Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. fs peStl prejeman: ^^f ^^(B ^^Tak ^BBHr ^NB^^^^HH BgM^^M Naročnino in inserste ^H ^^H |Hk ■HpM m H 1H T^^Hlk H H| jBcrS •elo leto ^^^ ■ IA M flNH ■ V I B |H| m ■ ■ pol leta » 13 » — > €etrt » > 6 » 50 » mesec > 2 > 20» V spravnlštvu prejeman: aelo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — > letrt » > 6 „ — » mesec » 1 > 70 » SLOVENEC jeve ulice St. 2. Rokopisi Be ne vraCajo, nefrankovaria pisma d* vsprejemajo. Uredništvo je t Seme- DiSkib ulicah it. 2,1., 17. t-v -g • i • v •% • i 1 -j Izhaja vsak dan,izvzemSi Političen list za slovenski narod. tfti^SL* Štev. 94. V Ljubljani, v ponedeljek, 27. aprila 1903. Letnik XXXI. Hrvatska v borbi za pravo. Oočo pozornost vzbujajo dogodki na Hrvatskem, in posebno Slovenci, kot naj-bližnji bratje Hrvatom, spremljamo njihov po-kret proti mažaronskemu nasilstvu z odkritimi simpatijami. Nasilje na Hrvaškem se godi pod egido mažarskega liberalizma. Ali si je mogoče misliti večjo laž, kakor je beseda svobodomiselnost v ustih onih ma* žarskih tiranov, kateri v svoji šovinistiški nenasitnosti hočejo svoje kulturno zaostalo pleme vzdržati na račun slovanskih narodov. Hrvatski narod, ki se je toliko stoletij ohra nil v najhujših borbah, bo pač tudi zdaj imel dovolj narodne eneržije, da prestane tudi se danje nasilstvo. Danes so nam došla zopet nova poročila o dogodkih na Hrvatskem, ki kažejo, da se narod hrvatski vzbuja v zavesti svojih zakonitih pravic vsepovsod in je pričel odločno borbo za svoje pravice. Poročila se glase : V Zagrebu, 26. aprila. Na Hrvaškem se duhovi še niso pomirili. V Zagrebu se ponavljajo nemiri vsak čas vkljub mnogoštevilnemu redarstvu. Čudno to seveda ni, ker vzroki, radi katerih je nastal zadnji pokret, ša niso odstranjeni. Na prometnej zgradbi še do zdaj niso spremenili mažarskega napisa, premda je ban ob ljubil, da Be bode to zgodilo čim preje ; ma-žarska zastava pa je morala viseti v Zapre-šiču osem dni, kakor je ban zapovedal. Ne postavnosti so tedaj vzdržujejo, postave pa še vedno prezirajo. Pa še huje je, kako se ravna z onim>, ki branijo postavo. Sporočil sem že, kako je deželna oblast zapovedila, da morajo prebivalci brdovečke občine za kaien radi izgredov v Zaprešiču plačati 2237 K v 24 urah. Priziv je pomagal samo toliko, da so premožnejši prebivalci morali nemudoma položiti 900 K. a ostanek bode plačala pa sama občina. In uradni list je sporočil, da se je teh 900 K nabralo prav hitro brez vsake zapreke. Toda to ni res, imrveč je narod prosil milosti, toda ni bil uslišan, in prodali bi bili mnogemu najpotrebnejše stvari, da se niso našli dobri sosedje, ki so izplačali zahtevano svoto. Med obsojenimi so bili taki, ki niso imeli več niti živeža, a polno hišo otrok, pa so žene na ves glaB jokale, ko so jim hoteli živino prodati. Prav zgodno omenja »Obzor«, da je ta dogodek enak onemu, kakor ga opisuje Mažuranič v glasovitem eposu »Čengič-age«, kako Turki pobirajo harač od gladne raje. V Zaprešiču se je sicer nekoliko pomirilo, toda pozabilo se ne bo na krivice, ki so se storile narodu. Oni nadmermk južne železnice pa, ki je kriv vse te nesreče, je zdaj bržkone za zasuge premeščen na mnogo bolje mesto. Tako se dele nagrade onim, ki zakon kršijo na — Hrvaškem. V Zigrebu vlada posebno nezadovoljstvo proti narodnim zastopnikom mažaron-ske stranke. To so dozdaj čutili mnogi med njimi, pa se s početka niso upali na ulico, ker so nekateri bili javno insultirani. Zdaj so jim začeli pa še okna razbijati. Tudi po-znatega mažarona K r š n j a v i j a niso pozabili ; predprošle noči so mu razbili okna na njegovej vili. S tem pa izgredi gotovo še niso končani. Bati se je, da se ponove 1. maja. V prebivalstvu vedno vre, posebno odkar so iznovič zaprli Štefana R a d i č a radi zadnjega govora, ki ga je govoril na skupščini v »Sokolu«. Čudno je, da se je državni pravdni k še le čez teden dni odločil za to, da se zapre Radič Morda pa mislijo mažaronski mogočneži, da bodo zadušili na Hrvaškem vsak pokret, če zapro najodločneje pospeševalce novega pokreta? V tem so gotovo motijo. Zdaj se tak pokret ne da nič več zadušiti, ker se je razširil že med narodom po celej Hr- vaške j, celo v takih mestih, kjer je dozdaj vladalo neomejeno samo mažaronstvo. Veselo znamenje je, da se še vedno sklicujejo skupščine za samostalne financije in za obrambo narodnih in usttvnih pravic. Oblasti seveda te skupščine skoraj povsodi prepovedujejo, toda skupščinarji dajejo povsodi izjave, da se ujemajo s sklepi velike zagrebške skupščine. Poslednji nemiri so gotovo tudi preprečili, da se regnikolarna deputacija še do danes ni zbrala, premda je bilo javljeno, da se snide precej po velikej noči. Bil bi za to zares že skrajni čas, tc da v vladinih krogih se posvetujejo zdaj le o tem, kako bi pomirili sedanji pokret. Za financijalno nagodbo ne marijo mnogo, saj se da vladati tudi s primankljejem če ni drugače, a sabor, če bo sklican, bo že spet dovolil indemniteto do konca leta, in sedanji zistem ne potrebuje nič drugega za ustavno vladanje (1). Za obitelj po nedolžnem ustreljenega Paaariča v Zaprešiču se je nabrala precejšnja svota denaria ; pravi rodoljubi so se zavzeli za obitelj, da ne propade. Prihodnji teden se bodo pele iznovič svečane bilje za to nedolžno žrtev ter so v to svrho razdelili že mncgo narodnih kokard, a pravijo, da bode prisostvovalo več sto dam v črnih oblekah pri tej službi božjej — seveda, če vse re- darstvo ne prepove. * * * Velike demonstracije v Krlževcu. V Hrvatski vlada obča razburjenje in ogorčenje proti banu in njegovi viadi. V mestu Križevcu so v petek in v soboto bile grozne demonstracije radi aretiranja dveh juristov, ki sta v mestih Gradcu pri Križevcu in Cugovcu sklicala prijateljski sestanek po §2. Demonstracije so zadobile toliko obsežnost, daje iz okraja in iz Ziagreba moralo priti v K r i • ževac nad 50 orožnikov. Kmetje križevskega okraja so se na prijateljskem sestanku po § 2 pritožili zgoraj omenjenima pravnikoma glede zlorabe pri volitvah, pri katerih niti posestniki nimajo pravice gla sovanjs, ampak samo pisarji, logarji ali kaki železniški uslužbenci in ki imajo celo pravico v sosednjem okraju še enkrat glasovati, kar je najskrajnejša protizakonitost. Bati so je,da se v tem okraju nadaljujejo demonstracije. Orožništvo je narod z bajoneti razgnalo in malo je manjkalo, da ni došlo do streljanja. Are tiranih je okolu 40 oseb. V nedeljo sta bila izpuščena iz zapora jurista Milan Dečak in Gregoranec. Jurist Dečak je po izgonu doveden v Za greb in je prognan za 10 let iz križevskega okraja, kar se pa v okraju dalje dogaja, do sedaj še nismo mogli poizvedeti. # # i* V Zagrebu se pripoveduje, da je general Č a n i c preteklega tedna bil trikrat na Dunaju, in pripoveduje se, da bode skoro ban Khuen Heder-vary demisijoniral, ker je njemu nemogoče vzdržati red. Na gorenjem delu Zsgreba, na takozva-nem griču, dali so si mažaroni na mažaronski kazini napraviti čvrsta železna vrata, kiso 40 cm debela in isto nameravajo narediti na kamenitih vratih. Bansko palačo dan in noč čuva orožništvo, ker se je na banski palači, kakor smo poročali, našel oglas, da se s 1. majem daje ta palača v najem. Ban je jako nervozen in se vsak dan večkrat z mrzlo vodo tušira in se več ne upa šetati se mej pol 6. do 6 na šetališču »Cmreku«. Hrvatska se pripravlja na v e 1 i k e d o g o d k e , ki bi utegnili presenetiti ne samo monarhijo, ampak tudi celo Evropo. Dalinatinci in vlada. Dalmatinski zastopniki so, kot znano, silno nezadovoljni s Koerberjevo vlado, posebno