Cena IS dtn PTyj, 7. avgtw4€ TW 8b avgust - praznik ptujske občine S^relsivaistv® ptuske eiičine |e veiiiia, živa in nepremaiUiva Lackova četa Prebivalstvo Dravskega in Ptuj- skega polja, Haloz in Slovenskih goric, ki živi gospodarsko in druž- beno tesno povezano v svoji novi skupnosti — ptujski občini, bo v soboto, 8. avgusta, prvič prazno- valo svoj občinski pra^znik. Praznovalo ga bo z u pravice- nhrj ponosom na velike uspehe in image, ki jih je doseglo v skup- nem in vztrajnem boju in delu za svoj vsestranski napredek. Na tem prelepem delu sloven- ske zemlje se iV,idovito skladata živahnost, delovni polet in do- brodušnost ljudi z življenjsko sik) ter ter bujnostjo in pestrost- jo narave, ki jih obdaja. Tu raste zdaj ob ustvarjalnem delu in ob zavestni graditvi takega družbe- nega sistema, ki najbolj ustreza resniČTiim interesom vseh delov- nih množic, nov človek, gospodar svojega in skiipnega dela ter svo- boden usmerjevalec svoje bodoč- nosti. Za tak položaj in za tako enotno in svobodno akcijo de- tovnih ljudi, ki se danes razvija v ptujski občini in, v vsej naši socialistični domovini, je bil po- treben dolgotrajen n neizprosen boj več generacij. Naša genera- cija ga je pod vodstvom organi- zirane sile delavsdcega razreda KPJ dobojevala in naložila sebi in svojemu mlademu rodju novo, nič manj pomembno nalogo, da veHke pridobitve ljudske revolu- cije ohrani, razvija in urejuje nove oblike demokratičnega druž- benega življenja, ki bodo pred- stavljale trajne temelje vsie- Sftiošnega napredka, r/iiru, blago- stanja in srečnega življenja vseh delovnih ljudi. Le taka družbena dejavnost in idejna usmerjenost naših množic opravičuje velike žrtve, ki jih je zahteval skupen boj proti tujim i ndomačim zas(užnievalcem, iz- koriščevalcem in zatiralcaiL^ Narodni heroj Jože Lacko Za djelovanje naprednih poli- tičnih sil pod organizacijskim in idejnim vodstvom komunistične partije Jugoslavije v štiridesetih letih njenega boja na področju ptujske občine je značilno, da so znali organizatorji in voditelji tega boja v vseh revolucionarnih akcijah pravilno povezati delav- sko gibanje z naprednim giba- njem kmetov in mladine, pri če- mer je našel tudi zelo velik d»el izobraženstva iz vrst prvih in drugih svoje častno mesto. Ta enotnost revolucionarne ak- cije vsega delovnega prebivalstva sedanje ptujske občine je prišla do svojega polnega izraza v času narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Lackova četa je bila po svojem socialrtem se- stavu, po svoji moralno-politični sili in po svojem junašt»:j simbol moči in enotnosti prebivalstva tega področja. Herojski boj Lac- kove čete proti razbesnelim so- vražnikom svobode delavcev in kmetov ter njihovega izobražen- stva, proti krviže'jnim. do zob oboroženim fašističnim hordam 8. avgusta pred sedemnajstimi leti v Mostju pri Ptuju, je še bolj stntH vrste naših svobodoljubnih ljudi in jim utrdil vnesti za nove Bdarce in dokončno zm9go nad fešizmom. Vsi nadaljnji uspehi delovnih ^odi ptujske občine pri povojni obnovi in socialistični graditvi imajo svoje korenine v enotnosti, ki se je kovala v skupnem boju proti silam fašizma v najtežjih in najodločilnejših dneh naše zgo- dovine. Zato je 8. avgust, dan Dr. Jaze Potrč — ptlod njegovega detla je bila Lackova četa herojskega boja Lackove čete, najprimernejši dan praznovanja uspehov in zmag delovnih ljudi ptujske občine. Ta dan naj nas nenehno spominja in opozarja na veliko, s krvjo zapisano zgodo- vinsdco izkušnjo našega ljudstva, da je le v enotnosti vseh delov- nih množic, v pogojih resnično tovariškega sodelovanja, v razvi- janju lastnih ustvarjalnih in ob- rambnih sil ter v požrtvovalnem delu in boju najmočnejše orožje za ivalci ptujske občine^so v skupnem boju za zmago revo- lucije in socialistične graditve zrastli v eno samo veiflco živo in nepremagljivo Ladcovo četa. Ta naša nova skupnost je zrastla iz krvi in trpljenja, iz enotnega boja ia zmagovitega delovnega poleta vsega prebivalstva občine. Lackova četa je herojsko pa- dla, da lahko naša skupnost danes svobodno živi in ustvarja. Za to bodo prebivalci ptnjske občine v soboto, 8. avgusta t. 1., v Mostju pri Ptuju, na mestu junaškega boja Lackove čete s ponosom dvignili svoje zastave v pozdrav vsem, ki se skupaj z njim vese- lijo zmag in velikih uspehov njihovega in skupnega boja vseh jugoslovanskih narodov. V ptuiski občini prvič priztiPietno oiicinsici prii-niic v zvezi s ^-vim praznikom ob- eJne Ptuj smo naprosili dolgolet- nega predsednika občinskega ljudskega, odboia Ptuj tov. JAN- KA VOGitINCA za la^ek inter- vju. Po števBnii spremembah poli- t^ouficavfiAi meja ptujske obči- ne ima ta sedaj letaljeno ob- močje. Glede na to se začnejo urejati v občini Ptuj stvari, ki smo yih prej odlašali. Med temi vprašanji je bilo tudi vprašanje občinskega praznika. Datum zanj je obveljal 8. avgust kot spomin- ski datum borbe Lackove čete v Mostju prH Ptuju. Zborovanje in odkritje spomenika v Mostju sta uvodni slovesnosti za vse bodoče občinske praznike, ko bo program praznika navezan na Ptuj. Potolo- nitev spominu na Lackovo četo in poiJožItev venca pred s|>onKOdio- lovlci leta, ker je bilo treba pred- hodmo izdeJatii vso i>atrebno teh- račno dokumentacijo. Tudi sred- stva, namenjena za cfart. bodo prav taiko koriščena v drugem poMetju. Večina teh sredstev bo porabljena za novogradnjo pe- karne IV Ptuju, za. katero je grad- beni načnt že v izdelavi. Razpoložljiva sredstva za elek- trifiikacijo je svet za gradbene :n komunalne zadeve že razdeKl med posamezne elektrifiikacijske odbore in bodo postopoma do konca leta v celoti izkoriščena. Iz sredstev, ki so predvidena za družben: standard, je bilo do- .slej odobrenih in ieikoriščenih 1,500.000 dinarjev za ureditev zdbne aTribulante. Ostanek sred- stev je namenjen za ureditev ser- visnih obratov za pomioč gosp>o- dinjstvom (pralnica, kemijsika či- strln.ca itd.). Ta sredstva bodo porabljena že v mesecu a/vgustu,. ker so della v tf':u. Kreditni siciad za zidanje stanovanjsiciti liiš Ta sikkd bo zaiašal v letu 1959 236,700.000 dinarjev, skupaj s pasojnilom iz republiškega stano- vanjskega sklada pa bi se razpo- ložljiva sredstva tega sklada po- večala na 268,700.000 dnarjev. V prvih šestih mesecih, to je do 30. junija 1959, je bilo v tem skladu na razpolagio 161,300.000 dinarjev, od tega ;z prenosa ne- izkoriščenih sredstev :n sprošče- ne blokacije iz leta 1958 114 mi- lijonov 900 tisoč dinarjev, iz te- kočega priiliva pa 46,400.000 di- narjev. Upravna odbor kreditnega skla- da za zdanje stanovanjskih hdš je do 30. junija 1959 odobrili 202,700.000 diinarjev posojil raiz- nim investitorjem. I>o tega dne pa je bilio tTikonščenih le 71 m- 1 i Jonov 200 tisoč dinarjev. Raz- meroma velka neizkoriščena