Lcfo LXXffl, st. 45 MMm pnrna v lefortm Dfc FosTfeOTSr Bat VezaSU Prefs • Cena L Z OrednUtvo ln upravai LJubljana Kopitarjeva L Telefon Si-61—M6i Mostnina narofintna 81 tir. — Cek raA Ljubljana 10.650 aa naročnino ta 10.894 ta tnaerate. Izključno ta-atopatvo ta oglase U Italije in Inozemstva* DPI B. A. Mllano. Bokopleov ne vrtSima SLOVENEC FEBRUAR - 1945 25 NEDELJA Brezuspešni sovjetski probojni poskusi na odseku Goldberg-Lauban, ob Lausitzer Neisse ter v Vzhodni Prusiji Poročila z bojisc Obrambna bitka med Rocrmondom in Diirenom ▼ polnem tekn Podmornice so potopile preko 50.000 ton ter tri mšilce in D uren u so se razplamteli na vzhodnem obrežjn R o e r j a ogorčeni boji, Fiihrerjev glavni stan, 24. 2. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na južnem delu vzhodnega bojišča je bilo včeraj bojno delovanje majhno. Nnši grenadirji so zajeli v Visokih T a t r a h in severno od R a t i b o r a ujetnike ter izboljšali svoje postojanke. Na obeh straneh Z o b t e n a smo v trdem boju odbili številne z močnim topništvom podprte boijševiške napade. Na odseku Goldber g - Lauban ter ob Lausitzer-Neisse so nadaljevali boljševiki s svojimi prebojnimi poskusi. Pri Goldbergn smo jih vrglj nazaj proti severu. Na obeh straneh L a u b a n a so razbile naše divizije v obrambi in protinapadu sovražne oklepniške oddelke. Ob L« n -sitzer-Neisse so se izjalovili sovjetski poskusi, da bi ustvarili mostišča na zapadnem obrežju reke. Sovražnik je nadaljeval s svojimi težkimi napadi na nepreglednem gozdnem ozemlju T u c h e 1 e r H e i de ter je na več mestih napredoval. Njegovi napadi vzhodno od G r o s s w o 11 e_n-tala so se zrušili v obrambnem ognju. V vzhodni Prusiji so se predvsem severno od Mehlsacka U pri Z i n t e n u zrušili ponovni sovražni probojni poskusi. V S a m m -1 a n d n smo z lastnimi napadi ter s podporo naših pomorskih sil vrgli sovražnika nazaj proti vzhodu ter razbili njegove protinapade. V peti bitki v Knrlandiji Sovjeti tudi včeraj kljub najmočnejši uporabi gradiva niso dosegli odločilnih uspehov. Uničili smo 62 sovražnih oklepnikov ter sestrelili 26 letal. Torpedna letala so potopila v Se-▼ e r n e m morjn 1 sovražno polno natovorjeno trgovsko ladjo s 7.000 tonami, ki je vozila brez spremljave. Na zapadu se je omejevala včeraj 1. kanadska armada na mpčnejši napad vzhodno od G o c h a. Sovražnika smo po majhnem napredovanju zaustavili. Na vsem bojiščn med Roermon-dom in Dfirenom je obrambna bitka v polnem tekn. Na obeh straneh Heinz-berga smo že pred našimi prednjimi stražami razbili z osredotočenim njem vsega orožja glavnino sovražnih napadov. Pri Linnichu, J u I i c h u vendar sovražnik nikjer ni mogel globlje vdreti v naše glavno bojišče. 3. ameriška armada je dosegla z osredotočenimi napadi proti velepodročju Neuerbnrga v Eifelu po težkih bojih krajevne uspehe. Ob O n r i se držijo lastna oporišča nadalje za sovražnim hrbtom. Na področju Saar-b u r g a smo z zanosnimi protinapadi zožili ameriška mostišča na desnem obrežju S a a r e. Sovražne napade pri Saarlau-t e r n u in proti severovzhodnemu delu Forbacha smo razbili. Na odseku Spichererskih višin smo z lastnimi napadi zavzeli nazaj izgubljeno ozemlje. Z osredotočenim topniškim ognjem smo pred Dunquerquom tipajoče sovražne oklepnike prisilili k umiku. Hitri bojni čolni, ki so nastopali pred angleško obalo tudi v noči na 23. februar, so poškodovali brez lastnih izgub ve£ britanskih topniških hitrih bojnih čolnov. Naše majhne napadalne podmornice so torpedirale v izlivu Temze nek sovražni rušilee. * Iz srednje Italije javljajo o brezuspešnih ameriških sunkih na Monte Belvedern v Etrnškem Ape-n i n n. Na področju severno od F a e n -ze je zopet oživelo krajevno bojno delovanje. Bombniško strahovanje Anglonmeri-kancev je bilo usmerjeno včeraj proti številnim krajem vza hodni,srednji in južni Nemčiji. V E s s e n n ter v stanovanjskih predelih nadaljnjih mest vSaški.TurinškiinFran-kovski so nastale izgube med civilnim prebivalstvom in deloma občutna škoda na poslopjih. V zgodnjih večernih urah so Britanci močno napadli Pforz-h e i m. Tudi na Berlin so bile vržene bombe. Nad zahodno Nemčijo smo se strelili včeraj po dosedanjih poročilih 27 angloameriških letal, med temi 18 štirimotornih bombnikov. V tTdih bojih proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu so potopile naše podmornice v vodovjn blizu obale ponovno osem ladij s 50500 tonami, tri rušilee ip dve zaščitni vozili. Nek nadaljnji parnik s 5500 brt je bil torpediran. Berlin febr. Tefflta obrambna bitka na vzhodu in zapadu se je nadaljevala v četrtek s polno trdota Sicer w sovjetski napadi na nekaterih odsekih popustili, tako predvsem v zgornji Sleziji in Kurlandiji, na nekaterih drugih mestih pa, kakor pri Komitzu, 6o se razplamteli novi, hudi boji. Tudi na zapadnem bojišču je s pričetkom napada 9. in 1. severnoameriške armado postala borba ogorčenejša. Na veeh bojiščih pa so prekriževale nemško četo s svojim žilavim odporom uresničenje sovraanih napadalnih načrtov. Na zgornješlezijskem bojišču med Bes-kidi in zgornjo Odro je bojno delovanje popustilo. Sovjeti so zaradi v zadnjih dneh prizadejanih visokih izgub izvedli le razbite posamezne šunko, ki pa so bili vsi odbiti; bojišče je ostalo nespremenjeno. Po zelo hudih bojev je prišlo ob loku med Streh lenom m Striegauom, jugozapadno od Vratislava, kjer so Sovjeti ponovno napadli z močnimi silami, da bi izsilili prodor do Schweidnitza. Razen vdornega mesta oi> železniški progi VrMislnva—Schweidnltz, ki pa je bilo zapahnjeno, je ostal položaj isti kot prejšnjega dne. Na obeh_ straneh Gold-berga je izkoristil sovražnik meglo ter je izvedel močan napad na 15 km široki bojni črti; tukaj mu je uspelo, z oklepniki obiti nemške zavarovalno položaje tor doseči severna predgorja pogorja Katzbach. Nemški ukrepi za lokalizacijo sovražnikovega prodora so v teku. Dalje zapadno na področju jugovzhodno od Lauhana eo prešle nemško oklepniško skupine k presenetljivemu sunku ter razbile močnejše sovjetske sile. Tudi vzhodno od I-aubana do odseka pri L8wenbergu je doživel sovražnik visoke izgube- pri svojih brezuspešnih poskusih, da bi onemogočil ojačenja tamkajšnjih nemških zapahov. Kljub ogorčenemu sovjetskemu odporu pa »o uspeli nemški protinapadi severozaipadno od Laoibana. Sovražni pritisk na vzhodni obali Lauaitzer Netsse, s katerim hoče sovražnik doseči na zapadni obali koristna predmostja, je bil aicor nespremenljivo močan, vendar so ga nemški protinapadi zaustavili V vzhodni Prusiji niso napadli bolj-Seviki od četrtka opoldne nič več z množičnimi silami, kakor prejšnje dni; brez-dvommo je to posledica njihovih zelo visokih izgub v moštvu lin težkem orožju. Samo na Pruskem so izgubili od pričetka ofenzive, ki so Jo začeli 15. januarja, 3076 oklepnikov, večinoma težke gradnje; tudi njihove izgube topov m proti-oklepniških topov »o izredno visoke. V bojih v četrtek jo bilo v vzhodni l1™-siji in v Ssunlandiji zopet uničenih 92 sovjetskih protioklopniških topov. Sovražnik je s ponovljenimi napadi južno od Braunsberga, kakor tudi pri Mehlsacku in Zimtenu dosegel nekaj posameznih vdorov, ki pa so se razbili v nemški obrambi, tako, da se položaj v g hi vnem ni prav nič bistveno izpremenil. Boji na zapadnem bojišču so spričo pričetka napada 9. in 1. severno-amor. airmade ob reki Rflr stopili v novo ohidobje. Sovražnik je več tednov pripravljal ta velenapad ter izvedel preureditev čet. Močni napadi, ki jih jo izvedel v zadnjem času ob Eiflu, eo nm služili v prvi vrsti zato, da bi si ustvaril strnjeno bojno črto med reko R8r in luksembur-škim bojiščnim odsekom ter bi istočasno vazal močne sile in si ustvaril na ta način predpogoje za napadalni uspeh na področju Jiilich— Dilren. Napadi prve kanadske armade med spodnjim Renom in reko Maas so bili izvedeni, da bi dosegli izhodiščno podlago za uspešne razbremenilno najvade s severa. Spričo žilavo obrambe nemških čet pa sovražnik ni dosegel svojih ciljev. Če je kljub temu sedaj pričel na anehene/kem področju z velenapadom, je to storil le zaradi tega, da bi so končno priključil sovjetski zimski ofenzivi, kar mu jo onemoiBočil nemški napad z dne 16. doeombra. Peklenski uničevalni sistem »Nemški odpor je izredno trd« Stockholm 23. fobr. »Nikakor ne smemo podcenjevati kvalitete nemSke obrambe na zapadnem bojišču«, pravi Frank GiHard, angleški vojni poročevalec v glavnem stanu generala Bradi eyja v neki radijski vesti. Dopisnik nadaljuje: »Nemci se opirajo na izredno dobro zgrajen eftrambni sistem ter se bore na področju, ki je za naše oklepnike zelo težaven. Za tem obraimhnirni sistemom ^pa stoji elita vojakov, mož, ki so se odločili, d« nam onemogočijo pot v Nemčijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ta obrambni 6fetem ne bo nikakor lahko prebiti-«. Robert Dumnet, drugi britanski vojmi poročevalec, pa pravi, da kažejo Nemci povsod iniciativo. Nikjer se ne omejujejo na samo pasivno obrambo, temveč prehajajo vedno znova k protinapadom, pri katerih dotsezajo stalne vdore v angleško položaje. Ameriški vojni minister SHimson je imel včeraj novinarsko konferenco, na kateri se jo baivil izčrpno s stanjem na zapadnem bojišču. Zaključno je tejavil: »Dobil 6em vesti ie Eisenhowerjevega glavnega stana. V teh vesteh vedno zmo-va zatrjujejo, da je nemški odpor na celokupnem bojišču še vedno izredno trd.