pa še od tedaj, ko so čuli iz Koer-berjevih ust naravnost žaleč odgovor. Tej svoji ogorčenosti so dali duška, ko je mi- nule dni po Dalmaciji potoval poljedelski minister. Narod je Giovanellija jako hladno vspre-jemal. V Spljetu, tako poroča neki dalmatinski list, je z ministrom govoril pred sednik tamošnjega društva vinogradnikov Kapič in zahteval drž. podpore za vino gradstvo. Minister mu je na to odgovoril: A kje naj vzamemo denar? Kapč: Mi ne prosimo Vas Povrnite nam milijone, katere ste nam odvzeli z vinsko klavzulo. Minister razburjen: Jaz Vam gotovo nisem ničesar ukradel. Kapič: Vlada, kateri pripada tudi poljedelski minister, nam jih je odvzela. Minister: Tudi jaz sem trpel radi klavzule, ker sem tudi jaz vinogradnik. Kapič: Toda vi to lahko prenašate, ker ste minister, med tem ko je za nas vino jedini vir dohodkov. Povejte svojim kolegom na Dunaju, da ta lepa dežela hiti v pogubo radi nemarnosti vlade, v katero nimamo nikakega zaupanja. O tem ste se gotovo sami prepričali. Na to se je Kap č obrnil in odšel. — Resničnost teh besedi mora seveda jamčiti prvi vir. Vsekako se pa kaže, da Dalmatinci prav nič niso zadovoljni z dosedanjo vladno skrbjo za njihove interese Odstop reškega guvernerja. Odstop reškega guvernerja grofa S z a-p a r y j a je gotova stvar. Kot razlog za odstop navajajo sam in tudi drugi izredno slabo zdravstveno stanje. To stanje povzro-čuje bolezen, ki ga sili, da čim najpreje poišče kako zdravilišče. Vkljub temu bi ta kriza ne bila še tako akutna, ko bi se jej ne pridružil tudi politiški razlog in sicer, čujte in strmite! — preteči razpad italijansko-av-tonomistiške stranke. Ta stranka, kot znano, že štiri leta neomejeno vlada na Reki. Pri zadnjih volitvah sta na prodrla opozicionalca Barč o in Valušnik. Čeravno je poslednji že priglasil svoj pristop k vladajoči stranki in je torej edini Barčic še opozioionalec, preti po njem baje velika nevarnost za italijanske avtonomaše. Res na slabih nogah stoji njih politiška Btavba! Dalje se navaja neka poli-tiška časniška pravda, ki jo je imel vodja dr. Kušer proti dvema ogrskima časnikarjema in se je končala z njegovim porazom, ker sta doprinesla dokaz reBnice. Ti in nekateri drugi razlogi so omajali tla stranke in b tem pa tudi Szaparyiu, ki je vplival na to, da opozicionalci raje ostanejo doma nego glasujejo proti vladajoči stranki. Te gnjilobe v stranki pa Szapary sedaj ne more prenesti in zato raje gre. Naslednik mu bo grof Andrej Hadik - Barkoczy, čegar eneržijo sedaj silno hvalijo. Položaj na Ogrskem. Dopisniku dunajske »Zeit« je sedaj sam Szell podal pojasnila o položaju na Ogrskem in o takozvanem tx lex stanju. Szell je najprej izjavil, da se predsednik grcf Apponyi sedaj popolno strinja z vlado glede zvišanja vojaškega kontingenta, ker mu je vlada za gotovila, da prej ali slej izpolni vse pogoje, ki jih je on stavil v tem oziru. Dalje pravi Szell, da se na zunaj prav nič ne bo opazil prehod v brezbudgetno dobo in izhod iz nje, ker vlada ve, da je za njo večina, ki odo-bruje njeno postopanje, ter bo torej vodila dalje vladne posle v okvirji lanskega proračuna. Pristavil je, da tudi manjšina re dvomi nad tem, da bi se vlada ne nahajala na legalnem potu, ker bi sicer provocirala glasovanje o tem. No, ta trditev je naravnost smešna. Opozicija pač dobro ve, da bi sedanja vladna večina odobrila vsak vladni korak, in bodisi še tako protiustaven. — Po tej izjavi torej v ogrski zbornici po 1. maju ni pričakovati nikakih iznenadenj, ne ve se pa, kaj poreko na to davkoplačevavci. Albanci zopet zborujejo. Četrti albanski kongres se bo vršil v Neapolju od 26 do 28. maja t. 1. Na kongres so vabljeni vsi uglednejši Albanci, ki živo razkropljeni po Italiji, na Turškem, Grškem, v Egiptu, na Bolgarskem, v Dalmaciji (!) na Rumunskem itd. Razpravljalo so bo o sedanjem političnem položaju v Al baniji. Ustanoviti se ima splošna albanska liga. Predsednikom lige mislijo izvoliti ne kega laškega generala! Znani vodja Albancev, Istnail Kemel-bej, se je pogovarjal v tej stvari z laškimi parlamentarci in z ministrom zunanjih poslov, admirolom Morinom. Nekateri politiki pa trdijo, da Italija ne kaže nikakega zanimanja za dogodke v Albaniji. Nemiri v Galiciji. Na kratko smo že sporočili o zadnjih velikih protižidovskih nemirih v Uhnowu v Galiciji. Lvovski list »Slowo Polskie« pri-občuje o njih naslednji dve poročili: V noči mej 22 in 23. t. m. ob 4 uri zjutraj so opazili v hiši krznarja Kritjuka ogenj, o katerem se je takoj raznesla govorica, da so ga zanetili židje iz maščevanja, ker je njegov židovski pomočnik pred kratkim prestopil v katoliško oerkev. Ta vest se je tembolj potrjala, ker je skoro istodobno jelo goreti tudi v drugih delih mesta. Ob 5. uri se je sošlo do 300 kmetov, ki so po kratkem posvetu sklenili, da podro nekatere židovske hiše in pomore Žide ali jih vsaj pre-ženo. Po tem sklepu so takoj udrli v židovske hiše, pobili okna in razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Ž dje so jo prestrašeni popihali, kmetje pa za njimi. Orožništvo ni moglo ničesar opraviti ter so morali iz Ra\ve Ruske pozvati vojaštvo. To je s pomočjo orožnikov tekom dopoldneva naredilo mir. Prijeli bo tri Žide in štiri kristi-jane kot glavne povzročitelje nemirov. — Po drugem poročilu so židje zažgali krznar-jev pod, da bi tako odvrnili od sebe buoi. V nemirih so bile nevarno ranjene tri osebe, ljudi z manjšimi poškodbami jc pa izredno veliko. Povzročena škoda je izredno velika. V bližnjih dneh pričakujejo novih nemirov. Izza zadnjih nemirov v Srbiji. Povodom najnovejše premembe srbske ustave je bilo v glavnem in drugih mestih \eč resnih nemirov, o katerih pa srbsko časopisje ni smelo nič pisati, ker je bil uveden takoj strogi tiskovni zakon. O enem takih nemirov poročajo sedaj iz Belgrada. Ondi je kakih 200 trgovskih pomočnikov priredilo burne demonstracije proti naredbi vlade, vsled katere so trg. pomočniki stavljeni pod zdravniško nadzorstvo, ter da mora vsak njih izročiti fotografijo redarstvu. To na-redbo so največ provzročili tuji trg. pomočniki , med katerimi je mnogo sumljivih elementov, ki prihajajo v Srbijo. Zaradi tega pa je bilo tudi med demonstranti mnogo nemških, madjarskih in židovskih elementov, ki so domačine hujskali na izgrede. Kmalu je prišlo do tolikih nemirov na javni ulici, da je moralo nastopiti vojaštvo z orožjem v roki. Za srbski narod značilen pa je ta le dogodek, ki se je pripetil v neki ulici, kjer je bila največja gnječa demonstrantov. Ondi je zapovedoval neki časjnik svojemu moštvu. Iz množice so se čuli klici : „Proč s policijo! Živela srbska vojska!" Častnik ukaže množici, da se ima raziti v potih minutah. V tem trenutku začne brcati in skakati konj nekega vojaka in častnik mu zakliče : »Pazi, da katerega ne pohodi !» Te besede so imele mogočen učinek. Ljudstvo je urnobesno vzkliknilo: »Živela naša vojska! Bratje raz-idimo se ! Tudi vojaki so naši bratje in ako oni pazijo, da se nam ne zgodi hudega, bodimo pazljivi tudi mi proti njim !