raz- položljiva sredstva so angažirana za začetek gradnje nov''ih šolskih objektov in za gradnjo učitelj- skih stanovanj, ki se bo pričela v mesecu avgustu. V letošnj-em letu so namenile gospKxiairske organizacije iz svo- .fh sredstev 50 milijonov diinar- jev za gradn,io stanovanj, 11 mi- lijonov pa za od'kup posameznih stanovanj, ki jih oradi stanovanj- ska skupnosit v Ptuju, Občinsici cestni sittad v obanske^m cestnem skladu bo v tem letu na raapoiago pred- vidoma 25,300.000 dinarjev. V pr- vem paliletju m koristilo nobeniih sredstev 42 krajevn h odborov. Koriščenje sredstev cestnega sklada pa zavra pomanjkljivo sestavljena dokumentacija, čeprav so krajevni odbon m uslužbenci krajevnih uradov dobi Id potrebna navoditla m vzoovečat! strokovno in teh- nično nadzorstvo ter v ta namen namestiti r/Otrebni kader. Investicije v gostinstvo Po občinskem družbenem pla^ nu so planirane investicije tiz ob- činskega investicijskega sklada za gostinstvo n turizem v višini 10 miJijonov dinarjev. Od tega zneska je že izkoriščenih 2 mili- jona 394 t.soč dinarjev za gosti- šče »Bračič« in Grad Bori. Za go- sti.šče v Gorišnici je posojilo odo- breno in načrtt so že v iizdelavi. V zvezi z graditvijo nove bencin- sike črpailke v {>ainku bi bilo treba zgraditi še moderen bife, kar pa v letošnjem letu zaradi pomanj- kanja denarnih sredstev ne bo mogoče. Rmetilsta lil koiperaclfska pro EvedPia v prvih mesecih letošnjega leta so se v kmetijstvu ;.2rvTŠ:le pre- cejšnje reorganizacije. 12 kane- tiji^kah gospodarstev se je reor- ganiZLtrailo v 3 kmetijska gospo-, darstva, ki bodo združena laihko bolje organizirala prcizvodnjo ter razipcdicužljiiiva investicijska sred- stva smotrnejše uporabljala. Tud- kmetijske zadruge so še vedno v ddbi postopne reorganizacije. V občini rni več kmetijskih zadrug, ki bi samo prodajale potrošniško blago. V večini primerov so se preusmerite v odkup>ovanje kme- ti jeJcfi prtd9'kov, v zadnjem času pa so FKDetaJe tudt organizatorke kmetijsike'' proizvodnje. Zadintge so -izdejate akcitjske prograane, ki so vskiajeni z druž- benim planom obofeie. To je eden najvažnejšrih ukrepov za poveča- nje kmet.jske piroi^zvcdnje v letu 1959. T. programi pomagajo za- družn-m vodstvcAn spoznavat. kaj je mK>goče v vaša napraviti. če se mobilizirajo vse sile. Seve- da pa vsebujejo p.rogrami še ne- katere pomanjkljivosti — ena najvažnejših je njihova nejasnost, kar bo v bodoče treba s strokov- no pomočjo kmetijskh strokov- njakov odpraviti. Letošnji hektarsiki donosi so nekoliko večjii kot lani, vendar z njiimi še ne moremo btti za- dovoljni, ker še v-edno zacistajajo za perspektivnim p'anom. V po- godbeni prozvodnji so bili dose- žem zna-tno boljši iispehi kot v preteklem letu. Skupno število pogodb za sodelovanje v rastlin- ski m živalski proifzvcdnji (3672) kaže, da so se začeli km^etijski proizvajalci v večjf meri zatrmiati za pogodbeno proizvodnjo. Škoda je ie, da je sodelovanje vezano na sorazmerno majhne površine, saj znaša povprečna površina v sodelovanju piri sladkorni pes« 0.18 ha. pri hibridni koruzi 0.33 ha, pri kromp.rju 0,42 ha, pri trav- nških površinah pa 0,72 ha, V letošnjem gospodarskem letu je bitlia ena najvažnejših akcij uvajanje intenzivnih sort itali- janske pšenice. Za to akcijo so zadružne organizacije izvedle ob- sežne strokovne tehnične pripra- ve. Pri vzgoja hbnidne koruze je bila ena najvažnejših napak, da je bila preredko zasejana ter ne- ekonomično gnojena. Zaradi po- manjkanja pcdrahljačev pa je b! veilik procent ix)vršin preplitvo zoran. Da bodo uspehi v poljedelstvu v bodoče večji, je potrebno razo- del it- pro zvodnjo po posameznih pro zvcdn;.h okoliišiih. Raizdelitev mora uipK3Števati vse elemente skonoenti irane tržne pro zvod- nje. V celoti p>a maramo mehani- zirati proizvodne procese in uspo- sob ti čimveč strokovnih kadrov. Tud;; prorizvodni pogoj za us^p>eš- no vzrejo živtne v naši dbčini še zdaleč niso izitsoi-iščem. Z uivaja- nrom dečnl^mc, irarsme m krm- rmt miesantc so podan, pogoja za .ntemzaivneošo živmanejo. V letoš- njem letu so se z antenzivnejšo vzrejo živine začeAa ukvarjati le kmetajska gospodamsitva. S sk''^- panjem i jodlb za vzre,io ž./ne v koop'-.acija pa n k-kor ne mo- ramo b t zadevo ifii, saj postav- ljenega plana še zdaleč nismo dosegiltt. Največ pogcdb — 90 odst. — po pSatiu smo dosegli za vzrejo beoonov. Slab uspeh je dosežen v ko- operativni proizivodnji v snljar- stvu in vinogradništvu. V naslednjih sezonab bo treba nujno razšriti koo{>eracij&ko pro- izvodnjo.. Potrebno pa bo nuditi tudi večjo tehnično in strokovno pomoč, kajti le na ta način bodo lahko 'kmetijski proizvajalci spo- znali koristne strana koaperacij- ske proizvodnje. Ptu*skd obilno v številkah Po ukinitvi nekdanjega ptuj- skega okraja se je novi ptujski občini priključilo nekaj občinsilorok, sodišče pa je odo- brilo 46 razvez. Ste^dk) prebivalstva torej na- rašča iz leta v leto. Lahko ome- nimo, da spada ptujsko polje med gosto naseljena področja v Jugo- slaviji in da se pK>vprečna go- stota prebivalstva iz leta v leto veča. ZEMLJIŠKE KATEGORIJE PTUJSKE OBČINE Celotna p>ovršina sedanje ptuj- ske občine znaša 64.477 ha. Kme- tovalci so si posestva tako raz- delili, da odpade na njive in \Ttove 18.615 ha. Travniki meri.jo 11.851 ha. gozdne površine 19.075 ha, nerodovitnih tal pa je 3689 ha. Naši kmetovalci še vedno radi razdrobe svoje posestvo na šte- vilne njivice, ki jih nato pose- jejo in posade s pisano vrsto kbltur. Takšen način kmetovanja vsekakor ni dober, ker gre za- radi številnih mej mnogo zemlje v nič. Zelo zanimivo bi bilo ve- deti, koliko po^/ršine odpade sa- mo na meje. ki tako na gosto prepleta.jo našo občino. §E VEDNO VELIKO POVPRAŠE- VANJE PO STANOVANJIH Stanovanjsko vprašanje je v da- našnjih dneh še cesto velik' pro- blem, zato naša skupnost ne- umorno gradi nova stanovanja in obnavlja stara. V ptujski občini so dokončali v lanskem letu 96 stanovanj s skupno površino 5138 kvadratnih metrov. V dokončanih stanovanjih .je 170 sob s skupno površino 2782 kvadratnih metrov. Tudi v letošnjem letij je grad- bena dejavnost zelo živahna. Vse- povsod rastejo novi, modemi sta- novanjski bloki in majhne, lične hišice, ki si jih gradi naš delovni človek. zaposleni po gospodarskih dejavnostih v državnih podjetjih in usta- novah je zap>oslenih skupno 8812 ljudi po pK>datkih iz preteklega leta. Največ jih dela v industriji in rudarstvu, kjer je zaposlenih 3641 Ijudu v kmetijstvu je od- stotek nižji, saj je v kmetijskih gospodarstvih zaposlenih le 1432 delavcev. v gradbeništvu se jih udejstvuje 648, v obrti 774, v zdravstvu 347 ljudi itd. v ostalih panogah je zaposlenih manj ljudi, veliko pa jih dela tudi v privat- nem sektorju, nekateri pa se udejstvujejo kot