St. 97
V Trstu, v soboto 4. decembra 1886.
Tečaj IX.
EDINOST
Gla$ilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.i ■ . i /
.UMNOST. z.shaiH 2 Krat teden vaako »rado in sabata o polu d n«. Cena za vae leto z inlngo Tel in polu )*r,R 3 pri. ROkr., za 6<>m lata 1 gl. T» kr. - Sama prilega »ime 1 r1. BO kr z.i celo leto. — fonamazn.* »r-vtlk® ae lubiVAjo on ooravmStvu in v t aUV.Hti v Tr«i po	; v Horlol in v Ajdovščini no « ur - Ifanintrnt, rskla-
manije .r> marate pr«jpma Opravnlitvo, vla Tarrente, *Ncva tlakama*
Val rfrotft a« po41ljajo Uradalitva >vla f arreata* »Nuova Tipografia;« viak mor« biti frankiran. Rok o oi al t>-e7 y»o»«bn« vrndiioatl au in vračajo, — Iniirati (razne vrat« naiaa-n'iH m poaianic.e) ae zaradimijo po popodbi — p^av «en6 ; pri kratkih oglaalh z drobnim irk^nn »t* plačaj« za vaako beaedo 2 kr
Italija.
Kdor ne bi vedel, da sta tako od aljena eden od druzega, da eden v Budapestu, drugi pa poli tikuje v veSnem mesta Rimu, — mislil bi, da sta se mej seboj pri večerji pomenila ter sklenola oba govoriti o miru. Menimo namreiS ministra vnanjih zadev avstrijskega in italijanskega, Kal-noki-ja in Robilanta!
Prav čudno 1 oba sta govorilo o mirovnih namenih držav, katerih zunanjo politiko vodita. Mir — res mir vlada sedaj v Evropi, ali ta mir je oborožen in takšen tudi ostane; upati ga je vsaj iz govorov teh dveh državnikov. Pri vsem tem pa, da ta državnika zatrjujeta mirovne namere, oboružujeti se obe državi: Avstrija uvaja nove puSke repetirke, Italija pomnožuje mornarico in konjiStvo; pri tem pa ne držiti rok križem tudi Angležka in Nemška ter tudi oni pomnožnjeti svoje vojske.
Vsak berač svojo malho hvali; enako hvalijo sedaj tudi laški in drugi v Avstriji izhajajoči iredentarrki časniki grofa Robilanta, čeprav so ga, koj pri njegovem nastopu kot ministra italijanskih vnanjih zadev, črnili samo radi tega, ker je dober del svojega političnega živenja uprovel v avstrijskem glavnem mestu.
Zadnji čas poboljšali so se toliko, da trde, da je trocarska zveza pokopana, ter je rešitve iskati le v meju-sobnej zvezi Italije, Nemške, Angležke in Avstroogerske, ako bi severni velikan svojo moč poskušal in Avstrijo ali Nemčijo napal/ Da bi mej Avstrijo in Rusijo bile razmere tako nepete, da bi se bilo bati mogoče kolizije mej tema državama, — o tem tu v Avstriji niti ne sanjamo; le kak pre-ognjen madžarski čiankar v svojej pre-Bopimosti in protiruskej jezi, kaj o tej napetosti blčde, Da bi pa tako Sloveče v Avstriji javno menenje delalo, nikomur niti na um ne pride.
Pač pa se Avstrija nikakor ne bode vpirala na italijansko pomoč s slučaj u pretrgatve mirovnih razmer v kako njej bližnjo državo, kajti dobro je uže izkusila, da je — Italica fides nulla fides, čeprav italijanski minister povdarja zaupnost, ki jo Italija goji do Avstrije in neki zadnja do prve.
—	To so menda vse pravljice in prah v oči: Italija nekaj tuhta; na srcu sti jej spodnja Tirolska in Primorska; kaj radi bi italijanski krogi Avstrijo speljali na led; veselili bi se tudi njenega sukoba z Rusko; še celo pomagali bi jej, — a to le proti odškodnini z imenovanimi deželami ali vsaj z delom teh dežela?
Sicer pa ne trdimo, da bi italijanski državni krogi ne bili enih in istih misli z Avstrijo glede ohranje-nja evropskega miru — ali narod italijanski! — temu je Avstrija trn v peti; svoje Avstriji protune čute on kaže v vsakej priliki; njemu se še sedaj no zdi, da je vsa Italija »redenta«
—	ostajo še kos, ki ječi pod avstrij-
skim državništvom in v kojem ima on nastavljene svoje apostole in misjo-narje, ki naj napravljajo pot k rešitvi.
Italia locuta! poudarjajo s pono. som italijanski časnikarji, kakor bi Italija Bog ve kako velikanska in krepka država bila, v tem ko v njej razsajajo večni boji, v tem ko vise njene finančne razmere skoraj da ne na zadnjem klinn, v tem ko se v njej le s tež kočo red vzdržuje proti nemirnim socijalnim elementom ter dan na dan prašanja nastajajo, kde vdo-biti potrebnega kruha za lačno delale? in sploh podanike.
Skrbeti bi morala ta država, da ohrani mir v svojej sredini, da ustanovi trdnejši položaj svojemu kralju ter pomiri burne duhove, ki nanjo zijajo; da pride v okom vidnemu propadanju svojih podanikov, toliko v moralnem kakor tudi v materijalnem obziru, — in potem jej je Se-le dovoljeno uganjati svojo zvito politiko.
Sicer pa bo iz vsega tega kokodakanja le malo ali nič jajic.
Ljubomir.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Delegaciji ste 1. t. m. končali svoja dela; sprejeli ste vse račune in proračune po vladnib postavkib. Grof Kalnoky jima je po najvišjem ukazu izrekel cesarjevo priznanje in zahvalo za požrtvovalnost In dobro voljo. Oba načelnika sta izrazila svoje prepričanje, da se delegaciji smete mirno in zadovoljno ozirati na svojo delavnost, ker ste državi dovolili« kar dr-lavi gre in s tem zavarovali Sivotne državne interese.
Deželni tbori so s cesarskim patentom od 28. novembra sklicani na 9. dan tega meneča.
Ogerski državni \bor se je zopet odprl, ker ima rešiti Se več nujnih predlog, mej temi začasni proračun in nabor novincev za leto 1887.
Vnanje delale.
Bolgarsko praianje. Iz Sredca, 30. novembra: Turška vlada je bolgarskej svetovala, naj se odpove namenu, poslati posebno deputacijo velevlastim. ker se je turška vlada začela dogovarjati z Rusijo glede rešitve bolgarskega prašanja. Bolgarska vlada pa je odgovorila, da nema pravice odstopiti od tega namena, ker je to nalogo dobila od sobranja, in ona je uverjena, da pojasnitev razmer v deželi pri veievlasf h le pripomore, da se olajša naloga turškej vladi. — Iz Peterburga se poroča, da ruska vlada, ker jej je ležeče na !tem, da se mir ohrani, hoče odslej do-godbe v Bolgariji le od strani gledati in se s tem zadovolit*, da izreče svoj veto zoper vsak sklep svojih bolgarskih in evropskih protivnikov, ki bi žalil ruske interese ali nje narodno dostojanstvo. In morebiti je ona prav zarad tega diplomatičke svoje zastopnike iz Bolgarije poklical*. Iz Sredca, 30. novembra : Finančni minister Gešov je odstopil; Radislavov začansno prevzel njegovo zastopstvo. Jutri odpotuje deputacija, ki velevlastim razloži stanje na Bolgarskem.
U Sredca 2. decembra: Deputacija, ki obišče evropske dvore, odpotovala je danes najprej v Beligrad. kder se bo mudila en dan. Misli se, da je srbski kralj izrekel željo, poslance sprejeti. To posledr jo vest pa iz Beligrada|da poznejše poročilo prekli-cuje, da bi to nasprotno bilo stališču Srbije o bolgarskem praŠanjl. — Iz Carigrada, 2. decembra : Danes došla ruska okrožnica razlaga zgodovinski razvoj dogodeb v Bolgariji in prizadevanja Kaulbarsovega poslanstva, ki ni bilo brez vspeha, ker je dotrdilo, da je menltev bolgarskega naroda popolnoma nasprotna tistim klate-Žero, ki Imajo oblast v rokah. Okrožnica izreka upanje, da se bolgarsko prašanje reši z mirnimi sredstvi.
Iz Pariza se poroča, da nemška vlada ozbiljno skuša pogoditi se zastran rešitve bolgarskega prašanja in sicer pod tacirni pogoji, ki bi ugajali Rusiji, pa tudi Avstriji. Dve glavni težavi, ki Bte rišitvi na poti, ti ste hranitev Rusije, da bi pripo-znala sobranje in potem to, da združitve Bolgarije in vsbodnje Rumelije Evropa še ni potrdila. Upa se, da se z nasprotno odjenlji vostjo pri teb dveh točkah doseže porazumenje. Dalje se iz Pariza poroča, da se je švedski kralj prašal, ali dovoli, da se kateri princ švedske kraljeve obitelji za kandidata za bolgarski prestol proglasi, ali kralj je neki bil temu nasproten. — Iz Petereburga se poroča, da tamošnji političoi krogi trde, da je Rusija mlngrelj-skega kneza priporočila !e za generalnega governerja vshodnje Rumelije, ne pa za bolgarskega kneza. To je zelo verjetno. — Iz Bukreša se poroča v časnik »Times«, da so 27. novembra v Bukrešu imeJI bolgarski beguni zbor; udeleŽitev je bila obila in tudi ruski konzul Sabotkin se je zbora udeležil. Pričujoči so bili tudi glavarji zarote od 21. avgusta. Zbor je neki sklenol, z orožjem napasti sedanjo vlado.