« — In to je rešilo položaj, ki bi bil postal lako nevaren. V petih minutah je bilo vse mirno. Iz brzojavk. Poslanska zbornica ima tekoči teden dve seji, v torek in petek. Poročilo železniškega odseka bodo imeli poslanci že v rokah in odsekov načelnik baron Schwe-gel bo predlagal, da pride ta zadeva v potek na dnevni red kot prva točka. — Mladočeški zaupni shod so je vršil včeraj dopoldne ob 9. uri v staromestni hiši v Pragi. Zborovanje je bilo tajno po § 2 zbor. zakona in je bil tudi časnikarskim poročevalcem zabranjen vstop. Javnost torej o tem zborovanju ne bo ničesar izvedela razun oli-cielnega komunikeja, ki ga objavi strankino vodstvo. Izza kulis se trdi, da so bili poraženi zmerni elementi in sicer tako, da se bo moralo umakniti sedanje vodstvo in pa par lamentarna komisija v državnem zboru. — Angleški kralj pri papežu. Sedaj je d*finitivno dognano, da obišče kralj Edvard v sredo popoldne ob 4. uri papeža v Vatikanu. Kralj se poda v Vatikan iz po-s'aništva pri Kvirinalu in se vrne v Kvirinal, kjer mu Rimpolla ne bo vrnil obiska, pač pa pošlje pozneie papež v London posebno poslanstvo. — Bivši posl. Schmidl je prišel sedaj v nemilost tudi v lastni stranki. V soboto je odložil čast župana v Amstettnu. — Novi davki se napovedujejo povodom uredbe dveletne vojaške službe in starostnega zavarovanja delavcev. V gotovih krogih se računa na davek na kartele in zvišanje železniških vožnih cen. — Angleška zmaga v Afriki. Iz Adena javljajo: Angleškemu generalu Msn-ningu se je posrečilo zajeti Mullahovo ar mado ter jo poraziti. Padlo je 2000 mož te armade, angleške izgube pa še niso znane. Angležem se je posrečilo, osvoboditi polkovnika Cobbe. Dnevne novice, V L j u b 1 j a n i 27 aprila. Klerikalni separatizem in »Zveza slovanskih časnikarjev*. Pod tem naslovom ie izbruhal Andrej G a b r š č e .k iz Gorice v sobotni »Soči« neko svojo »izjavo". Mož p'ha, ker so bili slovenski kr ščanskomisleči časnikarji tako predrzni, da so prvi na slovanskem jugu pričeli s Časnikarsko organizacijo in niso prosili protekto-rata Andreja Gabrščka, ki je sedaj nakrat v tem iznašel »klerikalni separatizem", dasi je na prvem slovenskem katoliškem shodu Andrej Gabršček sam priporočal organizacijo katoliškega časnikarstva. Ob značajnosti Andreja Gabrščeka Be ne čudimo, ako sedaj, ko je v Gorici v slovenski tiskarski obrti nehalo vse teči v njegov žep, pričel govoriti samo nasprotno in je iznašel, da je preteklo sredo ustanovljeno jug slovansko časnikarsko društvo „kle-rikalno politično društvo«, ter je pričel diktirati, da to društvo nima nič skupnega z »Zvezo", »kateri ne more pristopiti, ker je to le bojno društvo sredi velike družine slovanskih časnikarjev, sposobno le za r a z p o r , le za bratomorni boj, za sovraštvo med časnikarskimi tovariši « Tako p:ša Andrej Gabršček, Isti Andrej Gabršček, katerega „Soča" deluje samo za razpor in sovraštvo, radi česar smo bili tudi prisiljeni ustanoviti samostojno društvo. Ali hočemo iti v družbo Andreja Gabrščka, ko vendar njegova „So5a" vsakega našega somišljenika opsuje s » s 1 e p a r j e m «, ki je še le 4. aprila razvijala bojno zastavo s klicem: »Boj klerikalizmu (po »Sičinih« nazorih katolicizmu) mora zadoneti po celi Sloveniji !«, ki vodje naše stranke psuje po »Narodovem« vzorcu s »političnimi kadavri« in ki je pred tedni naši požrtvovalni duhovščini zabrusila v obraz, »da ni vredna, da b i d a j a 1 a o d v e z o«, da so naši misijonarji »podli lažnjivci brez vest i«. »ki si z nesramno drznostjo prilašču-jejo pravice, katerih nimajo«. Kak značaj bi imeli krščansko misleči časnikarji, ako bi se družili s takim »časnikarstvom« ? Andreju Gabrščku je sedaj prosto ustanoviti svoje časnikarsko društvo s tistimi časnikarji, o katerih je pisal svoj čas okolu značilna pisma in ki bi le še bolj osvetlila Gabrščku značaj, ako bi se ob ustanovitvi Ga-brščkovega društva priobčila. Iz zgoraj omenjenih razlogov se tudi nismo udeležili sestanka, katerega je v svrho ustanovitve časnikarske organizacije sklical pred tedni v tukajšnji »Mestni dom« Andrej Gabršček. Ali hočemo iti skupaj s človekom, katerega »Soča« je tako predrzna, da stresa svojo strast proti duhovščini v »Tutti frutti«, in ko povemo, da ima tudi Andrej Gabršček dovolj masla na glavi, nas ozmerja s »steklimi psi«. Na Gabrščkov sestanek je prišel od naše strani gospod Sttfa le kot poročevalec, ki nam je pa mogel poročati le o veliki Gabrščkovi blamaži, ker tudi liberalni časnikarji so svoje zaupanje do Gabrščka pokazali s tem, da se njegovega sestanka niso udeležili. Osrednji odbor »Zveze slovanskih časnikarjev« je torej imel jako nesrečno roko, dajeAndreju Gabrščku poveril nalogo posegati v jugoslovanske časnikarske razmere, ker baš Gabršček je, kakor zgoraj omenjeno, mnogo pripomogel do tega, da je izvestno časopisje pod vsakim nivojem dostojnosti. Zato se nam zdi smešen klic Gabrščkov: »Tovariša časnikarje Hrvate svarim, da ne gredo na limanice slovenskim klerikalcem«, — kajti mi ne nastavljamo nobenih li manio, ampak želimo, da se združi vae pošteno jugoslovansko časopisje. Kakor rečeno, druUvo jugoslovanskih časnikarjev je usta novljeno in pristopilo bo na podlagi svojih pravil k »Zvezi slovanskih časnikarjev«, ako pa komu to društvo ni po godu, naj si ustanovi svoje, saj imajo tudi Čehi in Poljaki več Časnikarskih društev. Pravioe samostojno se organizirati našemu časnikarstvu ne more kratiti nihče. »Stekli psi« pa ne gredo v družbo Gabrščkovo, ampak bodo skušali po jugoslovanskem čas nikarskem društvu služiti poštenemu časnikarstvu, katerega namen mora biti vzgoja ljudstva in okrepljenje narodove eneržije, kar pa bi ne mogli storiti, ako bi zašli v mlakužo kranjskega liberalizma, s katero so hoteli izvestni ljudje zastrupiti tudi goriške Slovence, a so jim o pravem času pokazali vrata. Upati smemo, da bo naša jugoslovan ska časnikarska organizacija dobro prospe-vala, ker jej je zagotovljena vsa moralna podpora, in ker pri nas niso ljudje, ki bi delali le za svoj žep in dobiček, upamo, da bo tudi zaupanje do nje vedno bolj raslo. Umrl je danes vč. g. duhovni svetnik, zlatcmašnik in župnik v Predosljih Jožef Kerčon. Pokojnik je bil rojen dne 3. oktobra 1821 v Šmariji, v mašnika posvečen 2. avgusta 1846. Eio leto je bil semeniški duhovnik, potem pol leta kapelan v St. Vidu nad Ljubljano, od leta 1848 do leta 1864 katehet pri uršulinkah v Skrfji Loki, odslej pa župnik v Predosljih Umrl je za pljuč nico in otrpnanjem srca. Pogreb bo v Predosljih v sredo ob 9. uri. Pokojnik je bil znan nabožen pisatelj in častilec Marijin. N. v m. p.! Sestanek »Leonove družbe" ho v sredo dne 29. t. m. ob 8 uri zvečer v tukajšnjem ^Katoliškem domu". Predaval bo profesor dr. Josip Debevec o ilirski ideji v preteklosti in bodočnosti. V zadevi nadškofa Stadlerja po roča .Katolički list", da je podla izmišljotina trditev, da bo vrbbosanski metropolit v štirih mesecih ostavil svojo stolico. To je želja svobodnih zidarjev, ki se pa ne bo uresničila. V Bosni je nastala strahovlada, katera se da primerjati le Bismarckovemu „kulturnemu boju". A tudi ta naval bo moral minuti. Cesar je daroval za pogorelca v Malinah 1500 kron. Ustanovna shoda mlekarne in katoliškega izobraževalnega društva sta bila včeraj v Horjulu. Pristopilo je mnogo Članov. Govoril je na obeh shodih dr. K rek. Prideljen je okrajnemu glavarstvu ljubljansko okolice c kr. konceptni praktikant dež. vlade g. Ivan Lininger. Umrla je v Osilnici pri gosp. župnem upravitelju Alojziju Jeriču teta Marija Jerič, sestra pokojnega urednika „Slo-venci" gospoda Jos. Jeriča po kratki bolezni v 75. letu. Pogreb je v torek ob 10. uri. N. v m. p.! Šesta seja pripravljalnega odbora za deželno učiteljsko konferenco se je vršila dne 23. aprila na tukajšnjem c. kr. učiteljišču. Razpravljalo se je o smotru pouka v realijah na podlagi poročil g. učitelja S e g e o zemljepisju in zgodovini, g. učitelja Ber no ta o prirodoznanstvu. O risanju je poročal g. nadučitelj Č e s n i k, o ženskih ročnih delih pa gospodična učiteljica S a r k. V prihodnji seji se bodo rešila nekatera še nedognana