priložnostni aLi sezonski delavci. Na splošno je pri nas opaziti pomanjkanje kvalificirane in vi- sokokvaMricirane delovne sile, ven- dar se stanje iz leta v leto po- pravlja s pritokom novih — šola- nih ljudi. S potrebno moderni- zacijo industrije in kmeti.istva in z novimi strokovnimi močmi bomo dvignili življenjski standard naše- ga delovnega človeka. v šolstvu še vedno pre- malo uCnega kadra v ptujski občini je 30 šol s 300 oddelki, katere obiskuje 9850 učencev. Na naših šolah poučuje samo 241 stalnih predavateljev in si morajo zato šole pomagati s honorarnim učnim osebjem. Ptujska občina nudi vsako leto večje število štipendij za učite- ljišče in bo na. ta način čez ne- kaj let rešila ta problem. Zaradi povečanja učnega kadra pa je f>o- trebno že sedaj misliti na grad- njo novih učiteljskih stanovanj pri šolah. naši ljudje se udejstvu- jejo v društvih Po popisu, ki je bil 30. aprila 1958. leta, je v ptujski občini 27 kultumoprosvetnih društev z 2641 člani. v občin: deluje tudi 6 drti- štev tvd »Partizan«, kjer se ak- tivno udejstvuje 948 članov, v 15 lovskih družinah pa je vpisanih 299 članov. v občini je še 78 sin- dikalnih podružnic, 3 turistični in 2 planinski društvi. Ljtidje, pred- vsem mlad na. se aktivno udej- stvuje tudi v raznih športnih dru- štvih in drfagih družbenih orga- To je le nekaj številk, ki naj bi prikazale, kako živijo in kaj delajo ljudje v naši občmi. Toda to so le puste številke, ki jih prše življenje in zato smo poskusili z njimi prikazati vsaj delček tega. ZA LETO 1960 SO ŽE OOLOČENE CENE ŽITARICAM Državni sekretariat za blagovni promet je izdal naredbo o zajam- čenih cenah žita za letino 1960. Naredbo je objavil »Službeni list FLRJ« dne 29. julija 1959. Po tej naredbi so zadružnim organizacijam, kmetijskim poses- tvom, kmečkim delovnim zadru- gam in ekonomijam zajamčene cene žita za leto 1960, in sicer: za pšenico 36 din za kilogram, za rž 33 din. za koruzo, ječmen in oves pa 31 din. Pod temi ce- nami je razumeti: franko vagon prodajalčeva nakladna postaja, franko skladišče prodajalčeva že- lezniška postaja ali franko mlin- sko skladšče, in sicer za zrelo, z'^ravo žito brez znakov plesni, brez tujega okusa in von.ia — ki ga je mogoče uporabiti za člove- ško oziroma za živalsko hrano in ki ni okuženo z žitnimi bolez- nimi ali škodljivci Naredba nalaga direkciji za prehrano, da po cenah in s po- goji, navedenimi v njej, .kupi vse količine pš^^nice. kopjze. rži. ječ- mena in ovsa iz letine 1960. ki jih zadružne organizacije, kmeč- ka posestva, kmečke delovne za- dnige in ekonomije ponudijo. Di- rekcija za hrano in te organiza- cije s pooodbo rokp prevzema, <5troške vskladiščonia in čuvanja žita po ooisDorlqrsk'h r^-nanizaci- jah v prvih 30 dneh od dn'->va. ko da nrodajalec oo sklenjen' tx)- godbi žito na razoolaoo direkciji za prehrano ter =o vračrnani v cenah iz Iptine 1960, zajamčenih s to naredbo. pmi. D(NC ■ AVGUSTA 1959 PT0JSKI TEDNIK STRAN 5 Uspehi kljub teža¥am NAŠE Šolstvo se še vedno bori z velikimi teZavami ^ UCNI uspehi iO kuub težavam zadovoljivi ^ šolski obisk je bil zadovoljiv. vendar bi bil lahko boljši ^ družbeno upravljanje na šolah — pomemben faktor v razvoju našega šolstva ^ NOVI UČNi načrt naj BI približal učenca k stvarnemu življenju že v mladih letih ^ učila so še vedno problem ^ izvenšolska de- javnost učencev ^ veliko pomanjkanje- UCNIH moči Naše šolstvo se Se vedno bari z vaškimi težavam:. To so v glav- nem težave zaradi pomanjkanja kadrov, sciv-jkega prostora, opre- me, učLl, učiteijsikih stanovanj m njih'0've prehrane na vas;. Občin- ski: ljT.ids!ki odbor je v leto-šnjem lertu določJ viscik zneseik za ne- gospodarsike investicije, vendar je sikoraj nemogoče v enem lelu na- domestiti vse, kar smo prejšija leta zan»udi1i. Z ustanovitvijo no- vih osemletk pa so se zaradi ne- razširjenega proračuina zaostrile sta^re težave, vendar je delo zado- voljivo in normalno potekalo. Z novm, razširjen m proračunom pa so vsekakor dane smernice za nadaljnji raizvoj in uspešnejše deo Učni usmhl naših lo\ so kMub težavam zadovoljivi Ni bilo mogoče zahtevati, da bi bi.l po^k kvailiteton in dober na šofah, kjer je manjkaJo polovico učitefljjev ali pa četo več, kar ve- lja zilesti za šole v ha loškem in slovenjegorškem predelu naše občine, kjer je splošna situaicija taika, da bi mora. imeti vsak cd- detek svojega uččtelj^a, ki bi več delal z vsakim učencem. Na mno- gih šolah v omenjenih predelih so otroct dedno obremenjeni zaradi aJkohcOizmia staršev, zato so slab- še nad-arjenost. ter telesno in du- ševno zaostaili;. Nemogoče je za- htevati, da učitelj kvahtetno po- učuje dopoldne in popoldne, da p>omaiga manj nadarjenim učen- cem ter da se zraven tega še iz- venšolsSco udejstvuje po vseh ]f- nijah in v vseh dru'štvih, ko f>a so cesto njegove stanovanjske razmere tzredno silabe in si mora navsezadnje še saim kuhati. KijiJb vsem težavam pa mora- nvo ugotoviti, da je b:.l doseženi uispeh zelo dober in celo boljši kot pretekla leta. Na podiročju ObLO Ptuj je 30 Sol s 300 oddeSki, katere obisku- jejo 9773 učenci. V Jetošnjem le- tu je i.?!delailo 82,7 odst. učencev s pKJvprečno oceno 3,3. Povprečni šolski obisk je znašafl 94,2 odsit. Priznati moraiHK), da je to velik napredek tatko po* uspehu kakor pri obisku. Glede šolsikega obska lahko U)got>av:mo, da so šo'ski od- bori pričeli s pravilnim delom, da se ne zanimajo samo za materi- ailno stanje šole, temveč posegajo čedffl^e bdi j v življenje in delo šole nasploh. Uspehi so že vidni. V glavnem so namreč znižale od- stotek šolsikega ob^sika epidenuije ošpic, mumipsa n tifusa (v De- stemiiku). Le na nekaterih šolah bi biil lahko obisk še boljši, če ne bi biili kmetje zaradi letošnjega vremena v raostanku z delom in 90 taikrat, ko so jim vremenske razmere dopuščale, obdržaili otro- ke doma, zlasti one z višj h raz- redov, da so jim pomagali pri del«. Družbeno upravljonje na šolah ^.