Evropa te vedno bolj oborožuje in države zahtevajo vedno več vojakov in davkov za vojsko; skoraj da je uže zdaj Evropa vojaški tabor, ki pije narodom kri iz žil in srka mozeg iz kosti; res je, da »na meča konici zdaj svet visi«. Letos se je zopet skoraj v vseh drživab zahtevalo več vojakov, ali vsaj več denarja za vojne potrebe. Angleška sama je zahtevala 72 milijonov gld. več za vojno mornarico; Nemčija pomnoži letos vojsko za 45.000 mož, Italija se oborožuje na suhem in morji, kakor bi imela na levo in desno polno sovražnikov, v resnici pa ni enega nema, za varstvo italijanskega kraljestva se tedaj ne oborožuje; celo Turčija hoče vojsko zdatno pomnožiti in v ta namen se dogovarja z sudanskimi glavarji in tudi v druzib kraj h nabira prostovoljce, da pomnoži število črnih polkov; razen tega pa naroča tudi — na kredit mno^o najnovejšega orožja. — Latinski pregovor sicer pravi: »Si vis pacem, para belum«; a ta govor je resničen le do gotove meje; vse je škodljivo, ČeBar je preveč: voda in ogenj, mraz in gorkota, moča in suša, ljubezen in sovraštvo, bogastvo in siromaštvo, In prav ima Horaclj, ki pravi: medla v|a aurea«. — Evropa ima preveč orožja, preveč vojske; ta vojska uže zdaj tlači Evropo hujše od more; pride pa čas, in ta čas ni več daleč, ko zarožlja vse vojno orožje, ko naBtane grozno človeško klanje, nadloga in reva, jok in stok od enega konca do druzega nesrečne Evrope, ki si je oblekla preveč v vojaško suknjo, premalo pa spoštovala vzajemue ljubezni najlepšo obleko.
Ntmiki vladini Časniki prorokujejo bližnjo vojno mej Nemčijo in Franc^ko
DOPISI.
Trftt« 3. decembra. (Izv. dop.J (Notranjske volitve. — Korolka volitev. — Voda in podestd. — Borba proti nam). — Notranjske volitve naravno tudi nas tržaške Slovence prav mnogo Zanimajo, vsaj ima veČina nas mnoge rodbinske in druge zveze z Notranjsko. Naravno je torej, da se tudi naš list k to volitvijo pobliže peča.
Da smo Be s pravim veseljem lotili zagovarjati kandidaturo Ferjaučičevo. temu je vzrok, ker tega inožt poznamo Še iz nijbških let. Pravijo, da človek, ki ima postati kaj prida , uže zgodaj pokaže <iojre lastnosti. Tako se mor« reči o Fer-jančiču, ki ie bil uže v 16. in in 17. letu ustanovljen značaj, kar nam morejo potrditi muogi gg. duhovniki, uradniki, odvetniki itd,, ki so bili v Gorici in kesneja v Beču njega sošolci. — To je tudi vzrok, da je ta kandidatura vse znance gosp. Ferjančiča res iz srca razveselila, in da vsi omenjeni znane v interesu svojega naroda žele, da bi Ferjančič prodrl, kajti Ferjtnčič ne sme drugače postopati, nego je zagotovil; njega vežejo ožje vezi na najoaločnejše narodnjake, katerih nI nikoli zatajil, in katerim se tudi gotovo nikoli ne izneveri. — Žil nam je le, da ljubljanski konservativni dnevnik nekam na svojo roko nasprotuje kandidaturi, katera ima znak politične legalnosti.
Čudno se nam namreč zdi, da ta list na prvej strani prinaša oglas kluba narodnih poslancev, v katerem omenjeni klub na podlagi veljavnih volilnih shodov priporoča Ferjančiča, — precej na tretjej strani pa nasprotuje tej kandidaturi.
Po našem menenju bi bilo boljše, da omenjeni list ni niti prinesel oglasa kluba poslancev. Isti list se sicer opravičuje s tem, da trobi v svet: Moj bolj svobodnjaški kolega je lansko leto ob času Do-lenjke volitve isto tako napravil.
Vse prav in lepo, mi smo na strani konservativnega iieta, kar se tiče očitanja, da njegov svobodnjaški kolega svobodo tako umeje, da sb more včasih napraviti tudi kako bezljanje in pri tem delu jutri poljublja, kar denes brca; takih izgredov tega lista smo mi uže navajeni in smo jih tudi uže večkrat imenovali pri pravem imenu; ali nedoslednost kole« gova ne daje še pravice, najmanj pa resnemu konservativnemu listu, da enako postopa, kajti s tem prava in od vseh zrelih politikov kot taka pripoznana načela le zato ruši, ker jih je nekdaj rušil bolj svobodnjaški kolega, s tein, pravimo, v prvej vrsti škoduje konservativnemu načelu. — Pred vsem pa mora biti narodnim poli-litikom zato, da narod privedo do politične zrelosti, in dosledno do discipline; ako pa voditelji naroda tako futilne vzroke navajajo v opravičenje za rušenje discipline, kaj moremo potem pričakovati od našega naroda? — Demoralizacija v tem obziru je prevelika, in nastopke take demoralizacije čutimo potem najbolj mi Slovenci na mejah, ki prIČHkujemo tešilo iz sredine, pa dobivamo k većemu močnega škropila, da se prav debelo pogledamo.
Ne moremo torej imenovati korektno postopanje konservativnega dnevnika ljubljanskega, vendar pa mu priznavamo, da napačno stvar vsaj dostojno zagovarja in v tem ima neko prednost pred kakim drugim listom.
Boj v Pustojni, 6. t. m. bo torej prav hud, pa upamo d"St<\jen; toda nadejati se je, da bodo Notranjci tako volili, kakor jim veleva uže tradicija In lastni ponos na svojo politično zrelost, katerega ponosa ne bi smrli slovenski politikarji nikoli kazitl, ako se uže kje nahaja, kakor na Notranjskem.
• • •
Kakor pravijo, bodo tudi Koroški Slovenci po novem letu imeli neko volitev za državni zbor, katera volitev po nekakem dvojno odseva na Primorsko. Nekaj pomena utegne torej vsejedno Imeti vest
KĐINOSl
o ka ndidaturi nekega gospoda, zarad ka tere vesti nas dopisnik i* Gorice v nekem ljubljanskem li^tu še precej nedeli^.tno graja. — O, uho«! kandiiat! Bog te varuj pred takimi prijatelji, ker pred sovražnim se boš zoal uže Kam varovat1. Vi n se, da Slovenci res napredujemo, uekat^rl pa
posebno v porednosti.
« •
*
Prašinje vode ja sopet na dnevnem redu; rudeči mestni zbor noče Nabrežin-ske vode, ta mu je prekonservativna; več se bode dalo napraviti z Reko. — Zato pa je potlesla v zadnjej seji našega mestnega zbora jezil se ue le na Notranje*1, ampik tudi na postojnsko glavarstvo m na kranjsko dež. vlado, češ, da ne spoznajo vsi ti činitelji, kake važnosti je zdravje Trsta za bližnji Kras, za Notranjsko id sploh za dežele, ki so za Trstom. Kadar nas trebajo, nas poznajo. No, saj bo se luitč-karji toliko koračiii, da Trstu ni treba Slovencev, da naj Slovenci Bog;l zahvalijo, ako jih kak sem privlečeni »polentar« pozove na delo.
No, zdaj pa se kaže, da Se vode ni, Se manj pa zaslužka in kruha brez Slovencev. Revna politika Tržaških mogotcev
uže tapa v samej košulji po ulicah. • «
•
Se ni koaec boja proti nam ; nekateri gospodje so se kar »kuprlcirali«, da nas morajo vničiti; »Sentenca« je b la uže proglašen«, z novim letom stopi v veljavo; krvnik uže pripravka svoje delo.— Potem pa bo zavladala prava e.iinost, katera se ravnokar prav lepo VBtvarja v bližnjej sloven-kej »Nuzi«, sumo na to na| pazijo nekateri gospodje, da bodo imeli vsa Šolska spričevali v redu In da se jih ne polasti ona bolezen, ki j« dandene* moderna in ki človeškem dušnem očem vse m velikansko predstavlja in menenje o sebi tako pomnožuje, da se tako bolnega človeka polasti največa nervoznost, kakor hitro se kako zemeljsko bitje le malo protivi me-nenju tacega bol-uka. — K sreči govorimo o Nizzi.
