©
Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
UDK 811.163.6'373.7
Erika Kržišnik
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
IZRAŽANJE PROSTORA V SLOVENSKI FRAZEOLOGIJI
Frazeološke besedne zveze, ki poimenujejo prostor in izražajo prostorske razsežnosti, so rezultat pomenskih premikov in obenem tudi njihov vir, zato je raziskovanje nujno obrnjeno v obe smeri. V prvem delu so analizirani frazemi, ki predstavljajo jedro frazeološko izraženega prostora kot prostora - prostorski pomen kot rezultat frazeologizacije. V drugem je prikazan del frazeologije, pri kateri so prostor in prostorske dimenzije vir, torej neprostorski prostor kot rezultat sekundarne metaforizacije ali (primarne) frazeologizacije.
Ključne besede: frazeologija, somatska frazeologija, prostorčas, strukturno-semantični model
Phraseological word combinations that name space and express spatial relationships are the result of semantic shifts and also their origin, hence their research is necessarily set both ways. The first part of the article analyzes phrasemes representing the core of phraseological-ly expressed space, i.e., mainly phrasemes with a somatic component. The second part outlines the results of secondary semantic shifts to which these phrasemes most often succumb.
Keywords: phraseology, somatic phraseology, space-time, conceptual metaphor
1 Pojem prostora, pod čimer si naivno, torej neznanstveno, predstavljamo nekaj (konkretnega ali abstraktnega), kar se razteza v smeri treh dimenzij, je v različnih jezikih izražen z različnim številom poimenovanj. Sam leksemprostor v slovenščini tvori mnoge stalne besedne zveze (SBZ), večinoma terminološke samostalniške BZ z levim prilastkom, kar verjetno lahko razumemo kot potrebo po natančnejši zamejitvi tistega dela pomena prostor, ki izpostavlja pomensko lastnost 'neomejenost'. V korpusu Gigafida ob jedru prostor na prvih 20 mestih najdemo med pridevniškimi kolokatorji v funkciji levega prilastka 18 takih, s katerimi so tvorjene terminološke SBZ: poslovni, parkirni, razstavni, kazenski, manevrski, prtljažni, prireditveni, bivalni, zračni, kletni, življenjski, medijski, zaprti, prazni,^ skladiščni, javni, toaletni, dnevni prostor. Tako velika potreba po zamejitvi, specifikaciji prostora bi kazala, da so v strokovnem pojmovanju prostora in posledično v strokovnem slovarju pomenske lastnosti leksemaprostor hierarhizirane drugače kakor v naivnem pojmovanju in splošnem slovarju.
1.1 Nasprotno pa prostor kot leksem ni preveč frazemotvoren. Slovarsko zabeleženega najdemo v treh zvezah. Pri tem je frazem manevrski prostor 'možnosti (za kaj)' posledica frazeologizacije s pomenskim prenosom celotne terminološke SBZ ('ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot'). Poleg tega je v SSKJ še frazem (čigav) prostor pod soncem 'primerno, ugodno mesto, položaj
1 V SSKJ je pod geslom prazen kot termin v fiziki navedeno prazen prostor.
v življenju, med ljudmi' in v Kebrovem Sl^^arju sl^^enskih frazemov (Keber 2011, dalje SSF) poleg teh dveh še ni prostora za koga/kaj kje 'kjer ni možnosti, pogojev, pripravljenosti za nahajanje, bivanje koga/česa'.2 Tudi če domnevamo, da to niso vsi frazemi s sestavino prostor - ne da bi natančneje pregledovali, lahko navedemo biti, ostati, znajti se v praznem prostoru 'ne vedeti, kako ravnati, biti izgubljen' - je razlika med terminotvornostjo in frazemotvornostjo leksema prostor opazna.3 Poleg tega nobeden od frazemov s sestavino prostor ne izraža prostora, kar je deloma pričakovano, če za frazeološko enoto poleg lastnosti stalnosti in leksikaliziranosti zahtevamo tudi idiomatičnost, tj. vsaj delno pomensko nemotiviranost.
