Poštnina v SHS plačana v gotovini, 1927 Zvezek 7-8, Vsebina 7.- 8. zvezka. Stran Mali oficij BI. D. M....................97 Asketična šola ali vadnica popolnosti 100 Kako naj širimo tretji red . . . 107 Vsakidainja sv. maša ...... lil Molitev za naš narod..................114 Ana Urško — v tretjem redu sestra Katarina — z Rake................116 Stran Spomini iz misijonskega življenja . Iz pisem p. P. Baptista Turka, misijonarja na Kitajskem . ... . Razgled po serafinskcm svetu . . Priporočilo v molitev................ Zahvala za uslišano molitev . . . 118 123 126 127 128 Cvetje izhaja v začetku vsakega drugega meseca. Naročnina znaša letno Din. Naslov za naročila: „Cvetje“, frančiškanski samostan v Ljubljani. Iz naslova tiskarne razvidite, da smo spremenili tiskarno. K temu nas je napotilo kamniškega glavarstva razlaganje tiskovnega zakona (člen 9): »Urednik mora stanovati v kraju, kjer noivine ali perjodični spisi izhajajo." Mi smo bil'8 in smo še menja, da je „Cvetje" izhajalo v Ljubljani, četudi se je tiskalo v Kamniku; kamniško glavarstvo pa pravi, da list izhaja tam, kjer se tiska. Tako nam ni preostajalo druzega ko „Cvetje“ tiskati dati v Ljubljani, saj je za nas to tudi bolj ugodno. — To sporočamo svojim naročnikom zato, da ne bi zavoljo te spremembe dosedanja tiskarna kaj trpela na ugledu ali kako drugo škodo. Prošnja iz Črenševcev v Prekmurju. V spomin sedme stoletnice smrti sv. Frančiška so naši tretjeredniki sklenili postaviti v črenševcih za občinske uboge hiralnico ali ubožnico, imenovano „Dom sv. Frančiška." V celi Slov. Krajini ali Prekmurju, ki ima stotisoč prebivalcev, ni nobenega te vrste zavoda; potreben je pa zelo. Nekaj smo v ta namen že zbrali. Ker je pa deželo že dve leti zapored obiskala povodenj, lani pa še živino huda bolezen, ki je vzela okoli dvatisoČ govedi — zato prosimo brate in sestre iz Slovenije, naj nam pomagajo vsak po svojih močeh. V tem letu bi radi nabiranje izvršili. Klekl Jožef, vp. župnik in nar. poslanec. Temu zvezku smo priložili položnice za tiste, ki hočejo kaj poslati v Prekmurje gospodu nar. poslancu Kleklu za zidanje hiralnice, ki 'ima dobiti ime »Dom sv. Frančiška1. Za naročnino na »Cvetje" ali darove za novo cerkev sv. Frančiška ali za kako drugo pošiljatev teh položnic ne morete rabiti, ampak edino le za darove, namenjene za omenjeno hiralnico v Prekmurju, če kedo ni dobil take položnice in bi rad daroval, naj se obrne na g. nar. poslanca Jož. Klekl-a, Črenšovci, Prekmurje. Mali oficij BI. D. M. T r e t j a u r a. Psalm 119. /gjipBBv a psalm je izmej onih, ki nosijo napis: psalmi stopnjic; Tl r imenujejo se tako, ker so jih naijbrže peli leviti na pet-najisterih stopnjicah preddvora v tempelju; nekateri pa mi-slijo, da so jih peli romarji na svojem potu grede proti Jeruzalemu. Ti psalmi so 119—134, tedaj petnajst kar po vrsti. Zložen je ta psalm proti koncu babilonske sužnosti. Po vsebini je klicanje po rešitvi, klic vjetnika in pregnanega, ki trpi silno in težko obrekovanje ^krivičnih ustnic |jjezika.“ — V prvi vrsti pove pevec iz skušnje, da ga je Gospod v vsaki stiski uslišal. Zdaj je zopet v sili, ker lažejo proti njemu in ga obrekujejo. V tretji in nadaljnih vrstah si predstavlja svoje nasprotnike in jih nagovarja ko skupno osebo: „Kaj ti bo dano ali kaj podeljeno za jezik zvijačni?14 Na to vprašanje daje sam tudi odgovor: „Ostre puščice Mogočnega in žgoče oglje44 t. j. brusili ste svoje jezike proti meni in spuščali vame laži in obrekovanja kaker ostre puščice, Gospod pa, ki je mogočniši od vas, bo metal na vas puščice, ki žgo kaker žareče oglje. Potem pa globoko zdihne nad svojim pregnanstvom: »Gorje meni,44 ker moram tako dolgo živeti mej divjim ljudstvom, ki išče nemir in me napada brez vzroka. Sv. Cerkev ni brez namena določila za tretjo, šesto in deveto uro (po nase 9, 12, 3) »psalme stopnjic44, ki so jih prepevali romarji na potu v Jeruzalem. Ž njimi nas spominja, da potujemo tudi mi proti nebeškemu Jeruzalemu. Mej potjo tega zemeljskega romanja proti nebesom tudi nas hudobni napadajo in obrekujejo. Tudi hudobni duh nas zalezuje in nam skuša škodovati na vse mogoče načine. Zato pa moramo živeti v božji pričujočnosti ter tudi čez dan moliti, V ta namen so pa prav pripravni psalmi tretje, šeste in devete ure, ki so določene za deveto uro dopoldne, za dvanaljjstvo opoldne in za tretjo popoldne in pretrgajo tako našo vsakidanjo zatopljenost v posvetnost ter dvignejo v presledkih vsakih treh ur duha k Bogu. Dobro vemo, da večina, ki opravlja mali oficij, ne utegne te razdelitve po urah se držati. Zato pa takrat, ko oficij molite, vsaj v duhu sledite namenu sv. Cerkve in čez dan, posebno pa v stiskah in nadlogah k Bogu zdihujte. Na našem potovanju proti nebeški domačiji naj nam bo Marija vzor in zaščitnica. Na to nas v oficiju opozarjajo pripevi, poglavja in molitve na koncu vsake ure. Marija je celo zemeljsko, življenje hodila po potu trpljenja. V Betlehemu nimajo za njo prenočišča, ko ga je najbolj potrebovala. V pregnanstvo mora bežati in živi dolgih sedem let mej prebivavci Kedra, mej divjim ljudstvom. Puščice ostrih in obrekljivih jezikov trdovratnih, judov proti Jezusu, so zbadale tudi Marijino srce in jo pekle 'ko žareče oglje. Jezus je umrl in končal svoje trpljenje,, Marija je pa morala še dalje živeti: »Gorje meni, ker je podaljšano moje bivanje na tujem." Pa se radi nasprotnikov ni razburjala. Z besedami našega psalma, bi po pravici smela reči: „S temi, ki mir sovražijo, sem bila mirna." Mnogi grešniki, posebno tisti, ki „po laško" kolnejo, jo žalijo, ona je pa tudi njim prebižališče. Napadajo jo »brez vzroka," ona jim pa skazuje usmiljenje. — Ravnajmo tako, da borno mogli tudi mi reči: „S temi, ki mir sovražijo, sem bil miren." Psalm 120. Pevec izraža v tem psalmu v imenu svojega naroda, ki trpi v babilonski sužnostj, presrčno in trdno zaupanje na Boga. Izraeljci so živeli mej pagani, kaker vjetniki pod krutimi zatiralci. Zdihovaje in polni hrepenenja po rešitvi se ozirajo na kaldejsko gorovje, ki jim zapira pogled na domovino: »Svoje oči povzdigujem na gore" in čakam »odkod bo prišla pomoč." Od ljudi je ni pričakovati, pač pa od Boga: »Pomoč mi pride od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo" in je dovolj mogočen in dober, da me reši. To je uvod v nadaljno zaupanje. Trikrat po dve vrsti izražajo prav živo in trdno zaupanje. Varoval te bo Gospod na vseh tvojih potih, če je še toliko nevarnosti: »Naj ne dopusti tvoji nogi zdrkniti," da bi omahnil in padčl. Gospod je čuječ tvoj zaščitnik in ni ko človek, ki bi potreboval spanja in počitka; on vedno čuje nad teboj in ne bo dopustil tolike stiske nad te priti, da bi se ti dozdevalo, kaker da se za te ne zmeni, ali da spi: »Glej ne dremlje in ne spi, ki čuva Izraela." Desnica pomeni celo tvoje telo. Gospod te varuje po dnevu: »Po dnevu te sonce ne žge" in pred nevarnostmi, ki pretijo po noči: »ne luna po noči." Vselej in povsod te ščiti pred vsem hudim, on varuje tudi tvoje življenje t. j. »tvojo dušo." »Vhod in izhod" zaznamuje ves čas življenja od časa ko si stopil na sv^l, do časa, ko boš ž njega odšel; varuje te »odslej in na veke." Gospod fle podpiral tudi Marijo v njenih bolečinah, da tudi pod križem ni omahovala, ampak je polna zaupanja na Boga stala na Kal- variji ob vznožju križa, smrtne postelje svojega Sina, dobro vedoča, da bo za velikim petkom napočila zarja velikonočne nedelje. Zaupala je v Gospoda in ni bila osramočena v svojem upanju. Tako