< Szombathely 32. februarja. Po ponovni osvojitvi Szekesfehervarja po nemško-madžarskih oddelkih ae je nudila v tem zgodovinskem madžarskem ■ mestu, kjer ao kralje kronali in krer so stolovali, običajna slika. Pri boljševBkih častnikih so našli povelja, la so dovoljevala vojakom prosto ropanje m pravico onečaSCeuja žensk. Le 4 tedne je trajala boljševiška zasedba; kakor povsod v onih krajih, ki so jih osvobodile nemškomadžarske čete na madžarskem področju, so boljševiki vse požgali in izropali. Česar boljževild niso mogli odvleči t seboj, to zažgali ali drugače uničili, v kolikor fim je pač čas dopuščal. To se tiče predvsem tudi živilskih zalog, katere bo sedaj jako težko nadomestiti. Najhujše pa, kar je moralo prebivalstvo pretrpeti, je,.bilo posiljevanje žensk. Od majhnih deklet do čistHr^vih ma- Iran so napasli ti azljatski divjaki svoje živalske instinkte. Zdravniška statistika je izkazala že po nelcaj dneh, da je 1% ženskega prebivalstva mesta okuženega s sifilido. Po mnenju zdravnikov je računati z nsd&lrnjim povišanjem tega žaloat- at odstotka, ker te simptomi bolezni ažejo večkrat iele jako pozno. ZeVj o pa je, da primanjkujejo zdravilna sredstva, ker so boljševiki vse lekarne ali izropali ali uničili. V teh posameznih napadih na brez-brambne ženske, ki jih dovoljujejo Stalinova vojaška povelja, moremo videti in spoznati določen tistem. To je isti peklenski sistem ki so si ga kremeljski mogotci izmislili, da uničijo in pokončajo narode, ki so si i-'ih podvrgli. Okuže-nje ženske kot rtosilke biološke narodne sile; spada pod listo rubriko kakor deportaeije ali množični umori organizacije GPU. * * Korak v usodo Ankara Klonila bogataško-boljševiškemu pritisku Dunaj 24. febr. Kakor poroča ankar-s&a radijska postaija, je imel turški zunanji miimiister Saikatasan pred turškimi parlamentom govor k zunanjepolitičnemu položaju, v katerem je med drugim pod navedbo o kailjemju nemško-turških odnošajev, ki eo dovedli do prekinitve diplomatskih odnošajev z Nemčijo in pozneje tudi z Japonsko, izjavil, da stopa Turčija ma predlog severnoameriškega poslanika z dne 20. februarja in britanskega poslanika ob strani zaveznikov v vojno proti Nemčiji in Japonski. Priključno na razpravo o i®javi bu-manjega. ministra, je turški parlament e 401 glasom sklenili, da odobri vladni predlog, s čimer je Turčija z dnem 1. marca v 'vojnem stanju z Nemčijo in Japonsko. • Turčija je torej napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Ta dogodek, ki bo pač imel lo malo pomena za vojni potok, ne predstavlja nobene senzacije, kajti nikakor mi prišel presenetljivo. Že v preteklem poletju je bil nakazan ta razvoj, ko je opustila Ankara svojo prostost ravnanja im dovolila, da sla jo Anglija im Sovjetska zveza zapeljali, da jo prekinila diplomat-ekef odnošaje z Nemčijo. S tem je stopila Turčija na pot, katere logično nadaljevanje je sedanja vojna napoved, in ki predstavlja pot v usodo. Turški narod bo gotovo nekega dne preklinjal dan, na katerega eo njegovi slabotni politiki klonili pred izsiljevanjem boljševiško-plutokrat-eke zarotnnške klike. Tudi Polijska je bila enkrat lahkoverna im kaj je nastalo medtem q|z Poljske I Ravno primer sramotnega izdajstva nad Poljsko je moral delovati strah vzbujajoče. V Ankari so bili pametnejši im so se sami kaznovali z lažjo. Takrat v poletju 1944 je izjavil turški ministrski predsednik Sairadžoglu, da Turčija upa, da ee bo e prekinitvijo dnplo- maitskih odnošajev odtegnila vstopu v vojno. Mi smo pa prerokovali raivmo nasprotno, kar se je tudi sedaj izkazalo. Pokazalo se je, da je enkratnemu popuščanju sledila po]K>hia kapitulacija. Turčija je v vojnem stanju, kateremu se je baje hotela izogniti. Zanimiva je utemeljitev, ki jo je navedla turška vlada narodni skupščini za pričetek vojnega stanja 1. marca. Iz tega lahko sklepamo, da je Anglija po Stalinovem naročilu postavila Turčiji ultimat. Ta ultimat odgovarja jaltskeniu načrtu, ki pravi, da se bo lahko Turčija udeležila povojne ureditve zaveznikov lie, če bo do 1. marca 1945 napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Posledice tega drznega koraka so za turško bodočnost nepregledne. Ze napaka poletja 1944 je dovedla do komplikacij im težkega političnega položaja. Odslej je Turčija orodje boljševiško-plutokratske zarote im kot prva posledica se bo ugotovilo naraščajoče varušfcvo Sovjetske zveze. Poceni, namreč s padcem Turčije, bo Moskva žela to, kar je žo vedno hotela dobili od Turčije. Stockholm. Kot pravi dnevnik »Stook-hoims Tidningen«, smatrajo v Angliji turško vojno napoved Nemčiji te kot diplomatsko gesto, ki naj preskrba Turčiji mesto ob mirovni niifeii. To nn nikakšna čast za Turčijo. Turčija je podala izčrpno in za dobro poučene opazovalce ironično izjavo za svoje dejanje, ki nakaewje,*da je popustila zahtevku po vojmi napovedi Nemčiji ne raivmo prostovoljno, pravi poročilo agencije UP iz Londona. Tudi, da je vojna napoved datirana z dnem 1. marca, torej zadnjim veljavnim dnem, je bržkone protest proti robati formulaciji zavezniške note. Amsterdam. Dnevnik »Daiily Ma®l< »Turški sklep vojne napovedi Neni- Bakla socialne pravičnosti Berlin 23. febijiaTja leta 1920 je Adolf Hitler v Monakovem prvič objavil spored Narodno-socialistične nemško delavske stranke. Ob obletnici tega dogodka je Alfred Rosemberg ocenil v uvodnem članlcu dnevnika »VtJlkiecher Beobachter« strankin spored. Narodna skupnost v vseh plasteh, tako piše, je bUa smisel, zakar sta nastopila naroftaosocralislično gibanje in njem spored in katerega sta častno zastopala po mnogih viharjih časa im preko marsikaterega človeSkega nedostatka. In ker je tako, so zaradi tega Nemčijo napadali njeni sovražniki več let ter jo blatili in končno potegnili v vojno, da lahko pri drugih narodih še nadalje goje popačeno misel socialne pravičnosti in to za velekapitalizeni in boljševizem, oba z židovskim žigom. Nova Nemčija pa pomeni revolucijo. Rakljo te revolucije in socialno pravičnost nosi danes nemški narod in nobena sila ne bo mogla tega plamena nikoli pogasiti. Doriot ubit Berlin, 23. fcb. Jacques Doriot, predsednik francoskega osvobodilnega odbora in vodja francoske ljudske stranke, je padel v jugozahodni Nemčiji kot žrtev letalskega napada v nizkem poletu. Letalci v nizkem poletu so na- Eadli Doriotov avto, pri čemer je bil »oriot takoj ubit. Razen njega je bil njegov šofer težko, njegova tajnica pa lahko ranjena. Anders pri Churchillu Amsterdam. Kakor izjavlja Reuterjcv diplomatski dopisnik, je ministrski predsednik Churchill sprejel po svojem po-, vraitku v London generala Amdersa, vrhovnega poveljnika poljbkih siil v Italiji. Kakor smo že objavili, je general An-deTs po objavi sklepov krimske konference glede Poljske izdal dnovno povelje svojim četam, v katerih jih je pozval, da >vzdržo red im disciplino«, vendar pa je dodatno izjavil: »Mi enostranskih sklepov ne primarno in jih ne bomo nikoli priznali.« čitji ima sedaj le omejen etrategični pomen m nikakor se ne moremo ubraniti vtiea, da predstavlja samo ajakasnei politjiflcn ukrep,« sporoča angležka poročevalska služba. Stettinius lovi kaline Ženeva, 24. fe!br. Severnoameriški zunanji minister Sbettiaius se je poslužil interameriške konference, da je podal g favno cilje severnoameriške zunanjo politike. Drznil si je pToklamirati kot eno glavnih točk »jiarilativno garancijo, d« bizkazal nesposobnega ustvariti demokratični red v Romuniji« ter zuhterva sestavo nove vlade, ki naj bi biila pretežno boljšoviška. Radescu očitajo, da se preveč krčevito drži oblasti. Sovjetska javnost ne more mirno opaizovati te dogodke, ker je Romunija zaledje sovjetakih armad. Moskva sod a j povsem odkrito oznanja svoje vmešavanj«. Sedaj Je samo še^ vprašanje dni, kdaj bo moral kioniii Kadesou pod tem pritiskom. V imenu »svobode« K oni oren ca v Jalti je končana, državniki so se razšli in življenje gro svojo pot naprej. Tisto pot, ki je bila sklenjo-n« v Teheranu in potrjena v Jalti in ki pomeni neznanski križev pot malih narodov od Baltika preko srednjo Evropo do evropskega jugovzhoda. Stalin jo uvo-Ijavil svojo voljo po gospodovanju nad svetom in predvsem nad tistimi deželami, ki jih je zasedla njegova vojska. Celo v Angliji so je našlo nekaj poštenih ljudi, ki se jim sedanja angleška politika popuščanja pred Stalinom gabi. Tako je napisal edinburški nadškof A. L. Mac Ponald v »Catholic lleraldu« med drugim: »Čeprav so današnji Angleži skrivajo pred resnico, bodo bodočo geno-racijo zaničevalo odgovorno za to politiko. Zaničevalo jih bodo kot krivce, ki so izdali svojega zaveznika Poljsko z Judeževim poljuliom.