Za naše dobro im® Po vsem svetu je navada, da domačini prišleka kritično opazu¬ jejo. Poglejmo, kako je bilo pri nas doma: Mnogo let je minilo, preden se je mogel vključiti v vaš¬ ko skupnost Dolenjec, ki se je pri¬ selil ali priženil na Gorenjsko, ali Notranjec, ki je kupil domačijo na ' dela. delek računa višjo ceno kot do¬ mačin, ali če se slovenski delavec pajdaši z najnesolidnej&imi ele¬ menti v obratu. Kako slabo uslugo delajo narodu ljudje, ki se vda¬ jajo pijači ali pa so nesolidni in neresni pri opravljanju svojega Štajerskem. Kolikokrat so se sli¬ šale besede: “Kaj, ta hoče biti žu¬ pan, načelnik gasilcev itd., ko ni domačin?” Nezaupanje do tujca je lastnost vseh narodov. To nezaupanje se poveča, kadar se v okrilju enega naroda naselju¬ jejo močnejše tujerodne skupine, med katerimi so vsake baže ljudje: dobri in slabi, sposobni in nespo¬ sobni. Posledica nezaupanja je, da prišleka domačini sodijo ne po do¬ brih in sposobnih, ampak po ne¬ sposobnih in slabih ljudeh, ki pri¬ padajo isti skupini. Na Francoskem je prišel že v navado pregovor: Pijan kot Po¬ ljak! Med tujimi delavci so Po¬ ljaki imeli večino. Ni dvoma, da ga je ta ali oni preveč kanil na Nekaj takih primerov zadostuje, pa bodo vso našo skupino, čije kva¬ liteto mi dobro poznamo, sodili po tej neznatni manjšini. Kaj bo, če pride tudi tu do pregovorov: Pijan kot Slovenec! šušmar v obrti kot Slovenec; nezanesljiv pri delu kot Slovenec, len v uradu kot Slove¬ nec! Te besede, ki smo jih zapisali, niso obsodba naših ljudi, ampak prijateljsko opozorilo, da pravo¬ časno odvrnemo od sebe vse, kar nam lahko uniči naš kredit. Ved¬ no pomnimo, da nismo tu kot poedinci, ampak kot člani sloven¬ ske protikomunistične skupine, ki ima veliko nalogo skrbeti za svoje dobro ime in delati čast svojemu narodu, ki trpi v domovini. Vsa Argentina slavi svojega Osvoboditelja Generala San Martina Vsak dan smo priče globoke hvaležnosti, s katero se posamezne ustanove in ves argentinski narod spominja svojega VELIKEGA KAPITANA, Osvoboditelja ob stoletnici njegove smrti. Prejšnji četrtek se je njegove¬ mu spominu oddolžila argentinska vojska. Slavnost je bila v Mendo- zi na Griču Slave, kjer stoji spo- zob. Prepričan pa sem. da sloven-, men ^j c s i avn { andski osvobodilni kor je to storil leta 1817. Veliki Kapitan. Pred odhodom jo je spre¬ jel predsednik republike GENE¬ RAL JUAN D. PERON in jo po¬ hvalil za zdrav nacionalni čut, ki jo prevena. Vsakemu akademiku je podaril najboljše delo, o gene¬ ralu San Martinu, ki ga je napi¬ sal Bolivar Mitre. Prosvetni minister Dr. OSCAR IVANISSEVICH se je pa podal v Patagonijo in v najjužnejše pre- ski naseljenci za Poljaki te VOJskl kl se , ]e pred 133 i etl p0 _ \ remi blike ki er bo v počasti- mso prav nic zaostajali. Pa ven- , , • . b rn s„ vrati Andom N 6te re P u ? LlKe > Kjer oo v pocasu dar ČP ie francoski nolicai orna- 1 lz 7 te daK,raja proti Anaom,^ tev spomma generala San Marti- aar, ce je irancosai poučuj u , h prekoracl i a m na čilski strani strani nrnentinskp nrosvetne bujočega Slovenca z gumijevko vz- sovražnika in vriborila s “ ,s f. aigentinsfce prosvetne flial k