov delavnik pa je bil naslednji: od 6. do 14. je bil v službi, ko se je vrnil domov, je šel spat do 17, nato pa je študiral do druge ure zjutraj. Ko pa je delal diplomo, je hodil spat, ko so drugi odhajali v službo, zadnji mesec je imel namreč študijski dopust. Zelo rad je študiral v gozdu. To pa je vplivalo na njegovo zdravje. Upokojen je bil namreč, ker je bil bolan na pljučih, v teh letih pa je skoro popolnoma okreval. .Višjo pravno šolo v Mariboru je končal v treh letih. Albinu Amonu služba nikoli ni bila dovolj. Če ni študiral, je delal v raznih društvih. Tako je na novo formiral v Velenju ljudsko tehniko, v kateri so delovali avtomoto, foto in modelarska sekcija ter radio klub. Delal je tudi v raznih republiških odborih, kar pa je zaradi študija opustil. Kasneje je bil tudi predsednik nogometnega kluba. Ko pa so v Velenju ustanovili te-lesnokulturno skupnost, jo je on prevzel, delal pa je tudi v sindikatu ter krajevni skupnosti, sedaj pa je tudi sodnik združenega dela v Celju. Ko smo ga vprašali, kako je usklajeval delo, študij, pa še aktivnost v raznih društvih, je povedal, da njegova žena pravi, naj pusti doma vsaj sliko. Sicer pa je Albin Amon s sedanjim delom zadovoljen, ker je popoldanski čas njegov in si ga lahko resnično razdeli kot si sam želi, v prejšnji službi pa praktično nikoli ni bil prost Kljub, temu da ob novem letu ni bilo snega, je bilo zadnje dni starega in prve leta 1976 na velenjskih ulicah zelo praznično. Seveda pa imajo precej zaslug za to tudi dedki Mrazi, saj so se na silvestrovo vozili po občini menda kar štirje. Pa tudi zelo radodarni so bili. Za vsakega otroka so imeli vsaj vrečko bonbončkov. Najbolj pa so se obiska dedka Mraza razveselili naši učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo iz Velenja, saj jim je prinesel barvni televizor, darilo tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, ki ima patronat nad to šolo. Učence iz te šole pa so ob koncu lanskega leta obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti Velenje-Smartno ter jim izročili magnetoskop. Predsednik skupščine občine Velenje Nest Žgank je konec decembra slavil 66. rojstni dan. Darilo si je izbral kar sam. Pridružil se je lovcem in ustrelil lepega gamsa. K čestitkam ob življenskem prazniku se pridružujeta tudi Naš čas in radio Velenje. Dedek Mraz obdaril otroke ponesrečenih rudarjev Podobno kot vsako leto so tudi lani na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje pripravili srečanje za otroke in žene ponesrečenih rudarjev. Zadnjo nedeljo v lanskem letu se je v prostorih delavske univerze v Velenju zbralo 39 otrok skupaj z materami, katere je najprej pozdravil predsednik konference osnovnih organizacij Ivan Kadliček, nato pa še prav tako v imenu delovne organizacije Jože SuhL Najbolj pa so se otroci razveselili dedka Mraza, ki je bil zelo bogato obložen; saj jim je prinesel raznovrstna darila od smučk, kolesa do harmonike. „Le kaj mi je prinesel dedek Mraz? " PRIPOVEDUJE CIRIL JOGER. KOMANDIR POSTAJE MILICE VELENJE_ Manj disciplinirani Leto 1975 je b9o za zaposlene na postaji milice zel( delavno, saj so obravnavali kar 971 kaznivih dejanj. Ko mandir Ciril Joger je poudaril, da je bilo največ vlomnil tatvin, tatvin, goljufij in raznih drugih manjših kaznivi! dejanj. Da je kriminal tako zelo porastel, je prav gotovo vzrok fluktuacija delavcev, saj jih je preko 700 odšlo h Vegrada in rudnika po nekaj dnevih službe. Mnogi med njimi pa so izvedli tatvine in odšli neznano kam. Tu/i javni red so zelo kršili, saj so