« Angleški listi »o trudijo, da bi označili komunike sestanka v Jalti kot pomembno izjavo, vendar pa vedno jasneje prihaja do teraoa neugodje, s katerim je angleška javnost sprejela to izjavo. Angleški tednik »Tho Economist« jasno pravi, da »predstavlja krimski sestanek preprosto utelešenje in logični razvoj teheransko politike in tako potrjuje nemško stališče, da so Angloamerikanci v Jalti šo enkrat izročili Evropo boljševčmu«. S tem lis* priznava, da je Sovjetom dovoljeno vse za dosego njihovega cilja in da so so Amerikami odrekli vraki pravici vmešavanja ali neodobrnvnnja in da sla Roosevelt ter Churchill zopet popolnoma kapitulirala preti Stalinom. r i Življenje pa gre svojo pot naprej... V baltskih dTŽavah, ki so jih zas«-dii Sovjoti, in v Poljski delajo Sovjeti s tamkajšnjim prebivalstvom kot s sužnji. O tem piše švicarski list »Basler Nach-richten«, ki pravi med drugim: »člani GPU so vsemogočni k i, vladarji nad deželo in narodom. Nikakor se j|ira p« mudi, da bi »samostojnim« sovjetskim republikam Estonski, Letonski in Litvi in vzhodni Poljski dali »lastno upravo«. Moška mladina baltskih držav, kar je jo še preostalo, je bila vpoklicana v vojaško služIjo v sovjetski armadi. Starejši ljudje, ženske in deklela delajo bolj neprostovoljno kot prostovoljno v tovarnah in pri utrjevalnih delih. Usodi 150.000 Litvanrev, ki so. jih za prve okupacij« deportirali v Sovjetsko Rusijo, je neznana. Prav tako je neznan«, usoda 1,700.000 Poljakov iz vzhodne Poljske, ki so jih Sovjett tudi doportimli.« — Orpnn nacionalnega poljskega taborišča »I"oljska beseda« pa poroča, kako »o Poljaki navdušeni za sovjetsko »osvotioditelije«. Od 1200 poljskih častnikov, ki so bili o«l leta 1939 internirani na Madžarskem, jo približno 1000 častnikom uspelo zbežali pred Sovjet i z nemško-madžarshimi četami v zahodno Madžarsko. Kakšno strahovanjo izvaja komunist Tito v Srbiji, poročajo srečni begunci, ki se jim je posrečil beg iz »osvobojene« domovine. Beograjski študent Draža Sto-janovič, ki je dva meseca živel v kleti neke od bomb razdejano hiše, jo povedal, da jo bilo več članov in članic beograjskega narodnega gledališča na trgu pred gledališčem obešenih. Kakor jo sam vittol, so pustili trupla viseti več dni. Na drugem trgu v ulici kraljico Natalije je bilo več nacionalistov obešenih z glavo navzdol. Tako komnnisli javno izvajajo svojo strahovanje, da bi držali prebivalstvo v neprestanem strahu. Vsa ta grozodejstva, ki so stalno na dnevnem redu, pa morajo ostati zunanjemu svetu prikrfta. Kakor poroča ameriški komentator Britt, nimajo ameriški in angleški časnikarji več dostopa v Srbijo in ostale balkanske države, ki so jih zasedli Sovjeti. Zakaj, je vsakomur tnkoj popolnoma jasno. Svet naj zve samo za tista poročila, ki nm jih dajejo uradno rdečo agencije; zavezniški časnikarji no smejo vtikati svoje nosove v notranjo zadeve teh držav, ki bi zunanjemu svetu odprlo oči ter mu pokazalo dejansko »demokracijo«, ki vlada med temi nesrečnimi narodi. Svet jo smol zvedeti za tolovajske strahote v Grčiji, pod Titom, kjer so razmere še straliotnejše in kjer vlada še hujša rdeča diktatura, pa mora iirti za zunanji »vet vse v redu in idealno, ker pač zahodnim silam tako bolje kaže. Iz Kapstadta celo poročajo, da bodo angleški krogi očividno na željo Moskvo izročili kneza Pavla, ki jo interniran v Južnoafriški uniji. Laburistični južnoafriški poslanci so že vprašali zunanjega ministra, čo namerava res izročiti kneza Pavla Titu kot vojnega zločinca. Romunija ima sicer svojo navidezno vlado, ki pa seveda nima nikakih pravic. Prav najnovejša poročila pravijo, da bo moral general Radcscu odstopili in prepustiti svoje mesto komunistom. Po krimski konferenci se torej nič ni spremenilo. Komunisti uganjajo nad podjarmljcnimi narodi v imenu demokracije najhujšo diktaturo in strahovlado, Anglija in Amerika pa k tomu molčita kakor doslej. Milan, 23. fcb. Kakor poročajo iz Rima, je zdravstveno stanje papeža nespremenjeno. Boleha na vnetju dihalnih organov. Njegov telesni zdravnik se boji, da bi nastopile komplikacije. Stockholm. Delo mednarodnega Rdo-čoga križa na področjih, ki so patlla pod sovjetsko upravo, jo bilo polrelmo pp|>ol-noma ukiniti, ie izjavil na Švedsko se vrnivši odposlanec Rdečega križa Willy Pioiiier. Skupno aeio med Sovjeti iu Rdečim križem sodaj sploh no obstoja. oročniia se je zgtHlil v ponedeljek, 12. t. ra. Clra ste proti večeru sla v neko gostiflino, par minut od postojanke, da bi tam večerjala. Nenadoma so vsi gostje v gostilni začni i z dvorišča neik šum. lkmiača lili-erka in 7.a njo še sin, sta prižgala na dvorišču luč, da bi jMigledttla, kaj se zunaj god1!. Komaj sta p« stopila na prag, sta biila že oba obstreljena, »n sicer sin tako, ti a je kmalu izdih mil, lu'«r-ko pa so prepeljali še v Gorico v bolnišnico, a. je dva dni nato tudi ona umrla. Pa sekund nato, ko sita biila sto in hčerka gostiln ičair jeva obstreljeua, so napad«iloi vdrli v hižo iin v goetrnni-šiko soIk) ter s streli iz brzostrelke oiba poročnika umorili. Po okoliščinah sodeč »ta so poskušala braniti. Obramba pa je bila v majhni sobi nemogoča to predem sta onadva im vsi ostaili siploli utegnili j »omisliti, kaj bi to bilo, sta bfla ze oba mtrtvu. . Ponoči ao famtlje oJ>a svoja porOC*U-k« spravili na jjosioj aniko, 15. I m. p« t Gorico, kjer sta ležala do sobote na nn-tva.škem leg vojaškega zastopstva, častnega vojaškega spremstva to tovarišev častnikov udeležilo veliiko gorv Skega prebivalstva, ki je za ostuden. ka kmalu rtedeio in ga sorodstva se j® udeležili popr brat pokojnega poročnika Ko lada _ — - ~ KKlilo. Od ^ •eba samo pokojnega poročnika Kosa nadporočnik Janez, dočim t Zupanove strani ni bilo nikogar. To je žalostno Tazipo-ložejnie oni loosrebu še Dovdčialo. Ln- Kacina, nekaj profesorjev goriške gian.nfltz.ije tod. Na krstaih odvetnika JV* lOTVCJ p, 111» Ul »ll/.l J v il"' —" obeli ie biiPo mnogo vencev v narodnih barvah, tako venec polkovnika Kdka-lja, venci častniškega zbora SLNVZ, bojno skupine Ajdovščina, prosvetnega voda v Gorici, dal je venei nemtSke oblasti itd. Po pogrebnih molitvah, ki so jih oKuraviili štirje goriški slovenski duhovniki, so krsti spustili v grob. Od obeh TK«Kojinikov se je v imenu poveljstva poslovil to se jiima poklonil me ior r. Tlom. la nljiim se je T*>slovil od obeli prijateljev v imenu čaetnikor-tovairižev poročnik Jenko Jaaiez. IPoikojnd Kos _____ Bogdan še ni bil J ]w rJotolažil 21 let star. Po to- \ du je bil Ptujčan, naijmilajStičlain družine, ki živi sedaj v Ljubi jami. Protikomunistični borec je bil od vsega počotka. Po maturi :n klasični gimnaziji v Ljubljani je odšel k vaškim »tra-iladi 19+4 je prišel D*v4m. bi dodal jen k pomdSd vAj-dorSčini, odšel s njo v Sobairid k končno v SaJomo. kjer ga je kaih bratska roka zadek lm nnt prefl življenjsko pot, Id je obetala bogatili sadov m Boga in ntitod. Zupan Franc ie bil tudi štajerski rojak, rojen f Celju. Do začetka vojne je obiskoval giimmaz i jo v Celju, nato pa je mati s sinom e-dineem prišle v Ljubljano, kjer je nadaljeval s itn-, dijem, dokler se kot zaveden Slovenec nI jfl-vrl med protikonministične borce. Tudi on je Ml ježemski va^ki strafcn/r to od tam i*vira prijateljstvo s podrojjmdm Bogdanom. Ko se je osnovalo slovensko do-mobramstvo je bH taikoj »raven. V taai; skem poletju je dovršil častni Ski tečaj v Ljubljani, pričel nnto v Trst, od twm r Ajdovščino, v PrestrnTvek to nate zopet v Ajdovščino, odkod«* je pred kratkim odšel na obisk k prijatelju Kosu. Vedrega, iskrenega fantia je oe-nH, kdor ga je poznal. Prijatelja v življenju sta si dmgo-raila tudi ob smrti. Naj jima bo lahka naša primorska zemlja, tfoimai;« pa naj Od ledno do tedna s Dan za dnem le neuspešni prodorni poskaisi žasn na Ježico. Spomladi 1944 je na Primorsko, službovali na rarchčnih mestih, dovršil poleti častniški tečaj v Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani . It J ___1__A 1---I ^ ■ L •*« Navodila za oddajo naročilnic za marec Prevodov« kontrola Je v mnogih primerih usotoviia. da se v poslovanju z naročilnicami ne ravnalo po danili navodilih ne razdelje-valel racioniranlh živil (trgovci, zadruge, peki, gostinski obrati, mlekarne itd.), ne sami potrošniki. Zato sporočamo v sledečem ta navoj la ponovno v: em prizadetim, da lih točno Izpolnjujejo, da ne bo skupnost trpela Škode. A. Oddaja naročilnic razdcljevaleem racioniranlh živil: 1 PotroSntk predloil osnovno liviliko na-ka-n;c3 /a nvsec marec takoj, najpozneje pa da i .ina, C. marca, svojemu stalnemu dobavita:'j t. -i .vcu ali zadrugi (>* razna livila), ali p. :u (Ta kiuh) ali gostinskemu obratu (ako Sf: tam celodnevno hrani). Drutine naj prtdioi.jo vse nakaznice naenkrat. 