treznosti ie bil nrPDričan ! potouaa sovražnim in priooiua s 0 hia S ti sam zapocel na terenu ak- ajai K treznosti, je dii prepričan, , Um svobodo od tu j ca tlačenim na-l -• * • ---• _ rodom. da vzgaja Poljaka. V U. S. A. se zgodi mnosro zločinov. Kdo jih za¬ krivi? Italijani! Veliko jih je tam, pa ljudsko mnenje kar enostavno posploši sodbo, ki je bila včasih res pravična, vedno pa ne! Po ne¬ katerih deželah, na pr. na Nizo¬ zemskem je vse, kar je umazano, ušivo in garjavo, doma na Balka¬ nu. Marsikdaj so morali tam naši slovenski ljudje skozi razkuževal- nice, ker so pač spadali na Bal¬ kan. Po drugi plati pa vidimo, kako drugi narodi uživajo v svetu do¬ ber glas. Poglejmo v Argentino: Nemec velja tu za brihtnega, de¬ lavnega, discipliniranega človeka, ki mu je bodočnost zagotovljena. Italijana cenijo kot skromnega in delavnega človeka, ki je skraja z malim zadovoljen, pa navadno pri¬ de do blagostanja. Slovenske sku¬ pine tu ne uživajo posebnega u- gleda. In to po svoji krivdi. Ni bi¬ lo vse najboljše, kar je prihajalo sem, pa tudi obnašanje teh ljudi v tuji deželi, ki jim je dala vso go¬ stoljubnost, dostikrat ni bilo do¬ stojno. Naj spomnimo le na veli¬ ke škandale, ki so lani povzročili splošno pozornost in ki so privedli policijo do tega, da je morala pro¬ ti nerednežem postopati strogo po zakonu. Po vojni je prišla v svet nova slovenska emigracija, ki je domo¬ vino zapustila iz drugačnih vzro¬ kov, kot jo emigracija navadno za¬ pušča. Ne smemo pa pričakovati, da nas bo kot take tuk. javnost sprejela brez predsodkov. Svet se ne zanima za našo usodo in za na¬ šo preteklost. Naša naloga je, da se v novem svetu uveljavimo. Uveljavili se pa bomo sam,o s kvaliteto. Predvsem z moralno kvaliteto: s svojim poštenjem, da¬ lje s svojo kulturo in civilizacijo in ne nazadnje s svojo delavnost¬ jo in strokovnim znanjem. Doslej se nam je posrečilo, da j cijo za pobijanje nepismenosti. I Tako argentinski narod slavi Na svoj način hoče izkazati čast < svojega najzaslužnejšega moža in Osvoboditelju argentinska vseučili- i z njim vred se klanjamo njegove- ška mladina s svojimi profesorji. Ta mladina se je odločila, da bo mu spominu tudi mi, slovenski protikomunistični naseljenci, ki v počastitev spomina, Osvobodite -1 smo v Argentini, katero je osvobo- Ija s skupino svojih profesorjev , dil San Martin, našli svojo novo prekoračila Ande po isti poti, ka- domovino. Konec ameriškega popuščanja Aziji Potem ko so v USA objavili, da se ameriški prestiž ne sme vezati s padcem kit. nac. režima na otoku Formozi, se je v ameriški javnosti opazila močna reak¬ cija, ki pravi, da mora biti Formoza zadnja točka ameriškega popuščanja v Aziji. Tako se sedaj govori v USA o tem, da bo ves južni del Azije, ameriška mavrica od Japonske do Turčije in da bo ta zajela vse tiste azijske drža¬ ve, ki žele ameriško pomoč in zaščito. Glede Japonske se nadaljuje jo tako v Tokiu kakor v Washingtonu pospešene priprave za sklenitev mirovne pogodbe. Japonski komunisti so dvignili velik vik proti temu, da bi bila iz te mirovne po¬ godbe izključena Sovjetska zveza; ja¬ ponski komunisti menijo, da bi bilo kaj takega