vprašanja, se bo vršila končna debata o učnih smotrih vseh predmetov in bo poročal g. nadučitelj Toma n o načelih za razvrstitev učne tvarine iz vseh predmetov. Društvo »Pripravniški dom" bo imelo v nedeljo, 3. maja, občni zbor ob ll1/* uri dopoldne v konferenčni sobi tukajšnjega c kr. učiteljišča. — K obilni udeležbi vabi odbor. K volitvam v odbor kmetijske družbe goriške za odsek obsegajoč Gorico in okolico, pri kateri so Lahi z raznimi spletkami dosegli, da ni bil izvoljen noben Slovenec, se poroča, da so vsi slovenski odborniki in člani vložili ugovor na namest- ništvo. Predsedstvo je preprečilo pred volitvami vse seje, da je tako preprečilo imenovanje novih članov, katerih število bi imelo odločilen vpliv na izid volitev. Lahi so dobili naznanilo, da se voli 6 odbornikov, Slovencem se je pa naznanilo, da se voli samo 5 odbornikov. Naznanilo o volitvi so slovenski člani prejeli še-le dan pred volit-vijo. Ko so slovenski člani prišli, da plačajo zaostalo udnino, dejalo se jim je, da ostane blsgajnica po predsednikovi odredbi zaprta ta dan. Slovenskim članom niso dali iz kaznio in brez izkažnic jih ne pustili glasovati. Poleg tega našteva obširni priziv še mnoge druge nepravilosti. — Novi zvonovi. V Samasiovi livarni je bilo te dni posvečenih 23 zvonov. Od teh odpade na Kranjsko: eden za podružnico sv. Lenarta župnije vrhniške, dva za kapelo Marije P >močnice župnije v Adleši čih in trije za župnijo Kovor. — P. Hartmann na Bledu. Včeraj je obiskal p. Hartmann Bled, kamor se je preko Brezi) pripeljal. Spremljali so ga trije oo. frančiškani, med njimi p II u -BT o 1 i n Sattner, od stkani .Glasbene Matice" pa g. koncertni vodia vH u b a d , načelnik pevskega ?.bora prof S t r i t o f, in kvartet pevcev. Sastanek je bil pri Pe-tranu Gospodie so šli tudi na otok, kjtr so sa v spominsko knjigo podpisali pod improviziran stih: „Gla«bene Matico" koncertov višek — je bil H a r t m a n n o v »Sv. Frančišek« P. Hartmann je v osebnem občevanju zelo ljubezniv in dovtipen. Izrazil se je zelo pohvalno o našem B edu. Seveda so se pogovori večinoma sukali krog ora torija »Sv. Frančišek« in krog .Glasb. Ma-t ce", njene uredbe in njenega pevskega zbora. Pri Petranu so je napivalo p Ilir t mannu in »Glasbeni Matic'.« Govorila sta p. R o d e r i k in g. Hubad, kvartet pa je prepeval slovenske pesmi. Z večernim vlakom so se izletniki vrnili v Ljubljano, da se udaleže »estanka pevskega zbora .Glasb. Matice" pri Maliču. — Dodatno se nam še poroča: Na Brozjah je P. Hartmann m a š e v a 1 pri oltariu Mat. božje. Na bleškem otoku se je P. Hartmann vpisal v spominsko knjigo in začrtal tudi motiv svojega oratorija z notami. Pri Pe tranu je bil odmor; prijateljski pogovori in mile slovenske pesmice so kratile čas, ob 6. uri pa je družba zopet zasedla vozove, ki so jo peljali krog in krog jezera in na Lesce. — Stavka zidarjev v Zagrebu. V sobote so zagrebški zidarski podjetniki izdali na zidarje ogias, v katere™ ponujajo zidarjem neznatne poboljšate, če se vrnejo na delo. Prvikrat so jim dovolili celo uro manje dela na dan, ali pri stari plači. Zlaj jim ponujajo pa manje pol ure dela na dan in 20 vinarjev poboljška na plači za dan. Obenem sporočajo delavcem, d* je to zadnja ponudba, in če ne začno delati 27. aprila vsaj popoldne, prenehajo vsi dosedanji dogovori med njimi, in pndjetmki bodo vse svoje dosedanje delavce odjavili pri obrtni oblasti, kjer se bodo povračale tudi delavske bukvice. Delavci so te ponudbe pod]etnikov odbili, a ker sa ne smejo pri današnjih okol nostih zbirati v skupščine, se ne ve, kako se bodo do določenega časa glede dela sporaz Umeli Neznatno število zidarjev vkljub stavki vendar-le dela. »Obzor« nagovarja delavce, da se lotijo posla, da je sedanji poboljšak sicer neznaten, ali da je vendar korak k boljšemu storjen, pa se je nadjati, da bodo sčasoma uspeli Sedanje okolnosti so pa take, da je tudi za delavce bolje, da zdaj ne stavkajo. Bodo li delavci poslušali ta svet, se dozdaj ša ne \e, če tudi velik del zidarjev že želi, da se začne delati, ker podpore so se iztrošile, a brez zaslužka se ne d& živeti. Mesto ima vsled te stavke mnogo škode. — Tele z 8 nogami je poslal gosp. R t iz Žige pri Bovcu za tukajšnji deželni muzej. — Idrijska železnica. Konsorcij za napeljavo železnice v Idrijo oddal je trari ranje proge tvrdki Stern & Hiffarl na Du naju. Z delom se je pričelo dne 9 t. m. na Vrhniki. Proga se namerava izpeljati od Vrhnike proti Podlipi, bv. Jcšt, smrečje, Rovte, Ceste v Hotederšico, od tam vspo redno ob cesti do Godoviča in nad desnim bregom Zale v Idrijo. — O aretaciji Stjepana Radiča se poroča iz Zagreba, da Rtd:c ni pobegnil iz Zagreba v Brežice in da je veB čas pre ganjanja ostal v svojem stanovanju. Polioija je mislila, da je pobegnil, in ga je povsod drugod iskala, samo na njegovem domu ne. Konečno ga je aretirala doma. Obtožba proti njemu se glasi, da je rušil javni mir, da je napadal državnopravni odnošaj Hrvatske proti Ogrski, in bana. Te »delikte« naj bi učinil v govoru na skupščini v »Kolu« 15. t. m. — Poskušeni samomor v Kranju. V deželno bolnico so pripeljali danes dopoludne Arnolda Wlassaka, 26 let starega ka-pelnikovega sina iz Kranja. V četrtek se je ustrelil v desno stran života, in Be ni dobro zadel, tako, da mu je krogla obtičala v životu. Pravijo, da je bil nesrečno zaljubljen in da se ie zaradi tega hotel usmrtiti. — Pokopali so v Kranju g. Ivana T i r i n g e r j a, očeta g. kapelana Ivana Ti-ringerja iz Jelšan v Istri. — Ispodletelo mu je. Posestnik Su ligoj Anton iz Kanala je poveril 57 letnemu Stergarju Jožefa iz Pndlake 9 volov, da jih žene v Gor co in jih tam izroči g. Fogarju. Prišedši v Gorico pa je S. izročil Fogarje-vemu ag«ntu samo 8 volov, dočim je 9. odgnal v neki hlev in ga kasneje ponujal v prodajo mesarju Ilicherju. Ta pa ni hotel kupiti vola. Kmalu so pa priSi Stergarjevi zli nameri na sled in so ga zaprli. Vola je dobil g Fogar. — Kap. Nekega krčmarja s Kranjskega, ki je prišel v Brda na G iriškem po vino, je zadela v petek na Oslavju ksp in je ostal koj mrtev. — Zabodel je neki vojak čevljarja Štefana Komela z Grčine. Podati se je moral vsled tega v bolnišnico usmiljenih bratov. — Nevarni zobje. V Dornbergu je naBtal med mladeniči prepir. Med prepira-jočimi je bil tudi brat 23 letnega Jožefa Vo dopivcB. Ko so se fantje spopadli, hotel je Jože Vodopivec braniti svojega brata. Pri tej priliki ga je pa nekdo tako hudo vgriznil v levo roko, da mu je tri žilice pregriznil. Vodopivoa ao pripeljali v goriško bolnico in je njegovo zdravstveno stanje zelo opasno. Slovensko planinstvo. Oklic za stavbo „Krnioe" v Zajezeri. Krasote slovenskih dežel domačini še vse premalo poznamo in premalo cenimo. Tujci se le navdušujejo za prirodne lepote naših pokrajin, a mi ne poznamo biserov, ki dičijo slovensko zemljo! Zadnja leta smo se vendar tudi stmi vzbudili in pričenjamo delovati v čast in prospeh naših planinskih pokrajin. Z Ijska podružnica Slov. planin, društva je obrnila vso svojo pozornost, na tak biser, to je divje romant čna dolina Za jezer a, v kateri je kupila obširno senožtt, da tam postavi planinski dom „Krnico" za vsa tiste, kateri želijo brez truda gore od spodaj gori pledati, kajti s postajicu v Ovčji vasi med Trbižem in Pontabljem se pride lahko v eni uri tja. Stavba bode 18 m. dolga in 11 m široka, vsa zidana; v pritličju bo veranda, znotraj na desno gostilna, na levo kuhinja in še dve sobi in v zemlji klet. V prv*m nadstropju bode 6 sob pripravljenih za izlet nike in planince. Razgled od tim bode na gorske