2 Frazeološke enote enobesedno izražene leksikalne izraze dopolnjujejo: izrazno s svojo večbesednostjo, natančneje večsestavinskostjo (frazemske sestavine niso »pravi« leksemi), kar jih dela sekundarne jezikovne znake, sestavljene iz že pomenono-snih znakov (besed), in večinoma tudi pomensko s prisotnostjo bolj ali manj izrazitega konotativnega dela pomena, ki je praviloma ravno posledica njihove sekundarne znakovne narave. Frazemi torej niso samo poimenovanja, temveč tako ali drugače tudi pripisovalci (ocenjevalci) lastnosti in izrazi razmerja do poimenovanega. Ko torej govorimo o frazemih, ki »izražajo« prostor, govorimo hkrati o obojem. Pri tem pride do določenega protislovja med lastnostmi tako razumljene frazeološke enote in - zlasti naivnim - pojmovanjem prostora. Medtem ko prvo zaradi vsaj delne ne-motiviranosti predpostavlja pomenski prenos ali kake druge vrste pomenski premik,4 pa naivno pojmovanje prostora predvsem kot nečesa konkretnega hkrati dela domeno prostora za tipičen vir takih ali drugačnih nadaljnjih (sekundarnih ali celo terciarnih) pomenskih premikov. Še več, izrazi s konkretnim denotatom se v frazeologiji pogosto razumejo kot obrobni del frazeološkega fonda, nekateri jih dajejo v posebno skupino t. i. kvazifrazemov (Čermak 1985: 205).5 Da bomo v nadaljevanju deloma navajali tudi take vrste frazeme, je posledica dejstva, da tudi obrobje ni enovito, prim. razliko med mačje oko in jekleni ptič.*6
Ko govorimo o izražanju prostora s frazeološkimi jezikovnimi sredstvi, moramo torej nujno govoriti tako o rezultatu (cilju) kot viru (izhodišču) pomenskih premikov.
2	Ali je zanikanje {ne) obvezna sestavina zveze, je drugo vprašanje, prim. Dokler imamo opraviti z optimizacijo po enem samem kriteriju, recimo dobičku, je seveda malo prostora za etiko Če ni drugače navedeno, so zgledi iz Gigafide.
3	Zanimivo bi bilo primerjati termino- in frazemotvornost leksemov sploh - ne bilo bi presenetljivo, če bi se med obema pokazalo obratno sorazmerje.
4	Govori se tudi o pomenskem umiku (ČermAk 1985: 194).
5	V slovenski frazeologiji o tem v Kržišnik (1988: 46-69; prav o tem 68). Poleg terminoloških izrazov (prosti pad), izrazi s sinsemantičnimi komponentami (v zvezi z), izrazi z desemantizirano komponento (biti /si/ bot), izrazi z omejeno kolokabilnostjo (odpreti nastežaj, širno morje), glagolsko-imenske zveze z abstraktnim samostalnikom (dati soglasje, nameniti pozornost).
6	Prvi ima celo dva denotata, svetlobni odbojnik, vrsta dragega kamna, prim. Ob magistralni cesti stoji kar precej količkov z rdečim in belim mačjim očesom in V svetu draguljev sta znana predvsem dva različka. Pri prvem, ki se imenuje mačje oko, se preraščata krizoberil in rutil. Za jekleni ptič prim. Na kopilotskem sedežu v majhnem jeklenem ptiču letimo ali z opaznejšo konotacijo Relativni mir
Primorja bodo skalili ogromni jekleni ptiči, nizko leteči in nadvse hrupni apači Če bi frazem jekleni ptič imel le besedilno pridobljeno konotacijo, potem bi ga lahko za pomen 'letalo' uporabili tudi v nezaznamovanih besedilih, npr. časopisno poročilo, vest.
V svojem delu o prostoru v jeziku Piper (2001, na več mestih, npr. 30, 31) operira z izrazoma »prostorska« in »neprostorska lokalizacija«, kar bi na prvi pogled ustrezalo naši delitvi na rezultat in vir in do določene mere tudi ustreza - v zvezi s frazemi, katerih vir so izrazi s pomenom prostora (prim, dalje 2.2), lahko govorimo o neprostorskih lokalizacijah,' medtem ko pri frazemih, v katerih so prostorski pomeni rezultat (prim. 2.1), ne gre nujno za prostorske lokalizacije. Zato bomo raje govorili o prostoru kot rezultatu in kot viru v frazeologiji.
2.1 Rezultat pomenskih premikov so frazemi, ki poimenujejo prostor. Dalje jih bomo glede na osnovne pomene delili na take, ki izražajo omejeni prostor, take, ki izražajo neomejeni prostor, in frazeme, ki izražajo prostorske dimenzije.
2.1.1	Omejene prostore bi morda lahko delili na naravne, npr. planeti rdeči planet 'Mars', vode velika luža 'Atlantski ocean, ocean sploh', celine črni kontinent 'Afrika', n^^i svet 'Amerika', stari svet 'Evropa', pokrajine na kmetih 'na podeželju, podeželje', in civilizacijske (kulturne, družbene), npr. banana/bananska republika 'manjša, gospodarsko in politično nerazvita država', dežela vzhajajočega sonca 'Japonska', dežela na južni strani Alp 'Slovenija', na južni strani Alp 'v Sloveniji', prebivališča za rešetkami 'v zaporu, zapor', babilonski stolp (česa), n/Noetova barka 'pribežališče, zatočišče', asfaltna džungla (po SSF) 'prometno prenatrpane ceste, ulice mest, velemest in te kot življenjski prostor brezdomcev, klatežev', betonska džungla 'blokovsko naselje' (po SSF: 'značilnost mest, da veliko njegovih prebivalcev živi v velikih betonskih zgradbah); popek sveta 'kjer potekajo najpomembnejši kulturni, politični itd. dogodki', trebuh mesta 'tržnica'; kamor gre še cesar peš 'na stranišče, stranišče', kjer bog roko ven moli 'gostilna', od koder se ni še nihče vrnil 'onostranstvo'; streha nad glavo 'dom, stanovanje', levji brlog, volčji brlog.