Iz Prošeka, 25. novembra. — (Trodnevnica. Novi kip M. B.; iupna cerkev, kapelica M. B. pri cesti). Daleč po svetu slovi sladko vino »proi<okar«. Pekoči Žarki poletnega solnca prekuhajo na strmem pobi*žju pod kraškimi pečinami to »vince z gore, ki greje srce.« Še bolj pa, ko plemenita kapljica bož|a, razveseljuje duha kakšna lepa slovesnost, bodisi svetna ali cerkvena. Prosti, nepokvarjeni narod slovenski sekaj rad udeležuje primernih cerkvenih svečanosti. Tega se je vsakdo lehko prepričal pretekle dni od 21. do 23. t. m., ko se je na Prošeku obhajala slovesna trldnernica sv. leta, združena z blagoslovljenem novega krasnega kipa Matere božje.
Omislili so si vrli Prosečani mojster-sko izdelano podobo Kraljice nebeške, ter so nameravali že na malo Gospojnico postaviti |o n i oni altar, kier je pred dvema letoma klečal i in molila naša presvitla cesarica Elizabeta. Zaradi kolere pa, kije nekaj žrtev zahtevala tudi na Prošeku in na bližnjem Kontovelu, in ker so bili od c. k. vl«de na Primorskem prepovedani shodi in slovesnosti javne, se je odložila svečanost do onega časa, ko je kolera ponehala. V Trstu in vsej tržaški okolici praznujejo 21. dan novembra pod imenom ■ Matere Božje od zdravja«, tudi ako je ta dan drugod delavnik. Letos je bila tisti dan poslednja nedelja po Duhovem; mrzel pa dovolj ugolen jesenski dan. Po Prošeku oznanjevale so plapolajoče bandere, slavoloki, preproge po oknih, mlaji itd., da se snuje nekaj nenavadnega.Ob 9 In pol zirHa seje slovesna služba božja, kteroje opravil prečist. msgr. Černe, kanonik Iz Trsta z asistenco gg. župnikov domačega in Kontovelskega. Pevci so izvrstno bo-delovall, ter Častno rešili svojo nalogo. Po miši ši le se odgrne novi, pred stranskim ■a I ta rje .n stoječi kip v onem hipu ko Župnik Repentaborski na leci spregovori: »Češ-čeua bodi kraljica, mati milosti I« ter v kr »tkem govoru pojasnjuje pomen slovesnosti. Na to blagoslovi mstrr. Černe kip Matere božje in osem po narodni šegi v belo oblečenih čvrstih domačih deklet podleži ramena pod kip, ter v veličastnej procesiji, med veselim priterkovanjem zvonov in pehanjem Mtrijinih pesni se pomika polagoma po ulicah starega Prošeka. MarBikteremu cČesu je ganljiva slovesnost izvabila solze radosti. On eni popoludne se razidd verniki iz cerkve udeleživšl se k sklepu obilnega darovanja za cerkvene potrebe.
Drugi in tretji dan. dasiravnosta bila delavniku,se je veliko domačinov In drugih okoličanov in bližnjih sosedov shajalo v župni cerkvi Proseški. V pondeljek popoludne ob 4. je imel govor znani uneti oko-lič inski duhovnik J. Čeme. župnik, bar-kovljanski, in vtorek preč. g. Fr. Č»-bu-lar, Župnik-dekan Openski, ki je tudi slovesno končal tridnevnico se zahvalnico: »Te D«ura«! Čvrstemu g. župniku J. M. Mtrtelancu, vaem njngovim ovčicam In vsem vernikom Boe potrdi ljubo zdravje in varuj nas morilke kolere; Marija, mati milosti naj obilni bhgoslov z nebes izprosi vsem zvestim svojim Častiteljein in ča stilkam.	1
V	podlistku »Edinosti« l. 1S8;. 58—7S) smo nekaj čitali o zyo lovini Pro-seško-Kontoveljski. V dopolnitev onega Članka naj šj omenim, da je prvotna cerkev Proseška bržkone bila benediktinska zgradba. Sv. oteo Benedikt je c svoiem prihodu na kasinsko goro (monte Gassino) razrušil poganski Apolonov tempelj, ter dve kapelici ondl postavil, jedno na čist sv. Ivanu Krstniku, a drugo na čast sv. Mariinu, kakor pripoveduje sv. Gregorij papež. («Iri ipso tjmplo Apolbnis oracu-lum s. Martini, ubl vero ara ejusdem Apol-linis fijit oraculum s. .Toannis construx ti).
V	Stivanu pri Devinu je bi starodavni benediktinski samostan. A pod de-vinsko žnpnijo je spadal Prosek (ss tč neposredno pod Zgotiik a s tem vred pod Devin). N «jpi vi o«nanovalci krščanske vere so bili izvestno redovniki. »Po stari navadi je v vsaki samostinski cerkvi (benediktinski) prvi stranski altar preblaženi Devici posvečen, ako nema cekev podobe M. B. v velikem altariji«. (Volčič, Življ. M. D.IV. str. 131J Proseška cerkev je posvečena sv. Martinu in prvi stranski altar na evangelijskej strani je Marijin attar; isto tako je v Sežani glavni altar župne crkvp sv. Martina a stranski M. B. (— Tudi Sežana je spadala pod Rožačke be-nediktine Rosazzo. —) L. 1470 so prihrumeli divjaški Turki in so požgali In razdejali Bazovico, Prosek, Devin, Tržič itd, Kmalo potem, morda 1. 1480 se je sezidala kapelica M. B. pri cesti med Knnto-velom In Prošekom, kajti v zapisnikih tržaškega kapitnla (kanonikov) i. 1481. se bere, d i je šel kanenik Ambrož v Videm braniti pravice kaoiteljna proti napadom devinskegi župn ka glede »nove cerkve« pri Kontovelu. Šh dan denes ljudj« imenujejo cerkvico M. B. pri Kontovelu : »nova cerkev«. (Izvirnik pravi: »Ego slndictis .lobannes de Merissa de li domino pres-bit«ro (— anno 1481. —) Ambrosio, • qui fint ad Ultinum ad defeudendam causam motam per plebanum s. Joannis de la Tuba contra capitulum »x parte »capellae novae de Contovelo. L. 5:15.)
Iz Moperdčlne 1. decembra. (Izv. dopis J Do zdaj se niso žalibog slovanski kmetje prav nič pečali v občinske zadeve, če prav imajo pravo in dolžnost, in to je uzrok, da so se občinska imanja Rploh na Primorskem, a posebno v tužuei Istri nepošteno razdelila, sem ter tja za nizko ceno razprodala, a v mnogih občinah pogolju-fovalo tako, da večina občin v tužnej Istri nema ni gruntov ni denarja, pač so skorej vse več ali manj do grla zadolžene. — Občinski troški so veliki, a do'iodki majhni ali pak nikakšnl.
To je žalostna resnica. Ubogi kmetje poprej so mogli držati domačih žival in pasti jih na občinskih paS fičih. — Zdaj je to nemogoče in premožnejšim kmetom, ker občinska dobra so propala.— Kdo je temu kriv? Sami lahkoumni obČInarji. — Mesto aa bi sami upravljali občinska imanja, puščajo, n:»j delajo tujci, k»r hočejo. Malo ne povsod )e bil do zdaj občinski tajnik glava občinske uprave.
Oi>činski tajniki v Istri so skorej vsi tujci V njih žilah teče laška ali pak pokvarjena slovenska kri. — Tujec neče in neroore misliti in delati na našo korist. — Nam tužnim in ubogim Slovanom v Istri je dobro znano, kaj hoče reči imeti Laha za upravitelja in gospodarja. Mno-g'm Lahom ali polahonjenim tujcem je glavna svrha, da nas slovanske kmete v Istri uničijo duševno in telesno. Nekim našim neprijateljem je drago, da smo neumni in ubogi, ker oni znajo dobro, ako bi bili slovanski kmetje omikani in premožni, da ne bi mogli nad njimi gospodariti in tlačiti jih.
Resnično je, da je v mnogih občinah bil tu»li do zdaj izbran župan kmet, ali to ni koristilo obČinarjem, če je gospod župan bil tajnikov hlapec. Občinski tajnik ne sme se mefiati ni pečati v reči, k;>tere na spadajo na njega. — V pomnjanskej občini je to narobe. Pomnjanski tajnik je duša in telo vse občinske uprave. On zapoveda nad vse In nad vsemi. To je strašansko slabo in sramotno, da tudi nekateri dozdanji občinski zastopniki ali representanti pihajo v isti tajuikov rog.— To ne sme v prihodnje biti.
Dragi kmetje iz Pomnjana.„ Marezig, fružk, Kostebone. Krkavc in Šantmarja, bodite ljudje in gledajte osvoboditi se tujcev, kateri se debele in toste z vašo moko In vas nazivajo, da ste kapusove «lave. To če reči, da z vami se more delati, kar se hoče.
Dne 6. in 7. decembra t. 1. pokažite tem tujcem, da niste kapusove glave, nejo pametni in neodvisni ljudje. Omenjena dva dneva bode volitev za občinske zastopnike ali novo representanco, zavolj tega jaz vam Rvetujem, da idete v velikem Številu v Pomnjan in da gledate voliti poštene ljudi, takošne ljudi, kateri bodo gledali ne 8<rao svoji korist, temuč vse^a kmet--kega naroda. — Ljubi kmetje, bodite složni in hitite k volitvam v Pomnjan, poslušajte svoje poštene svetovalce.
