ho1' Naslov — Address: nova doba 6117 St. Clair Av*. Cleveland, Ohio. (Tel Henderson 3889) ill (NEW ERA) m Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še k?pše! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION jfetered Aa Second Class Matter April 15th, 1926, at The Po9t Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for-in Section 1*103, Act of October 3rd, J917, Authorized March 15th, 1925. ^ 29 - ŠTEV. 29 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 17TH 1929 — SREDA, 17. JULIJA 1929 TH 1929 VOL. V. — LETNIK V. TEDENSKI pregled t0,ETALSTVO je bilo takore- 1(|! iednana ®ovrš'l'u zadnja dva QII'Wpu, Clevelandska letalca ■ne 6°mb .in Mitchell, ki sta fP*ifekonr,Ul!ja dosegla vzdržni lj| n0 ^f, ,s tem, da sta neprestani ^4 u°Zl'a V zraku nekaj nad fv°je r'i Se n*s^a dol^o veselila ■em s|S aVG’ kajti par dni po Jka j J Prekosila californij l-3 t a ^ende*i 'n Rein-(1 s*a v^držala v zraku 'J I Ari 0t C*Vetalca William;' ,/lrathfin, 1 sta z letalom 0 fe v ftj er P°^etela iz Ameri-/Vlr'ltiB ‘m’ S^a s*cer morala spo-0KStati v Španiji, radi E r4 bi]. ‘lll^a ^asolina, vendar l^ejet' V ^*rmi navdušeno IprejoK od ljudskih množic, od l]v,Sta ^ila v avdijenci ^4 V a°botoTo0linifa in pap6Ža J". istnrv.0 Jull-|a se -ie sko’ jf'T SeTel rdiffni'° V Pari' |°rk, ., etal za polet v New l^shafp?'6^ P°l-iski aeroplan 0• Pest;, ^sudski in francoski > «•*. Poljsko leta-^ž^riiivik j^erem sta bila major Kr S.°,WSki in major .na , ubala, je ponesreči- skun° U ^raciosa, ki spada P»' l^or j!n° Azorskih otokov. JJl vrže u*)a'a je skočil ali je ^/§1(0 , Iz 'etala in je dobi' ■'''lajali6 *)0®kodbe, da so ga r'vsltj 1 v bolnišnico. Idzi V ie w aJe bil najden mrtev, i/f'oja 0 treščilo na tla in je ** IfW a8,olina eksplodirala. I, fK’ lT ' aeVoplan Question ^6i?rtere®a 'ie vodil kapi-Itiih °ilrie Coste, se je ra-ad Vhar-iev’ ki so razsa-v p tlantikom, vrnil na- T2 He7anc'i°- kjer je pristal Aiv, g°d. ^tt j 1 ^talec poročnik **1^ ' ahy. ki je v nepre-^ei-itj ^°letu rtameraval l^le8on_ Pntinent med Los \f hfisilip«ln ^ew Yorkom> .ie IV st&ti v Kansasu. v,^ v m S° zrna&ali pri vo-ethon les^n° zbornico v Eli-< Izvolili so frU .' * Pa °ncilrnana, prej so I# j t- Eiestoi■ 6llega- Mestni za-) lttla del*!2 Petih elanov, to-j’ I'a d«i V stranka veči- l(>0t br Vfka .Zmaga Je od' n« ' i,i1,1 l'1 a^ni nastop poli SL^'ade o 'priliki Sijf ra.ika » tekstilni č OVj v rial% Jr‘šel vAi>iRNATI DENAE ^ ae^ovJ!,0met 10. julija ^ te/^deiit'dezeh istočasno. «v deHar, .novega PaPir' t °^° 3,92i Je Predstavljale Ve^orv, milij°nov dolar-h'U dv. H V ^ankovcih od ,>0yCi ^8et dolarjev. No-o 8ko ivri ,man;iši od starih, -Oo !a? in ae odliku' te Cl iSf ‘ ^erri> da nosijo ili ^ko Vredr>osti enake .j/ * \vn°(1olarlPurirr’er bo na Pr W %ruH ‘ h bankovcih P° «0vh. 8lika°¥: na VSeh pet' ie 'rAPrl',lncolna itd-^ij^iela ,vf’ katere na' *e 1V 'n s , ornica repre-'V^ni atero se bo ba- do(' 2asedan-’ k° 86 ZOpet Tu: je zadela prei-'‘, S« na,»«ni !?ozem8tvu-.■M' W est0v odbor ;ima že ml ^ei- ri .v ^ različnih ?ar]aVaria vi'ZaV’ katere bi :e- V *8SU- ka caHna h^- ■Sovjet-inft’ ' 2,°P^ nastala ve- f^anr]C*ei So kitajske ^p?avUriJi Mučile nad kitajsko 0 rU8kihC°’ ' ‘Zgnale v in klh železniških alie na ZaPHe 170 Ru-2‘ strani). LJUDSKO ŠTETJE SE BLIŽA NOVO SADJE Kongres je odobri) vse potrebne postavke in začenši od 1. aprila bodočega leta bo 100,-000 popisovalcev šlo od hiše do hiše, da popišejo vse prebivalstvo Zedinjenih držav. Najmodernejši stroji, izumljeni v to svrho, bodo prispevali h končnemu štetju. Ljudsko štetje (census) od leta 1930 bo petnajsto v zgodovini Zedinjenih držav, kajti ustava predpisuje, ia se tak popis mora vršiti vsakih desetih let. Poprej se je tak popis vršil takoj začetkom leta, ali radi praktičnih vzrokov je kongres to pot določil, naj popis začne 1. aprila. Ljudsko štetje ima več namenov, ne le seštevati prebivalstva. Nabira popolne podatke 3 poljedelstvu, tovarništvu, bogastvu. Kongres želi, da se sedaj popisuje tudi način distribucije, potom katere blago prihaja od producenta na konsu-menta. Ljudsko štetje od leta 1920 je naštelo 105,710,620 prebivalcev v Zedinjenih državah. Ce-ij^se, da jih je sedaj okolo 120 milijonov. Radi vsporedbe naj navedemo prebivalstvo nekaterih držav: Nemčija čez 62 milijonov, Italija čez 40 milijonov, Angleška 44, Švedska 6, Norveška 2,700,000, Jugoslavija 12 milijonov, Sovjetska Rusija 140 milijonov, Canada 9 milijonov, Kitajska 400 milijonov, Japon ska 60 milijonov itd. Census navaja tudi podrobne informacije o prebivalstvu. Tako, na primer, ljudsko štetje od leta 1920 navaja, da je bilo v Californiji 3,426,861 oseb, od katerih je bilo 1,613,270 ženskega spola. Izmed teh zadnjih je bilo 26,538 Japonkinj, od katerih 1,950 jih je živele v San Franciscu. Izmed teh 1,238 je imelo čez 21 let in od teh je 174 nepismenih in štiri niso znale za svojo starost. To le radi primera, do katerih podrobnosti gre popis. Razun tega rednega ljudskega štetja vsakih deset let, Census Bureau v Washingtonu vodi natančen račun o porokah, razporokah in mortaliteti, kakor tudi o mnogih podatkih, ki so v zvezi s trgovino in industrijo. Eden oddelek tega zveznega urada vodi tedensko statistiko o otrocih, rojenih v tem tednu. Na podlagi dobljenih podatkov in s pomočjo jako kompliciranih števnih strojev, ta urad vsakih 20 sekund naznanja svetu, da milijoni Amerikancev so se povečali — recimo — z rojstvom deteta štev. 118,972,331. Ogromno delo statističnega urada bi bilo nemogoče brez mehaničnih pripomočkov. Ime vsakega poedinca je zapisano na karti. Na tej karti je za vsak podatek označeno posebno mesto. Vsako tako mesto je preluknjeno. Električni stroji preštevajo te karte z brzino 400 kart na minuti in istočasno nabira odgovore na kakih 60 vprašanj, s tem do našteva luknje postavljene na istem mestu v vsaki karti. Ti stroji so popolnoma zanesljivi. Popis ljudstva v Zedinjenih državah je povsem nekaj drugega kot nedavni popis na Turškem, ko je vsak prebivalec moral ostati doma ves dan in ni smel ven na ulico, dokler ni strel iz topa naznanil, da je bil popis končan. V Zedinjenih državah se ni treba nikomur bati popisa — razun kake gospe, ki se boji navesti, koliko je stara. (Dalje na 2. strani) Ta dežela je tako obširna, da ima vseh vrst podnebje in posledica tega je, da je možno pridelovati “doma” najrazličnejše sadeže-. Vrtnarji, sadjarji in poljedelci skušajo vedno izboljševati »svoje pridelke s križanjem, izbiranjem, posebnim negovanjem ali vpeljavo novih vrst. V Zedinjenih državah jedo ljudje zelo dosti svežega sadja. V trgovinah vsakega količkaj večjega mesta je možno istočasno kupiti sadje, ki v resnici pripada različnim sezonam. Tako vidimo lahko na primer v juniju istočasno in v isti trgovini na prodaj jagode, črešnje, črne maline, marelice, nove hruške in jabolka, breskve, slive, fige in grozdje. In vse to je zrastlo v tej deželi. Da pride vse to v nepokvarjenem stanju na trg, skrbe železnice, za kraje bližje morskih obrežij tudi parniki in ponekod celo aeroplani. Za prevoz svežega sadja morajo železnice in parniki imeti seveda posebne shrambe, da se sadeži ne pokvarijo. Zvezni poljedelski department skuša uvesti v Zedinjene države najrazličnejše sadeže tujih dežel, za katere smatra tukaj šno podnebje ugodno. Mnoge posamezne države naše Unije imajo poleg tega še svoje posebne poljedelske departments in preizkuševaluicp, Jki -se ba-vijo s poljskimi pridelki in sadjem. Tako je mogoče, da se prideluje v tej deželi vedno večje množine najboljših vrst zelenjave, sočivja, žit in sadja. Skoro vsak novi sadež pa si navadno le počasi pridobi ugodno mesto na trgu. Toliko lepih in okusnih reči je že tam, da se novodošleca niti ne opazi kmalu ali pa se ga gleda z ne* zaupanjem. Med take novodošlece^ ki so šele po dobrem desetletju prišli nekoliko do besede, spada avokado (avocado) ali aligatorjeve hruške. Avokado drevesa so bila importirana večinoma iz Mehike, Centralne Amerike in Zapadne Indije. Tega sadja je več vrst. Nekateri sadeži so debeli kot kurje jajce, drugi kot oranža ali grape fruit. Oblika sadeža je podobna hruški, včasi je pa tudi okrogla. Drevo uspeva le v tropičnih ali poltropičnih krajih, torej se more to južno sadje pridelovati le v prav južnem delu Zedinjenih držav, posebno v Californiji in Floridi. Sadje je okusno, ko se mu človek privadi, prestane pošiljanje zelo dobro in drevesa rodijo obilno. Različne vrste avokadov dozorevajo ob različnih letnih časih, tako da je mogoče to sadje dobiti skoro v vsaki sezoni. Do-sedaj je še precej drago, toda sadjarji v Floridi in Californiji prorokujejo, da bo v doglednem času možno kupiti avokade po pet centov komad. SPANJE OTROK Zvezni poljedelski department je odgovoren za izjavo, da redilna vrednost avokadov presega redilno vrednost skoro vsakega drugega sadja. V Mehiki in Guatemali smatrajo celo dobro stoječi sloji za dobro kosilo par tortill (tanki prepečenci iz koruzne moke), en sadež avokada in čašo kave. Avo-kado-hruška, tehtajoča približno en funt, vsebuje toliko hranilnih kalorij kot šest jajec, ali kot en funt kruha ali kot pri-ličen kos dobrega “steaka.” Neki znanstvenik je nedavno izjavil, da