tudi mi ne smemo omahovati v težavah, ampak zaupajmo trdno v božjo pomoč. V tretji uri malega oficija prevladuje v prvem psalmu bolečina v trpljenju, v tem drugem zaupanje, v naslednjem tretjem pa hrepenenje. Psalm 121. , Predstavimo ali mislimo si domačo hišo v času, ko so šli naši ljudje, ali tudi mi ž njimi, na kako imenitno božjo pot n. pr. v Rim ali Jeruzalem. Kako so se že več dni prej pripravljali in o tem govorili... Prav v taki priliki je zložen psalm 121. Spomin na romanje v sveto mesto Jeruzalem prevladuje dušo pesnika in radostno vsklikne: »Veselil sem se, ko so mi rekli: v hišo Gospodovo pojdemo." Te misli, da bo zdajzdaj videl zaželjeno sveto mesto, napolnil jejo dušo romarjevo in ko pride v Jeruzalem vsklikne ves srečen: „Naše noge že stoje v tvojih -preddvorih, Jeruzalem." Ves srečen je, da je na cilju; na vse težave dolgega pota pozabi in začne ogledovati novi kraj: »Jeruzalem zidan ko mesto," ni navadna vas, ampak lepo mesto, kjer se hiše vrstijo zapored in če z ljudmi govori, so vsi ene misli, romarji in domačini: „v edinosti notri skupaj žive." Jeruzalem je versko središče celega naroda, vseh Izraljcev, katere veže postava, da romajo ob velikih praznikih molit in opravljat dairitve. Jeruzalem je pa tudi politično središče, kjer je naijvišje sodišče za ves Izraelj (= hiša Davidova, ker je on kralj). Ko pevec tako poveličuje Jeruzalem, prejde na prošnjo in mu želi miru in obilnosti t. j. notranje in zunanje blagostanje. Psalm je po zunanji obliki in vsebini pesem romarjev pri vhodu v jeruzalemski tempelj. Ima pa tudi višlji pomen. Za nas je pesem našega romanja proti nebeškemu Jeruzalemu. Pripev k psalmu nas opozarja na Marijino romanje v nebesa, kamer jo je sprejel »kralj kraljev" ko ljubljeno nevesto in mater. Marija se je že na zemlji veselila, ko' so ji rekli: „v hišo Gospodovo poljdemo." Triletna je šla v tempelj, kjer je služila Bogu im je bila vzgojena za bogoljubno deklico; romala je pozneje v tempelj z Jožefom in dvanajstletnim Jezusom; šla je v tempelj Jezusa darovat, šla je tudi pod križ trpet. S tem se je pripravljala za sveta nebesa in poveličanje. — Še dandanes hodijo rodovi, rodovi Gospodovi", pobožni romarji v Marijina svetišča poveličevat .Jezusa in Marijo, kjer kraljuje na sodnem stolu usmiljenja in milosti ter prosi svojega Sina za mir naši deželi, za blagoslov našemu narodu, za blagostanje svojih častivcev in za vso sv. Cerkev (»hišo Gospoda našega Boga"). P o g 1 a v j e. Sijon je predpodoiba sv. Cerkve. V prenešenem pomenu značijo besede poglavja, da ima Marija posebno mesto v sv. Cerkvi in tudi posebno čast im oblast ko mati sv. Cerkve. Že apostoli, zbrani po Jezuso- vera vnebohodu v jeruzalemski dvorani Ln čakajoči na prihod Sv. Duha, so dali Mariji prvo mesto. Po vnebovzetju so jo verni nepretrgoma Častili v sv. Cerkvi, v nebesih je pa po oblasti in časti prva za presv. Trojico. Molitev ne potrebuje nobene razlage; je jasna dovolj. P. KAJETAN KOGEJ: Asketična šola ali vadnica popolnosti. O sredstvih popolnosti. (Dalje.) Potreba dobrega namena. loveik je res nekaj velikega, vzvišenega, nekaj zelo svetega, ker nosi na sebi podobo božjo. Ta ima razum, da more spoznavati svo(jega Stvarnika, ima srce, da more ljubiti, prosto voljo, da se prosto odločuje za dobro ali za slabo, le on more in sme moliti. Prav zato, ker je talko visoko povzdignjen nad živali, se mora pa tudi od njih razločevati po svojem delovanju. Človeku ne gre, da bi živel kaker žival le za časno in zemeljsko, ampak za večnost in Boga. Prva zapoved zanj je: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje inoči.“ Če pozabi na to zapoved, potem se enači z nespametno živaljo in na koncu za vse svoje delovanje na zemlji ne bo prejel nobenega plačila. Kar ne stori iz ljubezni do Boga, za tisto tudi plačila ne prejme od Boga. Potrebno je torej, da imamo pri svojih dejanjih in nehanjih dober namen. To zahteva od nas: 1. Čast božja. Na svetu smo zato, da skazujemo se svojimi deli Bogu dolžno čast in izražamo svojo ljubezen. Za to pa ne zadostuje, da opravljamo svoja opravila le na videz in po zunanje, ampak moramo tudi v srcu in v resnici kazati, da nam gre pri našem delovanju pred vsem za čast in ljubezen božjo. „Sin, daj mi svoje srce!" govori Gospod po ustih Modrega (Preg. 23, 26). Vse to pa dosežemo ravno z dobrim namenom. Da je dober namen potreben, priča naše razmerje do Boga. Bog je naš Stvarnik, Oče, Gospod, zato ga moramo ljubiti, po njem hrepeneti in se ga bati. Ljubezen, upanje in strah so tisti poglavitni nagibi, ki morajo spremljati vse naše delovanje. Najpopolniši nagib je ljubezen; naj po po 1-niši je tisti namen, ki prihaja iz čiste ljubezni do Boga. Ker je pa naša ljubezen večkrat preslaba, da bi nas nagibala dobro delati, zato ji priskočita na pomoč upanje na plačilo in strah pred kaznijo. Upanje in strah sta tudi dovoljena in dobra nagiba za naše delovanje, sta pa manj popolna ko ljubezen (Ilasenohrl I. 266). 2. S v. p i s m o. Sv. pismo zatrjuje, da Bogu nobeno še tako dobro delo ni všeč, če je nismo posvetili s pravim namenom. Kako lepo je Jezus to misel pov-daril z besedami: „Ako je tvoje oko čisto, bo vse tvoje telo svetlo; ako je tvoje oko hudobno, bo vse tvoje telo temno" (Mat. 6, 22—23). Sv. očetje so mnenja, da pomeni beseda „oko“, naš namen, beseda „telo“ pa delo. Tako piše sv. Gregor: „Kaj drugega naj pomeni oko, kaker namen srca; preden se loti kakšnega dela, pomisli, kaj pri tem išče (Lih. 8. mar. c. 13). Z imenovanimi bes*edami je Jezus povedal, da je dober namen najpoglavitniša reč pri vseh naših delih; dober namen je pri naših delih to, kar je takt pri glasbi in petju. Pri drugi priliki je rekel Jezus: „Ostanite v meni, in jaz v vas. Kaker mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na trti, tako tudi vi ne, ako ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kedor ostane v meni in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete nič storiti." (Jan. 15, 4. 5.) — Kaker daje vinska trta mladikam oživljajočo moč, tako daje tudi Kristus z ene strani pomoč kristjanom, dokler so združeni ž njim po posvečujoči milosti božji. Zato mora pa tudi kristjan z druge strani opravljati dela, ki so zaslužljiva za večno življenje. To pa dosežemo z dobrim namenom. Kako potreben je dober namen pri vsem našem delovanju in nehanju, za to resnico navaja sv. pismo mnogo zgledov. Kajn in Abel, oba sta darovala, Abel iz dobrega namena, Kajn iz slabega; zato je bil Bogu le Abelnov dar všeč, Kajnov pa ne. Kraljica Jezabela se je lepotičila, pobožna Judita tudi, Jezabela iz napuha in ničemrnosti, Judita pa iz čistega namena, da bi mogla rešiti svoje ljudstvo. Zato je Jezabela pahnjena skozi okno in psi so bili njena zadnja tovaršija. Judita pa je bila visoko počeščena in ljudstvo jo je ohranilo v dobrem spominu. Farizej in cestninar sta šla v tempelj molit, pa se je cestninar vrnil opravičen na svoj dom, ker je le on molil iz dobrega namena. Ruski car Peter Veliki se je del.j časa mudil v Dancigu. Nekega dne je bil pri službi božji. Vsedel se je v klop, v kateri je slučajno sedel mestni župan. Ko je cerkveni služabnik pobiral milodare po cerkvi, je vzel car tolar iz denarnice in ga položil na klop. Župan to opazivši potegne istolako tolar in ga dene pred se. Takoj nato položi car vrh prvega še drugi tolar, ravno tako stori župan. To je šlo tako dalje in kmalu sta imela oba gospoda vsak za se precejšen kupček tolarjev pred seboj. Ko je bil služabnik že čisto blizu župana, položi car na svoj kupček še en zlat; prav tako stori tudi župan. Številni verniki, ki so bili pričujoči, so radovedno gledali in nestrpno čakali, kako se bo tekma mej županom in nepoznanim gospodom iztekla. Tu pograbi župan ves nakupičeni denar in ga vrže v puščico; car pa vzame spodnji tolar in ga spusti v nabiralnik, vse drugo pa vtakne v žep. — Zupan je samo zato toliko daroval, ker pred tolikimi navzočimi v cerkvi ni hotel zastran miloščine zaostati za nepoznanim gospodom. Taka dela, katera se ne vršijo zavoljo Boga, so pred Gospodom prazna in ničevna. (Spirago: Beispiel. S. str. 342.) Ljubezen je, ki nas veže z Bogom. Brez nje (brez dobrega namena) je vse naše življenje mrtvo in najodličniša dela brez koristi. Nasproti pa posveti dober namen vsako delo, da je le v svoji korenini zdravo. Zato piše sv. Pavel: „Vse, karkoli delate z besedo ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in Očeta po njeni" (Kol. 3, 17). 