&ki odbori se v svojem delu že dobro uveljavljajo. K njihove- mu boljšemoi delu je mnogo pri- p:>moge! seminar za predsednke šo'skth odborov osemletk, ki je bil v Mariboru. Predsednik , ki so se semnarja udeležili, seznanjajo odbornike z noviihi smernicami našega šolstva, zato ni čudno, da so na več'ni šol šolski od-bori glo- boko posegli v ž vljenje m delo šole. To smo z!'asti opaizili pri ocenjevanju učteljstva, ki ne bi biilo pooolno brez sodelovanja or- ganov drTržbenega upravi'janja v soistvu. Mnoaokrgt &f> bili ravno predsedniki šolsk h cdbcrov tist', k,- so vol vaili na spremembo oce- ne, ki sta jo postavila ostala dva čl^na ocen^vailne komisije. Šolsk'' odbori so postali velika pcmoč in cpora šo<'sk-m uprav- teljem in šO'lam. Dobro bi bilo. da bi pričel z delom še tisti šolski odbori, ki doslej niso z najraz- ličnejših vzrokov zado\'c»Ij vo de- lal ali oa so prepustili vse delo šobkemu uoravitelju. Z dcbrim delom šolskih odbo- rov je zvezano tudf sodelovanje šole s starš . Rod^teijskfh sestan- kov je blo na šo"ah več kct kdaj koli prej. Starši se vse bolj za^ nimajo za uspehe n razvoj svojih otrok. Kjer je uč'te!jstvo znalo pripraviti orijetne tn zanimive se- stanke, so seveda uspeh« na tem področju dela šole neprimerno večji n boljš;. Na žalost pa je še vedno nekaj šol. kjer upravitelji aJi uč telj&tvo ni dojelo pomena m važnosti dela s starši in to de- 5o zanemarje.. Posledica je. da so starši neprijetno presenečeni ob koncu šolskega leta ob s^labem ^pehu svojih atTxjk in potem ho- di: jo od vrat do vrat skat »pra- V8CO« m zahtevajo, da &e neza- dostne ocene njihovim ctrokom popravijo, ker da so jih doma preizkusili in videli, da »vse« zna- jo. Nekateri takih staršev so zelo neiprijetni n groz jo s telesnim obračunavanjem m pritož^bami do najvišjih farumov. Na vprašanje, če so se kdaj p>ozanimali za delo in napredek svojih otrok v šoli, pa morajo vsi odgovoriti z — ne. Velik del krivde pa lež na taikih šolah, kjer se podobne stvari do- gajajo, ker upravitelj z učitelj- stvom in šolskim odborom vred ni našel poti do staršev. Delo po novem učnem načrtu Novi učni načrt se je večino- ma že dobro uve('ja.vi'l v naših šo- lah. Delo po p-^sameznih raizredih dobro napreduje. Učiteilj': so s: v preteklem šolskem letu načrt do- kaj izboljšali, preuredili učne enote, bolje dojeli smisel global- nosti v pouku in upoštevali snov- no koncentracijo. Vse šole imajo flanelografe, peskovnke in druga sredstva za ponazarjanje, zilasti pa je treba cmenit: uvedbo po- gosto h poučnih ekskurzij, ki pouk m.oč(no približujejo živiljenjiu in sploh okolju, v katerem naš otrok živi. Sprememba celotnega šoflskega dela kaže prav gictovo 'pozitivno reakcijo pri učenaih. ki so bli na- spkh bolje angažirani >pri delu, ker jm je bil način pouka s te- meijiittejšinri p>ona'zarjanjem mnogo bližji kot prej. Predvsem *pa je odstranjena bojazen, da bi učenci manj znali kot prej, marveč lah- ko belež'mo. da je njihoivo zna- nje obširnejše, sotidnejše, zfasti pa bofj nevezano v celoto. Vst iJČitelji, ki so v tem šol- skem letu poučevali po no\'em učnem načrtu, so brez zjeme po- trdili, da so se z novim načinom dela, ki ga učni načrt zahteva, učencem zelo približal^i in da so bili uč"^noi izredno aiktivnr. Dobri učtsniki so še vedno problem Na šolah pr.manjikuje predvsem uobenkov za slovenski jezfk. ra- čunstvo, fiziko, srbohrvaščino :n zemljiips, ker je bilo na knjižnem trgu premalo knjig in jih ni biiio mogoče dobit. Motijo tudi učbe- nki, ki SI jih učenci sami naba- vjo in so najrazličnejših izdaj. Zaželeno bi bilo, da bi se na na- šem knjižnem trgu pojaviilo čim- več dobrih učbenikov, ki bi za- mašiili to vrzeJ. Izvenšolska dejavnost učencev je zelo padla Poleg vrste najraaličnejšh krožkov na naših šolah so se le- tos začele uveljaivJjati zlasti šol- ske zadruge, ki so uresmčiCe vzgojne in izidbraže vagine smotre z detlom in ne z razilago ter pri- povedovanjem kot doslej. Sedanji razredni pouk in razredna skup^ nest učencev razv ja s pomočjo aktivnosti šolske mladine v šciski zadrugi vse lastnosti, ki si jih pri učene h želimo — skupno delo. Še prav poseben pomen pa ima so- deHovanje učencev v upravljanju zadruge kot družbenega faktorja, kjer se učenci privajajo na vskla- jevanje osebnih in s^pilošnih za- družnih interesov ter na vršenje javnih funkcij — seveda v zmanj- šani obliiki' v svoji zadrugi. Izkuš- nje, k si j''h bodo naibrali pri tem delu, jitm bodo pozneje v ž'v*lj€nju za gotovo kmstale. Učnega osebja je premalo V naši občini je stanje učitelj- stva še vedno problematično. V občini je 30 šoC, manjka pa kar 97 učitcijev. Po izvršenih preme- stitvah bo brez dvoma števiJo manjkajočifh prosvetn>h delavcev še všje. Ta problem je vsako leto bolj pereč in je zato O-bLO F*tuj razpisai lepo število štipendi,j. Po- sledica pomanjkanja učiteljev je ta, da so sedaj zaitjosleni uotelji precbremenjsni z dvojnim deilom, ki seveda zato tnpi na kvalitet . Vendar je njihovo przgdevno delo obrod.iTo lepe rezij|'tate in vseka- kor zasdiužijo za svoje delo vse priznanje. i. slovenjegonlška (Lackova) četa v boju pci Mostju (po okupator- jevem vojaškem poročilu) z 1 — označeno bojno linijo okupatorja je tvorila Juroševičeva skupina, ki jo je tvorilo 5 vodij in 17 orožnikov; 2 — Hofbauerjeva skupina: 1 vodja, 7 orožnikov in 6 gestapovcev; 3 — Fuchsova skupina: 2 vodja 10 orožnikov ter pomožna četa orožnikov iz okolice; 4 — Fachmerjeva skupina: 2 vodja in 1 Oorožn'ikov ter okrajni orožniški poveljnik. 5 krožcem obdane vodoravne črt ioe označujejo prostor, kjer se je zadržala Lackova četa pred spopadom. Se enkrat: Več skrbi našemu mestu Turistično diništ/o v Ptuju je ž3 v eni prejšnjih števUk Ptuj- skega tednika apeliralo na hišne sveto n lastnike hiš. naj po&krbe za okoLco svojih objektov. Žal je naletel naš apel razen redkih izjem na gluha ušesa, pač p« smo našli v tem času še nekaj prav kričečih primerov, ki kažejo, da nekateri ljudje ne kažejo skrbi niti za najneposrednejšo okolico svojih bivališč. Tako je n. pr. pri edini hiši na desni strani Raičeve ulice (v smeri proti mestu) plot poix>lno- ma podrt. Nekoliko niže se pred Vajensko šolo raznih strok bo- hotno šopirijo koprive, ki bd lah- ko izginile ob malenkostnem tru- du. Tudi kupi kamenja pred pilo- tom stadiona športnega društva »Drave« bi laMco izginili. Tudi nekateri balkoni v novih ptujskih blokih kažejo prav ža- lostno sLiiko, čeprav imajo stano- valci tam idealne pogoje za go- jitev raznih cvetic. Včasih je veljal človek, ki je ljubil živali in rože, za kriltumega človeka. Upamo, da tudi sedaj v času ve- lildh tehničnih pridobitev še ve- lja to pravilo! Turistično društvo Ptuj L udske kn^ižnfce v ptuiski občini Knjtiga je ena. najznamenitejših prdofbitev človeške kulture. Du- ševno delo dob; pravo vrednost šelle, ko stopi misel v knjigo, pre- maga čas in prostor in postane last ne le posamezniika, ampak tudi skupnosti. Naši predniki i(feo cenilii knjigo, saj jim je v doto. narodnega pre- bujenja razvijala nacionalno in kulturno zavest. Delavska dru- štva v predapril&ki Jugoslaviji so s knjigo šiiniila napredne ideje. Znano je, kako je cenii knjigo naš narodni heroj Jože Lacko. V osvobodilnem boju je slovenska knjiga bodriila partizane, iz nje 90 črpali vero v zmago pravične vojne, tako tudi borci Lackove čete, katerih spomin bomo pro- slavi jaCii ob prvem občinskem prazniku v Moistju. V naši novi družbeni stvarno- sti je poslanstvo knjižnic še po- memibnejše. Približat: napredno knjigo najširšim ljudskim množfi- cam, gojit! s p>omočjo knjrge so- oaJistični patriotizem, širti du- ševno