velikane: Viš 2669 metrov, Naboja 2315 m., Montaž 2752 metrov in Uiovsko plan velevažno delo, ki bode tudi v narodnostnem oziru na Koroškem velikega pomena, posebno za Kanalsko dolino. Tukaj ae nudi prilika, pomoči potapljajo-čemu se slovenskemu narodu na Korošiem, kajti samo z vzkliki »tužni Korotan« nam nič ni pomagano. Zato se veselo nadejamo, da bode le malo takih, ki ne bi sa redoljubno odzvali naši mili prošnji ne le v cžji domovini, ampak tudi zunaj nje. Darove sprejema in jih naznanja v „Plan. Vestniku" g. Alojzij Knafelc v Beljaku. Odbor Ziljske podružnice Slov. planin, društva. o Češko - slovenski akademiški krožek Be je ustanovil kakor poroča „Alp-sky Včitnik«, sredi Čašie podružnice v Pragi. Namen mu je, širiti zanimanje za planinstvo med češkim in slovenskim dijaštvom in delovati na to, da se briga naraščaj že za dobe svojih študij za slovanske planine. Kadar bo dovolj no število članov in zadosti gmotnih sredstev, jame akademiški krožek tudi samostojno delovati, to pa po intencijah Češke podružnice posebno v pozabljenih krajih, ki so narodnostno še zanemarjeni. Krožek vodijo »?g. akademiki: Vondraček (predsednik), E. Stare (podpredsednik), J. P a v 1 i e e k (tajnik), N. D v o f a k (blagajnik), J. Pretnar in V. Eisenkoll (zapisnikarja). o Nova podružnica „Sloven plan. društva" se snuje v Aidovščini za okraja Ajdovski in Vipavski. o Nova pota. Na Vel. Naboja (2315 m) bo Ziljska podružnica »Slove n. planin, društva" letos gradila lani zaznamenovano pot; takisto poišče in zgradi tudi pot na V i š (2669 m) iz Z a j e z e r e skozi divjeromantično K r - n i c o ter obeleii novo pot na Kepo (2144 m) z nove postaje v Podrožici. — Po-dravska podružnica )e lani zazna-menovala velezanimivo in krasno p t 6 r p z vBe Pohorje povprek in sicer od St. Lovrenci črez Petelinjek, Brv, Pesak. Konjiško Dlanjo do Zreč, oziroma do Št. Kun-gote. Vsega pita je 8 ur hoda. o Is Grintavskega pogorja. »Alpski Vč*t''>k" poroča, ua b> odslej gorska steza od Č^ške koče preko Savinskega sedla v Turški žleb za celo uro krajš', ker je zgradila Č-ška p jdružnica novo zvezo naravnost od Savinskega sedla do Turškega žleba, tako da ni treba več hoditi doli do koče na Okrešliu, odtod pa zopet navzgor k Turškemu žlebu Ta steza je del velekrasne okrožne poti v gorab, ki je bodo deležni oni, ki pridejo skozi Turški* žleb na Skuto in Str»co, odtod pa na Mlinarsko sedlo in doli k Češki koči. o Na Sv Gori nad Gorico je! izposlovalo »Slovensko planinsko društvo« posebno, udobno opravljeno in čedno sobo za svoje člane. Plačati bo navadno pristojbino, zsriasiti se pa za prenočišče vselej vsaj do osmih zvečer. Občni zbiic dramatičnega društva. Sobotni letni občni zbor dramatičnega društva je otvoril predsednik gospod d r. B l e i \v 8 i s vitez Trsteniški z nagovorom, v katerem je kcnstatiral da se je posrečilo odboru dramatičnega društva si osigurati tudi za sezono 1903/04 opero, kajti mestni občinski svet ljubljanski je obljubil tudi za bodočo sezono izdatno pod poro. Ker pa se tudi ljubljanski Nemci pripravljajo,da si ustanove za prihodnje leto opero, bo treba odboru dram. društva skrbeti, da si zagotovi za opero v pr hodnji sezoni tak repertoar in take moči, da bode slovenska opera zamcgla v vsakem oziru konkurirati z nemško in da bode isto nadkriljevala. Končno predlaga šo gospod predsednik, da izreče občni zbor zahvalo za izdatno podporo občinskemu svetu in deželi. Sprejeto. I Iz dobro sestavljenega poročila tajnika g. dr. N o v a k a povzamemo sledeče: Opera slov. gledališča se je ohranila na isti stopinji, kot lansko leto. Odbor dram. društva je imel mnego dela, kajti postavil si je za nalogo, da hoče podati gledališkemu občinstvu predstave najrazličnejši ga ženra, kar se jo tudi zgodilo, kajti, kakor še nobeno drugo leto, smo dosegli v pretekli sezoni 100 pred stav, izmed katerih je bilo 18 dramskih in 5 opernih novitet. Opera jo štela 7 3olistov, 24 članov zbora in 1 kapelnik; orama pa 15 prvih in 14 drugih moči. Ako uvažu-jemo, da imajo Nemci 4 dni v tednu, Slovenci pa samo 3 dni proste, moramo pri-poznati, kar so tiče žtovila predstav, da se je tu res neumorno delovalo. Odbor si je prizadeval »stati v pretekli sezoni vedno v kontaktu z željami občinstva in istim kolikor mogoče ustreči. beveda je delovanje odbora v prvi vrsti odvisno od obiska gledališča in od sredstev, to dvoje pa naravno ! od občinstva. Tajnik izreče svojo zahvalo j občinstvu in onim slovenskim listom, ki si s svojimi poročili povspeševali razvitek gle dališSa in vzbujali v občinstvu navdušenje za iato. Tajnikovo poročilo se vzame brez ugovora na znanje. Vseskozi zanimivo za preteklo sezono je poročilo velezaslužnega blagajnika g. F r. Rozmana. Dfnsrni prnmet v pretekli sezoni je znašal 183.980 72 K. Vsaka pred stava povprečno je nesla 193 91 K Prebitek znaša 8524 68 K. Subvencia dežele je znašala 1ŽOOO K. mesta pa 21 980 K in proti povračilu 5000 K. Brutto dohodki predstav so znašali 32 738 10 K. Vrnilo se je posojila 5350 K. Izmed izdatkov omenjamo sledeče: gaže so znašale 42 941 28 K. Za na-obrazbo in pouk ie izdalo dram. društvo iz lastnega 285 K. Druga leta je prispeval k tBmu dež. odbor s avoto 600 K. Stroški predstav in repertoira so znašali 23 170 17 K. Napačna pa je mnogostranska trditev, da je bila opera v pretekli sezoni aktivna. Ista je bila za 5828 33 K pasivna, drama pa za 8786 03 K aktivna. Prebitek znaša torej 2957 70 K. Pokojninski zaklad iz kt» 1898, ki je naložen pri neki tukajšnji hranilnici, znaša 1928 09 K in se obrestuje po 4*/4 % obresti. Ako pregledamo te številke moramo prfpoznati, da se je dramatično društvo v pretekli sezoni financijelno nepričakovano povspelo, kar ni mala zasluga vestnega in neumornega blagajnika, ki je čtedil, kjer je mogel. Revizor g. Gustav Pire pravi v svojem govoru, da financijelno tako ugodno leto kot je bilo preteklo, je bilo samo še drugo leto v vsem tem času, kar domuje slovenska Talija v lastnem domu. Dalje povdarja gospod revizor velikanski kulturni pomen gledališča za slovenski narod ter predlaga konečno tudi v imenu drugega revizorja g. Dečmana, s katerim sta pregledala račune in našla iste v popolnem redu, da se ne da g. blagajniku samo abso-lutorij, temveč, da se mu izreče tudi naj-iskrenejša zahvala za njegov trud. Sprejeto. ' Dalje predlaga g. P i r c, da se pošlje k ljubljanskemu županu deputacija treh odbornikov, ki naj izreče v imenu dram. društva obč. svetu zahvalo za izdatno podporo. Sprejeto. Proračun za prihodnje leto, ki znaša 57.252 K, se odobri. G. vitez Bleiweis Trsteniški predlaga, da se tudi v prihodmi sezoni opusti pri dramskih predstavah godba, kaiti s tem si društvo prišledi izdatno svoto (preteklo sezono 14.000 Kj, občinstvo pa se ne spodtika nad tem. Sprejft>. — Kar se tiče godbe pri dramskih predstavah, nam bodi dovoljeno omeniti sledeče: res ni mnogo na tem lažeče, ali ee ohrani godba pri dramskih predstavah ali ne, zlasti se ista lahko pogreša pri modi rnih dramah. Nikakor pa ne moremo odobravati tega, di se je opustila parkrat godba pri vprizoritvi Shakespearovega »Saa kresne noči«, ki izgubi hrez godbe kot vprizoritev pretežno večino svoje vrednosti. Naj se toraj ne štedi tamkaj, kjer škoduie štedenje vprizoritvi Odbor za dobo prihodnjih treh let ostane stari. Ker se nihče izmed gg. odbornikov no oglasi k besedi, zaključi predsednik občni zbor. Ljubljanski novic«. Salezianci na Rakovniku bo nam včeraj popoldne priredili zelo leno cerkveno slovesnost, ki je privabila iz Ljubljane ter najbližje okolice na tisoče občinstva