3. Očetje in učeniki s y. Cerkve. Cerkveni očetje, učeniki in duhovni vodniki povdarjajo zelo pogosto dober namen pri vsem našem delovanju. Sv. Avguštin pravi: „Kar ne delaš iz dobrega namena, ti ne bo prav nič koristilo. Zaračunalo se ti bo, kako si kako stvar naredil in ne, kaj si naredil." Na drugem kraju pravi: „Ne glej tega, kar delaš, impalk namen, s katerim delaš"; sv. Ambrož dostavlja: „Zakaj toliko je vredno tvoje delo, kaliker tvoj namen." Sv. Gregor piše: „Ljudje sodijo vnanja naša dela, Bog pa jih bo sodil tako, kaker so se rodila v naših srcih." Posebno živo opiše potrebo dobrega namena sv. Alfonz; on pravi: „Duša vseh naših del je dober namen, ki jim daje življenje in stori, da so dobra. Pred ljndmi je delo toliko več vredno, koliker bolj težko je; pred Bogom pa toliko več, koliker bolj čist je bil namen. Zakaj sv. pismo pravi: „Človek gleda to, kar vidi, Gospod pa gleda srce" (Nevesta Kr. I. str. 394). Še na nekega jako razsvetljenega moža hočemo opozoriti, in ta je kardinal Bona, kateri potrebo dobrega namena tako-le označuje: „Kar je dihanje za naravno življenje, to je dober namen za duhovno življenje. On je duša in bistvo v-seh opravil; zakaj kakršen je namen, takšno je delo. — Če se kedo posti, moli, deli miloščino, pa ne zaradi Boga, ampak da bi žel pri ljudeh čast, mu vse nič ne hasne. Če bi šel kedo zaradi ljudske pohvale v najskrajniše dežele paganov, in bi tamkaj z naj večjimi napori spreobrnil vse nevernike, bi vender ne bil drugega kaker doneč zvonec; marternika ne napravi tisto, kar trpi, ampak vzrok, zakaj trpi (Tageslauf str. 70). V knjigah naše frančiškanske zgodovine se pripoveduje, da je živel kmalu od početka reda prav star redovnik, kateri se je postaral ne le v letih, temveč tudi v čednostih in popolnosti. Nekoč vprašd starčka imeniten gospod, koliko let da je že v redu. Služabnik božji odvrne: „Mogoče niti trenutek ne." Nad tem odgovorom so se vsi pričujoči zavzeli, a pobožni mož hitro dostavi: „Vem, da sem pred 75. leti sprejel redovno obleko, toda kolikokrat in kako sem svoja dela mej tem časom obračal na Boga, tako da bi bil Bog z menoj zadovoljen, tega zares ne vem" (Scherer: Lex. I. str. 40). Potrebo dobrega namena je Cerkev vselej spoznavala za tisti pogoj, brez katerega pri naših delih o kakem zasluženju niti govora ni. Zato so ga pravi verniki vsaki čas visoko cenili in se ž njim oboroževali, predvsem služabniki in služabnice božje. Njih dnevi so res bili „polni dnevi" (Ps. 72, 10). Ali ni bil že marsikateri dan našega življenja „prazen dan?" 4. Parne t. Da moramo imeti pri svojih delih doher namen, zahteva tudi zdrava pamet. Človek je vstvarjen za Boga. Njemu najvišjemu in edinemu Gospodu mora vse služiti, vse mora pospeševati njegovo čast. Nezavedno in nujno delajo to nerazsodna bitja. „Nebo pripoveduje slavo Boga in nebes oznanja dela njegovih rok. I)an kliče dnevu besedo in noč daje noči na znanje ... Po vsi zemlji se razlega injih glas in Ido konca zemeljske kroglje njih besede" (Ps. 18, 2—5). Vse, kar se giblje in ziblje na zemlji, mi kliče: „Bog, kako velik si ti, in kako si dober"! Nezavedna bitja to delajo, ker morajo in drugače delati ne morejo in ne znajo; ali človek s pametjo obdarovan naj to dela z razsodnostjo, zavednostjo in prosto voljo. Zakaj on je krona stvarstva na zemlji. Se svojim umom naj božje veličanstvo opeva, in sč svojo prosto voljo naj mu služi. Če pa hoče to storiti, mora imeti namen to storiti. In ta namen ni drugega kot zavest, vse delati k časti božji. To zahteva zdrava pamet. Pamet nam pa tudi pravi: „0 človek, velik si v stvarstvu, pa ne iz sebe, ampak po Bogu"! Nato resnico prav lehko obrnemo besede sv. Pavla: „Kaj pa imaš, česar nisi prejel? Ako si pa prejel, kaj se hvališ, kaker da ne bi bil prejel?" (I Kor. 4, 7). Od Boga imaš telo, časno živ- ljenje, zdravje, čute, hrano, pijačo, stanovanje; od Boga imaš pa tudi dušo ž njenimi krasnimi prednostmi. Ali toliki darovi iz božje roke ne terjajo od tvoje pameti, da te vrline vestno obračaš v čast Boga, ki jih je dal? To pa moreš storiti le z dobrim namenom, da namreč Bogu da- ruješ vse svoje stopinje, misli, hotenja, dela in trpljenja. Pamet spričujuje, da moramo svoja dela opravljati za Boga, če hočemo od njega plačila. Tudi mi plačujemo samo tistega, ki za nas dela ne pa tistih, ki delajo za druge. Ali ni torej pravično, da tudi Bog tako ravna in nam plača samo tisto, kar smo zanj storili? Če delamo sebi na ljubo, ker nam ugaja, nam donaša korist, čast, veselje, potem je ta korist, ta čast, to veselje naše plačilo in drugega zastonj čakamo. Na ta način so delali farizeji; Jezus je pa rekel o njih: „Prejeli so svoje plačilo." Naša pamet nas tedaj sili, da Bogu pametno služimo. Naša služba pa je napram Bogu pametna, če pri svojih delih ne iščemo sebe, ampak Boga. To se pa godi takrat, če vse delamo iz dobrega namena. Zgled Kristusov in svetnikov. Jezus Kristus. Kaker povsod, tako nam je Jezus tudi ozir dobrega namena vzor in zgled. Gospod ni živel in delal za se, mariveč za svojega nebeškega Očeta. Tako je ravnal v delavnici svojega rednika, kaker takrat, ko je odmevala pohvala od vseh strani nad njegovimi velikimi čudeži; tako je delal, ko je v tihi noči molil na samotnih gorah, kaker takrat, ko je javno oznanjeval božje nauke v tempeljnu; tako je ravnal v puščavi, 'kjer je trpel glad, kaker takrat, ko je sedel za dobro obloženo mizo cestninarjev; tako je ravnal, ko je obujal mrtve, kaker takrat, ko je na križu izdihnil svojo dušo. Vse, prav vse je delal iz ljubezni do Očeta. Ravno tiste besede, katere je ponavljal na Oljiski gori, so mu bile vedno v srcu, dokler je živel: „Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!" Zato je lehko govoril: »Častim svojega Očeta... ne iščem svoje časti; je, kateri jo išče in sodi" (Jan. 8, 49—50) Z Gospodovimi besedami se lepo vjemajo besede sv. Pavla o Jezusu: »Kristus ni živel, da bi sebi dopadel." Marija. V sv. pismu ne beremo nikjer, da bi bila Marija storila kak čudež. Vender so pa njena dela imela pred Bogom večjo veljavo kaker vsi čudeži apostolov in svetnikov. Vse, kar je delala, je delala iz čiste ljubezni do Boga. Nikedar ni pri svojih delih gledala nase, nikedar ni iskala lastnega dobička, nikedar ni dala samoljubju in sebičnosti mesta v svojem srcu, nikedar ni želela ljudem dopasti. Sicer so tudi svetniki dobra dela opravljali in so jih posvečevali z dobrim namenom, vender so se morali močno vojskovati pToti samoljubju, katero je njih dela mnogokrat, če ne