stariši, >ki sicer vzorno skrbijo za svoje otroke, tako glede hrane, obleke in šolanja, jih mnogokrat oropajo najbolj dragocenega daru: mirnega in zdravega sbanja. Prav tako kot potrebuje otrok za rast in razvoj dovolj redilne hrane, tako potrebuje dovolj spanja. Kdor odjreka otroku krepčilno spanje, j mu škoduje več kot bi mu odrekal hrano. To se seveda godi |iz nevednosti ali brezbrižnosti, tSoda otrok le trpi. Nemci so znani po svoji temeljitosti in to seveda velja tudi za nemške šolske oblasti v Berlinu. Nemški pedagog Klos je dalje časa proučeval vzroke zaspanosti šolskih otrok in je prišel do enostavnega zaključka, da so otroci v šoli zaspani, ker se pač niso ponoči dovolj naspali. Preiskoval je dalje in pronašel, da gredo otroci večinoma pravočasno k počitku, toda mnogi leže v postelji bedeči ali pa se prebujajo, ko bi morali trdno spati. Včasi je vzrok nespečnosti bolehnost in abnormalna nervoznost. Taki otroci potrebujejo zdravniške preiskave. Mnogokrat otroci ne morejo spati, če prihajajo do njih zvoki godbe, govorjenja ali petja, kar morda prihaja od radio aparata ali pa od vesele družbe, ki se zabava v hiši. . M, Nespečnost mnogih otrok je pripisovati tudi nenormalnemu strahu. Bojijo se roparjev, skritih tatov pod posteljo in nevidnih živali v temnih, kotih sobe. Mnogokrat so temu vzrok pravljice o strahovih, pasjeglavcih in hudih možeh, s katerimi včasi strašijo otroke nespametne matere ali služkinje. Tako strašenje je naravnost zločin napram otroku, kajti na tak način vzbujeni strahovi zamorejo trpinčiti člo veka vse življenje. V posebno nervoznih otrocih zamore tako strašenje vzbuditi pravo nočno grozo. Po docela normalnem dnevu pojde otrok k počitku, toda ostal bo čuječ brez pravega vzroka in znani predmeti v sobi bodo pričeli dobivati tako čudne in grozne oblike, da se bo malenček potil strahu. Dr. J. W. Shackle v Londonu, ki se spominja teh svojih otroških strahov, pravi, da ni bil noben strah, katerega je doživel v resničnem življenju tako grozen. Ko se je prebudil iz teh morečih polsanj, mu je moral eden starejših zatrditi, da ni tistih strahov, predno je mogel zaspati. Človek, ki pogreša spanja, je prav tako pomilovanja vreden kot oni, ki strada hrane. Pri otrocih pa sploh pomeni spanje polovico življenja. Stariši ne bi smeli tega nikoli pozabiti. Dalje bi morali pomniti vsi tisti, ki imajo opraviti z otroci, da, je naravnost zločinsko strašiti otroka z različnimi strahovi in bavbavi. Ako se otroci v spanju strašijo, naj se jih na ljubeznjiv način potolaži in zagotovi, da ni nikjer nobenega strahu. V slučaju velike nervoznosti otroka naj se išče zdravnikovega nasveta. S0LNČNE ROŽE Solnčne rože ali solnčnice spadajo ob enem med lepotične in koristne rastline. Cas cvetja solnčnih rož je na višku poletja, to je v juliju in avgustu. Cvetje vseh solnčnih rož se odlikuje z velikim rumenim cvetnim vencem in navadno nekoliko temnejšo sredino, kjer se nahajajo plodnice semena. Vrtnarji so vzgojili nekatere solnčne rože, ki imajo bledo rumeno ali celo rudečkasto cvetje, toda temeljna barva ostaja vedno rumena, tako da veliki zla-torumeni cvet res spominja na solnce. Odtod menda izhaja ime, in pa iz dejstva, da se vet solnčne rože vedno obrača za solncem. Solnčnic je mnogo vrst. Divje solnčnice krasijo obširne prerije mnogih držav osrednjega zapada, naselijo se pa tudi rade ob potih, ograjah in sploh kjerkoli. Glede zemlje niso posebno izbirčne. Iz divjih solnčnic so vrtnarji in poljedelci vzgojili mnoge vrste, nekatere bolj za okras, druge radi dobička Tako imamo solnčnice. ki zrastejo komaj dober čevelj na visokost in katerih cvetje meri komaj palec v premeru. Imamo pa zopet velikanske solnčnice, ki zrastejo po 10 čevljev visoko in katerih cvetje meri v premeru en čevelj ali več. * Na Slovenskem pridelujejo ponekod precej solnčnic. Sejejo jih med krompirjem, kore-njem ali koruzo na polji. Sočno listje bujno rastočih solnčnic marsikje rabijo za hrano prešičev. Zrnje pomešajo s žitom in s to mešanico krmijo kokoši ali prešiče, ponekod pa izdelujejo iz zrnja solnčnic tudi jedilno olje. Mnogi ptiči zelo ljubijo zrnje solnčnic. Da se ga tudi kokoši ne branijo in da je gotova količina te hrane ugodna zanje, se lahko izvaja iz dejstva, da se v mešanici, ki se po trgovinah prodaja za kurjo pičo, nahaja tudi nekaj zrnja solnčnih rož. Posebno veliko solnčnih rož se prideluje v Rusiji. Tam rabijo seme solnčnic celo za kruh. Zadnje čase so začeli v Rusiji izdelovati iz posušenega semena solnčnic tudi pepeliko ali potaš. Lani so pridobili v Rusiji iz tega vira nad tri tisoč ton potaša. Moderno poljedelstvo in kemija potrebuje vedno več potaša, in Rusija ga je morala do zadnjih let večinoma importirati za drag denar. V doglednem času bodo morda važen problem pridobivanja potaša v Rusiji rešile baš zlato-cvetoče solnčne rože. GLASOVI Z RODNE GRUDE Na kresni dan so vznemirjali skoro vse kraje Jugoslavije na livi, toča, sneg, grom in strela. V Ljubljani je močno deževalo. Po vsem Gorenjskem je vladalo slabo vreme. Na planinah je padel sneg. Tudi po vsej mariborski oblasti je vladalo neurje. Deževalo je silno, grmelo in treskalo. Na Pohorju je zapadel sneg. V aržiški in kolovraški okolici pri Zagorju so nalivi v bregovitih krajih odnesli poljske pridelke z zemljo vred. V nekaterih vaseh v okolici Siska je, toča pobila vse vinograde in posetve na poljih. V zapadni Hrvatski, Gorskem Kotorju in Zagrebški gori je snežilo. Nad Beogradom se je utrgal oblak in je voda poplavila vse nižje ležeče ulice. Dne 24. junija je praznoval 75-letnico svojega rojstva dolgoletni trnovski župnik v Ljubljani, g. Ivan Vrhovnik. Še vedno čilega duha in zdravega telesa preživlja večer življenja v svoji tihi hišici v Koleziji, med knjigami in starimi folian-ti, neumoren pri delu, skromen kot človek. Daleč od nemira in vrvenja javnega življenja živi, pa vendar tako blizu vsemu, kar se v slovenskem duhovnem življenju dogaja dobrega in lepega; zatopljen v našo preteklost, eden najboljših naših zgodovinarjev, ki mu zla-W V tfiibOane W enakega, in vendar čuječ za vsak signal nevarnosti z narodnostne meje; vzoren duhovnik in vendar človek širokega duha, ki nikdar ne obvisi na mrtvi črki »predstavlja Ivan Vrhovnik eno najmarkantnej-ših slovenskih osebnosti. — Ob 75-letnici so se tega narodnega svečenika spomnili z voščili številni njegovi prijatelji in oboževalci, med temi tudi ljubljanski župan dr. Dinko Puc, predsednik Ciril-Metodove družbe Aleks Hudovernik, starosta Jugoslovanske sokolske zveze En gelbert Gangl itd. VSAK PO SVOJE Osemdesetletnico je te dni praznoval upokojeni davčni upravitelj Peter Vavpotič v Ljubljani. Rojen je bil v Kranju, služboval pa je v Krškem, Kostanjevici, Vrhniki in Tržiču, nazadnje in najdalje pa v Kranjski gori. Kot veselega družabnika in narodnega delavca so ga povsod radi imeli, in tisočeri prijatelji mu žele še mnogo let. Dne 10. julija so zagledali beli dan skozi zamrežena okna različnih bank širom dežele novi bankovci_ Zedinjenih držav. Mene je pogledal George Washington z enodolarskega bankovca, Jefferson z dvadolar-skega in Lincoln s petdolarske-ga. Slik manj znanih predsednikov na manj znanih, višje vrednosti bankovcih ne pričakujem kmalu in dostikrat videti. Sicer pa, da bi jih le te vrste bilo dovolj! Iz Washingtona poročajo, da je bilo novih bankovcev razdeljenih za svoto 3,921 milijonov dolarjev. Meni se zdi, da razdelitev ni bila poštena, ker sicer bi moral dobiti večjo porcijo. Pa bo menda že tako, da se bodo tudi novi bankovci najrajši zbirali tam, kjer so v naj večem številu gnezdili stari. ❖ Novi bankovci se mi zdijo prav čedni in prijazni. Pravzaprav tudi s starimi nisem bil nikoli skregan od moje strani. Vedno sem bil pripravljen jih sprejemati z odprtimi rokami. Žal, da oni meni niso bili tako naklonjeni. H« Novi bankovci so precej manjši od starih, toda po zatrdilih ekspertov se bo za gotovo število novih dobil prav tako velik sod grape julce kot za enako število starih. Naši 'tenjeni rojaki že narrtreč sanjajo o svetem Martinu, četudi nam še ni prisijala idila Pasjih dni. * * Ker smo baš pri tem, ali se vam še ni nikoli čudno zdelo, da imamo v letu le en Delavski praznik, le en Četrti julij, le en Materin in en Očetov dan, Pasji dnevi se pa vlečejo kar več tednov! Iz tega se vidi, kakšno besedo in prednosti imajo v tej deželi naši pasji sodržavljani. * John D. Rockefeller je oni dan dopolnil svoje devetdeseto leto, pa je pri tej priliki izjavil, da je vesel, ker so vsi ljudje tako dobri in prijazni z njim. Ej, tudi z menoj bi bili, če bi imel Rockefellerjeve milijone! Stariši, ki ljubijo svoje otroke, jim gotovo žele vse najboljše, zato naj ne bi pozabili, da je za otroka največja dobrota na svetu, poleg dobre hrane in čistoče, . dovolj zdravega, mirnega in krepčilnega spanja. Beli Indijanci. Iz New Yorka se je nedavno podala ekspedicija proti jugu, da v džunglah notranjosti Bra-zila skuša najti rod belih Indijancev, o katerih so različni raziskovalci že večkrat poročali. Prva poročila o belih Indijancih so že 120 let stara. Ekspedicijo vodi dr. Herbert S. Dickey, zastopnik muzeja ameriških Indijancev. Znanstveniki sodijo, da utegnejo