proti sklepom v Potsdamu in da bo odsotnost Rusije iz mirovne pogod¬ be izbruh tretje vojne samo pospešila. Na Filipinah se nadaljuje vojskovanje proti komunističnim guerilcem in bo ameriška vlada povečala dovoz orožja redni vladi. Indokina se spreminja v neodvisno državo ^ sklopu Francoske unije; Bao Dai postane cesar Vietna¬ ma (Indokine); toda kom. vlada na Ki¬ tajskem je že priznala komunistični uporniški režim Hočiminha in vpostavi- la z njim diplomatske stike. Kit. kom. čete že vdirajo v to biv. francosko ko¬ lonijo. Brž ko bo francoski parlament ratificiral pogodbo o neodvisnosti Viet¬ nama, bo ameriška vlada novo cesarsko vlado priznala in vpostavila redne dip¬ lomatske ' stike. Posebna dvostranska nova slovenska skupina vživa do- pogodba bo določila pogoje o amer. po- ber glas. Imamo podjetja, ki hoče¬ jo zaposliti predvsem Slovence, imamo celo državne in javne usta¬ nove, kjer slovensko ime pomeni isto kot delo in zaslužek. Pazimo, da si dobrega imena ne bomo po¬ kvarili! Tako malo zadostuje, da ga izgubimo. Velika zmota je, če kdo misli, da je za tujino vse dobro. Ne bo¬ dimo površni, ne šušmarimo, ne v tovarni, ne v obrti, ne v pisar¬ ni. Kako zaboli človeka, če sliši, da slovenski obrtnik za slabši iz- moči tako v trgovini kakor tudi v ob- rožitvi. Siam je neodvisna država med Indokino (Vietnamom) in Birmanijo. V Bangkoku, ki je prestolnica te kralje¬ vine, imajo sovjeti močno ambasado, na kateri dela 153 uradnikov, dočim ima USA ambasada samo 30 članov osebja. Sovjeti izrabljajo težave, ki jih dela ameriška Mednarodna banka siamski vladi pri pogajanjih za posojilo. V In¬ doneziji imajo Amerikanci na svoji strani vse simpatije novega režima in¬ donezijske republike; ameriška pomoč bo tej republiki veljala v prvi vrsti v tej smeri, da bodo to izredno važno in bogato državo prepregli z najmoder¬ nejšim sistemom cest. Birmanija odkla¬ nja'ameriško pomoč, ker da se skrivajo za tem načrti ameriškega imperializma. V deželi vlada še silna notranja zmeda, kar slabi strateški pomen te članice an¬ gleškega imperija. Prav tako se v In¬ diji Pandit Nehru trdovratno drži na¬ čela o strogi nevtralnosti Indije med vzhodom in zahodom; toda to sloni bolj na razlogih notranje politike, ker odklanja indijska vlada preveliko svo¬ bodo tujemu kapitalu, ki da namerava ovirati gospodarske in socialne načrte sedanjega mladega republikanskega re¬ žima. V Moskvi to stališče zelo izrab¬ ljajo in ko je bil Mao Tse najbolj za¬ pleten v razgovore s Stalinom, so ime¬ li sovjetski uradni voditelji več konfe¬ renc z indijskim veleposlanikom v Mo¬ skvi. Močnejši pa so zato izgledi za ši¬ roko sodelovanje med USA in Pakista¬ nom; v muslimanskih provincah Paki¬ stana vlada veliko pomanjkanje in želi novi režim veliko' delo obnove. V. Iran nalagajo ameriški finančniki največje Vsote denarja. Ameriška vlada je odob¬ rila iranski vladi 25 miljonov dolarjev kredita, zasebne ameriške skupine pa so posodile 650 miljonov dolarjev. Vsa javna dela v Iranu bo vodil Clifford S. Stroke, ki je za ameriško vojsko zgra¬ di’ najmodernejša oporišča na Bermu- dih ter je na Japonskem in v Nemčiji reorganiziral