1. Trgovec (nikoli pa ne potrošniki) od-rci- i .n > -Inice za ni-tcstenlne, maščobe, sol, sl i r n milo; istočasno odreže naročilnico za ir. ;:o pn vseh tistih potro4nlklh, ki so ie v lik ,.cu ma tu odločili za nakup moke. Kot n.T I, 1. 1 za moko velja 32. prazni šrafiranl od ■ v -k i njem levem vogalu odrezkov 7- i ih Namf .uica z? moko se mora torej držati naročilnice za sladkor, sol ln milo ln nc sme b ti od nje niti odrezana, niti ne sme n t: r i;-.jo piilei-ljcna. prilepljene naročilnice za n.J.«> prevod ne bo prignal kot veljavne. 3 Prejem naročilnic razen za moko potrdi t'■:Mvec s svojim žigom na nalašč za to oz »'mih mestu v glavi nakaznice (Spodaj na d mi strani poleg mesta za žig mesarja); i m naročilnice za moko pa potrdi Se po-s j.v-ojrm z. ,»,om, kl ga pritisne poSevno na ' . iP.Jo stran čez sredino glave nakaznice'(na zamišljeno spojno črto — diagonalo — od ,a spodnjega k desnemu zgornjemu V ' av v tem oziru so meseca februarja are i mnogi Ugovci in peki in s tem nudili F.c • ■ • . m'u potrošniku možnost nakupa ta- t ko;' M. ke pri trgovcu, kakor tudi kruha pri r, . > na določenem mestu namreč kaze, — i- t--1.«, »a nHilana ! Delitev zaseke bolnikom in delavcem za februar L Upravičenci, kl ao prejeti od bolniškega odseka Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani nakazilo za maSčobe za Biosco februar, dvignejo zaseko pri »podaj navedenih trgovcih. . ,. . ... 2. Upravičenci, kl M Prejeli dodatno ilvllsko nakaznico »TD« ali .NTD« »a meseo februar, dvignejo »aseko v eledetih kolla)Dua'kaxntee, prettakane « enim vljoll-Casttm »O« aH i dvema vljolltastlma erta-ma: po IN g zaseke na vsak odrezek »TD 10«, »NTD 1»« ln »NTD M«; b) nakaznice, pretlskane s ene vljoll-gasto trto: po 1«« g »aacke na vsak odrezek »TD 10«. »NTD 1»« ln »NTD 20« ter po 150 g zaseke na vsak odrezek »TD IS« ln *N ZascVo bodo deltll od poneddjka, t». februarja, »Jutrai do »rede. 28. '»bniarja opoldne na nakaznice, kl Jih l«l»dal Mostni preskrbovalni urad v Ljubljani (s pre- • i__ -n. -II Art r\ In « m n tiskanim »O« alt eno črto In Jlgottfl trgovci: Ka«ar Franc o. 87). A vse« Svetovld (Božlgr z mostnim Vodnikova 18), Sve- tina Ana (Kongresni trg ITI, K««»r Frane (8v. Petra e. «9), Sarabon A. (Zaloška c. 1) Pengov Osvald (KhrtovSka e. ISO. Marolt Karel (Trnovska U), Lunder Te-rezlja (Ilpina dollnn. Cesta V/2H), Nabav-ljalna zadruga uslnlbeneev 8«. žclemle za evoje člane. Delitev zaseke na nakaznloe ortaJth et>-Hn bodo urediti dotltinl preskrbovalni uradi. Opozarjamo trgove«, d« U Odrezanih odrezkov ne sprejemajo, ker »o aevelMvpt. Zbrane tn nalepljene odrezke predložijo trgovci skupaj z ostalim) odrezki za mesec februar Morebiti preostalo zaseko so dolžni vrniti na klavnico v sredo, 28. februar- Prodaja krnba v marcu »mejo prodajati mlekarne) kruh na "tisto vrsto živilskih naknznie, katera bo oglašena vsakokrat pravočasno ▼ časnikih. Na eno nakaznico »me pek oddati kruh vnaprej največ ia 1 dan (pred prazniki Ne samo bombniki, kl največkrat iz velike višine sipajo bombe na mesta, tudi nizko leteča bojna letala in lovci marsikdaj ogražajo življenje civilnega prebivalstva. Pred bombnim napadom varjejo edino le zaklonišča, zgrajena po vseh predpisih. Pred nizko letečimj bojnimi letali pa se marsikdaj ne bomo mogli pravočasno umakniti v zaklonišča. Pred lovskimi izstrelki nas bodo lahko varovale bolj skromne naprave. Nn deželi n. pr.: 1. veže, 2 .zidne ograje, katere se sklonimo, 3. skladovnica drv, za nem mestu namreč Kaze, . ( ro(la}alne krilha, mlekarne) kruh ali :i"io0i'.nica za kruh (moko) že oddana . wi...cl naročilnice. S tem prepreči zlorab-lianie ukradenih, najdenih aH izgubijenih žlv.likih nakaznic ln si priStedl poznejše žigosanje nalepljenih odrezkov. 4. Tisti potrošniki pa, kl so se odloči« v me.xcu marcu za nakup kruh« pri izbranem peku (ali sicer prodajalcu kruha), naj produ iijo osnovno živilsko nakaznico temu peku 'prodajalcu); le-ta sam odreže 32. prazni iru : iiii odrezek v levem zgornjem vogalu c- .. . 'V za kruh ln napiše nanj rodbinsko ime potrošnika in številko osnovne živilske "a Prejem te naročilnice za kruh potrdi pek (prodrjalcc kruha) s svojim žigom enako, kot je podrobno pojasnjeno zgoraj v točki 3. za naročilnico za moko. Ce se na tem mestu že na' nja kakšen žig, pek ne sme sprejeti naročilnice. Tudi že odrezane naročilnice pek ne sme sprejeti, ker je taka naročilnica lahko odre?; na od maičobnih odrezkov iste nakaznice ali od ennkcbarvne stare živilske nakaznice ali podobno. 5 Potrošniki, ki se hranijo V gostinskih obratih (javne kuhinje ali menze, mlekarne, ftosfinc). naj predložijo osnovno živilsko nakaznico lastniku obrata kot doslej, naročilnico za kruh pa samo če bo nabavljal potrošnik kruh stalno pri nJem. V tem primeru potrdi lastnik obrata s svojim žigom prejem nar,-. čilnice ?.a kruh enako kot pek (poševni Žig!). Ce se potrošnik hrani v javni kuhinji, kl ja doslej Jemala za moko Štiri odrezke, kruh pa kupuje sam, odda naročilnico peku za vse odrezke; pek mu dobavlja dnevno kruh, na SHri odrezke pa mu izroči ustrezno količino moke, da jo potrošnik odda kuhinji. Kuhinja v tem primeru teh štirih odrezkov gostu ne odrežel Zbrane živilske nakaznice svojih stalnih gostov ooda gostinski obrat svojemu stalnemu trgovcu, odnosno peku, od katerega oo dobival živila samo na podlagi ln samo v višini oddanih naročilnic. Odrezke za kruh, kl jih reže gostinski obrat med mesecem, Oddaji sproti naravnost peku. Opozarjamo pa lastnike gostinskih obratov, da že odre-zanih ali prilepljenih odrezkov ne sprejemajo, ker bo priznal Prevod samo toliko predloženih izrabljenih odrezkov. kolikor jih ustreza predloženim naročilnicam, ne pa več. Od 1. marca dalje ne bodo mogli potrošniki nabavljati kruh na odrezke osnovne živilske nakaznice pri poljubnem peku ali gostinskem obratu, temveč samo tam, kjer ao oddali naročilnico za kruh. It. Oddaja naročilnic Prevod«. Trsovri, zadruge in peki, ki so pobrali naročilnice od svojih stalnih odjemalcev do 8 marca, bodo oddali naročilnice Prevodu, Novi trg 4-II, soba št. 14, le dne «. marca C. Zamudniki. Kdor naroMlnle ne bo oddal do I. marca t 1 kot Je določeno v zgornjih odstavkih, lil upravičen zahtevati racioniranlh KlvtI od .0...,v;._|,;.t čeprav Je vpisan pri njem kot redni odjemalec. . prevod, Novi trg 4-TI, soba st. 14, o® sprejemal r° rolJevaH s strojnicami. Zopot «n »novobodlli« nekaj slovenskih ljudi. Na mef.tn je bila ubita ga. Tnnvnova iz Hlapa. Drugi m »e bltro raz-bežall in zato so strabovnlrt polotkH konje. eden ir.med kmefov pa je bil težko ranjen. Traa razbito desno roko. Tudi vas Polica sama jn bila obstreljevana « mažlgal-nlmt izstrelki isa jo začeto gornti na rfveli hišah in skodnjn. Voa tri poslopja so pogorela do bal. Prva hiSa je bila last Kopača, po domaČo Ančnika, dikler so v teh krajih gosp v lotu 1044 z denarjem ali v blagu podprla okrog 910 družim. Tem družiinaim je podružnica razdelila veliko množine blaga, ki pa je dobila od svoje centralo v Ljubljani. Poleg tegn pa je podrbžnica še sama nakupila m 18.104 liire blaga in sukanca in ga razdelila potrebnim. Tako so okoliSke kmetije dobile pomoč aa prvo silo. Ko pa so si nekoiiiko opomnile, So pričele z obnovo svojega gospodarstva. Po stalni zvezi z Lrubljano go kmetje dobivali novo orodje ta delo. V kratkem čwu »o »e v velikoldUko okolico vrnili sreča, miiir im dete. Nove težave pri obnovi rednega dela pa so nastale, ko so komunistični tolovaji pričeli zaraoSkodovnma ena »oba, ki je bila zaradi prOsturmisti precej priiprama za kuhinjo. Rftgiihci so prl-haja-lii V kuhinjo večinoma le po hrano in jo nosili na svoje domove, lc kakih 30 od hjih Še sedaj stalno obeduje pri posebnih mizah, postavljenih v omenjeni solil. Dobro io (»meniti, ila Je v preteklem letu kuhinja razdelila med begunce I9.t?5 obedov, knr je Sibio dobrodelno delo. Da na je pisarna vse to zmogla, so v župnijah Velike Ijišče In Sv. Gregor ter nekaj malega t Dohre-polju priipravili nnbi.rko, v kateri so kmetje rbrnli 3000 kp kmmtiirjn. 