beli Indijanci Brazila biti potomci skupine skandinavskih mornarjev, katerih ladja se je pred več stoletji razbila na brazilskem obrežju. Rešeni mornarji so se pomešali z domačini, se poženili z Indijankami in tako so nastali beli Indijanci. V Buenos Airesu, Argentina, je umrl koncem junija eden najbogatejših brodolastnikov Amerike, Nikola Mihanovič, rodom iz Jugoslavije. Niko Mihanovič se je kot siromašen kmečki fant pred 40 leti izseli v Argentino. Iz preprostega delavca je postal eden na j bogatejših ljudi v Južni Ameriki in njegovo premoženje se ceni na mnogo milijonov ‘dolarjev. La-stoval je mnogo bank, tovarn, ladij in ogromna posestva. Ve čino tega premoženja prevzemajo njegovi trije sinovi. Po zaključeni svetovni vojni je prišel na obisk v domovino in storil mnogo dobrega za svoje domače kraje. Ko je Jugoslavija ustanovila v Argentini svoje poslaništvo, ji je Niko Mihanovič v Buenos Airesu podaril krasno palačo. Njegov naj-starejši sin je bil nedavno kandidat za predsednika argentinske republike. (Dalje na 2. strani) Komaj sta dva clevelandska letalca dosegla vzdržni rekord s tem, da sta neprestano frfra-la v zraku 174 ur, sta ju že prekosila dva californijska letalca. Calif orni ja the Beautiful enostavno ne mara biti za Beautiful Ohio. * Polkovnik Stephen O. Fuqua je bil te dni imenovan poveljnikom pehote in je postal z enim mahom major-general. Zvezni senat je imenovanje potrdil. Mož je na ta način preskočil ravno 165 vmesnih sarž. Pa naj reče kdo, da v Ameriki hiter napredek ni mogoč! * Pred par tedni sta dva francoska letalca hotela vprizoriti nepretrgani polet iz Zedinjenih držav v Pariz, Francija, pa sta se premislila in se malo odpočila v Španiji. Pretečeni teden sta se podala z monoplanom Pathfinder zopet dva letalca iz Amerike preko Atlantika, namenjena pristati v Rimu. Pa sta se tudi vštela, kajti pristati sta morala najprej v Santan-deru, Španija. Ne vem, kaj je s temi letalci. Ali jih zmotijo črnooke senorite, ali ima Španija zanje še kakšno drugo privlačnost! (Dalje na 2. strani) _____ “JSfo-Va "Doba” V GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO LJUDSKO ŠTETJE SE BLIŽA (Nadaljevanje iz 1. strani) Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $$■ OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc, ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 29 MALENKOSTI, KI NISO MALENKOSTI Vsak izmed nas je že slišal znani izrek, da iz male iskre dostikrat nastane silen požar. Pa je še tisoče drugih tako-zvanih malenkosti, ki lahko postanejo usodepolne ali vsaj velikega pomena, bodisi za posameznike ali za različnih vrst skupine. Samo za nekaj sekund prezgodaj naj privozi vlak na izogibališče, pa se lahko zgodi velika železniška nesreča. Samo za palec preveč naj zavozi avtomobil na eno ali drugo stran, pa se lahko pripeti kolizija. Le za malenkost naj se zmoti lekarnar pri mešanju zdravil, pa bo nastal strup mesto zdravila. Samo za nekaj stopinj naj se vzdigne toplina človeškega telesa, pa je življenje v nevar nosti. Razne takozvane malenkosti so včasi dalekosežnega pomena, četudi niso baš usodne. En sam napačen korak lahko povzroči padec in izvinjenje noge. Majhna laž lahko spravi človeka v neprijetno zadrego. Drobna smet v očesu lahko povzroči velike bolečine. Poredni tiskarski škrat lahko z eno samo napačno črko povzroči veliko bedastočo ali razžaljenje. Ena sama nepremišljena beseda včasi pokvari dobro razpoloženje družbe ali omaja staro prijateljstvo. Osebna častihlepnost dostikrat prepreči ali zadržuje izvedbo najplemenitejših načrtov. Vsi smo v našem vsakdanjem življenju že imeli prilike videti, da so navidezne malenkosti preokrenile važne zade ve v dobro ali slabo smer. Vse navedeno dokazuje, da so dostikrat navidezne ma lenkosti v življenju posameznikov in raznih družabnih in gospodarskih skupin ali'rudi V življenju narodov prav tako važne, kot so koraki, katere že od začetka smatramo za od ločilne in pomembne. Tudi v našem društvenem življenju izvajajo razne malenkosti velik vpliv. Lepa beseda, prizanesljiv način vprašanja ali pritožbe, dobrodušna šala napravi včasi čudeže v smeri društvenega napredka. Nasprotno pa nepotrebno prerekanje radi brezpomembnih malenkosti, ne-bratske zafrkacije in sumničenja in izbruhi osebne mržnje, za katere sploh ne bi smelo biti prostora na društvenih sejah, odbijajo nove člane in ubijajo veselje do društvenega dela treznim in v pravih razmerah agilnim članom. Največa nesreča za vsako organizacijo, za vsako društvo je, če dobi v svoje vrste enega ali več profesionalnih “kikarjev,” ki vidijo v lastni osebi višek popolnosti in ki cenijo svoje osebne ambicije in zadoščenje lastne častihlepnosti nad koristi društva ali skupne organizacije. Le v društvih in organizacijah, kjer vlada med člani dobra volja, medsebojno spoštovanje in toleranca, kjer vsi čutijo, da so enakopravni in enakovredni člani prave bratske organizacije, je mogoč pravi napredek. Srečna so društva J. S. K. Jednote, ki imajo take člane; kajti napredek jim je zagotovljen, v svojih naselbinah uživajo zasluženi ugled in Jedriota zre nanje s ponosom. Pa tudi njej se ni treba nič bati, kajti zakon predpisuje strogo kazen za vsakega, ki bi razodeval nabrane statistične podatke o poedincih. Eden izmed najstarejših ljudskih popisov se je obdržal za časa Mojzesa. V svetopisemski “knjigi števil" je natančno povedano, kako se je izvršil. Ko je Viljem Normandski osvojil Angleško leta 1066, hotel je doznati stanje, svoje nove zemlje. Tako je leta 1085 izdal ukaz, naj se zapiše vsak plemenitaš in kmet, vsak aker zemlje, vsako govedo, vsak mlin, vsako vlastelinstvo, vsak plug, njihovo vrednost, prirodna bogastva, gozdove, polja in reke — torej precej moderen popis. Dasi so Zedinjene države med najmlajšimi narodi na svetu, vendarle so bile prve, ki so Ustanovile ljudsko štetje v rednih presledkih. To prvo redno ljudsko štetje se je vršilo letu 1790. Švedska je prva sledila temu primeru. Angleška, Prusija in Francija so še le deset ali dvajset let kasneje uvidele potrebo takega rednega štetja. Rusija je izvedla svoje prvo ljudsko štetje še le leta 1897 Vsled tega resnega začetka sc Zedinjene države razvile naj Večji statistični urad na svetu Porast Zedinjenih držav se najbolj vidi iz teh številk: Le- ta 1800 je bilo v Zedinjenih državah 5,300,000 prebivalcev leta 1850 — 23,191,000, leta 1900 — 75,994,000 in leta 1910 za 44 milijonov več. Ta nagli porastek — naj večji v zgodo vi ni človeštva — je eden izmec razlogov, zakaj je prišlo do omejitve priseljevanja. F. L. I. S sestnik v tržiški okolici ima ob svojem travniku naslednji napis: “Ljubi moj, tu postoj, pa preberi ta napis, da ne prideva navskriž. Ce boš hodil ti po moji travi, si podoben sivki-kravi, ki ne ve, kje je pot, po kateri hodi naj gospod!” — Povprašali, kako se napis obnese, je pritrdil, da je ž njim prav zadovoljen; turisti ga vpošteya-jo in ne hodijo po travi. Človek, ki ima srce na desni strani. V Prizrenu so nedavno zdravniki pregledali ponesrečenega šoferja Sekulo Pajeviča, rodom iz Črne gore, ter pri tej priliki ugotovili, da je imel srce na desni strani. Položaj ostalih organov je bil normalen. -o- * TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) ki osebne preiskave so našli pri njem mnogo ključev in vetri-hov, ki so jasno pričali za njegov “poklic.” Izročen je bil madžarski obmejni straži, kjer se je dognalo, da je to oni vlomilec iz Budimpešte, ki ga madžarska policija in žandarmari-ja išče že pet let, ker je svoje-dobno okradel neko budimpe-štansko banko za 40 milijonov kron. Pri tej priliki se je ugotovilo, da se ta “tiček” ne imenuje Niederlander, marveč Ste-van Molnar, za katerim je bila izdana tiralica. Iz Kaira v Eguptu je prispel Ljubljano akademični slikar g. Jaro Hilbert, sotrudnik “Jutra” ter “Življenja in Sveta.” G. Hilbert bo ostal v domovini štiri mesece, nakar se bo zopet vrnil v Kairo. Z vztrajnostjo, energijo in marljivostjo si je v Egiptu ustvaril sigurno eksistenco. Osnoval je slikarsko šolo, ki jo sam vodi in ki lepo uspeva. Pred kakimi šestdesetimi leti so se prvi začeli Dalmatinci izseljevati v Avstralijo, v prvi vrsti na veliki otok Novo Zelandijo. Od početka naseljevanja pa do današnjega dne je bil njihov poklic izključno kopanje “goma” (smole). Cena “gome” je bila do zadnjih let za delavce povoljna, v zadnjih štirih letih pa je padla tako nizko, da delavec ne more več pokrivati z njo dnevnih troškov. Zato naši emigranti zapuščajo te delo in iščejo zaslužka pri državnih podjetjih. A ker prihaja tjekaj tudi mnogo angleških emigrantov, se sedaj stotine jugoslovenskih delavcev nahajajo v težkem položaju. V Poljčah pri Begunjah je dne 27. junija nenadoma preminul dr. Gregor Žerjav, odličen narodni delayec in minister v pokoju. Rojen je bil pokojnik v Ložu kot sin sodnika Gregorja Žerjava leta 1882. Tekom svojih študijskih let je bil pokojnik organizator nove generacije mlade slovenske inteligence. Od leta 1910 do 1914 se je nahajal kot odvetniški kandidat v Gorici, pozneje je odšel v Trst, kjer je, kakor v Gorici nadaljeval s slovenskim delom. Za časa vojne ga je avstrijska vlada zaradi njegovega jugoslovanskega mišljenja in delovanja zapirala in šikanirala. Prišel je srečno skozi in zopet vneto deloval na Dunaju za Jugoslavijo in če-hoslovakijo. Ko se je približal konec stare monarhije, je bil tudi dr. Žerjav član delegacije Narodnega veča, ki je odšla v Ženevo. V osvobojeni Jugoslaviji je bil narodni poslanec in večkratni minister. Na predvečer Vidovega dne je odlični narodni delavec nenadoma .podlegel srčhi slabosti, katera bolezen mu je izpodjedala zdravje že več let. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 19^1 GOZDNA SAMOTA sov, baje radi komunistične propagande« . IZ MEHIKE se poroča, da so razile revolucije, ki so se tam pojavljale od leta 1910, zahtevale življenje 1,200,000 oseb. Zunanji državni dolg se je radi tega zvišal za 1250 milijonov dolarjev. Vojna je torej na vsak način draga zabava. --------O-------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) PO EN AVTOMOBIL ZA VSAKIH PET OSEB GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. Arch, CIS Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*.« 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, i" Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pj.jj sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boW> spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. f{. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, BI 17 St. Clair * Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov®11.^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z* tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 čl*!" članicami. \ le DOPISI. Vse po senčicah zelenih naju steza tajna skriva — skozi smrečje se v plamenih rosnih mavrica preliva. Zažarel je gozd in loka, praprot čarni cvet razvila, solnce padlo je z oboka ti v oči, devojka mila! (Cvetko Golar) IZREDNE NAGRADE DRUŠTVOM J. S. K. J. ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV t Odrasli oddelek: Za 10 članov $ 15.00 Za 15 članov 20.00 Za 20 članov 25.00 Za 25 članov 30.00 ) Za 30 članov 35.00 Za 35 članov 40.00 Za 40 članov 45.00 Za 45 članov 50.00 Za 50 članov 60.00 Za 60 članov 75.00 Za 75 članov 90.00 Za 76 članov ali več 100.00 Mladinski oddelek: Za 25 članov $ 5.00 Za 50 članov 10.00 Za 75 članov 15.00 Za 100 članov 20.00 Za 125 članov 25.00 Te nagrade »e bodo nakazovale koncem leta onim društ- vom, ki bodo pridobila dovolj članov za eno ali drugo nagrado. Dr. Work-a, ki je bil nekaj časa vodja republikanske politične kampanje, kjer se baje ni prav posebno izkazal, hoče baje predsednik Hoover na vsak način pregovoriti, da sprejme mesto poslanika na Japonskem. Ako ne mara iti na Japonsko, naj bi se mu ponudilo poslaniško mesto v Avstraliji, ki je še bolj od rok kot Japonska. * Čudni so ti moderni časi. Pravijo, da je nečastno in skrajno malomarno, če se človek pusti povoziti od voza, v katerega so vpreženi konji, ko je vendar toliko avtomobilov na razpolago. * Tipičen znak modernih časov je tudi dejstvo, da ženske na promenadi opazujejo, kako so oblečene druge ženske, moški pa kako niso . . . A.J.T. GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) Vas Zgronje Besnico pod Sv. Joštom je zadela 24. junija popoldne velika nesreča. Zgorelo je trem posestnikom sed»m objektov. Požar so povzročili nenadzorovani otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Ogenj se je naglo širil in videl se je daleč. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Kranja, a je bil ogenj tedaj# že na višku. Iz Kranja je prišla tudi orožniška patrulja. Škoda se ceni na pol milijona dinarjev. Originalen napis. Neki po- Ob desnem bregu Save se vije stara cesta, ki so jo zgradili še Rimljani. Po tej cesti so marširale rimske legije, pozneje pa so cesto uporabljali brodarji, ki so vlačili z volmi in konji po Savi navzgor težko natovorjene ladje. To je trajalo vse dotlej, dokler ni potekla po savski dolini železnica. Cesta je še dosti dobro ohranjena, vendar za vozove in avtomobile neporabna. Ako hočeš iz Trbovelj do Zagreba z vozom, moraš čez hrib po strmi in slabi kolovozni poti. Za potovanje iz Trbovelj po cesti v Ljubljano pa moraš najprej na Celje, Trojane in tam okrog. Ta pot je dolga okrog 130 kilometrov. Nič čudnega, da so se že pred leti zanimali nekateri za to, kako bi se dalo temu velikanskemu ovinku izogniti s tem, da bi se popravila stara rimska cesta za Savo. Za ta projekt so se interesirali svoj čas menda tudi vojaški krogi. Za vse Zasavje, posebno pa še za Trbovlje in Zagorje bi bila ta cesta velikega pomena. Cesta se vije ob Savi po lepi slikoviti dolini. Bila bi velikega pomena tudi za tujski promet, zlasti za avtomobiliste in motocikliste. Pot v Ljubljano bi se skrajšala za več ko polovico. Cesto bi bilo seveda treba na nekaterih mestih razširiti in bi se morala napraviti na gotovih mestih iz-ogibališča. Od Trbovelj do Zagorja je cesta dolga nekaj nad štiri kilometre. Kakor se čuje, bi se lotili popravila te ceste za eno polovico trboveljski, za drugo pa zagorski interesen tj e. Za stvar se zanimajo tudi Hrastničani, ki so po izjavi merodajnih faktorjev pripravljeni ♦popraviti cesto do Hrastnika. Na ta način bi bili zvezani med seboj trije največji industrijski kraji Zasavja. Aretacija Stevana Molnarja, ki je ukradel 40 milijonov kron. Obmejna policija v Subotici je aretirala Stevana Niederlander-ja, ki je brez potnega lista pribežal v Jugoslavijo. Ob prili- Avtomobil se je rodil v Združenih državah, se tukaj najbolj razvil in prišel do naj večjega razmaha. Dandanes predstavlja kolos med industrijami. Po seznamih registriranih avtomobilov v Zedinjenih državah jih je bilo leta 1928 vpisanih 24,493,124, kar predstavlja 1,359,883 več kot prejšnje leto 1927. Te podatke je obelodanil Bureau of Public Roads od poljedelskega departmenta zvezne vlade. Število vključuje osebne avtomobile, avtobuse, taksise, tovorne avtomobile in cestne traktorje. Razun teh je registriranih 148,000 “trailors” (vlačilnih vozov) in 118,000 motociklov. Newyorška država predvodi listo z dvema milijonoma motornih vozov. California je druga s 1,800,000. Ohio je tretja s 1,650,000, potem prihajajo po vrsti Pennsylvania, Illinois in Michigan po številu registriranih avtomobilov. V primeri s prebivalstvom od 120 milijonov duš prihaja po en avtomobil na vsakih pet prebivalcev. Letni strošek za avtomobile v Zedinjenih državah se ceni na deset tisoč milijonov dolarjev, od katerih gre 5,400 milijonov za nakup avtomobilov, 1,200 milijonov za pritikline in nove dele, 2,200 milijonov za gazolin in 1,200 za obroče. Ogromen razvoj avtomobilske industrije je povzročil resen problem za promet v ameriških mestih. Lani so avtomobili usmrtili povprečno po 70 oseb vsak dan v Zedinjenih državah. Največ žrtev je bilo v velemestih s prebivalstvom od čez pol milijona prebivalcev. Vslec teh strašnih posledic so države in mesta uvedele nove predpise za regulacijo prometa po mestnih ulicah in po državnih cestah in to v korist večje varnosti. F.L.I.S. i o ----------- NA LIVADI Deček bosonog lovi metulje, obstoji, povzdigne belo roko: “Joj, nebo je pa zares visoko!” (France Zbašuik). Pittsburgh, Pa. članstvu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ naznanjam, da se bo v nedeljo 21. julija vršila glavna polletna seja. Začne se točno ob dveh popoldne. Vs^ člani so prošeni, da se te seje udeležijo. S članom, ki izostane brez opravičljivega vzroka, se bo postopalo po društvenih pravilih. Dalje prosim, da vsak član plača svoj asesment do 23. v mesecu. Asesment se pobira pred sejo, od ene do druge ure popoldne, in po seji; na domu pri tajniku pa v soboto in nedeljo ves dan, druge dni pa od pete ure popoldne naprej. Kdor ne 5o pravočasno plačal ases-menta, naj posledice sam sebi pripiše, kajti založil ne bom za nobenega več. Toliko v nazna nje vsem! Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, tajnik. seje, ki se bo vršila 21 • ^ Izvoliti bo treba novega venega blagajnika, ker sta, - Bratski poželi' *L. A. Arko, J tajnik dr. št. 27 ' signira. \ Enumcla^i ^ Tukajšna slovenska P j na društva so sklenila P1^ skupno veselico na večei' | liin Vpcfilif.Q cp vršila ^ t«r kift h »tli ;tio lis !ai iiiei Sli Jud N len % °n Pri is t N l !tti stea Oilt !li 0 lija. Veselica se bo vršil8 štveni dvorani v Krainu’fj{( prične ob devetih zvečer' nina za moške bo 75 ce11 ■' ženske pa 25 centov; pod 16. letom bo vstop11 sta. Godba bo izvrstn*) Chisholm, Minn. Tem potom vabim člane društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. julija ob deseti uri dopoldne. Na tej seji se bodo či-tali mesečni računi in v pretres pridejo razne važne zadeve. Člani naj vpoštevajo, da se bo ta seja vršila OB DESETIH DOPOLDNE, ker popoldne bo tajnik odsoten iz mesta. — Z bratskim pozdravom, John Lamuth, tajnik. vso drugo postrežbo bo to svrho izvoljeni odbor’ ^ Vij udno torej vabi«10 ‘, na bratska društva, r0ji vse posamezne rojake in J ^ nje te okolice, da nas Pj Nc^ soboto 27. julija tf-s Ps Aii 1$ — - ----- — - - t, — v Krain dvorani. Torej, P1 j naših društev in dobi'e j ne pozabite nas na večer lija! Frank Mrzlikar’ vj. tajnik dr. št. 162 J % «et 'er v s Pittsbu^,,'; Kar se tiče novic se ini’1' Jl»sC kaj poroča iz naše -m Jaz bi rekel, da se lju . ,ir Jji bro godi, kajti če se Auburn, III. Društvo Naprednost, št. 158 JSKJ priredi v nedeljo 28. julija domačo veselico, oziroma piknik na travniku vzhodno od Auburna. Udeležencem bo na ljudje dobri, ker to brid' razpolago pečena svinjetina, dilo slabo, bi se večkrat toževal. Jaz bi rad danes zaP1., Ns” JK ■jK b kaj vrstic v zadevi 11!l ye pornih organizacij- ! M ?