kršitelje javnega re obravnavali kar v 296 primerih. To so bile predvs« vinjene osebe, ki so se po gostinskih lokalih v take^ stanju pretepale. Takšne osebe morajo prepeljati na po stajo milice in jih pridržati v prostorih za pridržanje vinjenih oseb. Tudi na področju varnosti cestnega prometa so obravnavali kar 752 prometnih nesreč, od tega 587 z materialno škodo, 157 z lažjo telesno poškodbo, 71 s težko telesno poškodbo in 11 s smrtnim izidom. Zaradi kršitve teh predpisov so predlagali sodniku za prekrške 635 oseb. Največ kršiteljev je Velenjčanov in komandir Ciril Joger pravi, da je tako zato, ker ti na prometne znake sploh ne1 gledajo, ampak vozijo na pamet. Precej voznikov pa vozi tudi' pod vplivom alkohola, saj so odvzeli vozniška dovoljenja kar 175 voznikom. Če primerjamo leto 1975 s prejšnjim, lahko ugotovimo, da so kazniva dejanja porastla za 20 odstotkov, kršitev javnega reda in miru za 10 odstotkov, kršitev cestno prometnih predpisov za 30 odstotkov. Iz tega lahko zaključimo, da so bili občani v letu 1975 manj disciplinirani. To nam povedo številke iz področja kršitev javnega reda in miru, kriminala in prometnih nesreč. Komandir Ciril Joger se zahvaljuje skupščini, izvršnemu setu, upravnim organom skupščine občine Velenje, političnim organizacijam, za sodelovanje in želi, da bi bilo v tem letu tudi tako dobro. Zahvaljuje pa se tudi vsem sodelavcem, ki so požrtvovalno delali pri odkrivanju vseh negativnih pojavov na področju preventive. • NA SILVESTROVO NOČ NI BILO Niti ene kršitve V zadnji noči lanskega ter prvi noči letošnjega leta niso na postaji velenjske milice zabeležili niti ene kršitve javnega reda in miru in niti epe prometne nesreče. Veliko ljudi se je veselilo v novi večnamenski dvorani v Velenju, silvestrovanje pa so organizirali tudi drugod. Sezonski delavci pa so odšli domov, kar je nedvomno tudi vplivalo na to. Na postaji milice so bili zelo zadovoljni, da jim to noč ni bilo treba ukrepati. Imeli so skupino, ki je bila z intervencijskim vozilom pripravljena. Vendar pa je ta skupina le preventivno delovala, kar pa je tudi vplivalo, da niso bili kršeni predpisi. Kljub temu, da je bil promet zelo gost, niso zabeležili niti ene prometne nesreče. • SKOČILA SKOZI OKNO V silvestrski noči je skočila skozi okno kuhinje iz petega nadstropja 5-!etna Iris Topčič. Oče in mati sta spravila njo in njenega bratca, sedeninajstme-sečnega Dejana spat. Ker je deklica ponoči večkrat vstajala, sta jo spravila v spalnico, Dejan pa je spal v otroški sobi, da ga Iris ponoči ne bi zbudila. Starša sta odšla na silvestrovanje v novo večnamensko dvorano, doma pa sta zaklenila vrata in zaprla okna. Deklica sije ponoči, ko se je zbudila, odprla kuhinjsko okno, ker pa je s sabo vzela tudi vrečko z oblačili, je padla vrečka pod njo in tako ublažila padec. Zlomila si je obe roki, med operacijo pa so ji morali odstraniti vranico. Zakaj je to storila niso mogli odkriti, ker se z deklico doslej še niso mogli pogovoriti. • IZSILJEVAL PREDNOST Z osebnim avtomobilom je pripeljal po neprednostni Jen- kovi cesti 20. decembra Anton Krojne v križišče s Tomšičevo cesto v Velenju. Po tej cesti je pripeljal .voznik osebnega avtomobila CE 670-38 Štefan Some n. Prišlo je do trčenja, pri čemer je nastala materialna škoda za okoli 7.000 dinarjev. • V SKUPINO PEŠCEV Po Koroški cesti je 22. decembra peljal voznik osebnega avtomobila CE 408 -52 Evstahij Trdin. Ko je pripeljal izza des- nega ovinka po klancu navzdol, ga je zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča pričelo