Tretje volilno telo bode volilo na6. decembra, a drugo in prvo volilno telo bode volilo na sedmega decembra, in sicer drugo volilno telo zjutraj, a prvo popoldan.
I«. Solkuua 2. decembra, (l/.v. dop.) zopet, nam je pokosila smrtna kosa »OŽI, kateri j^ bil prav steber svete cerkve in našega trp čega naroda; in ta žrtva je nam nepozablji vi č. v. Mihaljko Vuga, naš vrli rojak, i>i*ši kapelan v Bi-ljani.
Rajnki seje porodil tukaj .ine 27. septembra I. 1851. in bil v mašnika posv^eti dne 21. septembra I. 1876. Služboval je kot kaplan v Tolminu, v Pervačini. v Mirni in sedaj v Biljani, kder je pa žalibog pred enim mesecem zbolel na plučnici, za katero boleznjo je tudi v nedeljo 28. novembra v Gospodu zaspal. V svojej oporoki zapustil je. da želi počivati na svojem rojstvenem kraju, kar se mu je tuli zgodilo. Zadnji vtorek popoludne se je truplo rajneega prepeljalo do solkanske mitnice, spremljal ga je od Biljane naS Č. g. kaplan Jožef Godnič. Pri mitnici so čakali dru-štveniki solkanske čitalnice z narodno zastavo, nekteri občinski zastopniki in mnogo drugih občinarjev. Tu se je obesil na rakvo lep venec z napisom: »Goriški prijatelji svojemu prijatelju«. Ko so se vsi čakajoči v red postavili, začel se je pomikati mrtvaški voz proti Solkanu, kjer ga je čakala častita duhovščina, na čelu ć. gosp. župnik J. Kolavčič in mnogo domačega in zunajnega ljudstva. Nato se je mrlič spremil z velikim spremstvom do firne cerkve, kjer so se opravile cerkvene molitve. Domači pevci pa so zapeli: »Blagor mu, ki se speč je « prav ganljivo. Iz farne cerkve se je truplo rajneega spremilo na pokopališče, kjer so se zopet opravile cerkvene molitve. Pri grobu so zopet naSi pevci zapeli: »Jamico tiho« tako gauljivo, da je malokatero oko suho ostalo.
Nato smo žilostnim srcem zapustili ostanke nepozabljlvega nam dražega dušnega pastirja in iskrenega rodoljuba. Ali zapustili smo le telo rajnega M haljkota, pa njegovega unha in spomina nikar ne, kajti on nam ostane vedno v spominu. Da je bil rajnki Mikaljko res izgleden duhovnik In izkren rodoljub, priča je bil njegov pogreb, katerega se je udeležilo lepo število čestite duhovščin« in mnogo-brojnega ljudstva.
Zastopani so bili skoraj vsi profesorji goriškega semenišča, na čelu jim vodja v. č. g. dr. Gahrijelčič, potem č. g. župn k in prijatelji rajneega iz Mirna, č. g. župnik iz PervaČine, častiti vikarji iz Podpore, iz Grgarja, s Trnovega in še drugi duhovniki.
Konečno obžalovaje Tvoje prezao-dno smrt, dragi in nepozabljivi Mihaljko, Ti, ki si dolžnosti svojega poklica natanjčno spolnoval, Bog daj da bi tvoji nazori ostali v rodovitne) zemlji, ter pognali pravo seme, katero si Ti za cerkev in narod sejal. Isto Te prosimo, prosi Boga za nas I
Zbogom 1	Rodoljub.
iz Ribnice, v novembru, — Slike il jesenskega živenja). — V zadnjem dopisu sem Vam bil opisal našo »Bralno družbo« in smoter njenih udov; izjemno krasna jesen pak dala je in mi še daje povod opazovati in risati v»Eiinosti« ne-kitere bolj zanimive Blike iz živenja te letne odbe, dasitudi sam ne vem, zakaj se mi je ta predmet baš tu v tej dolini tako priljubil I . . . Jaz sicer nisem vzel niti dobil kakšne »general— vollmacbt — i« za pranje raznega umazanega »perila« v Ribnici in okol ci, ipak bi človek sem ali tam rad uočakal, da hI nekateri iz Adamovega ro u zapu tili staro svojo razvado ali bolezen, in ne predstavljali v prihodnje več tistega bitja, katero se rado po bi itu valja tu — ko si je nekoliko zdramilo, — z no*a se vanje zavab. — A: j-sen v naravi in jesen v — človeštvu, čuden vpliv !
»Ternpora mutantur«, a čas bi bil, da bi se v it j i b tudi nekateri ljudje I
Naš priprosti narod, — da pričnem s to slik<», — potrebuje dan za dnevom več omike, izobraženosti in poduka, b< di si v katerem oziru koli. Pot pa, po katerej bi do teb zakladov, ki jih živenje dandanes zahteva, dospel, kazati morali bi mu možje, ki so povsem v to poklicani in — narodna društva, za katera bi morali vplivajoči možje delovati in jih v živenje buditi in tem veljajo S. Gregorčičeve besede, da:
Do ž m ni sam6 kar \eleva mu stan, Kar more to mož je Btoriti dolžini
Pa — kakor še marsikje — tako bi tu li glede ribn. doline smelo 8e trdilo, da so te besede tu pravi — bob ob steno ! Zatoraj se hočem potruditi o tej za ievi vestno nadalievati in dokazati, da ni brez naBtupkov, kjer se važnost stvari prezira, rekel bi zametuiell	a. S—n.
(Dalj" prih.)
O«! Malenedelje spodnje Štirske dne 27. novembra. (Izv. dop.) Obiskala na« je tretja sestra, ki je brente nam polnila in sode. Vesele pesni so se slišale po vinogradih v času trgatve.
Vince sladko Nam teče glauko itd.
Z dreves pa la žolto listje, če le majhen vetrič v »šumarku ujne«. Jesenski vetrovi se ponavljajo, gosta megla se uleče
po dolini, petje ptičic pevk je utihnolo, le glasovi gavranov s» slišijo.
Prižmi metnlčkl so zginoli, rnulia, paiek otožno kobacata sem in tja, vsaka S-tako majhna baija stvaric i S9 pnp-avlja k spanju — spanju zimskemu.
Tini človek si spravlja za zimo živež po vzgledu pridne mravljice, katera nosi celo drago poletje, da ima za življenje. Ona je izgled marljivega prMnega človeka. Lbta hitro teko, One se več ne vrno, Da k Bogu verneš se, Tega človek spomni se.
Jesenski čas nas spominja, da doapemo tudi mi v stara leta — leta, katera nas peljejo v grob, v mater črno zemljo. Kakor jeseni listje žolti, tako tudi tvoje glava lasje sive.
Tretja sestra ona, nas spet zapusti In otide križem sveta. Človek, tebi pa donese —enk at smrt. —
Dal Bog, da bi se tudi tukaj nam uie priznala ona pravici, ono pravo, katero nam pristova; in naj nam ne nasprotvajo oni, katerih dolžnost je, nas podučevati, svete nam dajati, ne pa nas zaničevati.
Krempeljnu. Rajču naj slava doni,
Dokler Slovenec živi.
Rodoljub.
Domače m razne vesti*
Imenovanja. Stolni dekan katedralnoga kaptola v Pulji Iv. Krsnik Cieva je bil imenovan proštom pri tem kapitolu. — Suplent na koperskem učiteljišču, Ivan Markelj, bil je imenovan glav* nim učiteljem na tem učiteljišču.
Odlikovanje. Sovetuik pri c. k. pomorskej oblasti dr. Franjo baron Stro-bach-Kleisberg dobil je srbski red Takova IV. razreda. — Lloydov kapetan Lasarich pa vlteŽki križec papeževega reda Sv. Silvestra.
NJ. VlttokoMt princ Jurij Schonliurgr Waldenburg dospel
je se soprogo, priucesiujo Lujizo, iz Kranjske v Trst.
Duhoven»ke spremembe v iržaškej škofiji. Č. gosp. Vinko Zamlič. doseiaj Župnik na Veprincu, postal je župnik na Voloskem; č. g. Jakob Leben, administrator kurarije Račlšie je imenovan administratorjem župe Humske.
Sle*tnl Zlior imel Pode v torek ob 6. uri sejo. N i dnevnem redu je važni predlog za povečanje občinske hiše v ulici Gorsia Stadion (permanentna razstava), koja je določena za državno obrtno šolo.
SEa veselico dne 9. t. m. na
korist društvu sv. Cirila in M> toda v gledališču »Armonia« se je napovedalo tudi več goriške gospode; tržaški Slovenci se tega obiska jako vesele, saj taki obiski vtrjuiejo vzajemnost. Do dauec je za to veselico uže razprodanih 400 vstopnic in do blizo 45 1 ž.
Slovanska Cltaldlca v Trstu. P. n. gospoii 1 Podpisani odbor oznanja vam red društvenih zabav, ki bodo: I. na Silvestrov večer, 31, decembra 1886.; zabava in ples. Začetek ob 9 in pol uri zvečer. 2. v soboto 15. j.nuvarija 1887.; plee. 3. v poneieljek i. februvarija 1887.; ples s tombolo. 4. v soboto 12. februvarija 1887.; veliki ples. Zičetek plesov ob 9. uri zvečer. — Vsako soboto z decembrom pri-čenŠi bode v »Slovanski čitalnici^ zabaven večer ob 8 in pol url brez napovedanega programa. — Gostje, po članovih upeljani, dobro došli/ — V Trstu, 25. nov. 1886.