900 kg fižola, 900 kg mešanega Sita im 100 kg zelja. S temi velikimi ifnrovi je nmrod po-kaiwnl vso svojo hvaležnost do Številni!' dri.Jim, kl So raje protnpele Števililc rope, sKimotenja im na koncil iMnm. kakor da bi priznale nadvlado brezbožnega mamenja srjva lli kladivn. Ko sji si begiin*kc družine v Velikih ImSčflli opomogle, »o mnoge od n\jnh odšlo na delo k bnžnjim kmetijam iln tako dale prostor novimi Izgmamcem. Ko pa so domobranske bojno skupine pregnale ko-mtHiintičrtega Sovražnika daleP Krko, so nvnoge družine rrtpet odšle na svoje domove, da jih obnove in i. novimi žulji na svojih rokah strnejo svoie napore 7. napoti vsega tiarOda, dn bi nam čimprej Basi jata zmaiga nad krutim komunizmom. Domobransko varstvo sega do Prezida! Velik nspeh izvidnic Rupnikove domobranci odkrili glavno V zadnjih daleh so domobranci Ruip- I nSkove bojne sikupime izvedli več dalj- I ših izvidniških alkeij po Loški dolini im pregledali teren do Preizlda, ki je na slovensko-hrvaflki meji. Prvo od teh aikcij je izvedel močnejši domlo-bralisiki oddelek. Izvidnica je imela dvojni namen: pregledati ozemlje vse do nrvaAke meje in uničiti glavno središče tolovajske vohunske službo za Notranjsko. Uomobnanci so dosegli po-polrtn uspeh. Pregledali so ves teren do Prezida, a nikjer niso naleteli na kako večjo tolovajsko skupino. Po obnašanju ma(jhnlh tolovajskih skupin, ki se nišo tipale pdseči v bon bo, je bilo opaziti, kaiko silen strah imajo komu-nmstični tolovaji pred domobransko bojno skupimo, ti jim je že toliko krait prazadcjaila taiko sillne udail*e. Na tem iBvidniSkem pohodu so domobraljci pospravili le nekaj tolovajev. Glavni uspeh te akcije je bil v Poljanah na koncu Loške doline. Tli je bilo naimiroč nastanjeno glavno komunistično obveščevalno središče. Domobranska skupina je še v jutranjih urah vdrla t vas, v kateri je biila večja skupino tolovajev, ki 90 bili pri obveščevalnem centru. Ob vdoru domobrancev v vas se je pričel oster boj, ki pa ni tiraljail dolgo. Tolovaji so se zagrizeno upirali, Saj so vedeli, dfa bi njihov pora® pomenil velik poraz za vse komunistične tolpe pri nas, kajti odkrita bi bila glavna vohunska služIm z.a Notranjsko. Vendar so tolovaji tudi to pot morah podleči. V bojii je padel tolovaj, ki je nosil značko toloVajeikega stotnika, to-lOvaj s poročnik o značko in teč drli gih tolovajev. V hiši, katero so tolovaji tnko žttigtfžetio bramili, so domobranci naSli po kohčanem boju velik arhiv im važne zapiske, ki so odkrili vso obveščevalno mire?« notranjskih terencev. Domobranci So dobili seznani Vseh terencev na tem področju. Novost je bila ta, dia ti terenci niso imeli napačnih imen, amijpk so imeli vsftik svojo številko. Domobranci pa so k sreči dobili tudi zapisek, ki je shižiil tolovajem kot ključ k številkam. S tem dejanjem »o domobranci še bolj onemogočili žc tako zelo slabo obveščevalno s!užl>o med bojne skupine — Na zadnjih pohodih v Loško doluio so tolovajsko obveščevalno središče za Notranjsko IV 15 komunističnimi tolovaji na Notrmnj skem. Po tem domobranskem uspehu lahko rečemo, da so tolovajski ostanki na Notranjskem postali tako reikoč broimi. , , . Predzadnjič So domobranci ob iskali Lnštko dolino, ko «o krieU večdnevno akcijo na Blokah. En krak izvidnic je t (Vin j segel tudi V LoSko dolino. Tudi takrat domobranci niso norJli nobenega tolovaja. Zadnjo akcijo t LoMko dolino pa so domobranci Rupnikove bdjme skupine izvrlill prod nekaj dervi. Izvidnici sta se cepili v dvoje: eno ie šla proti Javornilkit, druga mltno Grahove- | ga. Obe sta ee strnili t osrčju LoSke doline. Tudi to pot domobranci niso imeli večjih spopadov, tako da malenkostnih tolovajskih Izgub sploh ni vredno omeniti. Več je vredno, kaj mi domobranci zvedeli od splošnegn nuie-ttja v Lnčki tlolini. Ljudje t Veseljem Ugotaivljajo, da je zadnje čase tolovajski tet-or nnd poštenimi »lovensklani druJrinami pričel veelno bolj pcpuKaM. Komunistične tolpo so se prnl kratkim prišle premikati za hrvaško mejo. knjti ižVidmlce domobranske bt^ne skupine jim tudi v loški dolini niso dale liniru. Tako se je sedaj domobransko varstvo razftirilo vse do hrvaške meje. Rupnikova bojna skupina 4 dni na Blokah nnmrel! v komunističnem redu nI zasebne lastnine. Iz raznih govorov, Žlankov in propagandnih brošur bo Be kmetje prcprtfali, da bi bila »delitev« le začasna, haltar bi vse zgubili, še to, kar zdaj Imajo. Več jim ni bilo trebn! Komunistični Ideologi so ga ravno pri kmečkem materializma polomili. Imeli so našo kmečko ljudstvo za neumno, pa so so temeljito ušteli. S tem bo pa tudi revolucijo zapravili. Brez Bodelovnnjn kmečkega ljudstva se pri nas revdlucija ne do zmagovitega konca izpeljati. Tudi v Rusiji hi so no lillh dalo, JFte bi no bili preslepili ruskega mužika, kl jo prepozno spregledal satansko igro. Slovenski kmet Je Imel k srell zadosti časa in dovolj prilike, da le prlSel z OF na čisto. Ne samo na Dolenjskem, marveč tucll povsod drugod. To je sedaj odločilno. Kar koli se ie dogodi, slovenski kmet bo stal tiflno ko hrast r viliarjtl. In bo P" *vni' zakoreninjenosti v Boga ln zemljo tudi sd.ij ~ kakor v«dno doslej — rešil narod li strahot sedanjosti v lepšo bodočnost. Na koncu preteklega tedna ao domobranci Rupnikove bojne skupine odšli S svojih položajev na daljfto aikeiio proti Blokam. Bojna Skupina je odšla na pot zgodaj zjutraj t smeri proti Granoveni. Tu se je bojna Skupina razdelila na več manjših bdlitilc, od katerih je vsaka imela toalogb od druge strani priti v Novo vas na Blokah. Domobranci so sicer že t noiprctj vedeli, da se tolovaji lie bo Upali npiratk vendar da bodo ha vsej zares premeteno vijugasti poti naleteli le na izredno mail o terencev, Si niso mislili. Do ma-lenkostiileg« streljanja je prišlo edino le v Žirovnici, pa s0 tolovaji takoj zbežali. Oddelki bOjn« skupine so se zopet seSli ha določenem kraju. Na Blok ali »o domobranci ostali »tiri dni. Vsolk dan, podnevi in ponoči. So edinic^ bojne skupine neprestano pošiljale izvidnice rta vse strani v bližnjo kl daljno okolico. Tako so izvidnice bojne skupine prišle celo do Sv. Gregorja nad Sodra žico, bile v Retjaih t LoSkem po- toku, Sle v LoSko dolino in preglednic teren tudi proti severu do Sv. Vida. Na vsem tem obširnem Sedaj so dolenjski komunista izgubili svojo Bačko im Banat-« «l" ' 3 tem namreč mislijo na dejstvo, da je Rupnikova bojna skupina tolovajem prestriigla glavna vira njihovih množičnih ropov: Bloke, kjer so se tolovaji »poceni« zalagali z naropnno živimo, in !»3ko dolino, ki so jo tolovaj! Dolenjske imeli za glavno svojo žltnlco. Protikomunistično zborovanje - na Blokah Ko so domobranci Ruprijikove bojne skupine prejšnjo nedeljo zaključili svojo temeljito izvidnltSko akcijo po vsej bloSkl planoti do ribniške doline, so se rta koncu tedna vsi zopet zbrali nn svojem zbirališču na bloški planoti. Po opravljeni nedeljski maši, med katero je domobranski pevski zbor prepeval lepe ma.šme pesmi, pa so domobranski udarniki pripravili ljudem novo presenečenje. Po m«iši, ko so liiidjic v gručah stali pred cerkvijo im gledali tfomobtamske vrste im med njimi iskali znancev, so domobraincd naznanili vsem zbranim majhno s!ove«»n<*st, ki jo hoče bojna skupina prirediti pred cerkvijo v Novi vasi v pozdrav Vsem Blo-čfinom, ki so morali zaradi pred kratkim končanega komunističnega divjanja veliko prestati. Jetlro zborovanja je sestavljal klem govor domobranskega poročnika, ki je v lepih besedah zlasti poudarjal pomen im potrebo protlkam umis tiifine Hotbe vsega slo^enskra-a narod*, Ljltdjft so veselo pritrjevali besedam domobranskega častnik«. Videlo s« je, kaj sii bloška srca žele — trdno in stalno domobransko Varstvo, kakor ga ima že toliko »InvMMki.h k rajev. Na korteii zborovanja so domobranci Zapeli Še celo vrsto s Volih udarnih pesmi, kl so jih mnogi Bločatii prvič sliSaii, kajti V prejftnjih pohodih Rupnikove bojne skupine so Se edinice v voj a,ški tišini, Veelno pripravljene na boj, pomikale Skozi bfoškc vasi. Sedaj je sovrag premagan, na mesto boja je strupllo vMe-1 je in podvojena želja po mirnem obdelovanju polja. Tako so sedaj tudi Bloke stopilo v vrsto slovenskih krajev, kl so r, zborovanji kazali svojo odločhoSt v borbi proti komunističnim z.ločiticem. Gospodinjske skrbi Kako razmestimo cvetlice v sobi Malo jiih je med nami, kl bi si tehiko privoščili Jiosebno sol vi za cvetlice — majhen cvetličnjak. Večlmorou razpo-stavijaimo cvetlice v stanovanjskih prostorih ,taiko da so jim v okra« in d-dajo pohištvu neko življenje im polnost Najboljši so za bego cvetlic prostori r južno in jugovzhodno lego. Nekatere cvetlice pa nam bodo lepo uspevale tudi tnm, knmor sonce silje le eno sli dve uri dnevno. Po možnosti postavimo rastlino v bližini okna ali tnrd oknom Tam, kjer ithnjo okno, M se za zračenje odpirajo zgoraj, lahko cvetlične lončke postavijo moro«aj« strokovnjaki, naj bi kmetje sejali neftaatea ovsa In Jareca Ječmena. Beseda kmečkim gospodarjem Živinorejci, pomlad se bliža IVmtad se bliža in z njo dolg tWi. svetlo sonce in dober nraik. Vsi se te« dobrot že Vnaprej voseBmo, ker vemo ln Ui|>«mo, da nam IkkIo prinesle zdravja iu ugnnlla. In to taiko rekoč zastonj, kot božji aair. Če smo pametni, pa ne borno teh spomladanskih doJlfot veseli lo zaratli sebe in svojih družin, ampaik jih bomo izkoriščali tudi za domačo živimo. Kaiti tudi ta, ki je ždela vso rimo t znduh-lem in slabo prezračimetm hlevij, je zelo potrelina svežega zraka m som ca. Zato odprimo nn stežaj hlevska rrata im okna ob toplih dneh in pustimo prosto pot zraku nn sončnim žarkom. Razume se, da moramo to — kaikor visako stvar — deteti i