obziorje in kovati značaje — vse to so nakiige ljudskih knjižni;'^ in knji:žn,:'čarjev. s tem namenom smo v prvih letih po osviClbod.:tvi množično ustanavljali knjižnice in potroštjla zanje veliko sredstev. Na območju sedanje ptujiske občine je zaž- velo kar 34 ljudsfch knjižne, ki so v ugodnih finančnih prilikah in s prizadevnimi knjižničarji le- po napredovaiie :n pomembno pri- sif>evale k oblikovanju sociali.sfč- nega človeka. Po letu 1950 pa je začel knjrižn carski polet omaho- vati in s sedanjim stanjem nika- kor ne moremo biti zadovoljni. -Veona teh knjižnica je nasta- njena v učilncah m n ma last- nega pohištva; v Narapljah se stiskajo v razredu v en: sami omar; kar 3 knjižnice: ljudska, pionirska in učiteljska. Po nepo- polnih podatkih (manjkajo za 6 manjših knjižnic) je v sedanjii ptujisk-: občini prbližno 21.000 knjig (tu niso vštete knjige štu- dijske knjižnice). S tem števiilom dosegamo le 32,8 odst po kriteriju (1 knjiga na preb vailca), k, ga je postavil za naše prilike Inšpek- torat za ljudske knjižn,ce pri Re- bubliškeon svetu za prosveto in kulturo v Ljubljani. V normal- nem obsegu delujejo ie 3 naj- večje knjižnice (v Ptuju, Kidri- čevem in Lešju), 3 (Žetale, Pod- lehmik. Nova vas pr. Ptuju) se po- življajo, ostaie • pa več ali manj životarijo s starim:, že večkrat prebranimi knjigama, med kate- nimi so tudi nezanimive m nepri- vlačne. Vzirokov je več, pogilavitni pa je pomanjkanje finančnih sredstev. Naši ljudje rad: bero; o tem so priipovedov^i knjižničarji na po- svetovanju 12. oktobra lanskega leta v Ptuju. Napredn: pisatelji si vedno bolj utirajo pot do bra.l- cev. Ta ugotovitev nam nalaga dolžnost, da jim branje omogo- čimo. Inšpektorat za ljudske knjiž- nice, k: že dolgo let proučuje raz- mere na terenu, stoji na stakšču, da se morajo v prvi vrsti okre- piti knjižnice na sedežnih občin. Občinska knjižnica pa mera imeti šolan kader, k: bo znal poleg brezhbnega strokov-nega dela v domači knjižnici usmerjati delo v manjšh knjižnicah na svojem področju in organizirati potujoče icnjižnice. Po zgledu drugrih je tudi ptuj- ska mestna knjžnica zače'a lani pozimi pripravljati potujočo knjiž- nico. Zbrala je 46.000 din, sedaj pa nam je tudi občinski svet Svo- bod m prosvetnih društev oblju- bil, da bo prispeval primeren znesek za nabavo knjig. Knjige so darovale knjižne založbe in tudi posamezniki, Vajenska šola za lesno stroko v Ptuju pa je brezplačno izdelala 2 l::čna kovč- ka, ki bosta .s.]užila obenem kot knjižn- omari. Na tem mestu iz- rekamo teplo zahvalo vsem, ki .so nam poma.riail: v tej akciji, pred- vsem pa Vajenski šoli. V okto- bru bosta kovčka nastopila svojo prvo pot. Upamo, da jim bomo vsako je- sen lahko pridružili vspj enega novega in — s Prešernovimi be- sedam povedano — da se nam bodo na knjižničarskem nebu zjasnila vremena in nam bodo mil!'še zvezde kakor zdai s iale. A. M. KIDRIČEVO Tovarna glinice in aluminija Kidričevo ima 5 člansko komisijo za ugotavljanje delovnih mest v tovarni, na katerih se lahko za- poslijo invalidi ali prekvalifici- rajo mesta za invalide. Predsed- riik komisije je Peter Čulibrk, Člani pa so dr. Bojan Predan, Jože Knez, Franjo Drobnjak in Majda Gorše. Komisija je doslej proučila možnosti zaposlitve invalidov v tovarni in možnosti prekvalifika- C!i'j delovnih mest za invalidne osebe in je tudi ugotovila, da je v 13 oddelkih tovarne skupno 65 takih deloTOih mest in da so ta že večinoma zasedefia z invalid- nimi osebami. Komisija še ni končala svoje- ga dela. Od srede dalje je Ženeva izgu- biiia eno svojih najbolj privlačaib zanimivosti tega leta — konferen- co zunanjih ministrov štirih vele- sil ob več ali manj stalni sprem- ljavi načelnikov zunanjih mini- strstev iz obeh nemških držav. Kakor pravi uc-adno poročilo, kon- ference niso zafldjučili. O ponov- nem srečanju naj hd se pomeniL po redn h diplomat.skth »kanalih« In še kratka uradna oc«»na: »od- prta, iskrena razprava, ki je omo- gočila korisitnn izmenjavo mnenj in pogledov ne le v nenvškem in berlinskem vprašanju, temveč tud ostalih« Praktičnih rezailtatov potemta- kem ni, če seveda izvzan>emo retsnico, da se je mednaK-odno ozračje precej pomirilo in da je pot do sestanka »štirih najvišjih« sedaj vendarle bolj perspektivna kakor je bila pred meseci. Uradno poročilo pravi, da so se stališča delegaolj ponekod pribli- žala. K temu so v mnogočem pri- pomogla »delovna kosila« in »de- lovni čaji«, kjer so .se zunanji mi- nistri v mnogo manj uradnem ozračju menili brez navzočnosti obeh nemških delegacij. Ta po- jav je vreden poudarka. Znano je namreč, da si je bonnska delega- cilja na vse pretege prizadevala, da bi se v nemškem vprašanju in o beriin.ski prihodnosti ne spora- zumeli. S tem je namerno kalila ozračje v dneh. ko se je pri pjo- gajanjfli obetalo tudi »lepo vre- meni Svetovni tisk različno ocenjuje pomen ženevskih razgovorov. V enem pa so si objektivni komen- tatorji edini: da je ženevski duh vendarle utrl pot ositalim po- membnim odločitvam, ki j h do- življamo prav te dni. Ni rgolj na- kliučje, če "povezujejo obisk ame- riškega podpredsednika Nbcona v Sovjetski zvezi in njegove razgo- vore z najvišjimi so"/jetsIc'mi predstavniki prav z ženevskimi razgovori in njiThovimi problemi. Prav tako opozarja na Ženevo, ko obširno piše o najnoveiši, za razvoj bodočih mednarodnih sti- kov izredno pomembni odločitvi v Washlngtonu in Moskvi: o ob'sku Hru.ščeva v ZDA in pozneje, v je- seni, predsednika E'senhowerja v Sovjetski zvezi. O izrednem pomenu medseboj- nih stikov med državniki na.jraz- ličnejših družbenih in gospodar- skih silstemov smo že večkrat pi- sali. Ti postanejo še toliko po- membnejši, če s^ nanašajo na predstavnike naimcčneiših držav na svetu ter nosilce blokovske po- litike v sodobnih mednarodnih odnosih. Ženevsika ktmferenca je poka- zala, da se nazori SZ in Zahoda v marsičem razhajajo. Pnlzadevanja Velike Britanije, da bi odigrala neke vrste posredovalca, so se iz- jalovila. Tu naj bi sedaj posegli dvostranski razgovori »na najvišji ravn-"«. Na njih utegnejo spora- zumno utreti pot sestanku »veli- ke četvorice« aH pa vsaj prebro- diti poglavitne težave, ki so zavi- rale konferenco štirih zimanjih ministrov. Ž° .sedaj, pr> objari novice o se- stanku HrJŠčev-Eisenhower »na dveh HnTh«, v Wash'ngtonu' in v Mo«;kvi. Dostavljajo ponekod vpra- Š!?ni?, ali ne bosta »dva največja« obšla interese maniših. Kct kaže, se tega najbolj Boje v Parizu in so temu primemo tudi manj ve- seli dvoslranskega sestanka. Ne- kateri zahodnonemški Icrngi" se hojo vkomprom"sn» kunčje« Ta- ka nam-novania ie na tiVkovni konferenci v .sredo zairn-l Hru- Sč^v Osebno sodi. da doseženi f;t>orazum v d^našn^em času lah- ko samo korsti vsemu svetu, pa forei tudi m^'iTn državam Pri tem je .seveda mislil na največj-) ne- vanr^st. ki grozi človeštvu —' vojno. Na dnigi strani bodo ZDA fin S7 sn^^eti obvp£ča1<» svoj«> zavez- nik-^ n iT>r«te' takoi oo nje^ Drža\'e-i?lanicp Sevemoat- Hnt^^kf Tvpze se bodo. kot norn- Paio. domenle na skunnem se- stankn o enotnem štališi^i. fcl nai rja Fisenh'^wer v imenu Zahoda zs5tona v rarnovorih s S7. Seveda ta nlooa ne bo kdo ve k^ko lah- ka, ker zavezniki spmt ni=o edini v mar«! VnVom c-o^^lenni. N' dvo- ma, da hode tudi v Moc^kvi no din^omatskil no+i vnrašal'' ra mnf>- nle v.se tiste, ki hi utegnili tako \'?r-a5rHn1e ©ortaviti. Vendar je za ugibanje o tem, kaj utegnejo prinest^ sestanki Hruščpva in Eisenhowerja, še čas. pa j? zanesljivo: premestili so zaostrovanje blokovskih odno- sov za v?