\% sem že slišal pogovore,^ dil eden ali drugi, da vo, ta jednota ali ta ji dobra. Meni se pa zdi> ji bro vsako društvo in bra vsaka Jednota, sa % pečena sveže krvavice, kakor tudi okusna pijača. Na programu bo tudi vlečenje vrvi, ples in druge zabave. Vabimo vsa bratska društva in posamezne rojake, da nas posetijo na tem pikniku. Ako pride kdo iz drugega mesta, kateremu veselični prostor ni znan, naj vpraša samo za “Ball game place”, od tam pa vzame cesto naravnost proti vzhodu, pri drugem križišču pa naj se obrne severno in bo dospel naravnost na “travnik”.— Za vsestransko dobro postrežbo bo skrbel odbor. Na svidenje 28. julija! Za veselični odbor: Jacob Pintar. visno od ljudi. Jednote^\, va sestoje s članov j % Diamondville, Wyo. Vse člane in članice društva št. 27 J. S. K. Jednote poživljam, da se udeležijo prihodnje dobri in razumni, so organizacije. Če bi manj nevošljivosti 111 , M1 med članstvom, pa bi 11 ^ J )q nizacije še lepše Sicer pa je treba ^Lfli1« so naše slovenske jako dobro vrejene sem, da so naša dru^^i 8 ljša in vsak rojak v * d bi moral biti zavarov’3 ali drugi slovenski ^ organizaciji. Tu ^ podporo, operacij sk° k odškodnino za pokvf. ___ in končno dobe dedi^ V f nino za umrlim čla11 g{f oziru prekosijo v/’ cije vse druge z družbe. v Podpisani sem sv. Štefana, št. 26 J S di) (Dalje na 5. K V % ti to "la N fii : 0f 'v, h' % 'h h Current Thought indifference |'a harakn0Wn much our non-Pr°Rress is caused feiftin'" state of indifference. Each member at present is If hjs ^ j e resPonsibi'lity of exerting an effort for the benefit Ircle 0f ^g<: on^° someone else, until all we have is a vicious 111- |%es1siv'nil*a^on‘ ™*tation of unconcern toward anything ■ Th Ictiofj . great danger to associate with present limitations of »is a^S our members are apt to become crystallized in ^ I* at) ' 11 ^ ajid once frozen in such a state of mind, it will facial lerne*y ^'duous task to change into a constructive and ■Tin pj,tl. state. Most of our minds we may hopefully say, are In * ^ an(^ rna^ still be molded into constructive tendencies. Be muS| 6r the greatest number around us may change wCKange environment that tends to influence the I5W Bted j. y must displace the existing indifferent and disinter-:pffrieC°8iti0n by a spirit of intense interest in all our lodge j\VC" I \Vy ffe greaf1118^ rea^ze that our own attitude of mind is always ino"1 If in 1 es^ fraction to good or bad and proves a great fac-*'$ °Ur future- It is the duty of each member for the ii}|i [0tl of I- lodKe to master the power of changing the direc- ' *’ I Wh 0Wn thoughts. -^r'l'bew- a Member finds that his tendencies are constructiv« ■"-§ Pfcpjj. 1C*a* he does well to yield to them, or to direct then Is te)), activities. In the same way, if a member finds thai Pckly | eilcy is to hinder the success of his lodge he mus The6^^11'26 *bat ^ *s ^me r^ht about face, by' U^Ure °f a lodge is in the members’ hands. As ra they have the power to free themselves from anj 1 iiv this • 'vh*ch may prevent successful sailing. Let us prj 3ta *!! ^ 1 I1rlr* Wli a,U^ the School KM Ov , be staged August °s rs Park °r ,atl ^00 picked har- ^nrTSla rS from Sch°o1 rojl ^’ill jKr°Unds thruout the 0 o>|N;tgather at 8 P- m-> t0 lS ,)iro^rram of mass har- Clng- They will play ’ °n during previous re ^.| Playgrounds, in- !Čer fet j, Arnerica,” “Home i anc* “Swanee Slovene boys \ ^ JSds l the school play-h.f6 ^orn;Ve been selected to ner>t parts in the •e #eCSr n5 4 es' PoRUSiCal mimbers’ I ljU t'l; ^Veukas- duets, quar-S '' nurv,!655 anc* special rat I' I the , ers are promised jwq ^ fct'°sted people of zapjf L1"’' tn0re nagl,j*. an 1,000 young- . 'T" ira„!'tlcJ»e on their j i*e> Drj116 -^ancl harmon- ;la t° I ?s^ti0?ara^on for the ta bp,’ Tlle harmon- di- ^ itfik6 Cleve,n flu'nished free in ^ s and PaPer and s»nl°v^|v^Unds. the board ot^T^C1001 boa«i play-iii ^,1 v641'. ri,!1 baljmonica club larsel>’ *<> fe S 35. Tfhere1a,'e 47 in 0 if He clnk functioning, “VI 10 C.^age of more >4« " eac>> for th« co»- B.” FrCfT,|CthV!i!a»flninUal contest ot ,„ctv'^ jls ( foli0,. • evvsPaper will k v teJJ t)]° ^ter^ne week. Con- rov^°n i; P ur f■ of * Wll‘ take place dobi 4 > 5th. Dis- .ko ^ I cit, -i held the WL tt‘les flMls for i»<4 '“>4< ‘C“/ displeaed *c6 lcnt ■ ? your lodge, <*(I S lvhat it re- cla111 ill . ■3$ fe'iCT I foil ^ , ° and Wlthout attempt. 3000 EMPLOYEES ENJOY VACATION 3000 employees of Richman Bros, many of whom are Slovenes are at present enjoying their vacations of one week with pay. This clothing manufacturing institution has long had the national reputation for meting respectable treatment to their employees. A greater number of industries should derive at the realization that humane handling of workers is the most profitable policy in the end. Uncomplaining employees are walking and talking boosters af an industrial organization. Richman Bros, since their first inception have always maintained a high standard of harmony between employee and employer. o------------ HINT FOR KNOCKERS No matter in what organization, whether large or small, knockers are constantly found. The character of a knock is splendidly, illustrated in the following story: A peasant with a troubled conscience went to a monk for advice. He said he had circulated a vile story about a friend, only to find out the story was not true. “If you want to make peace with your conscience,” said the monk, “you must fill a bag with chicken down, go to every dooryard in the village, and drop in each one of them one fluffy feather.” . The peasant did as he was told. Then he came back to the monk and announced he had done penance for his folly. “Not yet,” replied the monk. “Take your bag, go the rounds again, and gather up every feather that you have dropt.” “But the wind must have blown them all away,” said the peasant. “Yes, my son,” said the monk, “and so it is with gossip. Words are easily dropt, but no matter how hard you may try, you can never get them back again.” o------------ If you ivi.sh to climb to the top of the ladder of success, don’t stop until you reach the top rung. ____________________ „—■ .. —..——••—■+ H'RIEFS , I ------------... -4* Mr. and Mrs. Joseph Petrov-c and son are spending two veeks in Waukesha, Wis. Mr. 3etrovic is the secretary of sv. *oka lodge and manager of he Comrades baseball aggrega-ion. oOo Misses Mary Bradach, Frances Propotnik and Ersline Lou-5hin of Chisholm, Minn., are spending several days with friends in Chicago, 111., and also intend to pay a visit to friends in Cleveland, O. oOo Mr. and Mrs. Bevec and son, Billy, returned to their home in Eveleth, Minn., last week from Milwaukee, Wis., where they were visiting friends. oOo “Vernie” Damberg recently was appointed new coach of Eveleth’s high school teams. oOo Miss Mary Hren of Chisholm, Minn., is to be married to Mr. Matt Kochevar of Ivitzville, sometime in August. oOo Miss Adelaide Kusma, graduate of the Chisholm high school with the recent class has been awarded the fourth prize in the national typewriting contest sponsored by the Underwood Typewriting Co. Congratulations. oOo Sports committee of Joliet, 111., consists of Tony Skul, chairman; Johnny Lunka and “Stud” Ivec. Brothel- Ivec is captain on the Wayside A. C. team. oOo Frankie Vranichar, chairman of the trustee board in the Joliet branch of J. S. K. J. is going to “fly the coop.” If we understand it right, Frank is going to fly into a coop. The local daily paper announced his engagement last week. Many happy days to you, Frank! oOo Johnny Lunka, one of our “sports” recently returned from a visit to his uncle at Cleveland, and he is planning on a trip to his home town, Denver, Colo. You’re not competing in a Marathon visiting race, are you, Johnny? COMMITTEES It is of great importance that our lodges have committees to discharge their obligations but it must also be remembered that the source of a great deal of lodge discord may be attributed to too many committees. It becomes extremely cumbersome when too many committees exist and too often impairs rather than improves frictionless functioning. Existing lodge committees should meet regularly and frequently and never less often than once a month for conferences and for self development as committees. When committees fail to hold worthwhile meetings at least nine or ten times a year, they should be definitely disbanded or reorganized. There is no sense in liaving a committee merely in name. Each committee should have an executive who is clearly responsible for its work. o------------ PENNIES The minte last year turned out 176,000,000 pennies. Though a penny won’t buy anything these days, we have to have it for change in those $1.98 sales. _______ _ NEW ZEALAND JUGOSLAV VISITS CLEVELAND TELLS