vseh slojev prebivalstva na prijazni, s savo-loki, številnimi zastavami in zeleniem krasno ozaljšani prijazni rakovniški grad. Posebno lepo okrašen je bil prostor na dvorišču, kjer so postavili oltar. Po lepem nngovoru vIč. g. kanonika K a j d i ž a . ki je vodil cerkveno slovesnost ob as>stenci vlč. gg kanonikov Fettich Frankheima in Č e k a 1 a , domače ter druge duhovščine, se je vršilo blagoslovljenje umetniško izde lanega kipa Marije Pomočnice krist janov. Nato se je razvil sprevod, ki je bil prava manifestacija katoliško zavesti v Ljubljani. Vspored sprevodu jo bil naslednji: za križem dečki, nato mladeniči in možie moške Marijine družbe, dpklice, ženska Marijina družba v belih oblačilih, nato drugo ženstvo, zatem pevci, salez. gojer c , in pevke, duhovščina, kip Matere božje, ki si ga nosili mladeniči Marijine družbe in spremljale gojenke višje dekliške šole v belih oblekah, za njimi ženske v narodni noši ter drugo občinstvo, večinoma vsi udeležniki s svečami v rokah. S p r e v o d se je vil skozi prehod v novem poslopju po p. tu na cesto tir po tej do glavne poti na Rakovnik in nazaj. Mej sprevodom so udeležniki glasno molili sv. rožni venec, duhovščina in pevci so peli litanije, vmes je pa udarjala vo aška godba, ki je mej sprevodom ostala na gradu in je posredovanjem baronice H e i n delovala brezp'atoo. Po završenem obhodu je bil blagoslov z Najsvetejšim, ki so je prenesli iz kapelice, kip Marije Pomočnice so pa prsUvili na vzvišeni prott)r nad stopnicam'. Rsd in mir se ves čas ni kalil, če ravno jo bila udeležba tako ogromna, — v sprevodu je bila dobra tretjina moških — in so se na nekaterih mestih gledalci kar gnetli. Reditelji zaslužijo v tem oziru po polno pohvalo, ker so prav nič ni pogrešalo običajno posredovanje policije. Smelo trdimo, da je bilo včeraj zvečer na Rakovniku nad 5000 ljudi, katerim ostane prelepa sloves nost brezdvomno dolgo v prijetnem spominu. Včerajšnji dan je pokazal, kako bo se naši salezianci priljubili ljubljanskemu prebival stvu in kako ve to ceniti vzvišeno, lepo na logo, ki jo tako neumorno in z velikim vepehom vrše ti največji prijatelji mladine. P. Hartman mej pevci »Glasbene Matice". V Ljubljani sta se včeraj zvečer pri Maliču v zimskem salonu zbrala možki in ženski zbor „GI. Mitice" in rodbine pevstva, tako da je bu salon natlačen do zadnjega kotička. P. H a r t m a n je po svojem dohodu z Gorenjskega počastil odlično družbo se svojo navzočnostjo in nepopisno jo bilo navdušenje, ko vstopi v salen. Vršili s) Be zopet prisrčni govori. — Vdeležniki so pokla-daii razglednico pred umetnika, katere je ta v svoji ljubeznjivosti neumorno podpisaval. Prvi napije g. pre f. Š t r i t o f v prav toplem in presrčnem govoru zahvaljujoč se Blavnemu komponistu, da je prišel osebno dirigirat svoj svetovno znani oratorij „Sv. Frančišek", ter je dvignil čašo na n^govo zdravje. Zaorili so znova gromoviti »Živio"-klici patru Hartmanu. G. nadsvetnik S v e -t o k je povdarja) v svoji napitnici zasluge »Glasbene Matice" na glasbenem polju in zasluge P. H u g o 1 i n a , ki se vedno toliko živo zanima za »Glasbeno Matico" in ki je s svojo neumorno delavnostjo veliko pripomogel, da se je oratorij tako slavno proizvajal. G. dr. Ravniher je napil gosp. H u b a d u in je dejal v svoji napitnici, da Slovenci radi veliko govorimo, a kar se tiče »Glasbene Matice", smo dosegli velike vspehe in upamo še večjih. Napije c. Hu- ; badu kot duši in mojstru »Glasbene Matice", ki je pevce in pevke tako veatno priučil oratoriju, da se proizvajanje oratorija v Lju- , bljani kosa b proizvajanji v drugih, da po j besedah g. patra, jih prekaša. — P. Hartman pravi, da ni prijatelj napitnic. ter le izrazi svoie presrčno veselje nad .Glasbeno Matico" in pravi, da mu ni moči naiti besed, s koiimi bi mogel izraziti svojo srčno hvalo. G. N o 11 i napije g. pref. S tr i -tofu kot neumor. delavcu pri »Gl. Matici". Gospod Hubad se zahvali g. Ravniherju za napitnico ter govori dalje, da je »Glasbena Matica" oni vzvišeni faktor, ki goji v Slovencih pravo idealno glasbo. Tekom bvo : jega trinajstletnega obstanka je dosegla ve j like vepehe, sosebno na Dunaju in zdaj v | Liubljani, in na tej poti more doseči še | večjih vspehov, na poti idealnosti. Poživlja • pevce in pevke, naj vztrajajo na tej edino j Pravi Poti- Drugi s avni trenutek je zdaj. da i imamo — komponista samega v svoji sredini, j pred leti Dvoraka in danes častitega pa-; tra Hartmana. Zihvali se gospodu patru J kot velikemu umetniku na cerkvenem glas-| benem pol|u, ki je prišel osebno v Ljub-i ljano in je dirigiral svoj slavni orotorij s j tako požrtvovalnostjo. Srca vseh bijejo in i gore za patra Hirtmana in ena želja nam je, da bi ga skoraj zopjt videli v Ljubljani pri proizvajanju oratorija .Sv. Peter". Gosp. p. Hugolinu se je zahvalil za njegov pri Ijudni spis, ki je veliko prijonogel, da so poslušilci oratorija ga tudi umeli. Na to pravi, da bo „G asbena Matica" zapisala j dneve zadnjih koncertov v zlato knjigo, ker j tako velikega dtla še ni proizvajala. " Gosp. j Hartmanu želi, raj ga Bog spremlja na nje-i go\em potovanju domov, ter poživlja pevce j in pevke, naj se zbero danes opoldne na j kolodvoru v kolikor mogoče velikem številu, ; da š) enkrat pozdravijo patra in naj zdaj 1 dvignejo čaše in zakličejo: Zivio! Na zdar ! j Skoro nato se je gospod pater poslovil od ! pevskega zbora, spremljan z burnim ploska-j njem in navdušenimi živio klici. Slovo P. Harlmanna od Ljubljane. Z da- i našnjim opeludnevnim gorensluin vlakom j se je odpeljal skladatelj P. Hartmann i iz Ljubljane. Na kolodvoru se je zbralo častno ' število članov »Glasbene Matice«, S dal|e smo opazili na kolodvoru tudi P. H u J g o 1 i n a. Patru Ilartmannu je občinstvo pri | vstopu v železniški voz in pri odhodu vlaka j navdušeno klicalo »Živio* in »Na svidenje 1« j P Hirtmanna je to iskreno slovo ganilo do solz ter je iz vlaka mahal v slovo z robcem, dokier ni vlak zginil v daljavi. Tudi občinstvo je odzdravljalo z robci. Zapustil jo v Liubljani najlepši spomin in upamo, da ga vidimo zopet ob letu Saški kralj mimo Ljubljane. Dinei po-! noči oh 12. uri 13 minut se je peljal saški : kralj Jurij na poti iz Rima na Dunaj mimo , Ljubljane. Samomor glavarja ljubljanske okolice. | Markija Ferdinanda Gozanija so danes ob ! p 1 5. uri popoludne cerkveno pokopali. Pri raztelesenju so zdravniki konstatirali, da je imel vodo v glavi, da je bil torej zmešan. Nadalje so konstatirali zdravniki, da se je marki Gozani ustrelil v pljuča. Predno je izvršil samomor, je pcs al g. komisarju La-painstu uradne ključe s slovenskim pismom : »Tu imate ključe od blsgijne, drugo pa sami uredite". Za dal|e časa so vsi, kt so ž njim občevali, opazili na njem izredno zme denost. Komisijonelni ogled radi novega ljubljanskega pokopaiižči ee ja radi smrti okrajaega glavarja odložil. Danes zjutraj je bil rok za izplačanje državne podpore po toči poškodovanim Pred okrajno glavarstvo je prišlo mnoeo kmetov, ki se podporo v redu dobili. Značilno jp, da se ni ustrelil samo oče okrajnega glavarja Gozanija, ampak tudi niegovega očeta brat. Zaročili so se: g. Karol Fischer, c. kr. nadporočnik z gdčno Ernestino Mtihleisen. — G. Josip Pavšek, uradnik banke »Slavije« z gdč. Marijo Indolf. — G H a r t o I Leopold z gdč. Jozefo Novak. Poročili so se: gosp. Josip S i -košek, c. kr. uradnik z gdčno Antonijo Parkelj, — G. Josip Haas, stražmojater v p. 7, gdč. Pavlino Kos. — G Anton Pipp, uslužb. železnice z gdč, Kristino Berdavs Smrtna kosa Na Cesarja Jožefi cesti št. 11 je umrla