Odbor.
Opomnje. Gospodje naj izvolijo priti na ples v č nej obleki s črno oviatnico, na veliki ples pa v črnej obleki z belo ovratnic«. — Olhor ne skrbi več za šopke na velikem plesu.—Kdor želi koga uvesti kot gosta na društvene zabave, mora ga javiti odboru najmanj 3 dni pred zabavo.
1'ozlv na prvo veliko svečanost na korist diužbi sv. Cirila in Metoda, vtorek 7. decembra 1880. v gledališči »Armonia«. Razpored: 1. Mendelsohn: Ouvertura k operi »Ruy Blas«, vojaška go tba. 2. F. S. Vdhar: »Bojna pjesma«; možki zbor. 3. V V »Slavnostni govor«; gospodičina Ana Kobalova. 4. A. Forster: »Ave Marijam Iz operete »Gorenjski RlavČ"k •; moŽki in Ženski zbor spremljevanjem vojaške godbe. 5. V. Kosovel: »Dvesolzi«; romanca, samopev za tenor, poje g. P. se spremljevanjem vojaške godbe. 6.",*%* »Potpourri slovanskih napevov«; vojaška godba. 7r Benj. Ipav c: »V mraku«; osmopev. 8. Ivan pl. Zaje: »Večer na Sivi«; zbor in četve-ropev s6 spremljevanjem vojaške godbe. 9. Goldoni: »Dva gospoda pa jeden sluga«;
gluma s petjem v 1. dejanji, preložil D. ostoik. 10. Svobodna zabava. — Pe-vovoj: gospod Srečko Bartelj. — Godba c. kr. 61. peš. polka ca?ja Aleksandra. — Vstopnina : V p'izemlje (pirterre) in lože 50 kr., — S^dež v prizemlji 30 kr.,— Lože pri tleh In v I, redi nI. 3. Lože v II. redi gl. 2. Luže v III. r*di gl. 1, Galerija 30 kr., — Vstopnic« in lože se prodajejo odslej samo še v »Delavskem p >dp. dru-žtvj«; zadnji večer saino v gledališči. — Blauajna se otvori ob 7. — Začetek ob 8. uri zvečer.
EDINOST
Razpisani službi Oficipl pri vjijeiu rifi-lnem sodišči v Trstu; prošnje je vložit do 14. t. ni. pri omenjenem sodiSči. — Pri c. kr. primorskem narne-stništvu razpisana je služIm pomagača uradnega slupe. Plaća iznaša 250 gol t., gluibena dokUda i 12 gld. 50 nov. Nižji Častniki s certifikatom pridejo v prvej vrsti v obzir. Prošnje do 15. jinuvarja p. 1. n^inestniStvu.
Pr« pairlft. Tako se zove lahon-sko šolsko druStvo, čigar namen je, laško kulturo in jezik Širiti in po ipiati učitelje tega jezika v slov. krajih. To dru-6to je imelo v ponedeljek v Roveretu ca spondjein Tirolskem svoj zbor, kder je navdušeni lahonček dr. Cimbon iz Trta predlagal, naj bi društvo naredilo prošnjo na Dunaj, da se ustanovi v Trstu popoho lafko vseučilišče. Zadnjega je v frstu to i i ko treba, kolikor vozu petega kolesa ; hko bi država kedaj res v to pri volila ter nemirnim Lahončkom res ustanovila posebno gnjezdo, v katerem bi se vadili v sovraštvu in gnjevu proti Avstriji, sama sebi bi lepo zaušnico dala. Kaj veselo bi tedaj poskočili, rekoč: Druzega nam nič ne manjka razun laške tro-bojnice na osivelem tržaškem gradu! in tudi to Sčasoma dosežemo, ker nam vse tako na rrke gre.
Tržaške novosti t
Nesreča. Mizar v Lloydovera Arsenalu Dominik Ledin padel je v sredo zvečer v morje. Dasitudi so ga kmalo izvlekli, ter pozvali zdravnika, umrl je Še tisti večer. Odpeljali so mrtveca k sv. Justu.
Samomor. 23 letna Avgusta Carniel skoč ili je iz okna v III. nadstropju hiše Št. 22 v nI ci Madonnma na dvorišče, ter takoj mrtva obležala. Vzroka samomoru se Še ne ve.
Zblaznel je na ulici Torrente Franjo Legovich iz Vižmjana. Odpeljali bo ga v mestno bolnico.
Policijsko. Težak tukajŠnega špediterja Karla Schulza vozil je s kolodvora platno. Med poljo ukradel mu je nekdo 2 bali platna, vredni 38 gl. — Zaprli so kočijaža Josipa Zessar, ker je svojega druga Antona Kumar z kamenom na glavi ranil.
y Ložah I NoveJ vasi na Notranjskem ste se ta teden odprli s pošto združeni brzojavni postaji z omejeno dnevno službo.
Nesreča na morju. Avstro* ogerska biigantina »Noel« ponesrečila je na potu iz Trsta v Patras pod poveljstvom kapetana Martinolicha po noči 1. t. m. pri otoku Skarda. Poroča se iz Malega Lošinja, <ia je momčad rešena.
Pri pojili na Zidanem mostu mota biti prav prijetno Slovencem, ki imajo opravilo s tem uradom; prijatelj nam o tem piše to le: 19. novembra sem prišel na Zidant most in vprašal slovenski na pošti, ali kako pismo zame tam leži. Uradnik z eno roseto pokliče poŠtarskega slugo z besedami: »Sie, kommen's her, der Kerlverstebt nicht deut«ch«. Jaz odgovorim slugi: Recite tepcu, naj bo miren in bolj previden, ni še treba, da bi se zarad njega učil nemški vsak, ki na Zidani most na pošto pride kaj praŠat.
Gozde \ Slavoniji prav pridno prodaja ogerska vlada. Samo zadnji ponedeljek je pri javnej dražbi v Vinkovcab skupih zanje 576.159 gld. Ogerskej manjka novcev.
•tllllmaium« smo priložili tudi danes nekaterim gg. naročnikom, koji so z naročnino močno zaostali. Ostale gg. naročnike pa zopet prosimo,- da nam novce redovito pošiljajo, kajti brer. materijalnih Breustev nam ni mogoče svoje jako težavne naloge vršiti.
Drugi vesoljni potop. Zadnji teden je na Duuaji pred obilim občinstvom govoril znani naiavoznar.ee Rudolf Falb o vplivu lune na vreme. Zelo je šibal učenjake na učiliških stolicah, katerim je učitai, da naravoslovje jahajo brez matematičnega znanja in zagovarjajo zmoto, če tudi Ee je dokazalo, da je zmota. Da teorija o vplivu lune na zrak ni prazna, to se je dokazalo iz njegovih trditev, da bo 23. februarja 1877 in 39. maicija 1S83 grmelo. S .j to ni nič tako čudnega, da ne bi mogla luna, ki provzročuje na oceanu oseko in plimo, tudi vplivati na veliko laž|e gibljivi zrak; v dokaz, da so njegovi računi resnični, napovedal je Falb. da bo mej 6. in 8., kakor tudi 20. februvarja pilhodnjega leta grmelo, v letu 6400 pa bo zopet vesoljni potop, ker takrat bo luna in tudi soiuce naj bližje ravnika, kar pritisne zn.k tako, da zlije vso mokroto na zemljo, — Nu, prvo prorokovanje, ako nas Bog žive ohrani, presodimo lahko sami, če ima v sebi kuj resnice; za drugo pa se ni treba brigati nam, našim otrokom, vnukom, pravnukoiD, prepravnukom .n tako dalje po 1«j lestvi a(| infmltum.
Promet poštnih hranilnic. Pošlega
meseca »lož lo je 848.863 st^nk 46,233.857 gl. m to v hranilnim od delku 1,056.631 gl„ v napotnem od 35,216.475 »I. in 9,960.251 «1. v Uearing prometu.— Vkupne vloge od
Pj1,6 hranilnice obstoje, iznašajo M8,1l9 8d4i;l, kateri spadajo: na hranilnic 4o,90(5.454 J., na napotnice 570,028.372 gl. in na Cieariug 122,185.00 gi. — Izplačal-sej- meseca oktobra 45,463.577 g 1. na 19.241 strank in to v hranil, prometni v ,059 U47 gl, v nupotnein prometu 34,448.379
gl. in v Glearing prometu 9 960.251 gl. Vkupno pi se |e izplačalo 700,975.823 «1. od katerih od hranilnega odd. 35,648.535 gl. od napotnega 543,142.279 gl. in o.i Clearirig oidelka 122.185.0U7 gl. Ako se izplačane vsoteodhijejo OJ vloženih, ostane Čistih vlog hranilnega prometa 10 258.918 gl. in Gheckpiomota 26 886.093 gl. vkupno to raj 37,14 4.U 11 gl. —
Povoden] |e na južnem Francoskem vsled huiieg.i deževja povzročila veliko fkode; tudi na zgornje o Italijanskem so razvodenele reke in seje bati povolnji.