pametjo- Ne bomo zračili tak«, dn bo živina stala na prepihu. Kako naj to ureai, bo vsak snin vedel. Dokler je fuviina r hlevu, no bomo odpirali oken na (fveh straneh hleva, ani,|wiik samo na eni. Mnogo bolj pametno je, če živino ob lepih dnevih puščamo na prosto. Paše sicer v tem času še ni. Toda kdo ti brrtni, dia ne bi živali izijvmftill na dvorišče, ki si pa zn silo Ogradil? Sfe bolje Seveda na tekali 9če, ce ga imaS! Če ga pa nimaš, pn vsaj pri tej priliki začni rnjsmiflflijati, kako im kdaj ga boš uredil. Zakaj brez tekaliSča, kjer dobivajo živali to, kur je veliko vredno ki zelo poceni — namreč sonce In zrak — prav gotovo ne lioS ostal večno, ako hočeš biti dober živinorejec. Sprva bomo Sivino seveda bolj previdno im le za malo Časa spuščali na prosto. Pozneje, ko je bolj zanesljivo vreme im ko so se zavali dodobra navadile na bivanje zunaj hleva, bomo priredili »siplošno čiščenje« v hlevu im svinjaku. Ne Samo, dn bomo skidali gnoj im odstranili steljo, ampak poiskali in odstranili bomo vso nesnago in t njo bolezenske klice, ki so Se morda zafedlle v kotih in jy>Mmjflh v hlevu. Zato bomo pometali hlev po tleh. stenah in stropi, odstranili ves prah in )>ajčevine, hlevski tlnk in druge dele (stebre, lesene stene, korita Itd.) pu oprali. Vsaj dvakrat tla leto — ST«»m!n-di in jeserti — nnj bosta v hlevu gospodarja metla Im krtača im. če le mogoče, tudi vroča voda in Ing za splošno snaženjc kakor tildi ftlfičenje hlevskega oroefja in posodia. Ko smo hlev temeljito očistili, g« še pobelimo z apnenim belcžem. To hlev razkuži ter ga napravi zonet svetlegn ln prijaznega, živina se r>o v njetn'dobro počutiln. I a tudi H sam boš imel rndoščenje, kadar boš stopil vanj ter samenttl sebi lahko priznal: Napravil sem, kar sem pač mogel v današnjih časih, a ni slabo! Ok. Prošnja Kočar Jolefa. lena posestnika fttudmicn »t.. SS, Jo dala V potek, dno 2* t. m. ob H dopolilno rioliro poznanemu fantu hopunen okroir Kletnemu, konja In lojterski voz na poso< 1 o, Ker (ta do dane* So nI vrnil kakor jo obljubljal, prosim Vsakomur, kdor kaj vo o (anlu, da proti nhirraiji Jav. na gornji naslov ali nn oel. odd. Slovoticn. če sta zunanje im notranje okuo dovolj vsaksebi. Da znvnrujemo rastline pred zmrzal jo obdamo lončke z mnhom ali šoto. Ko zttttZlije moramo cvetlicc seveda vzeti stran ali odpreti notranje okno. V okras stanovanju so tudi lična stojnlH za rastlinje, ce jih primerne okrasimo s pokončno r«stOe"-imi in visečimi cvetlicami. Rastlin ni priporočljivo mnogokrat premikati. Zlasti v čnsu cvetja, ko se rVetlica veseli svojega materinstva, jo pustimo čim bollj v miru. Ne premik a j mo je ln ne obračaj mi hvaležna UubBIana Županstvo mosta Ljubljano trotovo So nobeno loto ni imelo toliko skrbi s snegom kot letošnjo zimo, ki jo — hvala Bogu — že zmagujejo razni preizkušeni naiKivedovaloi pomladi z nebeškim priprošnjikoin sv. Matijem na čelu. Primanjkovalo jo delovnih moči in prevoznih »mlstov, pri tem je pn padlo toliko snega kot malo katero zimo. Mostno županstvo si je z vsemi erodst-vi prizadevalo na vsoh straneh in pri vseli oblastih vsaj za vzdrževanje rednega pro- Poziv Vsi možje letnikov 1*14-19!!. kl so dodeljeni v Slovensko docioliranstvu, kakor tudi vul prostovoljni vplsnlM. katerim jo bil nastop službe v Slovenskem domobranstvu odgoden do 1. marca 194». - ,v> morajo brezpogojno javiti zaradi našteta službo v Sprejemnem oddelku Slov do.noiiranstva — Kuatijeva ul. 2 na dan 1. m.irea 1945. ob 8. url. Obvestilo podplraneem Ljubljanskega podpornega odbora. V mesecu marcu naj predložijo podpi-ranol svoje podporne knjižice v naši pisarni v Frančiškanski ulici 6/1 v sledečem redu: 1. marca prosilci z imonskima zučot-nieama A in H; 2. marca z začetnicami C, Č, D, E in F; 5. maren z začetnicama (1 in H; 6. intirca z začetnicama I in J; 8. mnrca z začetnico K; D. marca z začetnicama L in M: 12. marca z začetnicami N. O in P; IS. marca z začetnicami R, S in S; 15. marca z začotnicami T, U in V; 16. marca z začetnicama Z in t. Dne 20., 22. in 23. marca vlagajo knjl-iioe zamudniki. Da se prepreči naval in nepotrebno čakanje, nai se podpiranci drže točno tega reda. Sprejemna pisarnn posluje navedene ■ dnove od 8 do 12. — Novi prosilci morejo ■ vlagati proSnje vsak delavnik, razen v sredo in soboto. _ I Večje aH manjše njive oziroma primerno zemljo vzamemo v najem za gojitev zdravilnih zelišč. — ALP A. Vidovdanska cesta 18. tel. 37-17. Kinematografi JONO UNION . »Dnnjs - poStarjeva kil«. P« Puškinovem romana - Ueinrich George. Hilde Krahl . Predstavo ob 14, 14 in 18. Tel. 22-21 IMU MATICA - »Verdi« - Mans Cebotari, Be-ainnimo Gigli. Predstave ob 14, 16 in 18. Tel. 22-41 DNO SLOGA - »Natakarica Aaa« . Predstave ob 14. 14 i" 18. Tel. 27-30 KINO KODELJEVO - »Nadaljevanje sledi« - Viktor Stahi, Ludvik Diehl. - Predstave ob 14, 16 ia 18. Tel. 21.91 OD USPEHA DO USPEHA. Janez ee bo okopal. žvižga m se ala-tt. Kad je ie polna vroče vode. Potipa epetSe ga. Odtoči vročo, pritoži hladno. Za dve kadi je žo porabil vode, preden se je pričel kopati. Ce mu vest očita patratnost, se potolaži: »Saj sem plačal.« moto po ljubljanskih cestah, naprosilo je eolo hiSue gospodarje za jkmuoč ter jih večkrat opominjalo na njih dolžnosti, naj redno spruvljnjo sneg s hodnikov in jlb veak dan po vočkrat posipajo s pepelom. Po posredovanju gosi>oda prezldenta in z uvidevnostjo Šolnikov so pn jnrštni občini nazadnje priskočili nn pomoč dijaki naSih srednjih Sol, da jim jo dane« ros vsa Ljubljana liva- 1'od nadzorstvom gospodov profesorjev so tekmovali pri spravljanju snega po 15 in 16 let stari dijaki I., II., III. in IV. moSke realno gimnazijo, klasične gimnasije, državne dvorazredne trgovsko Solo, a na dolo so so javili tudi drugi zavodi, ki pa niso pri-Sli več na vrsto. Ljubljansko prebivalstvo jo s pohvalo občudovalo priduo fanto, kako so najprej skidali sneg « tramvajske prodre na Zaloški očali tor ga pospravili s Sv. Petra cesto, Škofje ulloe, Poljansko cesto. Proti Škofijo, s KarlovSke ceste, Florjanske ulico tor od-motali sneg na kupo tudi na Kopitarjevi ulici, Sv. Petra cesti, Slomftkovi ulioi, Frančiškanski ulici in na Nabrežju 20. septembra, kjer so imeli pač največ gledalcev, zlasti pa tudi gledalk, ki so jih hvalilo in bodrilo na poti na živilski trg. Mairsikatera mamica jo svojemu ljubljoncu mimogTodo stisnila malico v žep, očetje so pa doma imeli tudi pridige, naj bi so sinovi tako izkazali tudi pri dolu tloma in pred manjSim številom publiko. Da pa hvala dijakom ne bi bila prikrajšana, ker ni«o pospravili in osnažild vsoh ljubljanskih cest, moramo dodati, da dijakov ni bilo mogoče spustiti na asfaltirane eosle, ker so bili pri delu tako kreipki in trnko goreli, da bi bili s krampi gotovo poškodovali dragooeni asfaltni tlak, Samo zaradi gorečnosti za delo ae mestno cestno nadzorstvo lahko dijakom zaupalo sprav-1 Janjo snega le s oest, tlakovanih z granitnimi kockami, in pa sovoda tudi z drugih manj občutljivih ooet. DijaStvo bi se bilo gotovo Se dolgo časa s svojo pridnostjo in močjo postavljalo po ljubljanskih trgih in ulicah, toda od naj-holj vnetega deta jih je nenadoma poklicala viSja sila. V prvi vrsti svoje vtIo pomočnike. svoje za delo ln splošne koristi mesta Ljubljane nnvduSene dijnke pogrečSa mostno županstvo, ki s tem Izreka najtoplejšo zahvalo v imeuu vsega mestnega prebivalstva vsom sodelujočim go lir 10.80, naj se za va.gousko pošiljke upotrabi tovorni list za lir 8.80 ter naj so doikolkuje z drž. kolkom lir 2, dokler ne bodo priSli v prodajo tovorni Usti th> lir 10.80. LJUDSKA KNJIŽNICA, Miklošičeva cesta 7/1, nudi prijateljem lepe knjige najnovejša dela. Knjižnica jo odprta vsak dan od 8 do 12 In od 15 do 18. Zelenjadna semena dobe člani Sadjarskega in vrtnarskoga druStva v društveni pisarni. Frančiškanska ulica St. 6._ Prostore za obrtno delo eventuelno tudi večje, vzamemo v najem ali kupimo. Ponudbe poslati upravi »Slovcnca« pod »Ia Domača obrt« 1338. V valjenje sprejema tndi letos »2cgn-za« na (lallusovem nabrežju 33. Taksa je 5 lir. Sprejem jajc v prvo valjenje bo 7. marca od 8 do 12 dopoldno. Učit« se strojepisja, vsakomur potrebno! Novi ono-, dvo-, trimosečni dnevni ali ve-čornl točaji pričenjajo 26., 27. ln 28. februarja. Uro dogovorno! Vpisovanje, informacije dnevno: Trgovsko nčlllSče »Chrlsto- i fov učni zavod«, Domobranska 15. t Narodni Ljubljani! Kultnrno-prosvetnl oddelek v Idriji, kl al je nadel nalogo slovenske kulturne obnove tega mesta. Je ustanovil v njeui tudi javno mestno knjlžnlds. Dos*eJ so vanjo prispevali knjige le Idrljčanl sami. Kultur-no-prosvetnl oddelek s« obrača do vseh založnic, knjižnih trgovin ln zasabnlkov. da s prlspovanlem knjig pod pro materinske besede željne Slovence ter tako pokažejo svojo požrtvovalno narodno zavednost. — KnJI- fe oddajajte v npravi »Slovenca« In »Jutra«, 1 sta lz prijaznosti prevzeli to skrb. Knltnrno-proevetnl oddelek IDRIJA Nekatere lekarne delajo tudi med alarmom. Po na/nedbi VI. oddelka Pokrajinsko upraive poslujejo dežurne lekarne tudi med lotalskimi alarmi. Kdor lorej med alarmom res nujno potrebuje zdravila, naj pozvoni na »zvonec za nočno službo« eno od lokarn, ki so za ta dan objavljone kot dežurne v dnevnem čnsopisjn. Špedicija Tnrk javlja, da je premostila svojo pisarno v prostoro skladišča Kotnl-kova ulica 12, telefon Stov. 3779. Pisalne stroje, gramofone, radio aparate, harmonike tn nalivna peresa ter vso rezervne dele stalno kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova 44. Sindikat mesarjev In klobaslčarjev v Ljubljani, obv&šfta svoje članb. da v ponedeljek dopoldne dno 26. 