ABOUT MINING KAURI GUM It was a pleasure indeed to hear a Jugoslav speak the English language so unbrokingly and with such a wide and varied selection of words in describing his adopted country, New Zealand. Mr. Marian Simič, of New Zealand who is at present visiting in Cleveland with Mr. and Mrs. J. B. Mih-aljovich, has lived in the dominion which is more British than Breat Britain, for the past 23 years. During this period of years he has been very active in the colonization of the Jugoslavs and during convenient times has done some very extensive traveling. Mr. Simič being himself a Dalmatian, has nq doubt the inherent adventurous characteristic of Dalmatians. He is planning to cover approximately 35,000 more miles before returning to his wife and two children who are in New Zealand, 10,000 miles away. The first Jugoslav pioneers went to New Zealand about 60 years ago, while the greater number of them settled about 15 years later when the English government in order to make settlement and improvement possible, gave advance loans to settlers, according to Mr. Simič. Of the 5,000 foreign people living in New Zealand, 3,000 are Jugoslavs, all of whom are widely scattered in communities of five or ten families. A larger number of Jugoslavs are now finding their day to New Zealand since our government has restricted their entrance to this country. New Zealand is situated more than 1,000 miles Southeast of the Australian continent and is comprised of two large islands, North Island and South Island, with a total area of about 103,-000 square' miles, nearly the size of Italy and to which peninsula the shape of New Zealand bears a striking resemblance. The majority of the Jugoslavs Settled in North Island which perhaps is the more suitable because of the climate which may in general terms be described as equable, mild and salubrious, with no intense heat or cold. The North Island, inhabited by our people, is essentially volcanic in structure and origin. Mining of kauri gum, the fossilized state of the resin of the kauri pines forms an important industry for the Jugoslavs. It is believed that many ages ago a volcanic eruption submerged the dense kauri pine forests and petrified these res-inferous trees. Today this kauri gum which is used in the manufacture of varnishes, paints etc., by the United States, England and Germany, is mined by many Jugoslavs in New Zealand. Mining of this substance is done largely on a hit and miss system. A miner each day ventures out on the land leased to him by the British government, with a long pointed instrument which he uses to determine pockets of kauri gum by poking into the boggy land. The expert “digger,” Mr. Simič said, can usually tell when he strikes the valuable gum, or rock or sand. The miners in these mining regions lead an extremely harsh and rigid life. They live in small shacks or tents, generally measuring 10 by. 8 feet in MILWAUKEE SLOVENE CHILDREN TO GET TENCENT MUSIC LESSONS Any child attending public schools in Milwaukee, Wis., can take music lessons on any band j or orchestra instrument for 10 cents. He does not even have to possess an instrument of his own, to take advantage of these practically free music lessons which the city school system provides. As a result of this unique service, more than 2,400 pupils in graded and high school, many of whom are Slovene or Jugoslav children, now gather on Saturday mornings at one or another building given over to various kinds of lessons. Though most of the pupils who promptly took advantage of the lessons wanted to study piano, practically every band and orchestra instrument has its hundreds of followers. The violin still ranks second to the piano in popularity, with cello, the various horns and drums not far behind. We hope that this step taken by the municipality to discover talent will find many gifted Slovene children. ANALYSIS Analysis is a word too little used and too little practiced. To analyze means to investigate, to study, to find out, to put a value upon a subject. Members in our organization should get into the habit of analyzing the value of measures made by our organization for their benefit. If correct analysis is made, it will be found that one will have a greater appreciation for all our organization maintains. Analysis is a good word to remember. size. Not all, of course, are en-! gaged in mining. Many work on the railroads while still others make their livelihood by farming. Agriculture together with grazing is the leading occupation. The climatic conditions and the rainfall are very favorable and adequate and as a result our people are very cqntented with their yield of crops, the chief of which are oats, wheat, and barley. Many of the Jugoslavs have engaged in sheep grazing since the first inception of the refrigerator in 1880 which made it possible to transport meat in a frozen state to England and other distant countries. The Jugoslavs of -New Zealand are quite progressive and are making every effort toward organization. At present, plans for a benevolent society, similar to those in this country are under development. A large number of children of Jugoslav extraction are attending the schools and universities and are doing . splendidly in the way of scholarship. A Jugoslav library has recently been established and is being used by a large number of our people. A Croatian priest, Mr. Simič says, who is very intelligent and influential with the governing principals in New Zealand, has been installed in one of the larger Jugoslav communities and he is expected to conduct the Jugoslavs to further progress. It is unfortunate that Mr. Simič is leaving in a few days for it would be highly educational to receive information concerning the Jugoslavs in New Zealand directly from him in the form of a lecture. Sport Sense COMRADES WALLOP HALF-DAY 10 TO 4 SKOFF LEADS HITTING FOR THE COMRADES The Waukegan C o m r a d es traveled to Half-Day and beat the home team by the score of 10 to 4. Skoff, Archdale, Kair-es and Smith led the hitting for the Comrades. Charley Burks pitched a nohit game until the seventh inning when the home team managed to squeeze in four runs on six well scattered hits in the last three innings. Comrades’ brilliant fielding was the feature of the game. Comrades A. R. H. E. Archdale, 3b 5 2 3 0 Skoff, 2b - -5 3 4 1 Kaires, c ......... 5 13 0 Smith, rf . ..... 5 13 0 Bartel, lb 5 0 0 0 Korenin, cf — 5 0 0 0 C. Pabst, ss _.....- 4 12 0 M. Pabst, If ..... 4 1 0 1 Burks, p ........ 4 1 12 0 Totals 42 10 17 2 Half-Day A. R. H. E. Hapke, 2b ......... 3 0 2 0 Meyer, cf ... -____ .4 0 1 0 Radke, c . _______.,. 3 10 1 Mayfield, 3b 4 0 0 0 Gelena, rf ....... 4 12 0 Ladd, cf ........ 4 0 0 0 Kemp, lb 4 1 0 1 Juhrend, ss ..... 2 110 Roach, p —.. ------ 10 0 0 Blocks, p ...;--fr 2 0 0 0 Totals -ii_____31 4 6 2 Comrades 210 032 020—10 Half-Day . 000 000 202— 4 Two-base hits — Archdale, Skoff, Burks, Kaires. ' Three-base hits—C. Pabst, Archdale, Skoff. Struck out—By Burks, 7; by Roach, 12; by Blocks, 2. Base on balls—Off Burks, 5; off Roach, 2. John Petrovič, Comrades No. 193 JSKJ. o--------------- NEW SLOVENE MONTHLY. A Slovene monthly publication sprang into existence this month and now will assume space on our tables along with other Slovene periodicals. “Zarja” is to be the official organ of the Slovenian Ladies Union which has branches thruout the county and a total membership of approximately 2000. This fraternal organization is primarily a women’s organization and was established as such in 1926. The supreme officers of the organization are: Mrs. Marie Prisland, of Sheboygan, Wis., Mrs. Mary Glavan, of Cleveland, vice-president; Mrs. Julia Gottlieb, of Chicago, secretary and editor. Mrs. Gottlieb has the distinction of being the first and only Slovene woman editor. CHARACTER OF LODGES Lodges like individuals mak« their own character. The> I must go under a severe strain to keep good characters. Wt appreciate the strength of ar ocean-going steamer by the many and terrible storms she weathers. Our lodges likewise must overcome obstacles and must struggle to develop a worthwhile character. -o - Anticipating success for your lodge without doing anything in that direction is like counting your chickens before they are hatched. 