Umrl vsled poljubca je 23 letni dr. Koloman Hladnik v Budimpešti. On je namreč svojega 3 leta mlajšega brata srčno ljubil. Ko |e ta zbolel na Skrlatici, si je mladi zdravnik veliko prizadeval, da bi ga rešil. Vkljub temu pobrala ga je nemila smrt.Tužni dr. Hladnik hotel seje zadnjikrat še od milfgi mu druga posloviti ter je mrtvemu gorko in strastno ustnice izlju hll. S tem pa je mrtvaški strup vse po tegnol in čez tri dni bil je nadepolni leč nik — sam mrtev. Tako poroča o tej res tragični osodi »P, Lloyd«.
Novi bacili Neki zdravnik, koji je učenec slavnega Ktcha, našel je v Indiji neko vrsto bacilov, koji provzročujeju čarobno morsko svitlobo. Poskusil je v nekem tomunu dotične bacile prenesti na ribe in zbilja, dosegel je na malo ono krasno lesketanje, koje se občuduje v indiškem morju. — Bog ve, kje nas še povsod bakterije in bacili čakajo!
Tržno porodilo.
Kava -- jako živ;,ima kupčja po vedno viših cenah. — Prodalo se je te dni 3500 vreč Rio po f. 73 do f. 81, 4000 vreč Santos po f. 72 do f. 82, 100 fardov Moka po f. 100 do f. 118, 600 vreč Java Mal po f. 86 do f. 92, Geylon piant. stane danes f. 92 uo f. 140.
Sladkor — še precejšna kupčija po jako trdnih cenah. Prodalo se je te dru 6000 vreč sladkorja po f. 17.50 do f 20.50. Za kupčijo se kaže zdaj še precej ugoden čas.
Sadje — dobro obrajtano. Pomeranče, limoni f.2 do f.6.50, datelji f. 18 do f.26, fige v vencih f. 10 do f. 11, rožiči pulje&ki f. 10.50 do f. 10.50, grški f. 6.50 .lo f 7 op.ši f. 22, cvehe navadne f. 14.50 do f, 21, Eleme f. 20 do f. 32, Sultanina f. 19 do f. 34.
Olje — slaba kupčija, ker iz Ruskega manjkajo naročila. Jedilno stane f. 34 do f. 40. namizno f. 48 do 65.
Petrolje — rusko stane f. 7.50, amerikansko f. 9 «|o f. 9.25.
DomaČi pridelki. Rudeči navadni fižol se d t bi denes po f. 9 in Še niže, to kaže, da je to blago po ceni. — Maslo uobro naravno stane f. 82 do f. 90.
Žito. — Pšenica nekoliko bolj iskana, zato cene trdne s tendenco, da viši po stanejo.
Les — čez vse slaba kupčija.
Seno — dobro konjsko f. 1.30 ^o f. 1.60. volovska f. 1,60 do f. 1.80.
Dunajska IKorsa
dnt J. decembra, Enotni dri. dolg v i.atiKovcib 84 gld Enotni drž. dolg v srebru 84 •
Zlata renta......115 •
5*/, avst. r»"fa .... JOI . Delnice narodne banke . . hS5 » Kreditne de'^ce .... 298 • London 10 lir sterhn . . 126
Napoleon....... 9
G. kr. cekini.....j 5
Kr. državnih mark ... 61
20 kr
95
Ufl
25
70 05
98'/.
9 i . 82M
Borano poročilo.
Borea jako vesela, transakcije se množe in kurzi skoro vsih papirjev so Šli više, Borse nemajo več straha pred Rusijo.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravne zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nt treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim nn jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim In proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostib, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo	6-52
Prodajejo sh v vseh glavnih lekarnicnh na svetu; za naročbo in pošiijatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetli i O. B. Rovis, O. B. Faraboscht in M. Ravasint. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dnsi nimajo nobene moči in vrednoMi.
Kava,
V I
caj
itd.
v 3
minutah!
Kdor se hoče prepričati o skoraj momenta-nem času — samo v 3 minutah brez varč, ognjišča, brez drvi in oglja, kavo, čaj, pečenko, jejca itd., naj si n»roči od mene uvedeni in v vseh državah patentovani
spiritijo-kuhaliji aparat ,Rapid(
8 7 plamenicami, ki se lahno regulirajo, fino izveden, krasba vsake mize. praktično narejen, kakor tudi pr praven in nizke cene, kajti z 1 kr. špirita se lahko napravi G skledio kave ali čaja. Otročja, ne nevarna raba ! nikakega dima niti duba 1 Za zasebne osube, družine, gostilne in kavarne v resnici prepotreben !
1 elegantni kuhalni aparat »Rapid" f. 3'50 in z tino posodico za čaj in posrebronim cedilnikom f. 5 1 popolni salon «Rapid«-aparat, z najfinejšo posodico za čaj In posrebrenim cedilnikom in
z navodom za rabo le gl. (j.50. Razšilja se jih neizrečno dosti na sve kraj-sveta, kajti ta aparat se je radi njegove nizke cene, lepote in labke rabe, v obče prikupil.
_ Na prodaj izključljivo pri Wiener Commissions- u. Exportgesohaft Ant.Oans, 1117 Kolonltzgasse 8[17.	1—5
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia št. 18 z bog,to zbirko svilenih, volnenih in bomnaŽnih ležruko v. S vil n ii ti od f. 2 5'l naprei, volneni od f. 1.40 naprej, bomb.iž - vi o./tfO kr. naprej, — Tudi popravlja prav p0 cent dežnike in solnčnike.
104—31	Glullo Grlma.
S Oklic do vseh bralcev tega cenjenega lista.
ji Radi popolnega razhoda mojih provincijalnih filijalk, kakor tudi radi spre jetja neke tovarne, razproda.am vse meje cbjehte za četrtino cene, namreč
MT vse po 97 nov. ~mm	2 -3
O« nv. 1 klobuk za gospode iz mcliko klobuCine v vseh , barvata.	«> nv. 1 obleka iz trikota za de£ku In dcklice, obstojufia Iz hlač in Hitotniku	1 spodnja obleka za damo, ]iietena z progami.	1 volnene hlače (po dr. Jiigeru> za gospode
o» 11V 1 1 srajca za pospe ■t Cinkarni, naJIlnejSi fiif n.	O» nv. 1 srajca za gospode iz flneRa Sifona, cretona ali oiforda.	»f nv. i 1 par čevljev elegantnih iz domačega anktia.	ofnv.............. 6 otiračov 1 Carro-uzorci obrobljeni.
tn nv. 6 parov kratkih nogavic — jedno barve hll s 1 progami.	»i nv. 8 pura nogavic za R'ospe dobre kakovosti.	»» nv. 1 modrec is volne aa gospode in gospo.	Of n v 1 skrinjica z 10 kosi angleških pristno bnrvanili raznobojnih <e]>nlh ruteev..
ui nv 1 1 d o b e r prt I bel, puniaat ali barvan,	»9 nv. G ubrusov (servie') belili ali barvani!) dainast-ucorci.	O« nv. 6 < tirač iz sivoga platna bu Črtami.	o? nv. 3 komadi šalvov iz najfinejšo volne, v eivih bojali in z franzaim.
t»» nv. I 1 hlHŽe za gospoda proti mrai.i vsakovrstno I veliknsn	»> nv 1 posteljna preproga iz juto-sukna dessiniraua	o» nv. 1 ogrinjaČa za	91 nv. 1 k r e s i 1 o z mehanično uredbo, samo
»7 nv. 1 ženska pihalka lino oalikan in moderno izdelan.	»i nv. 1 ustnik za smodke iz prave m rske pene.	2 žepni robci iz fine lionsku svile raznovrstnih barv.	1 medaljon najnovejši f«son, x ka- | mehi.
»» 11 V. 1 n a r o k v i c a bogato okraPun z kameni.	O? n v l Verigu za uro iz umetnega zlata z pripeli j afio.	91 nv. 1 prstan z briluntl In imitirauimi kmeni.	ti i nv. 6 je<1ilniii Žlic 1 iz pravega londonskega, brl.ania-srei ra 1
o» nv. 1 i metna pipa iz mo^ke pentt za tabak	O« nv. 2 svetilnika iz pravega london škrga brilama-Brolira.	91 nv. korec za juho iz pravega londonskega britania-Hebra.	91 nv. 1 t garnitura, ob stoje ča| iz medaljona za dame par naušnic, prstan iz' krona z smaragdi iii| par gomb zapestuikov t pat. zaklepom. 1
»9 nv 12 Žlic za kavo iz p nstnega londoiiHkcc.i britiinla-crobra.	91 nv. 3 namizni noži iz pravega !■ ndonakrga hrltania-srebra	O) nv. 6 francozkih vilic iz pravega londonskega brltanla-r rebra	
m več kašlja
Prsni čaj
napravljen pu lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kukor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk ' zdravnikov.
i	j" st,stftVljen i Z samih raztlin
In Cisti kri ima dober okns in velja en zavoi za m dni fio n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti miidrona iz soka neke posebne riiNlline, katerih uspeh je Vr lik, posebno pri zaprtem truplu, ZHlodcinh boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto En« «kutiji« volja »o Mold.