2. 1945 o-l 7.30 do 10. ure, od črke K do vključno P. v potok 2. 3. 1945. popoldne pa od črke R do vključno Z dostavijo sigurno val mesarji posodo za zaseko na mpftt.no klavnico kot določeno. PISALNE STROJE — GRAMOFONE RADIO APARATE - HARMONIKE NALIVNA PERESA TER VSE REZERVNE DELE stalno kupuje po aajvlijl dnevni ceni tvrdka EVEREST, Preiernova alica 44. »Korepetltorlj« Mestni trg 17/1 sprejema redne dijake-nje in privatlsto v uspeSni pouk. Informacijo dnevno. Prvošolce(-ko) in ostale srednjeSolee uapoSno poučujomo vse predmete: Specialne lnstrukclje, Kongresni trg 2/II. DruStvo Mali gospodar. Gallusovo nabrežje 33, naproSa rejce, ki Imajo kunce-plomonjake na razpolago, da jih prijavijo druStvu v vodnost ostalim članom. Poziv. V poizvedovalnem oddolku Marijin trg 5 naj so zglasi ga. Noean Marija. Operno gledališče Nedeljo. 25. februarja ob 1« operna predstava: »Čarobna pISčal«. P-emiera. Rod Premlorski. Prva predstava Opernega Studia. Ponedoljek, 21. februarja ob 16.30 oporna predstava: »čarobna plščal«. Rod D. Predstava Opernega Studia. Torek. 27. februarja ob 16.30 dramska predstava: »Poslednji mož«. Red 0. MALI OGLASI MLAJŠO SNAŽILKO, vestno in pošteno -' sprejime v stalno službo kino Union. b jpAŽNIK na dvoriSčn. Bazsežno podjetje v Ljubljani išie paznika na dvorišču. Ponndbo je oddati upravi »SI.« pod »Vesten paznik« St. 1102. POTRATA se zadovoljno smehlja: Vsaka ikoda je moj dobitek. Skoda se more samo prenesti z ramena na ramo, plalati se pa ne more nikdar. — Ce bi kadni kopalec porabil le 150 litrov vode ier kopalec pod prho le 20 litrov, bi bil moj dobitek enak nilli. Dejansko pa oba porabita brez potrebe še enkrat toliko vode. Po podatkih kopališl in mestnega vodovoda porabijo kopalci na leto pribliino 240.000 m' vode brez haska. S črpanjem in segrevanjem te vode nastala škoda znaša letnih lir 700.000. POTRATA ©e kthko smehlja. Boj POTRATI! DRVARJI - I>EIA V CI zn izdelavo drv sc sprejemajo pri GOZDARSKEM ODSEKU Šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani, Psccinljeva 9 (pnlača Pokrajinske hranilnicel. PRAV DOBER ZASLUŽEK v akordn. - Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi itd. ZAHVALA. Po smrti naSe drage matere, babice in prababice, gospe Ivane Florjančič ae iskreno zahvaljujemo vsem, kl so ji izkazali zadnjo čast in nam izrazili sožalje. Sv. maša zadušnica bo v sredo, 28. t m., ob osmih v trnovski župni cerkvi. 2alujoče rodbine: Florjančič, Bohinjec, Mlculinlč, Pleško. Vsem, ki so nam, ob nenadomestljivi izgubi izrazili sožalje, Vsem, kl so spremilt na zadnji poti našega ljubljenega očka, gospoda Ernesta Staniča vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin, iskrena hvala. Sv. maša zanj bo v pone-deljek, 26. t. m., ob pol osmih v lavretanskl kapeli frančiškanske cerkve. Žalujoča soproga, hčerki ln ostalo sorodstvo. VRATAR. - Razscžno podjetje v Ljubljani iSče vratarja. Ponudbo je odefoti upravi »Slov.« pod »Vesten vrnlarc it. I10T DELAVCA srednje aja-rosti, pridnega, lahko z dežele, begunca -sprejme pekarna Do-linar. Smarlinska c. 2. ŠIVILJO za splošno -dobro, za na dom, takoj sprejmem. Nnslov v npr. »SI.« St. 1319. OSKRBNIKA.• dobrega vrtnega delavra, sprejmem takoj. Samski u-pokojenci imajo prednost. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Samostojen« St. 1348._ GOSP. POMOČNICO, pridno in pošteno — sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod St. 1322. PISARNIŠKO MOč ta-koj sprejmemo. Prednost z znanjem nemščine. Naslov v upravi »SI.« pod St. 130K. Službe I jSčelo g Iščem SLUŽBO snažilke sli postrcžnice in gospodinje k enemu gospodu. Zmožna sem vseh gospodinjskih del. - Pomudbe upravi »Slovenca« pod: »Poslana« St. 1235. a URADNICA z enoletno prakeo, z znanjem strojepisja, išče . zapo. slitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« i*>d »Zanesljiva« Si. 1252. a ŠIVILJA išče zaposlitve na dom; popravi staro, naredi novo. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »P/Zanes. Ijiva« St. 1255. _a GOSPA išče službo v pomoč gospodinji, vešča kuhe odn. samostojnega gospodinjstva. Za plačilo išče sobico. Ponudbe na upr. »S!.< pod, »Službe potrebna« št. 1071.___- OTR. NEGOVALKA sprejme službo k malemu otroku, takoj ali s 1. marcem; od 8 do 3 pop. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nujno« St. 1351. SOBO in KUHINJO iščem, ali veliko prazno sobo. Ponudbe ns upr. »Slov.« pod: »Ves don odsotna« St. 1280. SOBO, neopmnljeno, s posebnim vhodom, iSčem kjer koli v Rožni dolini. Ponudbe nfl upr. »SI.« pod »Sobo t RoEni dolini« 1346. SOBO s Štedilnikom ali malo kuhinjo iščem. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Domačin« 1284. | Prodamo | Prodam 'ali zamenjam MOSKE HLAČE (predvojno blago) za srednjo postavo. Prtrar-cova 24 a. I. nadstr. OGLEDALO, veliko -rokoko-slog, prodam. Istotam umivalnik z marmornato ploščo in brušenim ogledalom. Naslov v upravi »SI.« pod St. 1231._ VINOGRADNIKI, proti perouospori prvovrstno škropivo prejmete pri: inž. Prezelj, Wolfova uliea 3._ ČEVLJE visoke moške, štrapacne. predvojno blngo, nenoSene, št. 45-46; otroške visoke, močne, St. 34-35; laku-ste nizke, malo nošene, St. 40. prodam ali zamen jiam. Društvena uliea 23. t ZAHVALA. Vsom, toi »te našo ljubo teto in sestro, gospodično MARIJO BAJDA pokropili. molili zanjo in io premih na njeni zadnji poti ier za vsa topla sozalja, izrekamo iskren Bog plačajl - Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi »v. Štefana v štcponji vam r ponedeljek, 26. febr. 1945, ob 7 zjutraj. Družini: IRT ANTONA In BAJDA PETRA ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo nepo. »abno sestro, telo in svakinjo, gospodično PREDOVIC ZORO na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami ali . cvetjem prispevki v dobrodelne namene nočustilf njen spomin, sc najiskrcnejc znliva-1 ju.jemo. Ljubljana, 23. fobr. 19«. Žalujoče rodbine: PREDOVIČ - MILANOVIČ PEKOVSKI pomočnik želi zaposlitve. Nastop takoj. Naslov v upr. »SI.« pod Si. 1306. IHaliO Rovno DEKLE brez staršev, ki ima veselje do šivanja, se želi izučiti v tej stroki. -Po možnosti oskrba pri delodajalcu. Ponudbe v oglas. odd. Slovenca pod »Revna deklica« St. 1281. v VAJENKO za gnlante. rijsko trgovino siprcj-mem. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 1333. MESTO šiv. VAJENKF, išče krščansko dekle. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1304._ VAJENKO, sprejme ta koj monistkn Ana Gre-gore, Smarlinska c. 8. ČEVLJAR. VAJENCA sprejme takoj Fronc Baia, Stari trg St. 9. CEPIČE jabolka Jo. noitlian in 7 drngnh priiporočenih aort, 9 vrat hrušk ia 4 slive, vse t imeni, dobite pri: Vovk Jerin, Vič, Vinčarjeva 7, pri gasilskem domu. Usnjeni potoval. KOVČEG, skrrraj nor, pro-I ličA o Privšek — Gradišče 7. 1 VOLUHARJE takoj »e-daj pokončujte z inž. Prcžljevo »Mikrotan«-pa«ito. Wolfova ul. 3. Pomladanski PLAšč lep, črn, za vitko postavo naprodoj delno za protivrednost. Naslov v upravi »Slo. venea« pod št. 1228. I USNJEN SUKNJIČ s krznenim ovratnjkom in volneno podlogo, v najboljšem stanju — proda Hinko Privšek, Grad išče 7._1 SADJARJI! Pri obre- preglcdu sad. drevja potrenuie-»Ce- zo-vanju ■ di te »Ranobran« in pilno smolo«. — Inž. Prezclj, Wolfovn ul. 3. Naprodaj velik /ele-zem ŠTEDILNIK. Pod-milščnkova 57, pekarna Bravic. 1 TUBSKI SERVIS po-snebren in pozlačen, edinstven proizvod — samovarje, proda' H. Privšek, Gradišč.; 7. SEMENA, vsakovrstna, pred setvi jo - soditvijo razkužujtef Imeli boste za V» večji pride, lek. Razkužilo .prejme-le pri: inž. Prezelj -Wolfovo nlica 3. K nisi al KOZARCI za vino, šamponjc, boulo in za. liker, svinčeni češki kristal, dvakrat brušeno. 24 komadov, proda Hinko Privšek, Gradišče 7. 1 Nepredeno VOLNO prodam. Intcrcsenlje naj puste svoj naslov v upravi »Slov.«.__j Mfšf pok on č iii jf e z InT Prezljevi.mi »Mikrotun« zrnci. Wolfo-v.i ul. 3. Perzijsko in l>osanske PREPROGE proda H. PrivSek, Gradišče 7. SERVIS za liiker, al-paka, znotraj pozln. čem, in morrp servis proda Hinko Privšek, Gradišče 7. 