omadeževalo, pa gotovo po-temnjevalo. Z Marijo ni bilo tako. Marija je vsa svoja dela opravljala iz najsvetejšega namena, da bi Bogu popolnoma dopadla. Njena dela so bila vedno samo čisto zlato. Čisto zlato so bila ne le njena odlična opravila, kaker: molitev, premišljevanje, branje sv. pisma, pohajanje v tempelj in shodnico, ampak tudi druge zgolj navadne opravke je Marija posvetila z najsvetejšim namenom. Njena navadna in vsakidanja dela so bila približno taka, kaker jih imajo matere, gospodinje in žene rokodelskega stanu. Skrbeti je morala za Jezusa in Jožefa, morala je kuhati, prati, šivati, delati na vrtu in njivi itd. Glejte vsa taka dela je Marija sproti in še večkrat čez dan opravljala iz najboljšega namena in zato je bila Bogu tudi popolnoma všeč. Svetniki so bili različni po značaju, različni v pobožnih vajah, različni po svojem delovanju, različni celo po čednostih. Eni so se odlikovali po junaškem prenašanju težav, drugi so živeli v vednern zatajevanju, zopet drugi so bili nedosegljivi v ljubezni do Boga in bližnjega, globoki v ponižnosti, goreči v pobožnosti, visoki v angeljski čistosti. Toda glede dobrega namena so bili vsi eno. „Maj Jezus, vse iz ljubezni do tebe!" to je navdajalo srca vseh. Po stanu so bili jako različni, eni kralji, drugi berači, eni učeni, drugi neučeni, eni v svetu, drugi v puščavah živeči, a kar tiče dober namen, ni bilo mej njimi razlike. — Ko je sv. Lav-rencij ležal na razbeljenem ražnju, je molil: „Moj Jezus, iz ljubezni do tebe!" Ko je bila sv. Katarina privezana na kolo in po vsem životu razmesarjena, je molila: „Moj Jezus, iz ljubezni do tebe!" St. Ludovik je sedeč na prestolu molil: „Moj Jezus, iz ljubezni do tebe!" Če je sv. Frančišek prosil miloščino ali je pridigal ali molil ali stregel bolnim, povsod ga je spremljal namen: »Moj Jezus, iz ljubezni do tebe!" Na dober namen svetniki niso pozabili v nobenem času, na nobenem kraju, v nobeni okoličinosti, zakaj pobožni zdihljaj, združen z dobrim namenom, jim je prešel že v kri in v drugo naravo. Tudi mi smo na potu v rajsko domovino. Smemo li upati, da jo bomo dosegli? Kaj zahteva Gospod od nas? Morda, da damo svoje življenje zanj ikaker sv. marternilki? Ali da vse zapustimo in gremo v puščavo kaiker nekedaj puščavniki? Oh, veliko manj! Sv. Izidor je bil kmetova-vec, sv. Krišpin rokodelec, sv. Radegumda dekla; — kaj takega posebnega so' storili, da so postali svetniki? Živeli so v stanu posvečujoče milosti božje, spolnjevali so zvesto dolžnosti svojega stanu, in vse so delali iz ljubezni do Boga in k njegovi časti. V tem je vsa njihova svetniška umetnost! Vse to je tudi nam mogoče! Korist dobrega namena. Pravljica pripoveduje o frigijskem kralju, paganu Midu, da je nekoč prosil svoje malike za moč, naj bi se vse, česar bi se doteknil, sprem,nilo v zlato. Pravljica pravi, da je bil uslišan. Mi takih pravljic ne potrebujemo, ker imamo v resnici tako moč, s katero vsa svoja dela spreminjamo v čisto zlato; ta moč je dober namen. 1. Dobra dela postanejo dobra pred Bog o m še le po d o b r e m n a m e n u. Neki služabnik je bral knjigo, katero je spisal učen redovni mašnik. Ko tega sreča, mu reče: „Častiti gospod, vas čaka pri Bogu veliko plačilo zavoljo knjig, katere ste spisali." Mašnik mu odvrne: „Ljubd prijatelj! Na dan sodbe bodo moje knjige in vaše metle imele isto vrednost. V slučaju pa, da ste imeli vi pri pometanju čistejši namen kaker jaz pri pisanju omenjene knjige, boste vi prejeli večje plačilo in boste nad mene povzdignjeni." — Redovnik je imel prav, zakaj vsako delo, višje ali nižje, ima svojo vrednost in veljavo edino iz dobrega namena. Zato je v nebesih veliko svetnikov, ki na zemlji niso opravljali posebno odličnih del, pa so navadna opravila izvrševali iz čistega namena (Spirago: Beispiel. S. str. 345). Nobeno, tudi najbolj izvrstno in izredno delo pred Bogom ni veliko, če mu ni vtisnjen pečat dobrega namena. Posti se, koliiker moreš, razdaj ubogim do zadnjega vinarja, hodi v cerkev k sv. maši, k obhajilni mizi, moli, v koliker moreš in hočeš — če te pri tvojih dobrih delih ne spremlja pravi in čisti namen, je vse prazno in ničevno. O kako neverjetna različnost pri istem delovanju se bo enkrat ozir zasluženja razodela na sodbi božji! Vzemimo primer: Dve osebi opravljate isto delo; obe imate isti trud, obe delate z isto gorečnostjo; ena teh oseb misli od časa do časa v svojem srcu: „Moj Bog, vse iz ljubezni do tebe!" Ta bo prejela za svoja dela večno plačilo. Druga oseba pa dela le iz navade, brez misli na Boga, pa za isti trud in enako delo ne bo prejela nobenega plačila. Bog se ozira edino na to, kar smo zanj storili; za vse drugo bo rekel: „Prejel si svoje plačilo." Kaj nam bo (pomagalo, te se bomo na dan povračila sklicevali na svoja dobra dela, katerih je morda res lepo število, pa če smo delali v svojo čast in ne k časti božji, bo ta čast naše plačilo. Žalostno plačilo za tiste, ki ne delajo iz dobrega namena! 2. Mala in neznatna dela napravlja dober namen pred B o g o im velika. Starega puščavnika kočica je bila od studenca precej oddaljena, zato je sklenil kočico postaviti bližje studenca, ker mu je hoja do njega delala težave in mu krajšala čas molitve. Ko je nekoč vtopljen v ta svoj načrt zopet stopal proti vodnjaku, začuje nekoga 'za seboj, ki šteje njegove korake. Obrnil se je in spozna svojega angelja variha, ki mu reče: „Štejem tvoje korake, zakaj slehrni je zaslužljiv, ker si jih storil iz ljubezni do Boga." Ko je puščavnik to slišal, se je odločil kočico še bolj oddaljiti od studenca, da bi bilo še več takih korakov do njega. (Scherer: Lexic. I. str. 42.) Vera uči, da ima vse, kar storimo v milosti in iz dobrega namena, veliko veljavo za večnost. Kaj je lažje ko žejnemu dati kupico hladne vode? In še za to je Jezus obljubil plačilo: „Resnično vam povem: ne bo zgubil svojega plačila" (Mt. 10, 42). Vsako še tako nizko in prezirano delo, opravljeno z dobrim namenom, je zaznamovano v knjigo večnega življenja. Tomaž Kempčan pravi: „Bog ne gleda na to, kaj delamo, ampak zakaj delamo." Gospod je v tempelju opazoval ljudi, ki so metali milodare v puščico. Prišlo je veliko ljudstva k darovanju za tempeljske potrebe. Dohajali so bogati farizeji s polnimi rokami in se okoli ozirali, koliko jih bo videlo* ko bodo njihovi bogati darovi žvenketali v nabiralnik. Za njimi je šla tudi viboga vdova in je ponižno darovala dva vinarja in tiho odšla. Ko je Jezus to videl, se je obrnil k učencem rekoč: „Ta žena je več dala ko vsi drugi." Res, ta žena je dala največ, čeprav je najmanj dala; malo je dala, pa vender je veliko dala, ker je dala vse in iz najboljšega namena. Pomislimo pa tudi, kje imamo kakšno delo, ki bi je mogli veliko imenovati pred Gospodom Bogom? Kako srečni smo, da Bog ne terja velikih del, da bi Bogu dopadli, ampak sprejme za dobro naša navadna iti vsakidanja opravila. Pri Devici Mariji govorimo o njenih visokih čednostih, o njeni neprimerljivi svetosti, s katero presega angelje in svetnike. Pa povejte, kaj je vender tako velikega storila ta Devica? Če prebiramo njeno življenje, ne najdemo zapisanih nobenih žarečih čednosti, nobenih izredno dobrih del. Sicer beremo, da je Gospod na nji storil velike reči, ne beremo pa, da je sama delala velike reči. Posebnosti ni mogla delati Marija, saj je bila tako samotna, nenavadno vboga, malo poznana, povsod pozabljena. V svoji nazareški hišici je živela čisto preprosto in je opravljala vsa dela* ki jih nalaga gospodinjska dolžnost. — V čem je torej bila njena velika čednost? Le v teh besedah: „Moj Bog, vse iz ljubezni do tebe!