tisto industrijo, ki dela za ameriški račun. — O Iraku in o Ira¬ nu se je Truman enkrat izrazil, da ju je treba spremeniti v “raj na zemlji”; toda ameriške komisije so se vrnile z ugotovitvijo, da nobena izmed obeh držav ni godna za tako spremembo, vendar je Iran danes najmočnejša ame¬ riška postavka v Aziji. Turčija bo pre¬ jemala naprej finančno pomoč iz Mar¬ shallovega načrta in orožje v skladu z načeli Trumanove doktrine o obrambi grške in turške neodvisnosti. Tudi za Nemčijo pripravljajo mirovno pogodbo Pretekli teden je svet presenetil od¬ ločen nastop zastopnikov USA, ki so v Conozcamos la cultura argentina Al llegar al Pais, los inmigrantes, hemos traido bien reducidas nociones de la cultura argentina. En los colegios de nuestra patria solo hemos aleanzado unos conocimientos geograficos. En el ultimo decenio iba creciendo el interes por la Argentina, reflejandose el lazo mutuo en las traducciones de obras argentinas en los diarios eslovenos. En “Jutro” y “Življenje in Svet” pubtieo dr. Antonio Debeljak varios articulos acerca del eseritor Manuel Galvez, entonces candidato al premio Nobel. En la “Biblioteca de Slovenec” salio la traduecidn de los libros de Hugo Wast: “Kahal” y “Oro” bajo el titulo “El Oro del Judio Errante”. Es- pecialmente este ultimo libro tuvo tal arrastre que dificilmente habia algun es- loveno que no lo hubiese leido. Luego se publico la traduccion de “Flor de Du- razno”. Con motivo de esas publicaciones aparecieron muchos articulos sobre la cultura argentina, coincidiendo todo eso con el Congreso del Pen Club, qae se realizo en Buenos Aires en 1936, concurriendo tambien un representante esloveno. En estos ultimos anos, al llegar a la Argentina la inmigracion anticomunis- ta, empezo a profundizarse tambien el intercambio cultural. El Almanaque Esloveno de 1949 publico un material abundante acerca de la historia argentina. El Almanaque para 1950 dilucida especialmente el periodo de la lucha libertadora argentina, dedicando atencion tambien a otros topicos de la “Argentinidad”. “La Vida Espiritual” publico en 1949 la traduccion de la novela de Hugo Wast: “Lo que Dios ha unido”, introduciendo asi a sus leetores en la lectura del original. El semanario “Eslovenia Libre” publicara en este ano la traduccion de “Juana Tabor” “666” de Hugo Wast. El pašo mas notable sin embargo marca la traduccion al esloveno del poe- | ma “Martin Fierro” de Jose Hernandez, cuya traduccion de la obra completa | preparo el Dr. Tine Debeljak, clasico del verso esloveno. Por cierto que la pu- I blicacion de esta obra gaucha, considerada como encarnacion mas real del espi- ritu sanmartiniano, sera una forma bien digna de celebrar. los eslovenos, el Ane- de San Martin. Spoznavajmo Argentinsko kulturo Ko smo Slovenci prišli v to gostoljubno deželo, ne bi bogvekaj vedeli o njej, razen teh podatkov, ki smo jih dobili v šoli, če ne bi brali argentinskih pisateljev in poročila o njih. Tako pa smo brali v ljubljanskem listu “JUTRU” in “življenju in svetu” poročila Dr. ANTONA DEBELJAKA o delih velikega pisatelja MANUELA GAL VEZA, ki je bil tedaj tudi eden od resnih kandidatov