2.1.2	Vrednost neomejenega prostora bi po eni strani pripisali prostoru, ki je brez konca in kraja 'neskončen',^ morda še, ki je vseobsegajoč kot kamor oči nesejo/sežejo 'vsenaokrog', in po drugi strani tudi ponavljajočim se prostorskim danostim v tu in/pa tam 'na nekaterih mestih, po nekaterih krajih', sem in/pa/ter tja 'ponekod". Frazemov s tem pomenom ni veliko, njihov pomen je pogosto na meji prostorskosti sploh (prim, dalje prostor ^ čas). Poleg tega se pri frazeološko izraženem neomejenem prostoru zastavlja tudi vprašanje meje med omejenim in neomejenim prostorom. Je oni svet 'onostranstvo' neomejeni in ta svet 'tostranstvo, svet, z/Zemlja' omejeni prostor? Je
' Natančneje povedano, o izrazih samih kot o »jezikovnih metalokalizacijah« (Piper 2001: 44): »U svim onim slučajevima kada se, dakle, priroda jedne semantičke lokalizacije prikazuje u jeziku prelomljena kroz prizmu izraza prostorne lokalizacije, umesno je govoriti o jezičkoj metalokalizaciji.«
" Prim. da pridejo do obzorja in ugotovijo, da je pred njimi še eno obzorje in tako naprej in naprej brez konca in kraja. Kolikor ne gre pri prostorskem pomenu tega frazema vedno za pomen dimenzije kot v zgledu Za džaine je vesolje brez konca in kraja Podobno pri frazemu na konec sveta 'kamorkoli' in 'zelo daleč'.
' SSKJ pod geslom semtertja/sem ter tja\pot je bila semtertja blatna', SP 01 ga s prostorskim pomenom ne navaja; tudi gradivo v Gigafidi kaže, da se v tem pomenu rabi bistveno redkeje kakor v časovnem - edini zgled v prvih sto zadetkih: Po pobočju poiščite kaj stečini podobnega ter se spuščajte navzdol. Sem ter tja se pokaže ostanek kakšne steze [_].
(sicer terminološka, a nemotivirana zveza z obrobja frazeologije) črna luknja neomejeni prostor? So prostori obljubljena dežela, (tam,) kjer se cedi(ta)/teče(ta) med in mleko 'kjer je vsega dobrega v izobilju', Indija Koromandija omejeni ali neomejeni. Frazema dolina solz in solzna dolina, ki sta jima v Kebrovem slovarju (SSF nadiz-točnica dolina) pripisana dva pomena,10 s pomenom 'kraj trpljenja, težav' sodita v pomensko polje 'neomejeni prostor', s pomenom 'svet, Zemlja' pa v 'omejeni prostor'. Pravzaprav izražajo prostor kot neomejen vsi frazemi, v pomenu katerih je lastnostni del nadrejen prostorskemu, npr. jama razbojnikov ali levji brlog 'nepredvidljiv, tvegan, nevaren kraj', volčji brlog^^ 'skrivališče, prebivališče ničvrednih, slabih ljudi' in sopomenski gadje gnezdo, jama razbojnikov. Prim. drugače v frazemu sračje gnezdo, ki v svojem prostorskem pomenu izraža omejeni prostor.12
2.1.3 Pogosteje je frazeološko izražena prostorska dimenzionalnosti. V okviru tega razumemo položaj v prostoru, tj. prostorski odnos česa do česa, in smernost v prostoru, ki se izraža s premikanjem. Pri izražanju tega dela pomena se uveljavlja antropocentričnost v dojemanju prostora: človeško telo deluje kot merilo tega sveta, zato prevladujejo frazemi s somatsko sestavino. Kako relativno je to merilo, kažeta tako rekoč antonimna frazema za ritjo komu 'zelo blizu koga/česa, tesno ob kom/čem' (varianta za petami) in bogu za ritjo 'nekje daleč, na odročnem mestu' (varianta bogu za hrbtom). Prim. [_] ugasne luči, dokler vozi tik za teboj, ko te prehiti, pa naj bi jih ugasnil ti, če mu potem voziš za ritjo in so me oddali neciviliziranemu tepcu, ki me bo zvlekel nekam bogu za ritjo [_].