“ Taki in podobni zdihljaji so venomer vreli iz njenega čistega srca; v tem je njena svetost. (Prim. Zred. 74, str. 543.) Košček papirja niima skorej nobene vrednosti; podpis in pečat kralja ga pa napravi dragocenega. Tako je tudi z našimi navadnimi deli, ki so po sebi malo vredna, če so pa kolekovana z dobrim namenom, pritisne nanj a Bog svoj pečat in podpis. — Kako lehko postane človek bogat pred Bogom, če hoče. Preprosti ljudje večkrat tožijo: „Tako malo morem storiti za nebesa." In vender si more neminljive zaklade lehko zbrati za nebesa: Vsaki korak, vsaka kapljica potu, vsaka beseda, vsako opravilo, z dobrim namenom storjeno, je dobro delo, katero zasluži bogato plačilo. Občudovanja vredna božja modrost ki je vse tako vredila, da imamo vsi enako pravico do svetosti! Nihče nima pred drugim prednosti. Če je človek bogat ali ubog, zdrav ali bolan, učen ali nevešč, visokega ali nizkega stanu, slehrni ima enako pravico do svetosti — tem večjo, čim večkrat obudi dober namen. Kako velik dobiček pri tako majhnih stroških! Kako naj širimo tretji red. (Govoril 4. oktobra 1926 v Novem mestu g. svetnik A. Šmidovnik.) e motrimo vodilo tretjega reda, njegove postave, plodonosno de-lovanje, lepe sadove v preteklih sedmih stoletjih in se piri tem še ozremo na topla priporočila sv. kat. Cerkve, oziroma njenih poglavarjev rimskih papežev, posebej še zadnjih petih, pridemo dosledno do sklepa, da moramo visoko ceniti vzvišeno ustanovo tretjega reda sv. Frančiška ter jo z vnemo širiti ko izdaten pomočeh v dušnem pastirstvu in vodstvu neumrjočih duš. Pri tem je važno vprašanje: Kedo naj širi tretji red in kako. Obojno vprašanje je v tesni zvezi, zato ju skupno obravnavam. Kedo naj širi tretji red? Pred vsemi drugimi gotovo voditelj skupščine, vsak frančiškan po svojih močeh, škofje v svojih škofijah in vsak dušni pastir v župniji s pomočniki vred. Pomagajo naj ga širiti tudi profesorji in kateheti v šoli pri bolj odraslih dijakih in dijakinjah. Mej svetnimi ljudmi so pa dolžni širiti ga pred vsemi tretjeredniki, zlasti odborniki in odbornice, pa tudi vsi drugi udje skupščine, posebej še očetje in matere v svojih družinah. Tudi vsi dobri kristjani naj ga širijo in se o njem dobro podučijo; potem bo to težavno delo vspešno. Kako naj ga širimo? Najpreje je treba spregovoriti jasno, temeljito in odločno besedo, seveda dobrohotno, z nasprotniki tretjega reda ter spodbiti njihove predsodke oziroma ugovore. Tu ne mislim splošno verskih nasprotnikov, ki so vsled svojega slobodomiselstva načelno proti vsaki veri, posebno katoliški, — te je treba najprej prepričati o resnično- sti sv. katoliške vere — za te ni tukaj ne mesta, ne časa. Moja razprava velja tistim nasprotnikom, ki niso neverni, ki se imajo za dobre, verne, včasih še celo za pobožne, pa omamljeni vsled vpliva svetnega mišljenja mislijo ali trdijo, da tretji red ni primeren za sedanji omikani „pro-svitljeni" vek; da je bil za nekedanje čase, ko so bili ljudje nevedni, neizobraženi itd. Voditelj tretjega reda in dušni pastir bo tako nevednega in nerazsodnega nasprotnika podučeval v govorih, da tretji red sloni na sv. evangeliju, na večnih resnicah sv. vere. Te resnice ne zastarajo, ne opešajo in imajo vedno polno življensko moč. „Nebo in zemlja hota prešla, moje besede pa ne bodo prešle", je rekel Kristus, ki je včeraj in danes in na veke isti. Če bi radi starosti zametavali koristne naprave, bi prišli v hudo zagato, ker bi morali tudi krščanstvo opustiti, ki ni staro samo 700 let, ampak 1900. Zaradi starosti ne gre tretjega reda zamotavati, pač pa ga moramo upoštevati. Zgodovina sedmih stoletji priča, koliko dobrega je'tretji red že storil in je zmožen storili tudi v našem času. Saj so dandenes iste razvade, krivice, prepiri, sovraštva itd. kaker so bile za časa sv. Frančiška. Zoper te je bil in je še sedaj tretji red vspešno zdravilo, ker oznanja, priporoča in pospešuje pokorščino, zatajevanje, pravico, mir, ljubezen — kratko rečeno: krščansko popolnost. Razen teh navedenih, večinoma nevednih nasprotnikov, so pa drugi, ki iz nekake duhovne zavisti napadajo tretji red; po njihovem napačnem mnenju vzgaja tretji red hinavsko pobožnost, prepirljive, svoje-glavne posebneže itd. To je pa prehudo obdolženje. Berite vodilo tretjega reda, poslanice in okrožnice raznih papežev, poglejte njegovo delo v sedmih stoletjih, pa hote spoznali, da je ravno nasprotno res. Tretji red vzgaja člane k zatajevanju, pokorščini, miru, ljubezni, k resnični pobožnosti. Če pa kljub temu kateri član ne živi zgledno, ni tega kriv tretji red; kriv je sam in njegova sprijena narava, katero je prinesel se sabo v tretji red, pa v letu poskušnje ni bil podučen ali se ni potrudil, da bi te napake odložil. Moj namen ni, napake tretjerednikov zagovarjati, skušnja nas pa uči, da nasprotniki malenkosti povečujejo in iz komarja konja napravijo. — Sicer je pa tako se vsakim društvom. Pomislite na katol. Cerkev: Vsi smo krščeni, vsi ibi morali res sveto živeti! Pa koliko je v nji mlačnih kristjanov, grešnikov, pohujšljivcev — celo bogatajcev, popolnih brezvercev. Kateri pravičen človek bo rekel, da je tega Cerkev kriva, ali pa njen nauk, ali pa da je kriv Kristus? Ali kedo bi mogel trditi, da so vsi kristjani taki? Gotovo nihče! Mnogo je dobrih, pobožnih, Rogu vdanih kristjanov. — Ta očitek je pa za nas resen opomin: „Tako naj sveiti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in častili Očeta, ki je v nebesih." Nadaljni ugovor je navidez malenkosten, v resnici pa oster in jih mnogo odvrne od tretjega reda. Glasi se: dobro je vpisati se v tretji red, pa le za tiste, ki imajo čas za molitev in druge pobožnosti, — mi smo pa ubogi delavci, trpini, posli, uslužbenci, smo pod oblastjo drugih in imamo veliko skrbi, smo kmetje, trgovci itd. Mi ne moremo toliko moliti, nimamo časa. — Če je tako, morate čas lepo razdeliti; za telo moraš skrbeti in duše ne smeš zapustiti. Eno moraš storiti, druzega ne smeš opustiti. Koliko dragega časa zapravijo ljudje z nepotrebnim govorjenjem v hiši, na pragu, na ulici, pri zanikrnem delu, pri lišpanju, v druščinah, pri zabavah, koliko zlatega časa se z grehom ubije sč zapeljivim berilom, igranjem, plesi itd. Ko bi ta zapravljeni čas porabil, bi bil marisikateri vsaki dan pri sv. maši in mesečno lehko pri sv. zakramentih in bi odmolil brez težave 12 očenašev in češčenamarij, in še bi imel čas za vsakidanje delo in spolnjevanje stanovskih dolžnosti. Marisikateri tretjerednik tudi vse to dopolni. Sicer se pa molitve smejo opraviti tudi med potjo in lahkim delom. Moli in delaj, delaj in moli, je geslo 'krščanstva in tretjega reda. Ugovor: nimam časa, ne velja, najmanj pa pred Bogom! To je samo prazen izgovor. Ovrgli smo očitke, predsodke in obrekovanja proti tretjemu redu; naj navedemo sedaj še njegove mnogoštevilne milosti in dobrote. Pred vsem imenujem dobroto, ki jo je papež Pij X. naklonil tretjerednikom s tem, da jih je 5. majnika 1909. leta za vedno deležne storil vseh duhovnih dobrot in milosti prvega in druzega reda sv. Frančiška. Da bote to prav razumeli, naj. navedem nekatere teh milosti: V prvem redu je 9—10 tisoč mašnikov v frančiškanskem redu, več tisoč jih je v kapucinskem in mnogo stotin ali par tisoč tudi v minoritskem redu; lehko rečem, da je vseh mašnikov prvega reda najmanj 15 tisoč. Zelo veliko duhovnikov je v tretjem redu; če rečem, da je