za Nobelovo nagrado. V “SLOVENČEVI KNJIŽNICI” (1943) pa je izšel JA¬ VORNIKOV prevod dveh romanov GUSTAVA WASTA (EL KAHEL in ORO) pod skupnim naslovom “Zlato večnega Žida”. Ocene o tem delu, ki sta jih pisala “td” v “Slovencu” in Borko v “Jutru” sta popularizirala pisatelja, s katerim se je predstavila Argentina slovenskemu bralcu. Roman “Zlato večnega Žida” je dosegel velik uspeh in smo takoj za njim dobili prevod njegovega drugega ro¬ mana “FLOR DE DURAZNO — BRESKOV CVET” (Javornik v Slov. domu). Po prihodu v Argentino smo se Slovenci začeli vživljati v dnevno življenje Argentine ter se z delom rok uvrščati v njeno gospodarsko rast. Pozabili pa nismo na potrebo spoznati tudi kulturno zgodovino naroda, med katerim živimo. Tako je “KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1949” prinesel pregled celotne zgodovine argentinskega naroda in njegovo borbo za neodvisnost in glav¬ no zemljepisno vednost o sedanjem stanju. “KOLEDAR SVOBODNE SLOVENI¬ JE ZA LETO 1950” pa je posebno poglavje posvetil Osvoboditelju generala San Martinu. Pogled v argentinsko dušo je zopet dajalo leposlovje. T. D. je napisal za “DUHOVNO ŽIVLJENJE” kratek članek o Wastu in priobčil začetna poglavja (I—IV) njegovega romana “QUE DIOS HA UNIDO — KAR JE BOG ZDRU¬ ŽIL”. Letos pa smo se namenili, da v prevodu, prinesemo v “SVOBODNI SLO¬ VENIJI” njegov dvodalni roman “JUANA TABOR” in “666”. Krona dosedanjemu slovenskemu vglabljanju se v argent. preteklost in duši pa je prepesnitev v verzih celotnega dvodelnega HERNANDEZOVEGA EPOSA “MARTIN FIERRO”. Upamo, da bo to delo izšlo še letos v letu Osvoboditelja. To so naši prvi začetki v spoznavanju argentinske kulture. Poglabljajmo jih in razumeli bomo argentinsko preteklost in sedanjost argent. človeka, med kate¬ rim nam je dano z njim vred delati za rast velike Argentine. Berlinu odredili, da naj policija odže¬ ne sovjete iz poslopja nemškega želez¬ niškega ravnateljstva, ki je v ameriški zoni Berlina. Sovjetski uradniki so šli iz poslopja, toda začeli so izvajati del¬ no blokado Berlina in sedaj groze preki¬ niti zveze Berlina z zahodnim delom Nemčije. Ameriški poveljnik v Berlinu jo nato sklenil vrniti sovjetom poslop¬ je, sovjeti pa vkljub tej “zmagi” še ni¬ so ukinili delne blokade. Med tem ko listi, ki so v sovjetskih rokah, pišejo o zmagi sovjetov, pa se Nemci sami resno pripravljajo na to, kaj bo, ko bo mirovna pogodba z Nem¬ čije podpisana. Računajo resno na to, da bo prvo mirovno pogodbo prejela zahodna Nemčija. V ta namen je v Nemčijo potoval francoski zunanji mi¬ nister Schuman, da se kot najbližji nemški sosed pogovori z zahodno nem¬ ško vlado. Toda nemška vlada — kakor pišejo nekateri listi ne more nastopati neodvisno, ampak dela pod vodstvom dveh tradicionalnih sil nemške politike: vojske in industrijcev. V ospredje sto¬ pa v imenu vojske general Kurt von Manteufel, ki terja od Adenauerja, da mora šo letos prejeti od zahodnih zave¬ znikov dovoljenje za obnovitev nemške vojske. Letos eno divizijo pehote, dru¬ go leto pa moderno oklepno divizijo. Mannteufel pravi, da govori v imenu 18 generalov, ki so ob zlomu leta 1945 prevzeli posebne