'Bare Facts Horse Sense. Many animals j including horses and other domestic animals, frequently act ! as if they had a premonition of | a coming storm. Apparently j their instincts are so highly developed that they are sensitive to slight changes in the atmosphere not noticed by human beings. A Baker’s Dozen. During the 13th, 14th and 15th centuries many stringent laws were passed to regulate the baking and selling of bread in London. Several of these regulations are preserved in “Liber Albus, the White Book of the City of London,” compiled in 1419 and translated from the Latin in 1859 by Henry T. Riley. The dealers, when purchasing bread from bakers, says Riley, “were privileged by law to receive 13 batches for 12, and this would seem to have been the extent of their profits. Hence the expression, still in use, a baker’s dozen.” Some authorities, however, hold that the phrase arose from the fact that the bakers gave an extra loaf for each dozen in order to avoid all risk of incurring the heavy fine for short measure. Baker’s dozen may be a corruption of devil’s doben,” an older name for 13. That was the number of witches formerly •supposed to gather at the evil conclaves. The London bakers had a bad reputation in olden times and it is not improbable that “baker’s” was substituted for “devil’s” in the common phrase. Did Washinglon Have Red Hair? In 1922 Albert Bushnell Hart, the historian, made the statement that Washington had red hair. The first president. like many other aristocrats of his time, wore a wig. A few specimens of Washington’s hair are still in existence, and this evidence, linked with other, indicates that Washington’s hair wan originally light brown or perhaps sandy in color. Gypsies. It seems now to be pretty generally agreed that, this singular race originally came from India, whence they migrated at the time of the great Mohammedan invasion of Timor Bey. It is calculated that there are five million gypsies in Europe, Asia and Africa. The number in America does not exceed, if it reaches, a hundred or two. Bows In Men’s Hats. The little bow at the back or side of a man’s hat—soft, derby or straw—do you know how it got there? History tells us that once upon a time caps were made, of the same size, but were equipped with laces so that the possessor could adjust the headpiece to fit his own head. The lace later gave way to ribbon, and our hat bows are a survival of the tying process. Length Of Sharks. The white 1 or man-eater, the largest predacious shark, attains the 1 length of 30 to 40 feet. The 1 whale and basking sharks 1 which live on small creatures, are said to get longer. Perhaps the largest shark known is one similar to the basking shark and found in the Indo-Pacific Ocean. It is known technically as “Rhinodon typi-cus” and attains a length of 50 feet, although only a few specimens have been captured. Sailors say that these sharks sometimes reach a length of 70 feet. _______________ New Era Supplement ' Edited by Anthony L. Garbas. 3CXXXXXXZIXIIXIZXXXXXTTTTXXXXXXXrXTIIIIIXXXXIXXIXIim GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern faxxxxxxxxxxxxxxTi (Continued) IS SAVING ALWAYS EFFICIENCY? Realizing that he could not defend himself much longer against the enemy, Kozjak had decided to leave the cloister that very night. He thought it was an exceptionally fine night to escape safely and to take along with him the wealth of the cloister, because the moon was hidden behind thick clouds. Another such opportunity to get away safely might not offer. There may have been another reason also why Marcus Kozjak had decided to leave the cloister at that particular time. It was anticipated that the Turks would again atack the walls as soon as the moon made her appearance. CHAPTER XVI. The Christian prisoners in the monastery now themselves caved in the exit through which they had plannod to escape irom behind the walls, because now that it was known to the enemy it might be a source of danger to themselves. Having destroyed this subterranean passage, they had lost their last ray of hope ever to be able to leave their prison secretly. They fully realized that they could not defend themselves much longer, because even now they had great difficulty in repelling the enemy. But there was one thing in their favor. They had the Turkish commander prisoner among themselves behind the walls. That was worth a great deal to them, too. Among all the defenders in the cloister it was the gypsy who knew best how to take advantage of this opportunity. The gypsy sent one of the captives back to the Turkish camp with a message to the Turks that as soon as the first Turk should approach the walls with the intention of attacking the monastery, the commander’s head would at that moment be cut off and hung on a pole above the door of the cloister. This threat caused the Turks to wait quietly for a few days for an order from their commander-in-chief, then with his army near the city of Ljubljana. With his hands bound, the janissary, George Kozjak, walked about his room in the upper floor in the cloister. His father, old Marcus, must surely have been in deep mortification for having allowed his subjects to attack and bind his son and his loving child (for the gypsy had told Marcus that it was his son, for whom he had so many years been groaning and weeping) ! But he fully realized that it could not be helped. Great tears rolled down upon the old man’s cheeks as he saw his loving child, a perfect picture of old Marcus’ youth, standing before his eyes, but could not embrace him and thus display to him the affection of a father. Nevertheless it was his own son and the son of his late wife! How could he tell him that he was his father! Would he believe him? Would he understand him? The gypsy kept on promising Marcus that he would make this matter clear. He was the only man behind the walls who could do it, because- there was no one else in the monastery who could converse with the janissary. Some few days had elapsed since the janissary became a prisoner in the monastery. With his hands bound he was walking about the room in profound revery. He was constantly thinking about different things, and at last his old home was also brought back to his memory. “Where is my father anyway?” thought the janissary to himself as he was slowly recalling more and more about his happy childhood days. An interesting picture came back to his memory. He recalled a loving man who used to rock him on his lap when he was a young lad. He also recalled an angry uncle, and finally, a vicious man who had carried him away forever. Whenever he thought of the past, the old and polite monk, who so diligently waited on him and always shed tears when he saw him, appeared before him. The janissary could not help respecting the old man and felt sorry for him. He did not, however, know that it was he who was the sole cause of the old Marcus’ worry and profound grief. Every day, little by little, the gypsy kept on telling the janissary about the latter’s life. He said that at one time there was a man who had a son. Before he left for the wars he entrusted his son to the care of bis uncle who, during his absence from home, had sold the lad to a stranger. The man took him to Turkey and there sold him to the Janissary Military Academy. The gypsy was right. This story had stirred in the janissary’s mind a profound meditation. At last, when different occurences which seemed to agree with the story told by the gypsy came back to his memory, he thought he might be thaf very son. “Where is my father anyway?” he thought to himself. “He may be now an old man groaning for me! And how about me? I am serving the foreigners and fighting for the Mohammedan religion! — Didn’t I at one time believe in something better — in the principles which good people taught me? —Oh! it must have been my father who taught me those good qualities-? At one time I was a Christian, no doubt, but I was forced to embrace this religion and to become a janissary; various examples, which I have seen every day, have proved tc> me ’conclusively this was my case. “I must leave this company and find my father somewhere. Yes, I, too, must somewhere have a maii who used to love me!” the janissary thought to himself. He buried his face in his hand;; and took a seat in profound revery. As he raised his eyes again, he saw the gypsy and thy commander of the Christian forces in the cloister, old Marcus, his unknown father, standing before him. The manner in which the janissary cast his eyes upon Marcus was so mild that Marcus was deeply moved, and it brought a deep breath from his breast. (To be continued) PERSONS BORN BETWEEN JULY 22 AND AUGUST 21. Generous thoughts are like magnets, in that they draw generous conditions and other generous thoughts towards themselves. The free spender, for this reason is more likely to attract financial success to himself than the stingy person. Or they form a magnetic current, or a line of least resistance on which prosperity is impelled toward one. If one sends broadcast only niggardly, penurious thoughts of spending, a close, niggardly thought atmosphere will be formed around the individual. Bargain hunters are often the victims of their own demand for economy. They are always trying to save something on every small purchase, be it ever so little. The result is that they are likely to buy wearing apparel of inferior material, merely because it is cheap. A bargain is not a bargain when it is acquired at the expenditure of time and strength, more than is warranted by the purchase. The racking close, cheese paring economy is a fatal mistake. One cannot save upon the quality of one’s food. Luncheons must nourish one whether they come out of a box or from the table of an expensive restaurant. No one can afford to starve the physical being at the expense of efficiency. It is not true economy to be stingy with every expenditure