teh 30 tisoč, se bojim, da sem rekel premalo. Vsi ti mašujejo vsaki dan in sv. maš vseh teh je vsaki dan deležen vsaki tretjerednik. Ali ni to neprecenljiva dobrota? Že za samo to dobroto je vredno vstopiti v tretji red. — Nadalje je več tisoč bratov lajiikov v prvem redu, ki opravljajo molitve, se postijo, zatajujejo itd. in dobrih del vseh teh so deležni tudi tretjeredniki. — V drugem redu je lepo število klaris, ki opravljajo mnoga dobra dela in vseh njihovih dobrih del so deležni tudi tretjeredniki. — Tretjerednikov je nad tri milijone. Vsak od njih opravlja vsaki dan ali mali oficij ali 12 očenašev ... Vseh teh očenašev in vseh duh. molitev duhovnikov prvega in tretjega reda je deležen vsaki tretjerednik. Pomislite, da znaša to 36 milijonov očenašev vsaki dan in mnoge druge molitve, ki jih poleg omenjenih opravljajo. Kako velik zaklad! Kako bogat je tretji red na odpustkih popolnih in nepopolnih v življenju in ob smrtni uri! In če umrje kedo tretjerednikov je teh dobrot, teh molitev, sv. maš in milosti deležen tudi po smrti. Vprašam samo: Kje dobite toliko za časnost in za večnost? Premalo ljubi sebe, kedor to ve, pa še odlaša stopiti v tretji red. Enega zelo imenitnega pridigarja pa ne smem prezreti, prelepo ime ima, pa se veliko premalo vpošteva. Ce ga še niste uganili, vam ga povem: Cvetje z vrtov sv. Frančiška, list ali glasilo tretjerednikov. Vsaka rodbina naj bi ga naročila, pa brala tudi na glas, da vsi slišijo. Po ceni je tudi, za malo dnino enega dneva 10 Din — ga dobiš. Cvetje ti pojasnuje dolžnosti, pravice, milosti tretjega reda, razpravlja o njegovem delovanju, razmahu, ter kaže njegovo lepoto v zvišenili zgledih svetnikov; ta list je v naših krajih biser, katerega ne sme manjkati nobenemu tretjeredniku. Prijetno te vodi po poti krščanske popolnosti. Berite vender in — potem sodite . Mnogo pripomore k razmahu tretjega reda tudi skupščinski odbor. Ta mora biti elita, to so izbrani udje; voditeljeve ukrepe izvajajo, so njegova desna roka, pa morajo biti luč vsem drugim; skrbeti morajo, da je v skupščini red, točnost, poslušnost, da se sploh vodilo izpolnuje, sicer se skupščina razkraja, razpada, umira. Pa tudi posamezni tretjeredniki morejo mnogo pripomoči k razmahu. Kako pa? Se zglednim življenjem po vodilu. — To je prvi pogoj k razmahu tretjega reda, je najizdatniša pridiga; brez tega vsi govori in besede ne bodo nič izdatnega dosegli. Člani tretjega reda se morajo pov-spetd tako visoko, da bo ljudstvo reklo o njih: ti ljudje se ne prepirajo, ne žive v sovraštvu, ne kolnejo, žive zmerno, niso nevoščljivi, se dostojno oblačijo in spodobno obnašajo, molijo mnogo in goreče, hodijo k božji službi, poslušajo božjo besedo, prejemajo sv. zakramente, bližnjemu so dobri, radi mu pomagajo v stiskah — zares to so pravi kristjani! Pojdimo sedaj k mladini, ki ima tudi v tretjem redu svoje mesto in zaščito. Po pravici pravijo: Kedor ima mladino ima prihodnjost Da je to res, o tem smo vsi več ali manj prepričani — pa naj bo ta mladina inteligentna, ali naj ima le splošno ljudsko izobrazbo. Stariši lehlko veliko pripomorejo s krščansko vzgojo, pa ne smejo biti tako slepi, da bi mislili, če bo sin ali hči v tretjem redu, da ne bo imel ali imela ugleda v posvetnih krogih. Ne bojte se; pošten mora biti človek v vsakem oziru, pa bo imel povsod ugled. Vaši otroci so krščeni, so otroci sv. Cerkve, zato se pa Cerkev prizadeva jih ohraniti, zato se poteguje za krščansko šolo, radi tega je ustanovila različne družbe, hratovšične, Marijine vrtce, Marijine družbe, kat. izobraževalna društva itd. pa tudi tretji red. In ta je le ne za stare, ampak za vse, ki so dopolnili 14 let. — Papež Leon XIII. slavnega spomina, je leta 1882. preosnoval tretji red, in ga modro in previdno prilagodil sedanjim razmeram, tako da more brez ovire vsagdo vanj stopiti. Štirnajst dni po tej okrožnici je pisal ljubeznivo pismo duhovnikom, dušnim pastirjem, katehetom, spovednikom z naročilom, naj se vso požrtvovalnostjo vabijo v tretji red verne, posebno pa mladino, zlasti mladeniče in mlade može. Nekaj časa po tem je sprejel mladeniške organizacije iz Italije zelo dobrodušno in naklonjeno, in jim naročil naj gredo potoma v Asiz in se pridružijo elitnim četam sv. Frančiška v tretjem redu. Za sklep pa še zgled mladeniča, ki še danes živi v na j večji časti. Kedo je to? No po imenu ga vsi poznate, to je Ahil j* Rati po rojstvu, sedanji sv. oče Pij XI. Ko mladenič je vstopil v tretji red. Takrat je še veljalo staro vodilo s trdim postom in obilno molitvijo. Vsaki dan 54 očenašev. — Tako zgledno življenje v mladeniških letih je bila dobra pri- prava za častiti duhovniški stan. Leta 1879. je bil posvečen v mašnika, potem so mu dali 1914 kanoni kat vatikanske bazilike v Rimu, leta 1919. je postal apostolski nuncij za Poljsko državo, leta 1921. kardinal rimske cerkve, še istega leta nadškof v Milanu. Višek človeške časti in oblasti je pa dosegel z izvolitvijo za rimskega papeža 5. febr. 1922. Nad 50 let je ta najvišji dostojanstvenik v tretjem redu. Ravno letos je izdal prisrčno okrožnico na škofe in prelate v proslavo 700 letnice smrti sv. Frančiška. Rerite to pismo, imate ga v zadnjem zvezku Cvetja lanskega letnika, pa bote spoznali sv .Frančiška in njegovo lepo in prekoristno ustanovitev tretjega reda. V tem pismu naroča sv. Oče škofom: „Mi si obetamo od pastirskega prizadevanja Vas vseh, častiti bratje: da boste namreč Frančiškov Tretji Red na vse mogoče načine gojili, s tem, da boste — bodisi Vi sami ali pa po mašnikih, za oznanjevanje božje besede izobraženih in pripravnih — dobro podučili verno čedo, kam spada ta Red svetih mož in žen, kako zelo ga je treba ceniti, kako pripravno je pristopiti k tej redovni družbi in kako lehko je izpolnjevati njena sveta pravila, kakšno obilico odpustkov in predstvenih pravic vživajo Tretjeredniki in koliko koristi dohaja posameznikom in se razliva v družabno življenje iz Tretjega Reda. Po Vašem nasvetu in opominjanju naj se letos vpišejo v to preslavno duhovno vojsko vsi, ki še niso vpisani! Tisti pa, ki so še premladi in se zato še ne morejo vpisati v Red, naj se pa zapišejo med prosivce, ki smejo nositi redovni opas, da se že kot dečki ali deklice privadijo na to sveto uredbo! V tem letu tedaj, ki je sedemstoto od smrti serafinskega Očeta, naj doseže katoliški svet toliko obilico takih dobrin, naj doseže naše ljudstvo na priprošnjo sv. Frančiška toliko množino tako velikih dobrot, da bo to leto na veke znamenito v cerkveni zgodovini!" P. MAVRICIJ TERAS, kapucin: Vsakidanja sv. maša. (Vodilo II. 11.) ^retjeredno vodilno pravi: „Kedor lebkoi more, naij bo slehrni dan pri sv. maši." Ker je tudi ta predpis zelo važen in koristen, premišljujmo malo natančneje: 1. zakaj naj tretjeredniki, ki morejo, hodijo vsaki dan k sv. maši, 2. kako naj prisostvujejo pri nji. 1. Zakaj naj hodijo tisti, ki morejo, vsaki dan k sv. maši? Redovno vodilo ne zahteva, da bi morali vsi tretjeredniki hodili vsaki dan k sv. maši, ampak le od tistih, katerim je mogoče. Kedor je oddaljen od cerkve, kogar ovirajo stanovske dolžnosti, kedor je star in bolehen, ta ni dolžan hoditi ob delavnikih v cerkev, ker bi bilo to zanj prevelika žrtev. Tisti tretjeredniki pa, ki nimajo daleč v cerkev in nimajo zjutraj nobenega nujnega dela ter so še zdravi in krepki, pa naj se le potrudijo, da bodo hodili čim večkrat med tednom k sv. maši, saj imajo dovolj nagibov in razlogov, ki jih silijo k temu. Oglejmo najpoglavitniše. Prvi