gospa Jožefa Zupan, rojena M a y e r , soproga umrlega trgovca in predsedniKa trg. in obrtne zbornice V. C. Zupana. — Na sv. Petra cesti štev. 20 je umrla gospa Ana Cernstein. Oficielna otvoritev deželne poskušev. vin ske kleti je bila ob navzočnosti povabljenih gostov preteklo soboto. Z lepim nagovorom je otvoril to za domače vinarstvo važno napravo drž in dež. poBlanec vodja g. Po v še. V kleti je 30 sodov, na katerem vsakem je zapisana vrsta vina in ime razstavljavca. V Begunje. Danes zjutraj so orožniki odpel|ali iz Ljubljane 5 žensk v kaznilnico v Begunje. Zgubljeno Mej vožnjo od sv. Petra do Ljubljane je izgubil neki narednik v vlaku ali pa potem mej potjo po Kolodvorskih ulicah listnico, v kateri ie imel 190 kron in sicer 3 bankovce po 50 K, 1 bankovec za 20 K in 2 po 10 K ter svojo sliko in do-pustnico. — Realec K. G. je izgubil neznano kje v mestu zlato žepno uro, vredno 160 K. — Vodovodni monter K. D je izgubil na kegljišču, pri kroni zlat orstan z rudečim kamnom. — Kuharica F. F. je izgubila na poti po Marije Terezije m Dunajski cesti de-narn co, v kateri je imela nad 4 krone drobiža in prstan. — V Latt »rmannovem drevoredu je včeraj opoludne neka dama pustila na k^opi svilnat dežnik. Žensko telovadno društvo v Ljubljani priredi teiovadsko skušnjo v nedeljo 3 maja v telovadnici »Narodnega Doma« točno ob 11 uri dopoludne. Splašeni konji. Hlapec Franc Zaje, v službi pri Arkotu na Pogačarjevem trgu, peljal se je včerai popoludne po bv Petra cesti. V bližini Radeckega ceste je spustil vajete, da bi popravil plahto na vozu. Med tem pa se je konj splašil in zdirjal po Ra-deokega cesti in po Komenskega, Pristavskih, Slomškovih in Prisojnih ulicah, kjer so ga ljudje ustavili in prijeli. 11'apec je ostal ves čas na vozu. — Nesreča se ni nobena pripetila. — Na Vrtači so se danes dopoludne splašili posestniku Francetu D ilinarju z Dobrove konji, ki so dirjali z vozom do mitnice, kjer so jih ljudie ustavili. Moj dirjanjem je padlo z voza kolo. Nesreče ni bilo nobene. — Konj ušel je danes dopoludne Dolenčevemu hlapcu Jožefu Siškarju s travnika v mestnem logu, kjer se je pasel. Pri-dirjal je v mesto, kjer ga je prijel hlapec j Ivan Gaberšek. — Hlapec Miha Vacak je dne 25 t. m. zvečer ua dvorišču na mesar-| ski cesti št. 4 tako pretepava! konja, da mu I je ušel. Konj je dirjal na Poljansko casto in se pri hiši št. 60 zaletel v vežo in ubil pri kuhinji vrata, na kar se je spet obrnil in j zdirial iz veže po Poljanski cesti v hlev na i Ambroževem trgu št. 7. Zasačena tatica Včeraj zjutraj je ▼ | Šolskem drevoredu mesarica Ana Kunstelj j zasačila delavčevo ženo Jero B. z Giinc, ko | jej je ukradla dve klobasi. Kunstelj je od-; vzela tatici klobasi, njo pa je izročila po-; licaju. V Ameriko je odpotovalo danes in vče-! raj po noči 191 oseb. Izseljenci bili bo ve-I činoma II'vatj». Bojeviti petelin. Na Poljanski cisti ima j neki posestnik tako hudega petelina, da j ljudi na cesti napada. V soboto je nnoadel ; tri leta starega dečka Edvarda Haufijlne, j mu skočil v glavo in ga po obrazu in pj j glavi opraskal. Napadel je tudi že odraste i ljudi. j Okradeni gostilničar. Včeraj zjutraj je ; ukradel neznan tat Francetu Korene iz Tr ] novega v B umauerjevi gostilni v Kolodvor-| ekih u'icah zavitek, v katerem je imel staro j obleko in čevlje. Korene je bil v gostilni > zadremal, mej tem časom pa mu je tat od-' nesel zavitek, katerega je bil položil na ! okno Policaj mej ženskami. Na sv. Petra cesti v hiši 6t 40 so se bila včeraj popoludne steple štiri ženske, ki so provzročile tako vpitie, da so l|udie od vseh strani skupaj leteli. Mir napravil je policaj s tem, da je najhujšo odpelial seboj na rotovž. Zaslonj je hotel piti. V Krama»javi gostilni na Dolenjski cesti je bil danes ponoči neki strojarski pomočnik aretiran, ker ni hotel plačati zavžita pijače in je še natakarico, ki je tTjala od njega denar, opsoval. Aretiranec pa se je policaju zoperstavil, ga prijel za vrat in suval tako, da je ta moral potegniti sabljo da se ga je obranil. Dva delavca in še jeden policaj so morali priti na pomoč, da so vinjenega strojarja spravili iz gostilne na rotovž. Tatvina. Mesarici Ivani Jager je bila v Šolskem drevoredu ukradena plahta za pokrivanja stojnice in mesa. Nepošten najditelj. Dne 24. t. m. je izgubila učenka Etsa Stary na Poljanski cesti denarnico, v kateri je bilo okoli 85 K denarja. Ta denar našel je ključarski vajenec Pavel Nadved, stanuioč na Poljanski cesti št. 60 in ga je pridržal. Ker pa je z drugimi vajenci okoli popival in denar tros 1, je postala policija na njega pozorna in ga končno poznala na odgovor, odkod da je dobil denar. Fant je priznal, da je denar našel. Ko ie bil v soboto prijet, dobili so pri njem še 75 kron, vse drugo je bil že zapravil. izpred sodišča. ObeŠenje roparskega morilca Antona Senekla. Mej brzojavnimi poročili smo p iročali, da so preteklo soboto ob sedmi uri zjutraj na Dunaju obesili mladega morilca stare tralkantke Julich pl. Julienthal, Antona Senekla b pjovko na ustih se je preselil na drugi svet, ciničen, brez kesa do zadnjega trenotka. O spovedi ni hotel ničeBar slišati in na opetovano prigovarjanje spovednika se je v«dno zarežal: »Naj me torej vzame vrag:" Za zajutrek je zahteval kozarec limonade, češ, da bo bolj okrepčan prišel na drugi svet Ko ga je ob V«(5. uri zjutraj v celici obiskala njegova ljubimka, dejal jo, naj bo njegovemu otroku dobra mati. Odšla je od njega, ne da bi mu podala roko. Na morišče je stopal s srditim obrazom. Ko sta ga krvnikova hlapoa potegnila navešala, zaklicalje: .Pišite me..." dalje ni mogel. Vrv se je privila tesno okolu njegovega vratu in vil sekundah je bila mrtva ta irtev slabe vzgoje in nenravnega življenja. „N. Wr. Tagblati« pa poroča, da je zdravnik de le po preteku pol ure (!) mo gel konstatirati, da je Seneklu prenehalo biti arce. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani Pijan vojak napadel kralja. Il Kodanja se poroča, da je nek pijan vojak napadel na cesti kralja in cesarico vdovo rusko, kaUri je zadal več sunkov. Vojaka so prijeli na licu mesta. — Slovaški rodoljub H urban je te dni zopet stal pred sodiščem radi »blatenja Mažarov«, a je bil. res nekaj izvenrednega, oproščen. — 150 hiš pogorelo je v Mikalicze v Galiciji. — Novemu Markovemu stolpu v Benetkah so včeraj slovesno položili temelj. — Ljubavna tragedija. V Budimpešti je trgovski pomočnik Rudolf Sanwa!d ustrelil 20 htno Ano Meyohard, soprogo pcštnrga uradnika v Oseku, ki je z njim pobegnila. Grspa Meyn-hard se je hotela zopet vrniti nazaj k soprogu. Nato se je Sanwald sam ustrelil. Telefonska in brzojavna poročila. Dogodki na TurSkem. U ar igra d, 27. aprila. Albanski od ličnjaki so poslali sultanu pismo, v katerem pravijo, da niso preti rtfcrrr.am, ki se naj pa najprvo izvedejo v središču države, ker je največ gnjilobe. Tudi razorožiti se ne puste in ne puste, da bi se Stara Srbija in in Makedonija lečili od driave, tar zahtevajo amnestijo za vse politične zločinco ter da da so uradniki mej njimi sami Albanci. Carigrad, 27 aprila. O resnih armenskih nemirih se poreča iz Vaka. Vsled aretacije armenskega revolueijonarnega voditelja Geisaka je piialo do boja mej Armenci in turškimi vojaki. Na cbeh straneh je 100 mrtvih. Bati se je novih krvavh dogodkov. B e 1 g r a d , 27. aprila. Čisopisi dobi vaj* jako resne vesti iz Stare Srbi|e in Albanije. Po teh poročilih lahko pride vsak trenotek do klanja kristijanov. Nič ne koristi, da so v nekaterih krajih, kjer so Albanci najbolj gre žili, koncentrirani turški