obveze in jih tudi izva¬ jajo. Glavni zastopnik tega generalske¬ ga “Bruderschaft -— bratstva” je v vzhodni Nemčiji general Miitler, ki so mu sovjeti dali poveljstvo nad nemško oboroženo policijo. Ti generali trde, da mora Adenauer v trenotku, ko se bo obrnil na vzhodno Nemčijo, da se prik¬ ljuči k, njegovemu sistemu, imeti do¬ volj ugleda in moči in tega mu bodo preskrbeli generali, ki da imajo od le¬ ta 1945 naprej dovolj niti v svojih ro¬ kah. — Industrijalci zahtevajo kot po¬ goj za pristanek na mirovno pogodbo, da se Nemčiji vrne Posarje, ki je sedaj vključeno v gospodarski sestav Fran¬ cije. — Ako doseže zahodna nemška vlada oboje, bo tudi v vzhodni Nemčiji prišlo do približno enakih koncesij in bodoča enotna nemška vlada bo lahko prevzela odgovornost za red in varnost meja, ko bi zasedbene oblasti odšle. V Moskvi so se pa sešli zastop¬ niki štirih velikih, ki morajo Avstriji dati mirovno pogodbo —■ in zbrali so se na sejo, ki je bila že dvestopetdeseta. Vsi štirje priznavajo, da je le še nekaj manj vežnih točk ki še niso urejena — in bi Avstrija lahko prejela takozvano “državno’’ pogodbo ter bi okupacija Avstrije nehala. Toda sovjeti so ponov¬ no rekli ne. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. I. 1950 - Ano del Libertador General San Martin NEKJU ZA STARE IN nove iz TEDNA V TEDEN 1,4,Jet; že ,sem poslušal vedno po-, 'navljano željo Slovencev: gospod Janez, preskrbite nam slovarje, za jkasteljanski jezik. Pred desetimi 'leti sem se že letil dela, a tedaj je ■Bog odpoklical rajnega gospoda j Jožeta Kastelica in je tako padlo name vse breme dušnega pastir¬ stva. Začeto delo je popolnoma za¬ stalo, potreba pa je postajala vsak dan bolj velika. Saj je res za slo- y,epski, narod bila že sramota, da pi imel vezi za stik s kasteljansko kulturo, katera nudi človeštvu to¬ liko bogastva v kulturnem in go¬ spodarskem pogledu. Slovenci, katere je življenje za¬ neslo v kasteljanski kulturni krog smo, s tem dobili tudi nalogo, da .posredujemo Slovencem kulturno bogastvo teh narodov. Sedaj je bil storjen prvi veliki korak. Slovensko kasteljanski slovar je izžel. Z veliko pridnostjo je pri¬ pravil osnutek Ivan Pekol, katere¬ ga sem nato jaz skušal dopolniti, kolikor mi je bilo mogoče. Ne bom trdil, da slovar ni brez nedostat- Itov, toda prvi in prevažni korak je storjen, toda z — ogromno žr¬ tvijo, katero morate razumeti vsi rojaki in priskočiti sedaj na po¬ moč, da bo mogoče delo nadalje¬ vati. Treba nam je sedaj, in to nuj¬ no, kasteljansko-slovenskega slo¬ varja in obeh slovnic, to je sloven¬ sko kasteljansko in kasteljansko slovensko. Toda to je nemogoče brez kapi¬ tala. Toda nikar se ne ustrašite. Zahteva, katero stavim Slovencem ni prevelika. Gre za to, da ta že natiskani slovar gre v promet, s čemer se bo nabral kapital, da bo mogoče delo nadaljevati. Slovar ima 300 strani. Besedni zaklad tega slovarja je tako velik, da je z njim mogoče brati katero¬ koli slovensko knjigo, kdor obvlada osnovne pojme slovenskega jezika. Kakor je slovar potreben novona- seljencem, da si obogate kasteljan¬ ski jezikoslovni zaklad, tako je po¬ treben' staronaseljencem, posebno