2.1.3.1 Položaj
Velik - majhen: dolg kot ponedeljek 'zelo velik (za človeka), zelo dolg' - meter cvancig 'majhen' (predvsem za moškega).13
Daleč - blizu: za devetimi gorami (in devetimi vodami), bogu za hrbtom/ritjo, kjer
10	V SSKJ pa samo pomen neomejenega prostora: 'kraj trpljenja in težav'.
11	Zveze ni niti v Pleteršnikovem niti Glonarjevem slovarju, pojavi se šele v SSKJ in seveda v SSF, iz česar bi lahko sklepali, da ni zelo stara. Gradivo v Gigafidi izraz v večini od 147 pojavitev povezuje z lastnim imenom Hitlerjevega bunkerja Volčji brlog (nem. Wolfsschanze) in je ustrezno večinoma tudi zapisan z veliko začetnico. O tej povezavi v SSF, ki ima poseben razdelek namenjen podatkom o nastanku frazema, ne izvemo ničesar, zgled prve pojavitve, ki ga Keber v SSF navaja, je iz besedila Podlimbarskega (1852-1917), a bi glede na sobesedilo lahko bil tudi avtorska metafora: »Sprejela je od tebe jabolko, sedaj je tvoja,« je rekel Vazko in dvignil rami, češ: delaj, kar hočeš. Čez hip je pristavil: »Ako jo pošlješ h Katici, jo zavedeš v volčji brlog. Kakor volkulja na nabito puško, tako gleda Katica na Danico.« Seveda pa bi lahko šlo tudi za sobesedilno prenovitev frazema.
12	Tudi tu je izrazitejši lastnostni del pomena, ki ga tako SSKJ kot SSF navajata kot edinega ('nepospravljeno, razmetano' in 'kar je neurejeno, neorganizirano'), vendar je prostorski del pomena še vedno prisoten, prim. Ta denar bi bil porabljen za nabavo slik papeža Iz Ljubljane po obisku ne želimo narediti sračjega gnezda. Ali: Urediti je treba »sračja gnezda«, ki obdajajo Ljubljano in ji niso v ponos.
13	Zgleda v Gigafidi ni mogoče dobiti, ga pa najdemo na spletni strani najdi.si, prim. Ko sem gledal slike od Pittsa na strani od EMHW, ki ga imam zdaj, je zgledal tudi strašno velik, ko pa je meter cvancig pubec zraven stal. Vzrok za to ni morebitna novost frazema, temveč njegova nek^jižnost (vstop v knjižni jezik preprečuje najprej germanizem cvancig, nato pa tudi močna ekspresivnost kot posledica negativne vrednotenjske konotacije /slabšalno/).
ti lisica lahko noč vošči'"4 - na dosegu roke/rok, pri roki/rokah, z ramo ob rami, (boj) prsi ob prsi, model x pri x-u v prostorskem pomenu 'tesno skupaj', iz oči v oči, na štiri oči, biti kot rit in/pa srajca, imeti na očeh koga, biti na očeh komu.
2.1.3.2 Smer
Daleč - blizu: na konec sveta, kakor daleč seže oko, s trebuhom za kruhom, od rok, izginiti izpred oči 'oddaljiti se' - biti za petami/za ritjo komu, kar pride pred oči komu.
Premikanje: kamor noge nesejo koga, hoditi od Poncija do Pilata, hoditi od vrat do vrat v prostorskem pomenu in sploh model hoditi od x-a do x-a 'hoditi/premikati se po vseh x-ih'.
V tej pomenski skupini bi lahko navedli številne frazeme s pomenom 'premikati se', npr. vzeti pot pod noge, pobirati korake, ucvreti jo itd., vendar bi ta del v zvezi s prostorom zahteval več pozornosti (o frazemih s pomenom 'premikati se' razpravlja v gradivno zelo bogatem prispevku E. Savelieva 2008: 87-99). Za frazeologijo je pri tem treba paziti, da pri uvrščanju upoštevamo razliko med frazemi, katerih pomen je premikanje, pri čemer glagolska sestavina sploh ni izražena z glagolom premikanja (odkuriti jo, biti za petami komu), takimi, v katerih je glagol premikanja frazemska sestavina, a lahko variantna {hoditi, stopicati, stopati, voziti itd. kot po jajcih), in tistimi, ki ocenjujejo način poteka dejanja, ki je lahko, vendar ne nujno dejanje premikanja, npr. kot slon ali kot medved (zadnji seveda niso frazemi premikanja). Za naše razpravljanje o frazeološko izraženem prostoru pa je pomembno, da frazemi z glagoli premikanja kot sestavino niso najpogosteje frazemi (prostorskega) premikanja. Rezultat frazeologizacije tovrstnih zvez so pogosteje frazemi drugih pomenskih polj, pri tem je prostor, praviloma njegova dimenzionalnost, vir za sekundarne pomenske premike že obstoječega frazema ali sploh za frazeologizacijo.'^
2.1.4 Če povzamemo: leksem prostor ni zelo frazemotvoren, medtem ko pojem prostora rezultira v velikem številu frazemov pomenskega polja 'prostor', še najbolj frazemotvoren je v okviru pomena 'prostorska dimenzionalnost'. Vzrok za to je deloma teoretične narave - omejitev frazeologije na t. i. frazeologijo v ožjem smislu (zahteva po vsaj delni nemotiviranosti), s katero smo izločili zlasti zveze terminološkega tipa, deloma pa je poleg tega vzrok še jezikovne narave - izločili smo namreč lastnoimenska večbesedna poimenovanja prostorov, npr. Bela hiša. Neupoštevanje je v skladu s spoznanji pomenoslovja, ki lastna imena na podlagi odsotnosti denotativne-ga pomena, ki ga nadomešča funkcija identifikacije, in drugih lastnosti (prim. ViDovič Muha 2013: 92-93) izloča iz slovarja.'® In vendar smo zgoraj navajali frazeme kot dežela vzhajajočega sonca, dežela na južni strani Alp, rdeči planet, velika luža, ki so jim v slovarju pripisani »pomeni«: Japonska, Slovenija, Mars, Atlantik. Menimo, da
v Gigafidi samo ena pojavitev.