^ me««cpv naprej ter ra- itali močan udarec dosedaniema nezauoan^ In nestrpnosti. To pa pomeni veflk korak naprej ki ga n»ora podpri' vsaikdo. Id sta rnu nfrr Jn mednarodna varnost pri Km®!!® - komunisti (nadaljevanje) NAPREDNO KMEČKO GIBANJE NA PTUJSKEM POLJU Kakor smo že pisali, je bilo le- ta 1919 v Dornavi šestdeset va- ščanov združenih v vaško organi- 7.acijo Komunistične partije. Žal je država njihovo delovanje pre- kinila z »obznano« decembra 1920. Njihova revolucionarna zavest še ni bila tako visoka, da bi z delom nadaljevali v nevarnih časih pre- ganjanja komunistov Kmečki proletariat je neorganiziran skoro brezupno gledal v prihodnost. Komunisti-železničarji, zaposleni v železniških delavnicah v Ptuju so po letu 1924 širili tudi po Ptujskem polju »Delavsko kmeč- ki list«, med njimi Kristovič Pe- ter iz Zabovc. Pred volitvami leta 1927 so se tudi kmetje s Ptujskega polja udeležili shoda socialdemokratske stranke pri »Belem križu« v Ptu- ju. Na shodu je govoril Viktcr Eržen. Njegov govor je kritiziral dr. Jože Potrč, ki je pHTopagiral program delavsko republikanske- ga bloka. Med govorom je pojas- njeval vprašanje republike m so- delovanja strank v državi. Volitve so pokazale, da je slovenjegoriški predel pridobil več pristašev v de- lavsko-kmečki blok, kakor drugi predeli ptujskega okraja. Po pristopu Lacka Jožeta v ko- munistične vrste, je prišlo Ptuj- sko polje pod njegov delokrog. Pomembne so bile volitve leta 1938. Pod Lackovim vplivom so pri Markovcih ustanovili Ljudsko fronto, ki je štela 24 članov, med njimi so bili Cvetko Peter, Kosta- njevec Martin, Kekoc Anton, Hor- vat Peter, Stumberger Janez, Ko- stanjevec Janez, Slameršek Vid, Forštnarič Martin, Ljubeč Jože, Kri- stovič Peter, Štrafela Alojz, Maj- cen Franc, Čuš Franc in Štrafela Ivan-Don. Člani Ljudske fonte so bili iz Markovec, Nove vasi, Zabo- vec in Borove. IZJAVA CVETKA PETRA O DE- LOVANJU V LJUDSKI FRONTI IN KOMUNISTIČNI PARTIJI Cvetko Peter doma iz Nove va- si pri Ptuju, član »Sokola« pri Markovcih, povezan z Lackom v naprednem političnem delovanju, nam je dal o naprednem kmeč- kem gibanju svojega okoliša tole izjavo: »Po letu 1933, točno se letnice ne spominjam, sem se povezal z Jožetom Lackom, ki mi je pripo- vedoval o komunističnem gibanju, o delavski razredni zavesti, o kmečkem vprašanju, o fašizmu. Kmalu so začeli hoditi k meni tudi mladi komunisti iz Ptuja. Pred volitvami leta 1938 je Lacko naročil, naj v markovski občini osnujemo Ljudsko fronto kot opo- zicijo proti JRZ. Na sestanke, ki so pripravljali tla Ljudski fronti je prihajal Lacko. Nekako mesec dni pred volitvami smo Ljudsko fronto res osnovali. Predvolilno zborovanje je bilo v Ptuju v gostilni Župančič, kjer sta govorila Jurij Sluga in Janko Segula. Takrat so Lacku poverili kandidaturo na Mačkovi opozicij- ski listi. Iz markovskega predela sva bila navzoča jaz in Martin Kostanjevec. Na predvečer volitev smo trosili volilne listke opozicije po cestah in hišah. Letake na- sprotne politične stranke sta tr- gala s sten dva člana LF. Kosta- njevec in jaz sva bila člana vo- lilne komisije. Na dan volitev sva razveljavila 52 glasov. Predstav- ni nasprotne liste je bil Krajnc. Ljudska fronta je dobila kljub tr- deam pritisku \£se&no 1£ glasov. Kostanjevec je zaradi glasovanja proti JRZ bil tako osovražen v domači vasi. da mu nihče ni dal dve leti dela. Podpiral sem ga jaz in tudi ?????? Po teh volitvah smo pri Mar- kovcih osnovali celico Komunistič- ne partije. Njpni člani so bili po- leg mene še: Peter Horvat iz No- ve vasi. Anton Kekec iz Nove vasi, Janez Stumberger in Janez Ko- stanjevec, oba iz Nove vasi. Peter Kristovič iz Zabovc in Štrafela- Don iz Borove. Celične sestanke smo imeli pri meni, včasih pa v gostilni Rožma- rin v posebni sobi. kjer smo mo- rali zelo previdno govoriti. Na se- stanke je prihajal Koželj iz Ptuja ali kdo drugi, ki je razlagal marksistični svetovni nazor in svetovno politično situacijo. Ko- munisti iz Ptuja so prinašali s se- boj tudi ilegalni partijski tisk. Nekoč, ko me ni bilo doma. je žena sprejela okoli 60 letakov: »Kaj hočemo,« ki so propagirali »Zvezo delovnega ljudstva Slove- nije«. Donu sem jih izročil okoli 10. da bi jih razdelil v Borovcih, Kostanjevcu pa tudi 10 za Mar- kovce. druge sem sam razdelil. V Bukovcih sem jih ob priliki smr- ti v sorodstvu podtaknil pred od- hodom med papirje na mizi, kjer ^ stalo pt:eo^ Ijuc^ PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 7. AVGUSTA 1969 Pol ure mrtva dekika zr>p^ oživela Na kliniki Laennec v Parizu so zdravniki pr/ič v Franci.ii prebu- dili k življenju mrtvega človeka. Bilo je to pri operaciji na srcu 8- letne deklice Geraldine Hautefroid, v četrtek, 9. julija. Deklica je hči kmečkih staršev, ki imajo tri otroke. Najmlajša Geraldina je bolehala na srcu in morali so .jo poslati na zdravlje- nje. Po daljšem romanju od stro- kovnjaka do strokovnjaka so ti končno ugotovil*, da ima deklica močno deformacijo srca in ne- pravilnosti krvnih žil na pljučih. Zdravniki so svetovali operacijo, s katero naj bi srce zopet »spra- vili v red«. Tsga posla so se lotili v bolni- ' šnici Laennec v četrtek, 9. t. m. Darovalci krvi so deklici žrtvovali 3 litre in 800 centilitrov krvi. Za operacijo po starem načinu bi po- trebovali trikrat več krvi. Pri tej operaciji pa so se poslu žili nove metode anq!eške?!a zdravnika Dre- vva. pri kateri se najprej posto- roma ohladi kri in t"!o bo'nika. Tako .so s posebnimi hladilnimi Pripravami tudi Gera'dini, potem ko so ji odprli prsni koš, polago- ma shiadili kri najprej na 28 in potem na 1.5 stopinj C. Pri tej tem^errtufi mala Geraldina ni karala več nobenena znaka življe- nia in zdravniki so lahko začeli s s-voiim kirurškim poseoom kot na mrtvem truplu v kakšnem ana- tomskem laboratoriju. Vzeli so ven srce in nljuča, urediM dovod- ne in odvodne žile in nato posta- vi'* zopet vse na svoje pravo me- sto. ''-^^to so z obratnim ogrevalnim poi^topkom zopet dvignili tempe- raturo krvi in telesa ma'e Geral- dine naiprej na 28 in pot^^ na .35 stopinj C. Oneracija je trajala vsega pol tire. faza obu.ipnia de- klice od mrtvih pa neka.i več. Ura je kazala 13.. ko ie zdravnik prof. Mathev zaprl deklici prsni koš in tri ure pozneje se ie d^^klica zo- pet nrebudiia k življenju. Po tem velikem uspehu je prof. ^iathev izjavil: »Operacija, ki smo jo napravili, odpira velikanske brezmeine možnosti. Kot znan- stveniki se ne smemo še izgub- ljati v sanie. toda nihče nas ne more prepričati, da ne bomo v bodoče .konservirali mrtve bolni- ke' tudi za cele ure, dne-ze ali celo tedne. Tedai bomo dejansko zbujali ljudi od smrta.