razlog je prepričanje in zavest, da ni mogoče na popolniši in lepši način Boga počastiti, kaker z daritvijo sv. maše. Pri sv. maši se verniki zedinijo z duhovnikom in ž njim vred darujejo Jezusa nebeškemu Očetu. Nebeški Oče ima nad to daritvijo nepopisljivo veselje. Sv. maša je Bogu najprijetniša daritev, je vrhunec božjega češčenja. Ker se torej tretjeredniki zavedajo, da se z daritvijo sv. maše najbolj prikupijo Bogu, mu napravijo največ veselja, mu izkažejo najvišjo čast in najlepšo zahvalo, zato se tudi ob delavnikih radi udeležijo sv. maše, če jim je le mogoče. Gorečim tretjerednikom ni nobena pot predolga, nobeno vreme preslabo in nobena žrtev prevelika. Daritev sv. maše jim je najlepša zabava in najljubša pobožna vaja. Drugi razlog je velika korist sv. maše. Ko je mej sv. mašo na al-tarju pričujoč Jezus Kristus, takrat imajo naše molitve in prošnje posebno moč pri nebeškem Očetu, ker tedaj ne prosimo mi sami, ampak Jezus prosi z nami in za nas. Pri sv. maši kliče Jezus k svojemu Očetu in pravi: „Oče! Obrni svoj pogled na moje zasluženje, na moje petere rane in na mojo kri, ki jo ima duhovnik v kelihu ter usliši mile prošnje vseh, ki so sedaj tukaj navzoči!“ Ta molitev božjega Sina doseže pri Bogu več, kaker če prosijo Marija, svetniki in angelji za nas. Jezusovi prošnji in molitvi, ki kipi mej sv. mašo z altarja proti nebesom, se Bog ne more ustavljati. Zato je mej sv. mašo najlepša priložnost, da se v svojih dušnih in telesnih potrebah zatečemo k Bogu za pomoč. Na altarju pričujoči Jezus podpira naše prošnje, zato bomo gotovo uslišani. Pri sv. maši si lehko izprosimo vse, kar potrebujemo za svojo dušo in telo, zlasti pa milost stanovitnosti do konca. Seveda ne smemo biti tako sebični, da bi prosili samo za sebe. Pri sv. maši se moramo spomniti tudi svojih starišev, bratov in sester, svojih prijateljev, dobrotnikov in znancev, najbolj pa tistih vernih duš v vicah, za katere smo dolžni moliti in ki morda še čakajo na našo pomoč in tolažbo. Dobri tretjeredniki stavijo vse svoje upanje v daritev sv. maše in se je z veseljem udeležujejo, koliker-krat jim je le mogoče. Tretji razlog, da hodijo tretjeredniki tudi ob delavnikih radi k sv. maši, je srčna želja, da bi vsaki dan z Bogom začeli in Bogu posvetili. Zato si z veseljem prikrajšajo spanje, vstajajo zgodaj in hite v cerkev, da se poklonijo svojemu Bogu in si od njega izprosijo blagoslova za vsa opravila, ki jih čakajo čez dan. Zgodnje vstajanje, včasih slaba pot, vse to je združeno s precejšnjimi žrtvami in premagovanjem samega sebe, toda goreči tretjeredniki se vsega tega ne strašijo, ker vedo, da se ne trudijo zastonj, ampak da imajo od vsakidanje sv. maše obilne duhovne koristi in da jim bo Bog v večnosti bogato poplačal njihovo gorečnost. Slednjič hodijo tretjeredniki ob delavnikih k sV. maši tudi zato, da morejo večkrat prejeti sv. obhajilo. Dobri tretjeredniki ne poznajo večje sreče in slajše tolažbe, kakor pogosto sv. mašo in sv. obhajilo. To so sončni trenotki njihovega življenja. To so torej najimenitniši razlogi, zakaj naj tretjeredniki hodijo po mogočnosti vsaki dan k sv. maši. Blager tistim, ki porabijo vsako priložnost, da pohite, če že ne morejo vsaki dan, pa vsaj večkrat v tednu k sv. maši. Njihovo življenje je posvečeno Bogu in večnost jim je zagotovljena pri Bogu v nebesih. 2. Kako naj bodo pri sv. m a š i. Ker je sv. maša nekaj neskončno svetega in vzvišenega, zato moramo biti pri sv. maši z največjo pobožnostjo in zbranostjo-. Že na poti v cerkev se je treba spomniti, kaj je sv. maša in zakaj je ustanovljena. Grede v cerkev si lehko mislimo, da gremo na Kalvarijo, kjer se bo Jezus znova daroval za nas na altarju in nam .naklonil zasluženje svojega krvavega trpljenja na križu. Ko smo dospeli v cerkev in se začne sv. maša, tedaj moramo obrniti vse svoje misli na altar in prav pazljivo slediti svetim skrivnostim, ki se vršijo na njem. Živo se moramo zavedati, da se na altarju ponavlja Jezusovo trpljenje od njegovega krvavega potenja na Oljiski gori, pa do njegove bridke smrti na Kalvariji. Zato je primerno, da premišljujemo med sv. mašo Kristusovo trpljenje in si tako v duhu predstavljamo njegov križev pot in njegovo krvavo daritev na križu. Najlaglje in najbolj živo si pa lehko predstavljamo Kristusovo trpljenje, ako prav počasi in s premislekom molimo žalostni del sv. rožnega venca. Skrivnosti žalostnega dela rožnega venca so najlepša razlaga sv. maše. Najboljši način biti zares pobožno in zbrano pri sv. maši je pobožna molitev tega dela rožnega venca. Lahko pa se med- sv. mašo poslužimo tudi mašne knjižice in molimo iz nje. Seveda je treba mašne molitve brati počasi in s premislekom. Ne gre za to, koliko med sv. mašo preberete, ampak kako berete. Mašne molitve je treba premišljevati in se vtopiti v njihov pomen. Lahko-mišljeno in raztreseno branje mašnih molitvic je brez pomena in brez koristi. Tretjeredniki, zlasti tisti, ki imajo čez dan mnogo dela in svetnih skrbi, naj opravijo med sv. mašo tudi svojo redovno molitev, da so čez dan prosti in brez skrbi, vender pazite, da pri teh molitvah ne pozabite na glavne dele sv. maše. Ljudje so postali glede vsakidanje sv. maše nekako mlačni in brezbrižni. Čeprav bi nekateri lehko šli v cerkev, ne gredo, ker ne vedo, kako imenitna in dragocena je daritev sv. maše. Če pa navadni kristijani ne znajo ceniti sv. maše, naj jo pa zato tembolj cenijo tretjeredniki in naj bodo prav goreči v obiskovanju sv. maše. Tretjeredniki naj upoštevajo željo redovnega vodila in naj gredo po mogočnosti vsaki dan v cerkev. Kedar so pa zadržani in ne morejo sami iti, naj pošljejo svoje otroke ali koga drugega izmed domačih. Tistim tretjerednikom, ki hodijo sami radi k sv. maši in tudi svoje domače pridno pošiljajo v cerkev, veljajo besede sv. pisma: »Blager tistim, ki se radi mudijo v tvojem svetišču, Gospod; na veke vekov te bodo hvalili" (Ps. 83 5). KOROŠEC: Molitev za naš narod. lovek mora izrabiti vse svoje sile in mora storiti, kar more. A če so prešibke njegove naravne moči, tedaj mora proseče dvigniti roke in srce k Bogu in mora zaupno moliti. „Cvetje“ je že ponovno opozorilo na dolžnost molitve za naš narod. Veliki deli našega naroda so zapisani narodni smrti. Sami si ne moremo pomagati. Dolžni smo zaupati na božjo Modrost in Vsemogočnost, ki mora vsako stvar pripeljati do srečnega konca. Dolžni smo moliti za svoj narod. „Reši me, o Gospod, in postavi me poleg sebe, potem pa naj se bojuje roka vsakogar zoper mene!" (Job 17, 3). Če nas ti varuješ, o Gospod, potem nas ves svet ne more streti in zatreti! „Bog je moj pomočnik, ne bojim se ničesar, kaj bi mi mogel storiti človek (Ps. 117, fi). Človeka, ki stavi na Gospoda vse svoje zaupanje, primerja prerok Jeremija drevesu rastočemu ob potoku. Naj pride žgoča vročina, naj pride, suša, drevo ne trpi vsled suše, ostane zeleno in prinaša sad (17, 7. 8). »Prosite in boste prejeli," je obljubil Gospod. Sv. Ambrož pravi: »Nemogoče je, da bi molitev mnogih ostala neuslišana. Trdno se torej smemo zanesti, da borno uslišani, če bomo prav molili. A v čem obstoji ta »prav", z drugo besedo: kako m o ra toč moliti? 