'' Med drugim to kaže tudi gradivo v članku (in še prej v magistrskem delu) E. Savelieve o frazemih z glagolsko sestavino 'premikati se' (Savelieva 2007; 2009).
" Tudi to - enako kot upoštevanje ali izločanje terminoloških SBZ - v teoriji frazeologije ni nekaj samoumevnega. Nekateri frazeologi upoštevajo tudi lastnoimenska poimenovanja, ki imajo vse druge lastnosti frazemov, praviloma kot »poseben semiotični razred« (prim. Bürger 2003: 47).
gre za poimenovanja, ki so nastala z metaforičnim pomenskim prenosom in poleg v različni meri ohranjenega lastnostnega dela denotativnega pomena {dežela na južni strani Alp je recimo svetla, sončna)" ohranjajo tudi konotacijo - prav tako v različni meri. Če imamo na eni strani frazem velika luža, v katerem je prisotnost tudi denotativnega pomena dokaj ekplicitna: tako SSKJ kot SSF ga razlagata kot 'Atlantski ocean' in 'ocean (sploh)' (= 'prostor z zelo veliko in velikim obsegom vode'), imamo na drugi rdeči planet 'Mars', ki bi ga zlahka postavili ob dvojico Velika Britanija - Otok, čeprav ga SP navaja z malo začetnico.1^ Na nekatere mejne primere te vrste (»osebna lastna imena iz pravljičnega sveta«), vendar zunaj frazeologije, opozarja tudi A. Vi-Dovič Muha (2013: 92).
2.2 Kot vir je prostor udeležen v procesu sekundarnih pomenskih prenosov v že obstoječih frazeoloških enotah ali kot prostobesednozvezno izhodišče strukturno-se-mantičnih modelov v procesu (primarne) frazeologizacije.
2.2.1 Najopaznejša sekundarna metaforizacija poteka v smeri prostor ^ čas. Prim. (pot) brez konca in kraja = dolga pot (prostorska dimenzija) - (čakanje) brez konca in kraja = dolgotrajno čakanje (časovna dimenzija), tako še npr. tu in/pa tam 'ponekod' ^ 'včasih', enako sem in/pa/ter tja, ali od x-a do x-a, kjer x=Sam s prostorskim pomenom, npr. hoditi od hiše do hiše 'obiskati vse hiše', daje rezultat 'prostorsko premikanje', pri x=Sam s časovnim pomenom, npr. večati se od leta do leta 'biti vsako leto večje', pa se realizira časovni pomen. Zanimiv je frazem dolg kot ponedeljek 'zelo velik, zelo dolg' in 'zelo dolgotrajen', za katerega je, zaradi prostorsko-časovne dvojnosti že v besedi dolg,1' brez zgodovinskih podatkov težko govoriti o smeri pomenskega prenosa oz. lahko smer predvidevamo samo v skladu s tendenco v jeziku sploh.20 Dodatno jo podpira pojavitev novejšega frazema z le časovnim pomenom (kaj) vleči se kot ponedeljek '(kaj) biti dolgotrajno in dolgočasno'.
" Zveza je nastala kot oglaševalski slogan, torej gre za izcitatni frazem, ki svoj pomen razvija v smeri negativne vrednotenjske konotacije. Primerjamo ga lahko z bolj ustaljenim izcitatnim frazemom, to je dolina šentflorjanska, ki se s svojim sedanjim pomenom (po SSKJ) 'dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami' še vedno ni dokončno ločila od identifikacijske funkcije: Slovenija oz. s/S?/lovenska dežela.