« Pretsied nosečnic z 5j!?ri3zvokom Ultrazvočni valovi (»nadslišni«. tako visoki zvoki, da jih člo- veško uho ne more slišati), se čedalje bolj v-^.^eljavljajo za naj- različnejše namene. Največjo pri- hodnost j^im napovedujejo v in- dustriji. Uporabljajo jih že za mnoge namene, med drugim za vrtanje trdih kovin (jekla, ste- kla, keramike). V Angliji pa so začeli uporabljati ultrazvočne na- prave za pregled nosečnic. Menijo, da rentgenski pregledi nosečnic utegnejo postati nevar- ni za človeški plod: rentgenski žarki so škodljivi, če delujejo na človeško telo dalj časa. Zato tudi zdravniki, rentgenologi, ki delajo pri rentgenu dalj časa, neredko obolevajo — navadno za rakom. Zato so se v Angliji od- ločili, da ne bodo up>orabljali rentgena za pregled nosečnic. Z novo napravo so zelo zadovoljni. vnmm bi proti HRUPU Danes še ne poznamo popolno- ma nitfi vsaj približno ustreznega sredstva proti pretiranemu tru- šču, ki je nekakšen s mboil indu- strije in mestnega živijpnja'. To velja za vse k:nttinGnte in zato so si zadaili japonski zdravniki nalo- go, kako . človeka »imuntizirati« pred prevelikim hrupom. Znano je namreč, da trušč Japonc- teže prenašajo kot Evropejci ali Ame- ričani. Sumr'i .so, da je temu mrr- da vzrok kak fiziolo.ški čniteij, kakor na primer pomanjkanje vi- tamna Bi v japan.skii brani, ki po- vzroča kot je znano, ber-beri bo- lezen in raizne vrste preobčutlji- vosti . Pregled-' deilavcev, ki živijo v st3'lnem trušču, so poka^zali, da imajo ti ljudje v .sebi m'nc'g'0 manj vitamina Bi, kot ga imajo ostali. Sklep je btil jasen — in dosežen rezu'it?.tt zadovoiljiv«. Japcn.sk učenjaki se zdaj bo- rijo prot; hrupu s pomočjo vita- mina Bi, ki ga lahko uživamo v velikih koliičinah, ne da b: bi! škcdijiv o(i"gan«zmu. Tudi tisti, k' bolehajo za alkohoiinim delirijem jemljejo 400 do 500 mg vitamina Bi in s tem dcsežejo pcipolnc živčno pomrl t ev. Kot primer navajajo jaiponsk' zdravniki tri kcresairje, ki ,50 te- den dni ored darko uživaiK Bi vi- tamrin — in zmagali. Razen v tabletah .se nahaja B. vitam:in še v rumenjaku, korenju, špnači, s!':vab in drugem .sočivju. Zlocfn! po naročilu 'V Londonu je okrog 1000 mla- dih »gangsterjev«, pripravljenih na vsakršno nasilje. Ti mladeniči močno ogrožajo mirno življenje tega milijonskega mesta. Njihovo glavno »delo« je v tem. da se dajo najeti od »starejših tn-atov« za razna nasilja. Tako zahtevajo za požig točilnice, katere lastnik ni hotel odšteti »davka« eni izmed izsiljevalskih tolp, 50 funtšterlin- gov, okrog 80.000 v našem denar- ju. Za ugrabitev človeka je njibo- va tarifa veliko nižja; zadovcrijni so z 10.000 v našem denarju. Ti nevarni mladoletniki so obo- roženi z verigami, snetimi z dvo- kofes, boksarji, vrečicami, napol- njenimi s peskom, in včasih z re- volverjem. Večina teh gangsterjev podnevi dela ali hodi v šolo, zvečer pa strahujejo četrti, v katerih staiu- jejo. Ti mladeniči zakrivijo pcrfoKJeo vseh hujših kaznivih dejanj stor- jenih v Londonu, in ukradejo-tre- tjino vseh ukradenih avtomobflov. Otroci in sladoled Vsako poletje se med otroci in starši začenja majhen boj: slado- led je tako dober in tako hladen v vročih poletnih dneh! Proizvod- nja sladoleda na palčkah (Snežek, Eskimo) pa lani in letos sploh privlači mlade sladkosnedneže, večkrat na jezo staršev, ki jih bo- jazen pred morebitno boleznijo in tudi pred izdatki spravlja v slabo voljo. Na vprašanje, ali je sladoled škodljiv, zdravnik takole odgovar- ja: sladka hladna jed je nedvom- no zlasti poleti izredno privlačna za otroke, vendar pa lahko po- vzroči želodčne in prebavne mot- nje. Neredko je — zlasti kadar sladoled pripravljajo v nehigie- ničnih okoliščinah — lahko vir raznih infekcijskih bolezni. Slado- led je sicer po svojih sestavnih delih (mleko, sladkor, kakao, sad- ni sokovi) hranljiv, vendar pa je zaradi nizke temperature pripo- ročljiva skrajna previdnost, ko ga uživamo. Tako lahko škodujejo prevelike količine sladoleda, dalje uživanje sladoleda takoj po izdat- nem kosilu ali po večerji, uživa- nje čokoladnega sladoleda tik pred spanjem (čokolada je poživi- lo, zato rahlo zadržuje spanec). Nikakor otrok ne sme jesti slado- leda tik pred kosilom ali pred ve- čerjo, ker mu pokvarimo tek. Če dovolimo otroku, da poje dosti sladoleda takoj po kosilu ali po večerji, mu lahko nakopljemo pre- bavne motnje, ker mrzli sladoled odvzame prebavilom večje količine toplote. Kar se' tiče nevarnosti raznih infekcijskih bolezni, leži seveda vsa odgovornost pri proizvajalcih sladoleda (potrebna je sterilizacija strojev in sestavin sladoleda, pre- den začne zmrzovati), vendar pa neredko otroci 2 umazanimi roka- mi, hkrati s čistim sladoledom, zanesejo v usta škodljive bakte- rije. Zato moramo od otrok vztraj- no zahtevati, da redno odvrže- jo »škrniclje«, ki so jih držali v rokah in da se pod nobenim po- gojem ne dotikajo sladoleda z ro- kami. Tega pravila naj se drže tudi tedaj, kadar so si prej roke umili. Railtir usmerja avtomobil v Angliji so fMreizkusili izpopol- njen sistem za avtomatično uprav- ljanje avtomobilov. V vozilu je vgrajen rT),iniaturni in zelo ob- čutljiv radar, ki lahko otipa in premija 200 metrov cestišča pred avtomobilom. Avtomatično usmer- janje se vrši tako, da posebna naprava, ki je dodana radarju, spremlja linijo iz amaigana od- noiaio posebne barve, ki je za- črtana na obeh straneh ceste. Omenjena naprava registrira naj- manjši ovinek že 1600 metrov prej, tako da imajo avtomatični vzvodi dovolj časa, da lahko reagira,jo na zahteve cesti.