zanašati. Zaradi tega se je zaletel v skupino pešcev. Zadel je pešcSj Draga Fortaga, ki gaje vrglo na pokrov avtomobila in je tako razbil vetrobransko steklo. Zadel je tudi Franca Kotnika, ki je padel po cesti. Fortaga je dobil hude udarine po desni nogi, Kotnik pa si je zlomil desno nogo v zapestju. Trdin je vozil pod vplivom alkohola. Škode je za okoli 700 dinarjev. • NEPRAVILNO PREHITEVAL Voznik osebnega avtomobila CE 608-08 Milan Poličnik seje 24.12.1975 peljal iz Šoštanja proti Šmartnemu ob PakL V Skornem je prehiteval osebni avtomobil Lj 149-362, ki ga je vozil Franc Avsenik. Poličnik ni prehiteval v zadostni varnostni razdalji in je tako prišlo do trčenja. Telesnih poškodb ni bilo, škode pa je za okoli 50flj dinarjev. • PRED AVTOMOBIL Iz Pesja proti Velenju 27.12. peljal voznik osebnega«! avtomobila CE 484-30 Zdravkor Kozlevčar. Na Foitovi cesti muj je nenadoma stopil ped avtomobil pešec Zoran Lukezič. Zlo-™ mil si je levo roko, poškodoval«' spodnjo čeljust ter nos, mate-|* nalne škode pa je za okoli 1( dinarjev. • PODLEGEL POŠKODBAM Voznik osebnega avtomobila CE 352-49 Stojan Kukovicaje peljal 31.12.1975 iz Velenja proti Šoštanju. Pri TE Šoštanj, gaje začel prehitevati voznik osebnega avtomobila Ce 710-88 Hinko Stakne. Ta je med prehitevanjem zadel s prednjim blatnikom pešca Alojza Alberta. Pfrj žec Albert je v bolnišnici v CeUu podlegel poškodbam. • TRČENJE V KRIŽIŠČU V križišče s Celjsko in Foito-' vo cesto je 28.12.1975 pripeljal,, voznik osebnega avtomobila CE 644-60 Jože Druks. Ta ni upošteval prednosti voznika osebnega avtomobila KD 636 Stanislava Škrabla. Prišlo je do trčenja, škode je za okoli 6.00 dinarjev. leto sem pričakala v družinskem krogu, ker imam majhnega otroka. Bilo pa je prav prijetno. V novem letu pa si želim zdravja in da bi bilo vsaj tako dobro kot prejšnje. IGNAC JESENICNIK: Novo leto sem pričakal kar doma. V službi sem na rudniku in sem že naslednjega dne šel na delo. V tem letu bom veijetno odšel v pokoj in si torej želim, da bi se v tem smislu vse lepo uredilo. Tako so povedali naši sogovorniki, mi pa želimo, da bi se njihove želje uresničile. Frančiška Slapničar Anica Hudej Drago Napotnik Ana Razgoršek Vida Koprivnik Ignac Jeseničnik Novo leto je prelomnica v i nekakšna prelomnica v. življenju. C več. Sedaj smo v novo leto že ki smo povprašali, kako so preživeli so zakorakali v novega. FRANČIŠKA SLAPNIČAR: Novo leto sem pričakala kar doma v krogu svoje družine, bilo pa je zelo prijetno. Meni je ob takih dogodkih najbolj všeč takšno vzdušje. ANICA HUDEJ: Novo leto sem pričakala v gostilni Pri Janezu v Lajčah. Bilo je prav prijetno vzdušje, tako da smo ivljenju vsakega človeka. To je )d novega leta pričakujemo nekaj ir krepko zakorakali. Nekaj ljudi zadnjo noč v starem letu in kako vsi dobre volje zaplesali v novo leto in si zaželeli zdravja, sreče, vsi pa si seveda želimo tudi miru. DRAGO NAPOTNIK: Trenutno sem doma na dopustu, sicer pa služim vojaški rok v Bitoli. Zato sem si najbolj želel, da bi novo leto pričakal doma. Domov se bom vrnil čez tri mesece in sem tako seveda poln želja. Najbolj pa si želim, da bi končal izpite na visoki šoli za telesno kulturo, kjer mi manjka še nekaj izpitov in diploma. Želim pa si tudi, da bi nogometni klub Šmartno ob Paki, kjer sem tudi jaz igral, ostal tako dober, kot je ali pa bi se še izboljšal. ANA RAZGORŠEK: Doma sem v Šaleku in sem novo leto pričakala v družinskem krogu. Mislim, da je za praznovanje takšne prelomnice v življenju, takšno vzdušje prav prijetno. VIDA KOPRIVNIK: Novo