Toda Sveta dežela 'Palestina' - z oznako »zemljepisno ime«; rdeči planet ima oznako »publicistično«. Dalje prim. obljubljena dežela, ki ima v SSF nerazločevalno pripisane tri pomene, prvi je lastnoimenski (Kanaan, Sveta dežela); v Spletnem slovarju se navaja ločeno na dveh mestih: kot SBZ z opisom »Kanaan, pokrajina v današnjem Izraelu in Jordaniji, ki se v svetem pismu omenja kot dežela obilja in prosperitete za Abrahamove potomce, kasnejše Jude« in kot frazeološka enota s pomenom 'okolje ali družba, za katero nekdo verjame, da omogoča uresničevanje idealnega življenja, zlasti glede možnosti zaslužka'. Tukaj jo seveda navajamo samo kot frazem.
" Frazema ni v Pleteršniku, ne v Glonarju, tudi v SSKJ in SSF ne. V Gigafidi je ob jedru kot ponedeljek prvi kolokator dolg (50 pojavitev) in drugi vleči (11 pojavitev). Ne da bi hoteli trditi, da količina rabe prostorskega ali časovnega pomena priča o primarnosti katerega, povejmo, da se samo v 13 primerih (od 50) realizira časovni pomen.
20 Tudi z vidika frazeologizacijskih procesov je verjetnejša razlaga o primarnosti prostorskega pomena - samo v tem primeru je namreč frazem dolg kot ponedeljek glede na motiviranost sklopovski, torej posledica pomenskega prenosa celotne zveze (pomen PBZ je lahko samo časovni, ker to zahteva časovni pomen besede ponedeljek). To še zlasti velja, če se je lastnost (»dolgost«) sprva pripisovala človeku (v tem primeru ima dolg za pomen 'velik, visok' tudi konotativni del pomena).
Prenos prostor ^ čas je v besedilih mogoče opaziti tudi pri frazemih, ki te večpomenskosti še nimajo ustaljene. Prim, rabo frazema za devetimi gorami - po SSKJ in SSF samo prostorski pomen 'zelo daleč' - v naslednjem sobesedilu: Kako se je ta bakanalija končala, se še menda spomnimo. Podoben konec čaka tudi to oblast. Neizogibno. Razplet, ki ni "za devetimi gorami" [= (do razpleta) ni daleč (časovno), op. E. K.], se bo odvijal v centru prestolnice, v bližini Kremlja. Ljudje bodo šli na ceste, če oblast NEMUDOMA ne naredi zaokret.
Posebno skupino pri sekundarni metaforizaciji prostor^čas predstavljajo frazemi s somatsko sestavino. Prim, (knjiga) na dosegu roke 'blizu' (prostorska dimenzija) -(soglasje) na dosegu roke 'blizu' (časovna dimenzija), tako še pred nosom, gledati v oči čemu, ne videti dlje od svojega nosa, kaj je za petami komu,^^ daleč od oči, daleč od srca itd. Antropocentrizem torej velja tudi za dojemanje časa.
2.2.2 Strukturno-semantični modeli
Čeprav načeloma velja, da so frazemi jezikovne enote, ki jih ni mogoče generirati in so v tem smislu anomalne, je obstoj strukturno-semantičnih modelov v frazeologiji že dolgo znan. Med prvimi, ki obravnava to temo, in vsaj v slovanski frazeološki vedi najbolj znano je delo Slavjanskaja frazeologija V. M. Mokienka. Strukturno-semantični model definira kot »strukturno-semantičeskij invariant ustojčivyh sočetanij, she-matičeski otražajuščij otnositel'nuju stabil'nost ih formy i semantiki« (Mokienko 1980: 43).^^ Gre torej za strukturo in pomen izhodiščne PBZ, ki v procesu (v tem primeru primarne) frazeologizacije ob enaki strukturi dobiva frazeološke pomen(e), skupne fra-zemom istega semantičnega polja. Kot izhodiščne nas zanimajo strukture, s katerimi se realiziraCjo) prostorski pomen(i), in uveljavljanje le-teh v okviru strukturno-pomenskih modelov v slovenski frazeologiji: kaj se v slovenski frazeologiji strukturno izraža kot prostor, a pomensko ni prostor. Modelov je več in nekateri so bili v slovenski frazeološki literaturi že obravnavani (prim, frazemi govorjenja in mišljenja v Kržišnik 2007: 184-87, npr. priti na jezik - priti v glavo/na pamet, imeti na jeziku - imeti v glavi/v misli, uiti z jezika - uiti iz glave itd.), tukaj bomo predstavili dva, ki na neki način dopolnjujeta v prvem delu predstavljeno dojemanje prostora, in sicer do+'del telesa' ('mera, stopnja') in iti kam 'umirati, umreti', skupaj s stanjskim biti kje 'biti mrtev'.
2.2.2.1 Model do+'del telesa' ponovno aktualizira antropocentrizem v dojemanju prostorskih dimenzij. Da je človek merilo tega sveta in da je človeku najbližja in najzanesljivejša mera njegovo telo, dokazuje niz frazemov, s katerimi so izražene ne le dimenzije zunaj telesa, kakor so prostorske ali časovne,^^ temveč tudi dimenzije vrednotenja, čutenja in čustvovanja znotraj. S strukturo do+'del telesa' se izražata v glavnem dva pomena:
Prim. SSKJ smrt mu je že za petami 'kmalu bo umrl'.