1. Vst rajno. Na noben način ne smemo odnehati, če nas Bog takoj ne usliši. Jezus nas opominja k vztrajnosti pri molitvi z lepo primero: Če bi 'kedo izmed vas imel prijatelja in bi prišel k njemu o polnoči in bi ga prosil kruha rekoč: Posodi mi tri hlebe kruha, ker je moj prijatelj prišel s pota, pa nimam kaj predenj1 položiti. In oni znotraj bi odgovoril: Ne delaj mi nadlege, vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati. Oni pa bi ne nehal trkati in prositi. Povem vam, če tudi ne bo vstal, ker je njegov prijatelj, mu bo vemder zaradi njegovega neugnanega trkanja in moledovanja dal, kolikor potrebuje. Tako bo, hoče Jezus reči, tudi vaš nebeški Oče vašo vstrajno in neodjanljivo trkanje in prošnjo slednjič vender uslišal. Kako vstrajno je Jezus molil na Oljiski gori! Ponovno je šel k svojim spečim učencem, pa se je vselej zopet vrnil k molitvi in je govoril ravno iste besede: „Oče, tebi je vse mogoče .. Pri molitvi se moramo takorekoč boriti z ljubim Očetom nebeškim. On sam to hoče, Jezus sam nas je tako učil, da moramo trkati in prositi in nebeškega Očeta nadlegovati s pobožno vsiljivostjo in neugnanostjo; slednjič nam bo odprl in nas uslišal zlasti, če gre za velike reči; tedaj moramo še posebno goreče in stanovitno klicati ter Gospodu delati pobožno silo. , 2. Zaupno. „Kedo izmed vas očeta prosi kruha in dobi od njega kamen? Ali ribe, pa dobi od njega mesto ribe kačo? Ali če ga prosi za jajce, pa mu bo dal škorpijona?" Tako daleč Jezus naslika podobo in potem izvaja, da bi nam vcepil brezmejno zaupanje: „Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo." Čudno, da ravno z nezaupnostjo ali s preslabim zaupanjem tolikokrat oslabimo svojo molitev ali jo pripravimo1 skorej ob ves uspeh! Saj nam je Zveličar toliko pripovedoval o dobrem Očetu, ki skrbi za vrabce na strehi, za lilije na polju, „ko*liko bolj bo za vas, maloverni!" Ali še rte verjamemo, kako neskončno dobrotljiv je ljubi Oče v nebesih? Zate-gadel je Jazus začel veliko molitev, katero je učil apostole in hkrati vse svoje vernike, z „Oče naš." Temu dobremu nebeškemu Oče je prav zelo nedopadljivo, če pridemo* in prosimo in molimo — pa sami ne verjamemo prav, da nas Bog hoče uslišati. O molimo z velikim zaupanjem, zlasti če molimo za odvrnitev velikih stisk. Pomislimo le, kako je Jezus molil za orjaško stvar, za spremenitev načrta odrešilnega dela, in vender je molil z velikim in otroškim zaupanjem. 3. Udano. Jezus je molil stanovitno in zaupno, goreče. A vedno je pristavil: „Pa ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi." Če se tako udarno v voljo božjo, se nam pri tem ni treba bati, da je s tem že usli-šanje izključeno. Ravno nasprotno! Naša udanost je nagib, da je ljubi Oče nebeški še prej pripravljen uslišati našo prošnjo. Če pa kedaj nebeški Oče noče odvzeti grenkega keliha, tedaj ga sprejmimo z besedo Jezusovo, s katero je šel v trpljenje: „Ali naj ne pijem keliha, katerega mi je Oče dal?" Na ta način moramo torej sploh moliti, na ta način moramo moliti tudi za svoj narod. Na Angleškem molijo pri blagoslovu skupno molitev za Anglijo. Koliko bolj moramo mi moliti za svoj ubogi zatirani narod! Ko so Egipčani Izraeljce silno stiskali, tedaj ti niso nehali klicati k Gospodu. In Gospod se jih je usmilil in je rekel Mojzesu: „Vpitje sinov Izraelovih jč prišlo do mene in videl sem njihovo* stisko, kako jih zatirajo Egipčani. Toda pridi in poslal te bom k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, sinove Izraelove iz Egipta." Tudi v babilonski sužnosti, so Izraeljci zaupno in goreče zdihovali k Gospodu: „0 Bog, reši Izraela iz vseh njegovih stisk“ (Ps. 24, 22). Tako zdihujmo tudi mi k Bogu: O Bog, reši naš narod iz vseh njegovih stisk. Amen. Ana Urško — v tretjem redu sestra Katarina — z Rake. Svet ima in je imel navado napravljati posmrtnice (nekrologe) imenitnim, visokim, odličnim osebam, ker gleda le na zunanji upliv in ugled družabnega stališča, ne sodi pa oseb po notranji vrednosti. Nam se to mnenje ne zdi pravično — smo pač demokratičnega mišljenja. Zato se drznemo napisati kratko po-smrtnico preprosti služkinji, ljubljanski kuharici, ki je v svoji službi vršila svoje dolžnosti vsa leta skrajno vestno iz ljubezni do najvišjega gospodarja Boga. Svet je ni poznal — kedo se meni za služkinje! Ona ni iskala sveta — ker je bil zanjo prehod v večnost. Vredna je bila, da bi jo bil poznal celi svet! Rajna tretjerednica sestra Katarina, po rodu Ana Urško, ni bila visokega stanu, ampak hči preprostega kmeta, rojena 25. majnika 1885. leta v hribih raške župnije na Dolenjskem. Živela je do 26. leta doma na prijaznem griču v priprosti na pol zidani, na pol leseni hiši, obdani v bližini od vinograda in sadovnjaka, bolj v daljavi pa od travnikov, polja in gozdov. Stara 18 let je stopila v Marijino družbo, v 23. letu pa v tretji red v Krškem. Ker na Baki takrat še niso imeli tretjeredne skupščine in je nameravala prej ali slej iti služit v Ljubljano, je z obljubo odlašala tri leta. Prvega oktobra 1911 je stopila v službo pri g. Lunder na Viču; čez mesec dni na to je napravila tretjeredno obljubo na Viču. V tej službi je ostala dobra štiri leta; dobila je zelo lepo spričevalo: »skrajno zvesta, najlepšega vedenja in zelo pridna." Želela jie biti v mestu, da bd laglje in bolj zgodaj mogla v cerkev. Stopila je za kuharico v službo pri g. Čum (Tschurn). Pri tej družini je bila v službi deset let, raizein enega. Vsled osebnih sprememb in selitve je bila vmes deset mesecev v službi pri g. dr. Meglerjevi, potem se je pa zopet vrnila k prejšnji družini, kjer je ostala do konca lanskega leta. Bolezen na želodcu in onemoglost jo je prisilila k počitku. Poskusila je še služiti en mesec, pa ni mogla več. Dne 12. februarja se je vlegla in ni več vstala. Čez tri mesece na to je umrla 12. majnika t. 1. Rajna Ančka je bila zelo čednostna, odkritosrčno pobožna, neprisiljeno prijazna do vseh, ljubezniva in krotka v občevanju, potrpežljiva v nadlogah in trpljenju, usmiljena do ubogih, sramežljiva, skromna in čista v obnašanju im obleki, tiha in mirna, marljiva in skrbna v službi, goreča za molitev, pridna pri delu. Ne bi ji bilo treba služiti, saj so ji domači večkrat prigovarjali, naj bo doma, pa je njena goreča duša za- htevala, naj bo v bližini cerkve, da more vsaki dah k sv. maši in k sv. obhajilu. Ker je pa navadno že okoli šeste ure morala začeti z delom in čez dan največkrat ni bila prosta, je zgodaj vstajala, da je bila pred peto uro, večkrat pa že po polu 5. uri v cerkvi. Do pete ure je imela pogosto že opravljen sv. križev pot, potem je bila pri sv. maši, navadno pri dveh in pri sv. obhajilu ter je opravila redovne in druge molitve. Če so bile izredne pobožnosti (proceisja presv. R. T., šmarnice, duh. vaje itd.) je delala po noči, da se jih je mogla vdeležiti. Ko smo zbirali prispevke za uboge o sv. Elizabeti, je vsako leto prinesla svoj dar. Za novo cerkev sv. Frančiška je od mesečne plače vselej nekaj darovala. Povsod je imela svoj delež, pa tako da ni vedela; levica, kaj je dala desnica. S prijaznim, mirnim nasmehom je prinesla in odšla. Taka je bila skozi vsa leta. Njena tovaršica v službi skozi deset let je na vprašanje, če ste kedaji prišle navskriž, odgovorila: „Saj se z Ančko ni bilo mogoče skregati; če sem jim kaj trdo rekla, se ;je mirno nasmejala in nadaljevala svoje delo.“ Dne 12. febr. t. 1. je prišla vsa onemogla k svcrtji prijateljici Reziki z Rake. Vlegla se je in ni več vstala iz postelje. Bolehala je že tri leta, pa ni nikomer tožila, zdaj je popolnoma opešala, pa je upala, da se bo kmalu toliko popravila, da bo mogla iti k mami, bratu in sestri na Rako. Dvakrat so jo v bolezni na zdravnikov nasvet prepeljali v bolnišnico, pa ni vse nič pomagalo. Silno rada bi bila še zdrava, pa je bila že dovolj bogata na dobrih delih