PlaŠter in tud. tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plustrov za kurja očesa ŠO noldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edini« Kala^n v Trstu v lekarni KOVIN, v Girici v lekarni C r isto fol 1 e 11 i in Pontoni v Ajdovščini v lekarni Gulielmo.	,rS lo
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Mokrota — mrzlota — ne škodi! Samo gld. 1.80. 5Kn gospodo! Ka
Neprem^čljive, porke, trpežne in neobičajno ceno so moje postotkane. nenavadno priležne
Meščanske jopice
za jesen in zimo, za pospode, po^pe, dečke in deklice ; vse po enakuj ceni samo f. 1 80 komad V zalogi imamo slavrioznar.ih »meščanskih« jopic sive, temne, melirane, drap, bor-deaux, plave in črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. - Kdor nosi takojanko je najboljSrt obvarovan mraza, kajti i rilegnjo se vsakemu životu, obdrže redovito' porkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.80 imamo na prodaj za pospe še dve sort. fineiši :
iz iiue zephir volne dvostroki knoflgl. 2.80
iz zephir volne obšito samo gld. 3.R0
Glede mere zadrstuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen	2—6
Razpošilja z poštnim povzetjem samo :
Julius Fekcte, Vcrsenduiigsliuus I
Wien, V.. Huudstliurmer9trasse 18/34. I
Razpošilja se po po&tnem povzetju ; za nodostajajoče blapo se denar povr e.
J. H. Rabinovicz, Hintere Zollamtsstrasse Nr. g
s^miiimitt^mm^ni
Zgubljene in oslabljene
[
moške moči in nezmožnost
i
Golov pripomoček S Vsakdo se popolnoma ozdravi z fgeill.Hl-
iilui ogljenčevlin »lapom
brez na8le.injib notranjih neredov na gotov način in za vedno, često krat cele v dobi 2 dni, c<-lo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej ČloveSkej dobi k kor tudi polucije, so prijetnim, nefuienirn, zunanjim zdravetijem. 11—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurice, na tisočo zahval od po-
Eolnoma ozdruvelih osob svetujo vsem olnim rabo ogijenčevega slapa, ki garantira gotov ln trajen vspeh.
Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pil pošllj.itvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kol prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^ltnjann
IIII IlUj
VII. Mariahilferstrasse 80.
EDINOST
Na obroke! (72_2I)
<iaje pohištvo tapecarije, parno strižno blago za obleke. ure vsaka vrste
M. Coreni
via della L&gna 8tv. 1 P. Ii.
Cilli'lfiSSI^ligSgSlll!! Naravno olj©
iz jeter od pole^ovke (Biconla). najizborneiSe kakovosti, kojega z dobrim vspphom zakazujejo najboljši mestni zdra-"**niki. — Iz iste kakovosfi napravlja se itidi zeleno ali jodoželezno (f-rrato) olje. Ziioga v lekarni G. R Rovisa Corso fte47.	4—10
Singerstrme Nr. 15,
zhuj goldanen
Reihsapfel, <
Vnlika zaloga šivalnih birojev, iz-
vornib za vsako porabo. Skladišče trdnih l>la«njnlc, koj« ni mogf če razbiti a sigurne so proti ognju. Vrl k izbor K%'eillnlc za petroije
fi i i ti in prostih, za obesiti in za pren»Šati Prodaja vsakovrstnih priprav #.a popravljanje In pripravljanje
ftirujnv, s posebno .ielaln;co kovača in mekamki; preieinaiose poprave vsakojakih strojev pri
FILIPU BATICHU
T »t, via deli' Acquedntto Št. 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povietjem. Cene ne boja se konkurence. 5—
Apotheke
In
Wien
KriČlSltilne- n»lt.(,aJ uniirerii»ln« krogljica zran«, zultiJljo res žudnje imi, kajti ni skoraj bolezni, .....	v k"j«J tO kroffljice »iiottkrat ne pikazal* svojeff.i eudo tTornuflra uspeha. V nnlhujBih
Doieznlh v kojih se je mnoffo dru/.ih zlra.it rabilo, se J* p> i-U krounjloali uafltevilokrat in v zel6 k atkem orsii popolno ozdravljenje z»dobtlo. J.<dna »katljica z 15 krogljicanii rttane 21 kr j ed-n zavitek z « akutlji-canu i «1,1 r, kr. pri nefriinkirin.; poSlljatvi po povzetji 1 for 10 kr. Prutl ffotovini stane poBiljatov; 1 za-«ooK/«r0?1J.e *•}•¥> ~ »ovitku f. a.ai). il zavitki f. 3,10, 1 zavitki i. 1.10, 5 zavitkov f. f).20, 10 zavitkov f. lJ.J0. (Manj kot Jeden z ivit-k »> ne poBUja|.
DoBlo nam nefltevilo piu-an v knjih se kupCivalol in rabllci Nh kroglic zahvaljujejo za ozdravljene ro9a i drugim nevarnlh bolel,li- Vsakdo, kiji le enk-at poskifl.t m s temi krogljicanii zdraviti jih pripo-
K
rebanje UŽS 0 Bož'cu
inesem srečke pO
Glavna dobitka gotovine |
tor. 50.000 a v
13
10.000 f.,5000f, mili 2Ql|4788wt
Kincsem-srecke se dob6 po
Lotterie-Bureau ogerskega Jockcy-kluba: Budapest, Waitznorg
»ledi? tu nekatera teli Kulivnlnih pisem s
„. , .	I.e >n.-ang, 15 maja 1883,
Blagorodni gosnod! Va*e krojrljice d«lain kur Suda, one neso enake d ugim hvalisanim pomnCkoin, t«in-veC v resni •! pridobi zdravje v-em, ki jih rabijo.
One krouljice ki 8»m jih o velikonoCi naroČil, som »koraj v e razil .1 mojim znancem in prijateljem m vsem so pomagale, eel6 tstare, bolane in hirajofie osebe so po njih nazaj zdravje zadobile, ali vsaj se je njih bolehnost na bolJS» olimda. Jus Vas prisilil zato, d i mi jih Se pet zavitkov poSljete. Z i-jn alj u jem se Vam nrSno Jaz in z menoj vsi drugi, ki so rabivSi VuSi krogljiee otdraveli.
Martin Deutinger.
„ , , , Bega Szt. Gyorsy 10 f«br. 1SS2.
Veieoenjeni gospod! Ne moreni He Vam zado.tin zabvuiiti za VaBe kro^ljie« ker uKe mnogo let je moja soprou b .1. hala na zaprtju Bev ter le VaSlm krirt stilnim krogljieam ho ima sahvuliti, da Po tudi tii fi popolnoma ozdravel« ter mora Se kdaj pa zdaj kako v*itl. vender se jej Ja ona mladenifiku
sveKoBt povrnila, da mntu sedHj pri svojih opravkih biti. Prosim <.a to mojo zahvalo razglasite, da io spoznajo vsi bolni ter da mi poHIJete Se dva zavitka krogtjio in dva kosca kitajske«a mila.
Z odličnim spoštovanjem
Alojz Novak, cvetli&ur.
VaiCe bi igo odje! ftotov, da morajo vse Vaflii le-Sila biti enakegi dobrega vspeha »akor vai znnnt ledeni balzam koji ja v inojej dru?lni mnogim starim nzcblnam konec storil, Bep'av lili! kaj rud ne zaupam onim t»ko Imenovanim universalnim pomofikoro, vendar se in odlolil si VaBih kri Čistilnih krogljle vkupltii da z njimi prereiieiii dol • (f letno hemorojd lino bolezen. In res izpove-la 1 moram, da mi je VaSe sredstvo po Štiridnevnem uživanju mojo s'aro bnlezen ojvzelo ter da ga se,laj mojim znancem gorko priporočam. DopuSCam Vam, da te moje vrsti,-e objavite, ali brez mojega polnegi podpisa	udani	O. T.
V BeSu, 30. februarja 18O.
J. Pserhofer-Jflv Ledeni balzam
tllo mno-
go let za najbolj«! pomoS k apoznan proti ozoldi-nam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam itd. 1 posodica 40 kr.
Balzam za aoltannc z»»88ijivpomopek proti
—m^^mi^m^^m^mt^^m^m debeleinu vratu, l---
pos.
Živenska esanca [p«;fke kapljice) proti po-
enemu želodcu, slabi prebavi, vsakovrstnem trženju v dolenjeai telesu, izborno domaČe vraPilo 1 ila^on M Vr.
TrpOtčflV SOk '^i''1 znano izvrstno zdravilo vBP^MMOMMBa proti kat ru, hrlnavosti, krSnemu kaBIJu itd: 1 steklenica 60 kr.
Amerikansko marilo xa 'v^je po udih,
H^HHHHaMi najboljši pomoCek roti protinu iu dru im reuinatiCnini bolesti o v rh t eno in mozgu, migreni, nervoznim /.obo olim, glavobolim trganju v uSesih itd. Itd. 1 gl,l. 20 kr.
Pserhoferjeva tannokininskanomada
ule mnog
bciljSe sredstvo za rastje las. Leno op-avljena Škatli ica 2 gold.