^^ Mokienko sega tudi v diahronijo in opisuje z modelnostjo povezano metodologijo za etimološko raziskovanje frazeologije. Tukaj se s tem ne bomo ukvarjali, kljub temu pa bomo za zapolnitev modela navedli tudi nekaj redkeje rabljenih frazemov.
^^ V okviru prostorsko-časovnih povezav omenimo kamor seže oko in kamor seže spomin, ki ju dopolnjuje še (čigava/katera) roka seže daleč.
'primerjava glede na pozitivno vrednoteno lastnost': kdo ne seči komu do gležnjev/ do kolen/ do popka;"2*
'intenzivnost': (navzgor) do grla (sit česa/koga), do vratu (zadolžen)2^ do ušes (zaljubljen), čez glavo (imeti koga/česa); (navznoter) do kože (moker), do kosti (premočen, premražen), do obisti (poznati koga, spoznati koga, biti pokvarjen itd.), do jeter (poznati koga), do srca (ganiti).
2.2.2.2 Model iti kam (v kaj, na kaj) strukturno pokriva verjetno največ frazemov pomenskega polja 'umirati/umreti'.26 Najpogostejši glagol iti je lahko v nekaterih fra-zemih nadomeščen (kot varianta ali kot edina izbira) z oditi, redkeje tudi s kakim drugim glagolom premikanja. Nekateri frazemi imajo tudi kavzativno ustreznico spraviti (koga) kam ='povzročiti, da (kdo) iti kam'. Prostorski (smerni) pomen je poleg v kaj, na kaj lahko izražen še s pod kaj, k čemu, med kaj:
iti kam: iti v dimnik/raufenk,2'' iti/leči v (prerani) grob, oditi v kraljestvo senc, iti v krtovo deželo, iti v nebeško veselje, oditi v onstranstvo, iti v raj, iti pod grudo, iti pod rušo, iti v smrt, iti v trinajsti bataljon/brigado,28 iti v večna lovišča, oditi k večnemu počitku, iti v večnost; iti/oditi na oni/drugi svet, iti/oditi na zadnjo pot, gre h koncu/ kraju s kom, iti po riti k maši, oditi med krilatce;2^
kavzativno spraviti koga kam: spraviti v grob, spraviti pod grudo, spraviti pod rušo, spraviti na oni/drugi svet;
stanjsko biti kje; biti v grobu, biti z eno nogo v grobu, biti v Abrahamovem naročju, biti na onem svetu, biti na smrtni postelji, biti pod grudo, biti pod rušo, biti dva metra pod zemljo, biti tam, kjer ni muh.
Obstoj tega modela je seveda kulturološko utemeljen na različnih nivojih: prostor je grob, prostor je onostranstvo itd. - v tem smislu vanj sodi tudi »antonimni« frazem priti na svet 'roditi se'. Omeniti pa je treba, da model presega pomen 'umiranje, smrt človeka' in se generalizira v 'preneha(va)ti delovati'. Prim. npr. iti v franže, iti v malo-ro, iti v tri krasne 'biti uničen, prenehati delovati' in stanjsko biti v riti, biti v škripcih (tudi kavzativno spraviti v škripce koga).
3 Izražanje prostora v frazeologiji je posebno zato, ker je prostor hkrati vir in rezultat frazeologizacijskega procesa. Pri frazemih, ki predstavljajo rezultat, torej prostorski prostor (v Piper 2001 t.i. prostorske lokalizacije), je problematizirana meja med občnoimenskimi in lastnoimenskimi poimenovanji. Ker menimo, da je v frazeo-loškem pomenu vedno prisoten tudi (emocionalni ali vrednotenjski) konotativni del, smo kot frazeme upoštevali tudi zveze tipa dežela tisočerih jezer, Indija Koromandi-ja itd. Med frazemi, ki izražajo prostorske dimenzije, sta temeljna pomena 'blizu' in 'daleč' ter seveda t. i. frazemi s pomenom premikanja. Ugotavljamo, da je s frazemi
24 v Gigafidi v istem pomenu tudi do podplatov (23 pojavitev).
V SSKJ tudi do komolca/komolcev zadolžen.
26 Prim. verjetno najobsežnejši nabor frazemov tega pomenskega polja v Stramljič Breznik 1999: 264-83.
2' V koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno 'umreti z uplinjenjem'.
2® Med drugo svetovno vojno 'biti usmrčen, likvidiran'.