vojaki. Albanci ss potegnejo nazaj in ropajo pri tem krščtnske vasi. sedaj je nad 60000 Albancev oboroženih. Ne delajo druzega, nego da se pripravljajo za vojsko. Carigrad, 27. aprila. Angleška vlada je turški vladi predložila svoj načrt reiorro, po katerih bi vlasti imenovale guvernerja Makedonije za \so dobo njegovega življenja in bi Makedonija dobila obš'rno avtonomijo, Makedonija bi pa morala Turčiji plačati letni davek. S tem je Angleška Btopila iz svoie rezerve. Carigrad, 27. aprila. Turška vlada je dan in noč v brzojavni zvezi z maršalom Omer RuSdi pašo v Verisovicu 'n komisijo za pemirjenje Albancev v Ipeku. Čuje se, da se sicer Albanci pogajajo, istočasno pa pripravljajo \stanek. V ta namen so v Djakovu nabrali v par dneh 5O.000 kron. Carigrad, 27. aprila. Tu se zelo bojč, da ne nastanejo nemiri, in boje se celo za sultanovo živlienje. V posadki sultanove palače so sami Albanci, ki bi utegnili nastopiti proti sultanu, ako bi ostro nastopal proti vstaškim Albancem. Doslej so poskusili že pet atentatov na sultana. Vlada jo preskrbela ostro nadzorovanje teh vojakov in je več častnikov te sultanove garde aretirala. Are retiranih je 200 tukajšnjih albanskih odličnjakov, ker so na sumu, da so v zvezi z agitatorji. Carigrad, 27. aprila. Vsled grozečega nastopanja Arnavtov se je izvršitev reform vPrizrenduza časno sistirala. Arnavtske čete ta bore v gorovju in čakajo, kaj sklene njihov vojni svet v Gjakovici, ki je popolnoma v arnavtski oblasti in kjer sedaj vojni svet sklepa o napadu na Prizrend. Tudi pri Mi trovici so arnavtske čete šle v gorovje, kjer čakajo povelj svojega vojnega sveta in ae pripravljajo na nadaljni boj. Zastopniki Ar navtov v Gjskovici so odklonili vsako pogajanje, nakar je posredovalna komisija od' potovala naprej. P 1 e v n a , 27. aprila. Tu Be v par dneh slovesno odkrije trg, na katerem postavijo spomenik v spomin rusko turške vojske. Sofija, 27. aprila. Vstaške čete bodo tekom poletja nadaljevale svoje delovanje, če tudi letes še ne bruhne na dan spločni vstanek. Vsak dan se poroča o novih zmagah čet Boris Sarafova. Turška vlada v svo jih poročnih to skuša prikriti. Zmaga zmernih elementov med Mladodehi. Praga, 27. aprila. Pri včerajšnjem shodu mladočeških zaupnikov je poslanec Herold utemeljeval v ime pripravljalnega odbora predlagano resolucijo, ki zahteva: Vladi se izreče popolno nezaupanje, Mladočehi se po-zivljejo, da vstopijo v najstrožjo opozicijo in da vladi delajo vse mogoče težkoče. V najskrajnejšem slučaju naj sežejo po obstrukciji. Praga, 27. aprila. Ker pri zaupnem shodu niso naložili mladočeškim poslancem, da naj začno takoj z ob-strukcijo, se to sploh smatra, da so zmagali zmernejši elementi v mladočeški stranki. Trst, 27. aprila. V vseh šestih okrajih okoliee zmagali slovenski kandidatje z nepričakovano velikimi večinami. Dunaj, 27. aprila. Včeraj je češko glediško društvo praznovalo svojo 40 letnico z jubilejno predstavo v Karlovem gledišču, katera je bila jako sijajna. Okoli 4v.O vsenemcev je prišlo demonstrirat pred gledišče, z nemškimi pes-mami. Vodila sta jih poslanca Stein in Berger. Policija je krotila demonstrante. Stein se ji je ustavil, Berger je pa upil: „Jnz imam revolver; kdor me ne pusti pri miru, tega ustrelim. Policija je raz-gnala demonstrante. Dunaj, 27. aprila. (C. B) Laški kralj je dospel danes zjutraj s posebnim vlakom na južni kolodvor, kjer so ga sprejeli cesar, nadvojvode, načelniki civilnih in vojaških oblastev. Vladarja sta se pozdravila najiskreneje. Na potu na dvor ju je navzoča množica navdušeno pozdravljala. Budimpešta, 27. aprila. V ogrski držav, zbornici je Szell odklonil posredovalni predlog Košutov. Govoril je na to o dveletni vojaški službi. Vlada je v načelu zanjo, predloga se pripravlja in se bo v jeseni predložila zbornici. Potrebno bo pa, če se sprejme dveletna vojaška služba, drugače preskrbeti, da bo v službi vedno potrebno število vojakov. Zader, 27. aprila. Škof v Šibeniku dr. Mat. Z a m o n i je ob 1. uri zjutraj po kratki bolezni vsled pljučnice umrl. Olomuc, 27. aprila. Hofer bo postavljen pred duhovno sodišče. V slučaju obsodbe ga bo baje nadškof po-milostil. t London, 27. aprila, V Somali-de-želi so čete besnega Mulaha napadle 200 angleških vojakov in jih popolnoma pobile. Dober svet. Kdor si želi napraviti lepo trato, mu svetujemo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budapešti travinega semena .Hromenarlnega" ali „Margaretnega«. Ž? 29 let cskrbu|e Mauthntr za krasne trate v Budapešti in na Margaret;aem otoku posebna semena. ŠnhlntlP za sobne slikarje, najnovejše in KJtll/t/Ufltš najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi 3RATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 521 17 11—9 Vnanja naročila proti povzetju. Dunajska borza dn6 27. aprila. Skupni državni dolg v notah.....1C0-70 Skupni državni dolg v srebru.....100'65 Avstrijska zlata renta 4% .....121 45 Avstrijska kronska renta 4%.....101-10 Avstrijska inv. rp ta 3V> % .....&4-— Ogrska zlata renta 4%.......12130 Ogrska kronska renta 4%......99-55 OgrsH inv. renta 3'/, "i.......92'4u Avstro ogrske bančne delnice.....16 C 5 Kred'tne delnice....................672-25 London vista......................239 75 Nemški drž. bankovci za IGO m. nem. drž v J16,i)2';, 20 mark ........................23-41 20 frankov..........19-05 Italijanski bankovci........9520 C. kr cekini...........11 30 Meteorologidno poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746-0 mm 1 | Stanje Caa .pa- 1 baro-zovanja i metra. t um. Temperatura . po Celaijn Vetrorl. 26|~9. »več. I 731 0 9fi| 7 tjutr I 731 4 |8. ronnl.| 7V9 4 26| 9. z več. | 728 3 | 2tf 7-0 | nI jzah. dež 63 7. zjutr. I 727-7 1 2. popol.I 726-8 | 5-7 I si. vzh. I oblačno _11'9X sr^jvzh. I|del. lasno I _8-» i si. sever | jasno | 4 31 brezv. I jasno I 0 0 161 s vz.svzh. del obl I Srednja temperatura sobote 8 9°. norm. 11'3. Srednia temperatura nedelje 8 8°. normale, 11-4 565 1-1 Klanjajoča se neskončni previdnosti liožji, globoko užaljena podpisana v svojem in v sorodnikov imenu naznanjava, da je splošno čislani vele častiti gospod župnik Jožef Kerčon zlatomašnlk, kn. • šk. duh. svetnik, imejitelj zlatega križca s krono za zasluge, častni občan občine Predoslje i. dr. danes zjutraj ob treh po kratki bolezni v 82. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo v sredo ob pol 10 dopoldne. V Predos'jih, dne 27. aprila 1903. Anton Ker6on, župnik v pokoju, brat. Ign. Zupano, kaplan. t 564 1—1 Svcjim ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni najmlajši sinček PEPI v nežni dobi treh let danes mirr.o zaspal Pogreb se vrši v torek, 28 t. m. ob 5 uri popoldne Ljubljana, 26. aprila 1903. Globoko žalujoča rodbina Josip Perhaus. Zahvala. 660 1-1 Hvaleč a za tolike izraze sočutja in tako mncigobrojno udeležbo pri pogrebu najitega preljubljenega očeta gospoda Ivana Tiringer izrekava prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znanjem in slavnemu meščanstvu katero je izkazalo tako obdno svojo ljubezen predragemu pokojniku. Posebno pa se še zahvaljujeva č. g Fr Žvanu za duhovno pomoč, preblag. g. c. kr. gimn. ravnatelju Jos. Hubadu, veleuč. gg. dr. Fr. Pernetu in Alfonzu Levičniku, blag g Jos Hudovernigu iz Ljubljane in sploh vsem p. n. gospem in gospodom ?a skazano čast na očetovem zadnjem potu. Priporočava blagega pokojnika še nadalje vsem znancem in zlasti še jaz svcjim duhovnim sobratom v pobožen spomin. V Kranju, dne 22. aprila 1903. Ivan Tiringer, kapelan Marija Zgaga, napenjanje, riganje, I i 1 so znamenja želodč- £1