šča. Na- prava za avtomatično upravljanje avtomobilov razen tega vnaprej napoveduje tudi vzpetine in spu- ste, da se lahko ustrezno menjata plin in hitrost. NENAVADNE POROKE Neki Švicar, ki je tudi sicer znan kot strasten zbiralec red- kosti, je pred kratkim objavil zanimive podatke o najbolj ne- navadnih poroikah. Tega pasla se ni lotil z vidika razlik v letih med obema zakoncema, niti ne glede na njtiin družbeni položaj, marveč glede na izbiro kraja, kjer so opravili poročni obred. Iz vrste fotografij, ki je z njimi dokumentiral svoje podatke, je mogoče videti primere v levji kletki, v notranjosti ledene plo- šče, na vrhu tovarniškega dimni- ka, na motornem čolnu v polni hitrosti, v letalu, ki iz njega po poroki mlada zakonca in priče skočijo s padalom, in celo na razpeti žici. RADA BI BILA STAREJŠA Triindvajsetletna Marie Brian iz Nevvcastla (Anglija) je zahtevala od nekega kozmetičnega salona, naj .jo napravi starejšo. Mlada žena, ki im.a že triletnega sina, je izjavila radovednim no- vinarjem, da se ji obraz od nje- nega 14. leta naprej ni več spre- minjal. To pa ji povzroča velike nevšečnosti. »Natakarji mi nočejo prinesti alkohodnih pijač in bilje- terji me ne pustijo v kino, če vrtijo za mladino prepovedane filme. Dostikrat se mi zgodi, ka- dar grem s svojim sinom na spre- hod, da se mimoidoči menijo: Ta punčka pa bi rada bila že ve- lika.« ?l©wčm!'TwIt0st opojnih fjijač Opojne pijače ne delujejo pre- hudo, če zgriiizete aJd pogoltnete nekoliko zrn črne kave. Če niste vajerui pijače in se boj.te »mač- ka«, pojejte jabolko, preden gre- ste spat. In če zjutraj ni druge pomoči, izpijte na tešče kozarec iste tekočine, ki vam je nakopala »mačka«. Nekaj o ptujskem rokometu Znano je, da je rokomet v da- našnji dobi zajel v svoj magični vrtinec preceji>en del naše mladi- ne. Vsak si poišče v njem svojo ■zabavo, kajti dobra družba, kolek- tivna igra in narava, dajejo pečat temu temperamentnemu, vendar lepemu športu, ki je danes po svoji množičnosti prav gotovo med prvimi v državi. Kako pa pri nas v Ptuju? Čla- nice, ki so letos dosegle drugo mesto v Sloveniji, bi lahko z malo več sreče dosegle prvo. To jim bo uspelo, upajmo, v prihodnjem pr- venstvu. Člani pa so v podzvez- nem tekmovanju zasedli celo prvo mesto. Pa tudi naraščaja je do- volj, tako, da smo v celoti lahko samo še optimisti. Vendar lahko tud' v ptujskerr, rokometnem kluba zasledimc »ahiiovo peto«: strokovni kader: Obsoji le en trener in še ta ne pozna drugega, kot svojo ženske ekipo. Ni kaj reči, dekleta so za- res čedna. Kaj pa člani? Kdo skrbi zanje? Ali naj »spe« in ča- kajo, da pridejo tudi oni enkrat na zeleno vejo? Imajo voljo in to veliko! Vendar bi potrebovali ne- koga, ki bi jim kaj pokazal, kajti rokomet je treba znati igrati in znal ga boš, če se ga boš od ne- koga lahko naučil. Skratka: rabili bi trenerja! Zanima nas, zakaj vodstvo klu- tečaj {zveza ga prireja vio':o le- to), ki bi po povratku začel resno delo z moško ekipo? Pa še to: pred kratkim so od- potovale članice v Velenje. Tabo- rile bodo in trenirale — .se pri- pravljale mt bližajoče se prven- stvo. Vse to jc levo in prav. Ven- dar se sprašujemo, zakaj delajo to brez vednosti ostaVh članov rokometnega društva? 7a1 društvo v Ptu^ je odtorlo v scboto, 1. avgusta 1959, v PtJju. Murkova ulica, nov lo- kal, v katerem bo daja'!o infor- macije ter predajalo »Vodnik Ptu- ja«. pro,sipe'kte, razglednice ter turist čne .spominke. Turistično društvo Ptuj Vsfbilo Osnovna trrganizaeija LMS Breg prireja v n.ndefjo, dne 16. avgusta 19.59. «b\l€. uri prireditev P0KAS3, KAJ ZNAŠ Ne«nani miadf talent , k; b; že- leli sodelovati, se lahko prijavijo vsak dan od oo-nedoij'>:a. 10. avgu- sta, dailje od 15. do 17. ure v dvorani KuHitimega doma na Bre- gu. Prijavijo se lahko tudi še 16. avgusta do 10. ure dopoldne, ko bo aivdicija. Pripravljenih je več lepih na- grad. Pripravljalni odbor Prelclic Preklicujem neresnične izjave o Millki Ličen iz Moškajnc ter se ji zahvaljujem, da je odstopala od kazenskega pregona. Marjeta Golob, Zagajiči ZNIŽANJE CEN Zavod za zaposlovanje inva- lidnih :n drugih oseb v PtujrU obvešča cenjene potrošnike,,-da je globcko znižal cene otroški konfekciji in pleteninam. Poslužite se ugcdnega naku- ' pa v trgov ni v Milklošičevi uli- ci (pri avtobusni postaji). Zavod za zaposlovanje invalid- nih in di-ugih oseb — PTUJ OKRAJNA OBRTNA ZBORNI- CA PTUJ, pododbor v Ptuju, bo s 15. oktobrom 1959 priče- la z drugo izmeno šole za vo- diilni kader v obrti, ki bo v Ptuju. Vabimo vsa obrtna pod- jetja s področja bivšega okra- ja Ptuj, da vložijo prjave pri zborničnem pododboru v Ptu- ju do 20. avgusta 1959. Šolo lahko obiskujejo tudi mojstr- sk kandidati. Podrobnejša na- vedba .se dobijo pri pododboru, Ptuj. Prešernova ulica 27/1, vsak dan od 8. do 12. ure. — Odbor. Ptujčom! Turistično društvo v Ptuju bo priredilo v nedeljo, 9. avgusta, -'zlet v Črno na Koroškem. Med potjo si bodo ogledali -.zletniiki hi- drocentrale na Dravi ter rudnik Črna. Odhod bo ob 5., povratek pa ob 22. uri. Cena iizleta je 1200 dan. Turistično društvo Ptuj Krojaštvo »Moda« Ptuj sprejme v službo dva Icrojaška {»omočnlka z večletno praikso. Sprejme tudi honoramega^ knji- govodjo z večletno prakso-in^»r*- poročilom. Pilača po tarifnem pravalndku. Nastop službe takoj ali vsaj dne 15. avgusta 1959. OBJAVA Uprava vrtca Ptuj obvešča, da bo vpasovanje otrok v vrtec 1. sep- tembra 1959 dopoldne. RAZPIS Uprarvni odbor pkodjetja Ptujske tiskarne v Ptuju razpisuje mesto računovodje Pogoji: ekonomsika srednja šola ak njej enaka izobrarfm s trilet- no prakso ali nižja srednja šola z najmanj petletno prateo na vod:l>- nem položaju. Plača po tariifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite na upravnri od- bor podjetja. HIŠO z električno razsvetljavo na Dravinjskem vrhu pni Vidmu, takoj vseljivo, in 56 a vnogra- da ter 42 a sadovTijaka, prodam Pobrežje št. 42. GOZD NA GRAJENI št. 4 prodam 45 AROV TRAVNIKA V KRCE- VINI blizu mlinskega podjetja prodam. Vprašajte Rogoznica štev. 53. PRODAM HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2 ha zemlje v Krčevini 131 ob Dra-;^:. Naslov v upravi. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 7. do 9. avgusta ju- gQslovan:ski film »H-8- sluje samo ob sredah od 14. ure dalje. Pom.ožna ambulanta v Pcdleh- ni!ku posluje vsak ponedeljek, sredo n petek od 14. ure dalje. OTROŠKE POSVETOVALNICE 11. avg. v Leskovcu, 12. avg. v Zetalah, 13. avg. v Vidmu od 13.30 dalje in 14. avg. v Ptuju od 14. ure dalje. Vse informacije in naročila h:š^ nrih obiskov sprejema dežurni cen- ter Zdravstvenega doma Ptuj, štev. telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naročen; hišni obiski se bodo izvrši Id samo v nujnih primerih. ProtituberkuJozni dispanzer ZD Ptuj do nadaljnjega n e pKisluje. Uprava ZD Ptuj Organizacija RK CIRKOVCI priredi v nedeljo, 9. avgusta, ob 14. uri pri zadrugi na prostem proslavo stoletnice Rdečega križa in dan krvodajalcev Vabimo organizacije in prebivalstvo, da se proslave polno- številno udeleži. Po proslavi bo zabava. Igrali bodo lovski fantje in dekleta iz Maribora. ODBOR Izdaja oPtujski te<4nik« Direktor Ivan Kranjčič Orejuj<> odbor Odgovorni .jrednik \ntor Bsuman Urelanbor, podružnica 1 Btaiu, štev. 604-706-3-206. Rokopisov o« vračamo, liska Mariborska tiskarna, Man bor. Leina naročnma 500 dm, polletna 250 din.