Universalni plašter profes. steiideia proti
vMMMMHaBBMBHi^^BHM vsakovrstnim ranam, gnjusnlm ulesntn, celo proti starim ulesom na nogah. ki so zdaj pa zdaj znoviC odpirajo, proti Crvu na prstu (Klufferwurin> itd. 1 pos. G0 kr. A- W Bulrichova universalna Čistilna sni.
izvrstni p>moCek proti v< im'.ipknii slabe pribave kakor: glavobolu, inl'i r >j|avi, želodcCni in krCu, hmornjdalnlm hMnm, zip 'ki itd. 1 zavitek 1 gld.
Tekočin« Iz alplnakih trav W. 6. B rn-
hard-ov 1 steklenica f 2.60.1/4 steklinice f. 1 40.
06na esenca za oči Romerhaus n-n, 1 sknlnica f 2.50'/* steklenice f. 150.
Franoovo žganje 1 skelnlca 60 kr.
Prah z« znoj na nogah 1 škatljica 50 k<-
let od zdravnikov prlpoznana kot n«J-
Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila.
Izven imenovanih iidelkovv.iobivajo se druj;e farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih Časopisih oznanjene :
II te
k
Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo oroti gotovini ali povzetju. Pri prejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštne! nakaznici stane porto maij nego pri povzetju	(4—12).
dosti
5-6
Obvaruje mraza!
lepe! gorke! elegantne! v ceno
N^tirehodlj ve mrazu in mokroti so moje v I. dunajski tvorii'Ci za gosposke j p ce izdeiovane
ZIMSKE JOPICE ZA GOSPODE
po nezasliganej nižkej ceni komad samo
gld. 1.80
Moje zimske jopice za gospode so naj-gorkejSa tn najzdravejša obleka kajti obdržijo gorak život, se prav lepo prilegajo ter vzbujajo občo pozornost raoi njune nizke cene.
25.000 komadov uže razprodanih.
Vsakdo, ker hoče imeti lepo. gorko In trpežno zimsko jopico, naj si jo koj naroči, kajti nrlbaja neznano dosti naročb ter bode kmalo vsa zaloga razprodana. Dalje priporočam moje: Normalno zimske arajoe najfinejše kakovosti po gl. 1 50. Naiejene so po sistemu profesorja Jager-a r prvi t dunajski tvornici; iz g ste ovčje volne in spoznan* za najzdravejlo obleko!
Normalne zimske spodnje hlače najboljfte kakovosti jako g'irke, trpežna, nailepših barv komad po gfl. 1,5O.
Zimske nogavice mermo, gosto in gorke; en par BO lcr.
«	»	•	» • » » 50 n
Kompletna zbirka asa zimo ohstrječa iz: 1 zimske jank* «a gospode, 1 zims. norm. srajce, i zimskih norm. spodnjih biač, 1 zimskih nogavic merlno ali nogavlfiič najboljSi baže skupaj otdajem po najn žjej ceni gl. S. Vdobivajo se edino prt:
Dunaj skd trgovina z zimskim blagom
Ant, Gans, Wien,
III. lioloniizfasse e—19.	10—1
Pri naročhah zadostuje povedati jeli se hoče blago velike, srednje ali majhne stase. Razpofiiljajo se na vr« strani sveta z povzotjem ali Droti got>vinl v24 urah. m]
s i
i
Pozor i
WT Čestitim čitateljem „Edinosti" odprto pismo.
Priporočamo radi svoje solidnoati poznato tvrdko
E*Port Waarenhaus „zur Austria", Wien
Ober-Dobling. Mariengasse Nr. 31. v lastne) h šl.
Ista razpošilja in prodaje proti gotnveaj ali po poštnem povzetju:
Pozor 1
Popotni plajdi
iz čiste volrie, 31/, tntr dolgi, 1'60 mtr široki
I k;»mad gl 3 50 kr Potni plajd
najboljše vrsti I komad gl. 450 kr
IBraiMko
su''no za obleke za jesen in zimo.
iz Čistr* volti« V VKe| modernih tmrvtth za
ropolno možko obleko ostanek gl 475 kr Najodličiejše vrsti gl 6 75
Posteljne odeje
rudetega in turškega kretona , elegantno prešite, zadostno velike za največe
postelj I komad vi. 3 največs vrsti golti 650.
»p "j-hlače za gosgode
na boljšegu Coper
O
ali CroisoH komad, ari
[Samizje
ibstojeSrt iz 1 namiznega prtu in 6 p tifiev z platnenega dainustu krasno izvedeni
garnitura f. 4-80.
Rjutie (nesešite)
^ vatljc dolge, 2 vutlja širok« iz najboljlega možnega platnu, zadostne za največSjopostelj 2 komada gl. 3.
0 T i R A C E
platnene, z rud - čim ali višnjevim krajom
6 komada gl- I 50 Kuhinjske otirače
■z sivega platna, jako dolge in Široke
6 ko "adov 80 nč.
C. kr priv. pat. Mamilije Iz Phonix-srebra
ostanu vedno b-lo; 6 nož.'V, (} vilic, G žlic n 6 fclic 7n kavo. ^seh 24 kon.adov samo q!. 5
0TIRAČE
Sisto platnene, '/» m ^irokn, kompl. dolgosti 7, širokimi krajci.
Najboljši vrsti O kom. tfi
Ponoćne jopice
iz šifona z pletkarijami
3 komada gl. 3.
It. najtin šifor.a , z ellegantno, široko švi-•arsko pletkarijo, jako doige in Plis'sć ob-
šivom 3 kom samo ql 5
Dežni plašči iz kaučuka,
z kapucami vred; ne prcmoSljivi, tudi dobri za cornjo nošnjo, zadostni za največjo osebo
I komad qI 8 50.
Damast-GRADL
za posteljno ■ revleko, l vatidj širok, odiičiiH vrsti, i komad (30 va tljev)
ql 6-50
HajvdSnejleTrst
: cvetlicami narisan 1 kom. (HO v a ti j.'v) fll. 8 50
I k«»iiaa«l
domačega platna
vrlo sposobno za perilo, njuhe, 4 4 široko, kompl. 29 vutljev
I komad gl. 5:8Q,
SIFON
)iUi5tiu vrsti, z»\6 sposoben za možko, žen sko in otročj« perilo 90 cm. širok
komad (30 vatljev) ffl. 5*50
SRAJCE
za gospe
iz šifona z bogatimi pletkarijami, elegantne
3 komada ql 3 50
Ostanek
preproge za pod,
1(1-12 mtr. dolg, \ raznih barvah , jaki trpežen
«nmo ffl. :t"3 Plaht« Najfinejši gl. 4 50
Ponočne haljine za gospode
iz najboljšega Double-sukua, za vsako velikost, dokler imamo Še kaj zaloge po
gl. 8 50 komad
Konsjke žebrake 190
cm. dolge, 130 cm. Široke po gl. 1*60 ; iste jako tirni g|. | Ti
Bouret • svilene po
teljne od. ]». po g| 280
rumene k< Č jažke plahte. 2 m. iioige 1', m-jtra širok« po
gl- 3.
iz flanela po al. 4.
Gotove
suknje iz nevaH l anega sukn a,
podložene, iz najbolj Šega štajerskega surovega sukna, ^a vsako mero, v vsih barvah se selenim suknom obšite I komad gl. 4 75
Ogrinjače
za jesen In zimo,
kompl., velik«, zadostne za niijvr fijo postavo v vsili modernih
barvah I komad samo gl I Nujftnlj- po n l 2\r>< do 2-50 komad.J
Posteljni predla-gavec
iz goste flanele, pod-511 z Juto, okrašen s živalskimi in okoliš kimi podobami, za du rilo vrlo sposobno
2 komada gl 2 50
T
iz Jute
obstoječa iz 1 namiz nega prta, in 2 posteljnih preprog imj novejših obrazcev na okoli z vse iri nre prog« samo
gl. 5 50.
Prešite svilene
atlas odeje za po stelje
kompl. zadostne za najdaljše postelje ' liarvahibordHaiu, višnjeve in žolte 2 komada gl. 16 50
Z a s t o r j i
1% jule
truperijo in franžami elegantno izved-ui.
I okno gl. 2 50;
itajbolj-Je vrsti ari. :»«so
vst-h barvah °|4 veliki
3 komada gl. 3
veliki
3 komada gl. 4 50
JF*r-fcioi
beli, platneni »|4 kva d ratu
11	komada gl. 1.50 prt di za kavo,
platneni v seh barvah 6 komada gl I.
ŽEPNE RUTt
obrobljene z barva-uimi krajci vrlo liep zvedene 12 kom. za gospode gl. 120 11 komda za gospć gl 1
12	komada platnenih gl 2*50
Sternberško
blago za postelje
1 vatelj široko v vseli barvah, pamisto, za-jamS«no prav«- barve 1 kom. (20 vatljuv)
gl. 650
Garniture iz ripsa
v prekrasnih barvah obstoječe iz 2 posteljnih odej in miznega prta obrobljeni se svilo n šopki 1 garnitura
Bi- 5.
Blago katero s« n.* dop t:la, ^ sprejme naza) in denar se povrne - Dopisivanju v vseli jnziciit. — Strogo se j-tmSi ,za reelno, sojino bi Izvrstno blago.
t M m i li I h r,ri|Jlv„ .Kl INi
ort^ovorni »r«(lnik VIKTOH DOLBNl,
'•U"! tiskarna V. Dolenca v Trata*