1 Fino _ črno SVILO za obleko, predvojno prodam. - Ogled do. poldme. —■ Manfreda, Skof j« ulica 6._ LIMONO T čaju do-bro nadomešča limonin ekstrokt Cltrol. -Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Ant. Kane. Židovska ul. I 2 SVLčNivA. primerna za malo kaipelp ali domači oliarček, prodam. Naslov v upravi »SI.« pod St. 1303. POI.čEVLJE, moške, rjave It. 41 in črn damski volnen kostum za manjšo postavo -prodam. Strossmayer-jeva 4-1.. desno. j Kupimo j Kopal. BANJO, emaj-lirano ali kompletno s pečjo, kupim. Ponudbo na Cimperman Anton — Rakek 187. AKO ŽELITE dobro prodati pohištvo, kavče, otomane, preproge, rjuhe, kapne, po. steljnino, jeS1ov.< ČEVELJ, temnomoder, je izgubila dijakinja v soboto 10. II. od Sv. Jakoba do glavne poste. Vrnitev proti nagradi na upr. >SI.< I Posestva I STANOVANJE, etažno, ali del hiše kupim. Ponodbe poslati »a poštni predal St. 73 -Ljubljana. IIMZI UČITELJA klavir, harmonike, "dobrega, iSče uradnica. — Ponudbe pod: »Re^no učenje« št. 1228 na upravo, b I Razno 1 Sprejmem VOLNO ▼ piredenje. - NSslov v upravi »Slov.« St. 1276. V ogla«, odd. »Slov.« naj dvignejo ponudbe pod značko: štedilnik. Posoda za ijiaM, Dobro ohranjen, Vesten paznik, Vesten vratar, Dežni pdažč, Tudi kupim, Moka, Pomlad, Dobro plačam, Lepo kolo, čevlji in oblck-ee, p 41, i Zamenjam moške čevlje, Izobražena in nekaj kavcije, Brač, Ljubim otroke. M Siv, stroji I Krojaški STROJ, rabljen, kupim. Naslov pustiti v upr. »Slov.« pod St. 1205. _ SINGER šivalni stroj z okroglim čolničkom . prodam. . Julka, Pred škofijo 19._ SIV. STROJ, pogrezljiv, nov, prodam. -Oglod popoldne po 3. Nasl. v upr. »Slov.« pod St. 1347._ ŠIV. STROJ, rabljem, kupim. Ponudbe npr. »SI.« pod »Resen kupec« St. 1344. LOKAL za trgovino s skladiščem vzamem nojem ali odkupim, Ponudbe na pošt. predal št. 73. PISARN. PROSTORE z event. skladiščem ■ iščemo. Ponudbe na poštni predal št. 73. KUPIMO: Dunojski Zvon, 4. totnik: Ljubljanski Zvon letnike: 1911, 1884, 1916; Ko«, Gradivo - vse dele; Melik Slovenija I/TI; Etnolog I, II, V. VI, X. XI; Flis Stavb. slo. gi; Dimitz, Gesehichte Krains Valvasor; — Pletflršnik Slovensko-nem.ški slovar; — Nenfert Boueniwarfs-lohre; Htilte tudi posamezne dele, potem vse slovenske knjige, nemške znanstvene in pripovedne. Knjigama klcinmayj & Bamberg, Miklošičevo 16. LEPOSLOVJE •lovensko in tuje ter ostale jzvžrne knjige in prevoda kupuje Janez Dolžan, knjigarna — Stritarjeva ulica. HRAM, Modro ptico in druge knjige - samo dobro ohranjene, kupi knjigarna Žužek, pasaža. C ] ZNAMKE bivše Jugoslavije, Poljake, češkoslovaške _ kupim večje partije ali zamezne serije, nudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam dobro« št. 1283. |_Racijo_| Prodam RADIO Super, 5 cevni, v dobrem stanju. Na ogled ptj viš. nared. Leskovic Ver. gilu, pov. tečajev — Moste, vsak dan po 18. uri. i RADIO zvočnik proda Hinko Privšek, Gra dišče 7. RADIO nporat 4 cevni, zelo dober, ter klavirsko harmoniko z 80 bosi ter registrom. Dolenjska cesta 27-11 [ I Kdor se ljudi boji, ne bo nikdar nič velikega storil za Boga. (So. Ignacij.) KOLEDAR: Nedelja, 25. svečana: 2. p. — kvatrna; Valburga, devica ln opatica; Feliks III., papež. Ponedeljek, 21. svečana: Matilda, devica; Viktor, spoznavaleo: Porfirij, Sikof; Nestor, Skof ln mučeneo. LEKARNIŠKA SLUŽBA: Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo: dr. Kmet, ClTil-Motodova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr, Ustar, Solonburgova uliea 7; v ponedeljek: mr. Bakairčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. F.amor, MikloSičova oesta 20; mr. Murmayer, Sv. Potra ceeta 78. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljsko zdravniško služho bo opravljal mestni vlSji zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska oesta 7-1, tel. 21-66. ZATEMNITEV V NEDELJO OD 18.25 DO (.41. V PONEDELJEK OD 18.J5 DO 4.25. OPOZORILO! Vpoklicancem na obvezno deL službo, ki se morajo glasom poziva javiti 26., 27. In 28. t. m. no glavnem kolodvoru v Ljubljani, jav. ljamo naslednjo spremembo voznega redai vpoklicane! zo 26. in 28. t. m. naj se javijo na glavnem kolodvoru no isto dneva namesto ob 4.49 ob 2.45, vpoklicanci z« 27. t. m. pa na isti dan oh 3 namesto ob 5. Delovni urad v Ljubljani. Nova rakovniSka knjižica Boljševizem in pravoslavje Spisal prot. A. Grotov Cena 3 lire Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem " naznanjamo, da nam je danes, v 74. lota starosti umrl naš rnoz, oče in stari oč« Turšič Janez posestnik na Dražicl pri Borovnici Pogreb pokojnega bo v ponedeljek 26. t. ob 7 zj. na (orno pokopališče v Borovniei. Dražica pri Borovniei, dne 24. februairjo 1945. Marjeta, ženo; France. Janez, Tone, Karel, sinovi; Marija - s. Naznrija. Ivana. por. Knap, hčeri, vnuki — in ostalo sorodstvo. t Po daljšem bolehonju je mirno v Gospod« zaspala noša ljubljena ram«, siara maiua, teto in tašča, gospa Ana Potočnik roj. Jeran vdova po sod. oficlaln v pok. Pogreb blage pokojnice bo v pomedeljek, Ano 26. 1. m. ob '/i 10 dopoldne z Žal, kapela »v, Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Klagcnfurt, dne 24. februarja 194*. Žalujoče rodbine: Potočnik, Bnčar, Sfissbauer. tSpročamo žalostno vest, da nas je sa vedno zapustil noš ljubljeni »in, brat, svak in stric, gospod GRMEK VIKTOR mlinarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo ▼ torek 27.1. ra. ob Va 9 dopoldne z 2al, kapela »v. Nikolaja, na pokopališče k Sv* Križu. Ljubljana, Domžale, dne 24. februartja 1945. Globoko žolujoči: starši, bratje ia sestra ter ostalo sorodstvo. + Po dolgi in mučni bolezni na« je zapustila za vedno na$a ljuba mamica, seštra in teta, gospa Vida Krže roj. Obreza Pogreb bo v ponedeljek 26. t. m. ob '/t 9 z Žal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, dne 24. februarja 1945. Žalujoči: UroS in Levin, sinova ter sorodstvo. mmmmmmmmmmmmmmm— tDotrpel je gospod dr. FRAN KANDARE odvetnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob devetih dopoldne z Z»l, kapelica sv. Nikolaja, no pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. februarja 1945. Globoko žalujoči: žena MICI, hčerki NADA in DEZI, rodbine EMIL in dr. ALBIN KANDARE, EMERIK FERI.INC — in ostalo sorodstvo. SkruSenl od neizmerne žalosti Javljam« vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da Je v starosti 24 let dotrpel naš nad vse ljubljeni, nenadomestljivi, edini sin, brat in vnuk, gospod PAVEL STRITAR \ patttttne postelj n* mreže, otomane, mo deraa kanče ln foto Iji nhdt solidno ln p« nizki eenl RUDOLF ftADOVAN tnpetnlk LJUBLJANA Mestni trg Stev. 18 i: i PROSTORE za delavnico iščemo. Ponudbe poslati na poštni predal št. 73. I živali B 20 KUNCEV raznih pasem in 3 Rodcislnnd kWkoši k n p i to koj »Zegoso« - Gallusovo nabrežje 33. j KRAVO, lepo, težko, zamenjam za brejo ali mlekarico. Ostalo po dogovoru. Naslov v upr. »SI.« St. 1239. TELICO zamenjam zo brejo kravo. Pod Hri-bom 44, Ljubljana. KONJE za meso kn-pmje Pušnik Jnstina, konjska mesarico nn Opckaimki e. 38, Tr- novo^______ KOKOŠ jorčko kupim ali dom v zameno kiur-jo krmo. Ploteršniko-ja 11, GLASBILA: gramofon v omarici, gosli, čelo, harmonike proda H. Privšek, Gradišče 7. UGLASEVALEO glaaovlrjev. Telefon 39-28. JurAsek, Zrlnj- skoga 7-II._m PIANINO boljše znamke, dobro olironjen -zidov- kupim. Kane, ska ulica 1._ ORGLICE »Hohner« -predvojne, dobro ohra, njene, kupim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Ustna hormonika« št. 1290. I ženttbo I URADNICA s službo, lepega značaja, dobra gospodinjo, želi v svr-o ženitve resnega znanja z visotko izobraženim, resnim gospodom. Ponudbe na npr. »SI.« pod »Veselje do doma« št. 1349. Prosimo za tiho sožalje. Logatec, Ljubljana, dne 2S. februarja 1945. Mara, mati, Janja, sestra, Josipina Mazl, stara matL IBHBHHOKanMSnM Naznanjam žalostno vest vsem sorodnikom ln znancem, da mi je umrla moja dobra mama 2urbi Neža roj. Pečnik upokojenka tobačne tovarne Nepozabno mamo najtopleje priporočam v molitev in blag spomin. K večnemu počitku smo 19. II. pokojnlco v obilnem številu položili v grob na pokopališču v Dravljah. Globoko žalujoči sin fvan. Dotrpela Je naSa preblaga ln skrbna mama. babica ln prababica, gospa Marija Košir restavraterka ln posestnica K zadnjemu počitku smo Jo spcpmill iz hiše žalosti na Seidlovl cesti 5 na novomeško pokopališče 21. fobruprja ob petih popoldne. Žalujoči: Frane In Pepca Košir ter ostalo sorodstvo. m— ...................—m + Umrla nam je noša ljuba in nepozabna mama, stara mama in tašča, gospa Katinka Sušntk roj. Klobovs posestnica Pokopali smo jo nn škofjeloškem pokopališču v četrtek, 22. febr. 1945. - Mašo zadušnica se bo brala v torek, 27. febr. 1943, ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Ljubljana, školja Loka, 23. februarja 1943. Globoko žolujoči: Prof. Pavel, »in: Mira. snaha: Tatjana, Breda, vnukinji — in ostalo sorodstvo. PBr »Ljudska tiskarna« «» »Ljudsko tiskarno«) Jože KramarlS — Ilerausgcbor, Izdajatelji JoSko KroSelJ — Schrlttlelter, predniki Janko Hatner. ,<-"