2' Sem bi verjetno lahko uvrstili tudi iti po gobe in iti rakom žvižgat.
najpogosteje izražen omejeni prostor, ker se pomeni frazemov, ki izražajo neomejeni prostor, gibljejo na meji prostorskega pomena in prehajajo v lastnostnega (prim, tam, kjer se cedita med in mleko ^ med in mleko se cedita /kje/). Prikaz na prostor vezane »neprostorske« frazeologije smo omejili na vlogo prostorskosti pri sekundarni meta-forizaciji in pri oblikovanju strukturno-semantičnih modelov. V celoti smo izpustili možnosti, ki jih odpira konceptualnometaforični pristop, v okviru katerega je kategorija prostora ena temeljnih za razumevanje številnih drugih pojmov, npr. medčloveški odnosi, čustva, čas idr., a nekaj raziskav o tem je bilo na gradivu slovenskega jezika tudi že opravljenih (prim. B^dkovska-Kopczyk 2004: 113-33; Kržišnik, Smolic 2000).
ViRI IN LITERATURA
Agnieszka B^dkowska-Kopczyk, 2004: Jezikovna podoba negativnih čustev v slovenskem jeziku. Ljubljana: Študentska založba.
Harald Burger, 2003: Phraseologie: Eine Einführung am Beispiel der Deutschen. Berlin: Erich Schmidt Verlag.
František ČermAk, 1985: Frazeologie a idiomatika. Česka lexikologie. Ur. J. Filipec, F. Čermak. Praga: ACADEMIA, nakladatelstvi Československe akademie ved. 166-236.
Gigafida: Korpus slovenskega jezika. Na spletu.
Janez Keber, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU
Erika Kržišnik, 1988: Frazeologija v moderni: Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
--, 2007: »Metafore«, v katerih govorimo v slovenščini frazeološko - konceptual-nometorična analiza frazemov govorjenja. Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah//Phraseologie in der Sprachwissenschaft und anderen Disziplinen//Phra-seology in Linguistics and Other Branches of Science//Frazeologija v jazykozna-nii i drugih naukah. Ur. E.Kržišnik. Ljubljana: FF. 183-203.
Erika Kržišnik, Marija Smolic, 2000: »Slike« časa v slovenskem jeziku. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Zbornik predavanj. Ur. I. Orel. Ljubljana: FF. 7-19.
Valerij M. Mokienko, 1980: Slavjanskajafrazeologija. Moskva: Vysšaja Škola.
Predrag piper, 2001: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
Elena Savelieva, 2007: Koncept premikanja in glagoli premikanja v frazemih slovenskega knjižnega jezika: Magistrsko delo. Maribor: FF.
--, 2008: Frazemi s pomenom »premikati se« v slovenskem knjižnem jeziku. Jezikoslovni zapiski 14/2. 87-99.
--, 2009: Glagoli premikanja v frazemih slovenskega knjižnega jezika. Slovenski jezik - Slovene linguistic studies 1. 115-34.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991. Ljubljana: DZS. Na spletu. Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. Na spletu.
Spletni slovar slovenskega jezika. Na spletu.
Irena Stramljič Breznik, 1999: Prispevki iz slovenskega besedoslovja. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora 7).
Ada ViDovič Muha, 2013: Slovensko leksikalnopomenoslovje. Ljubljana: ZIFF.
Summary
The article deals with some issues connected with expression of space in Slovene phraseology. The lexical item prostor 'space' forms numerous terminological set phrases, but it is not really productive in the formation of phrasemes. In contrast, the concept of space is one of the most commonly expressed in phraseology. Here phraseology is understood in the narrower sense, which means that all semantically transparent terminological set phrases with spatial meaning are left aside. At the level of spatial expression that results from phraselogization, one encounters spatial as well as non-spatial localizations (Piper 2001). Phrasemes expressing spatial space are predominantly names of limited spaces {dežela na sončni strani Alp 'the country on the sunny side of the Alps', betonska džungla 'concrete jungle'), while unlimited space is mostly represented by phrasemes that are on the border between spatial and non-spatial (most often qualitative) meanings, e.g., tam, kjer se cedita med in mlekoa med in mleko se cedita /kje/.
As the origin, space is part of the process of secondary semantic shifts in existing phraseological units or is a free word combination from which (primary) phrase-ologization originates. The author finds that secondary metaphorization most often proceeds in the direction space^time {tu in tam 'ponekod' - 'včasih') and that it is most often manifested in phrasemes with somatic components. To illustrate space as the origin of phraseologization, two structural-semantic models were chosen: (1) do+'somatism' {ne seže do gležnjev/kolen komu; do obisti, do jeter), expressing an-thropocentrism in the human perception of the dimensions of space and non-space; (2) the model iti kam 'to go somewhere' (causal spraviti kam koga 'to get someone somewhere'; state biti kje 'to be somewhere'), which structurally includes phrasemes of the semantic field 'to be dying, to die' ('to be dead'): iti na oni svet - spraviti na oni svet koga - biti na onem svetu.—The author did not discuss the possibilities for understanding of space that conceptual-metaphoric approach could provide, i.e., within this approach the category of space is fundamental for understanding other concepts.