nor to choose food because it is cheap rather than wholesome. Insufficient nourishment lowers the vitality. But outside of this material result is the grinding, cramping influence upon the mind, which again reacts upon the body. For thoughts are like chickens, they come home to roost. Good food adds to efficiency, health and comfort. Cheap, meager food has 'exactly the opposite result, with the addition of a sense of discomfort, dissatisfaction of resentment. Whatever increases physical vigor is worth the price. Especially valuable is the training of the mind to think thoughts of generosity and plenty into life. It does not pay to think thoughts of generosity and lack thru the effort to make continual niggardly economies. The people who think always of saving and of lack are always poor. Those who think always of shaving expenditures are in reality shaving their incomes. First of all the mental attitude must be calm, unworried, and confident. The income depends upon the mental attitude toward money. He who is fearful of povei'ty, draws it toward himself. With proper poise of mind there will be neither extravagance nor penuriousness. Find the golden mean, but do not keep the vision fixed upon patty economies. o------------- JUGOSLAVIA RESTRAINS GIRLS Jugoslavia has come forward with another attempt to regulate the dress and general habits of her girls who are trying to dress and act like the rest of the girls in the world. It has been decreed that schoolgirls must devote more time -to education and less time to beautifying themselves, and to that end the school authorities have been instructed to refuse admittance to all girls with painted lips or powdered faces, or who should appear wearing short skirts or silk stockings. Similar decrees issued some time ago were defied and evaded. 0-------------- WE WONDER If matches are made in heaven, where did the cigar lighters come from ? \MORK ELIMINATES SELFISHNESS Persons entering life in the latter half of July or earlier half of August take their inheritance from Leo, a commanding, changeable sign, radiating life and warmth. Such people are sympathetic, kind-hearted, generous and impulsive, and have quick intuition, which often serves to save them from foolhardy impulses. Argument with them is useless. They act from the heart and not the head and can be appealed to only through love or sympathy. Born lovers, they cannot live happily without sympathy and affection, and if it is not obtainable from one source they will seek it elsewhere. They love amusement, especially the more dreamy sensual diversions. Mental effort is distasteful to them, but their inborn personal magnetism, their quick response to the suffering or needy, and love for their fellow man, brings the respect and affection of others. They often find careers upon the stage or in music, combining brilliancy of technique with ready inspiration. Heirs of this sign usually inherit a goodly share of physical beauty, and as a rule they are long-lived. They are likely to win public favor at all times, but the most favorable months for them are January and October, and Sunday the most favorable day of the week. THE HERO The crowd in the shed watched Jack Sitstill as he put on the aviator’s suit. Sighs were heaved wrhen he put on the leather helmet and adjusted the goggles. The plane was spick and span. It was a beautiful day for flying, not a cloud marred the horizon and the air coulfl not have been better. Attendants had cleaned the plane and polished the nickel fittings until the man-made bird shone like silver. The name Spirit of Hoboken was painted across the cowl of the motor. The man who seemed to be in charge came forward and, with the assistance of the mechanics, finally succeeded in pushing the crowd . back. A girl dashed out and pinned a red rose upon the breast of Jack Sitstill. He patted her on the back and stood beside the plane, his hand resting upon the steel propeller. A photographer adjusted his camera and then cried, “Steady, please, Mr. Sitstill!” Focusing the camera on Sitstill the photographer took a picture of him beside the plane. When he had finished Jack retired to the dressing room and took off the flying togs while the photographer hung the big sign in front of the ai> plane. It read: “Have Your Picture Made in Flying Togs beside the Airplane; Developed While You Wait; a Souvenir of Sky-high Air Port.” — Mont Hurst. -o-----------— FEATHER RACES FUN A laughable stunt for some of our lodge picnics and other occasions would be the feather race. Provide each of the contestants with a paper plate of fluffy feathers. A certaiu course is designated and each racer must carry his feathers the full distance. If a single feather is dropped it rules the racer out unless he stops and picks it up. H all the plates are heaped with feathers there will'be more fun, for every race? will then be sure to drop several feathers on the way. —o -------------------- A hypocrite is one ivho appears to be what he isn’t. Sincere work for the benefit of others will eliminate selfishness. This service may be rendered in a regular job if necessary, or in acts entirely separate from the regular occupation. But, whichever it is, the point is to get the proper mental viewpoint toward the work, and its purpose. When the opportunity to work in any way is recognized as a benefit, rather than as a curse, or a disadvantage, thfere is also a chance for mental growth. Besides being a cure for selfishness, it is also a cure for fault-finding. It will enable the worker to detach his thoughts from his own troubles, his own woes and his own ill luck, which is a sad habit to acquire. It will even prevent him from unduly emphasizing himself and his own deeds of greatness, his success and prowess. These two extremes are each one as bad as the other and tend to limit his development. But how shall he find the true point of view? How shall he know the right viewpoint when he finds it? Rotarians and many others have discovered that the one who serves best is the one who profits most in ways spiritual and mental as well, even as in a material way. Not only do loving thoughts cluster around him, but he prospers in business. He finds always new and constructive possibilities. Because he has discovered that to do effective work a negative critical state of mind must be avoided. Such a point of view is fatal to the possibilty of creative But man finds a true, pure satisfaction in doing creative work that benefits others. This satisfaction leaves him when he becomes grasping, greedy, selfish, jealous, envious and antagonistic. Creative work being constructive cannot exist beside these negative and destroying qualities. An open tolerant mind is a requisite and a real interest in work. If interest is not present it is always possible to cultivate it by taking attentive note of details and trying to improve them from a desire for perfection, even enthusiasm may be fostered. With perfection as an aim in the effort to benefit others, work becomes beautiful and creative. When the work is viewed also as the great chance to do one’s bit for the world’s service or any part of it, its possibilities will be seen to increase. Apologies for your lodge’s inactivity does not pardon you for such negligence. JUGOSLAV TOURIST IC INTEREST HUBBY’S FAULT? With their increasing leisure American women are, like the men folk, becoming a nation of joiners. Feminine organization is growing by leaps and bounds. Not only do social, civic, business and fraternal groups number many women, but women are becoming more exclusive as a sex organizing their own movements. No less a person than Gertrude Atherton, novelist, declares it is husbands, not wives, who are responsible for the growing number of women’s clubs. She explains: “Women of recent generations have been driven into banding together to find an outlet for their mental energy because the American husband, engrossed in business, insists on regarding them ay ornamental, useless and his mental inferior.” -------o------— THEY STICK SO CLOSE The best Scotch jokes are the labels. The greatest attraction of Jugoslavia to the foreign visitor is just the fact that the country is not known, that it is new. In spite of its 540 medicinal springs, its wonderful fresh mountains, gentle green and fertile plains, blue rocky-coasted sea, and buildings and monuments dating from ancient and mediaeval times down to today. Jugoslavia is not yet sufficiently known to the international traveller. Few know the thirteen mountain lakes of Plitvice in Croatia, whose gentle beauty and solitude among forests and rocks is broken only by the murmur of their many waterfalls; the dense mountain forests of Bosnia, full of thick cool trees and animals of many kinds are scarcely a day’s journey from the heart of Europe. How little known are the beautiful frescoes of the Serbian monasteries, right away in the south, which still witness to the high level of Serbian culture in the Middle Ages before the inroads of the conquering hordes of the Turks, or the Serbian treasure chambers of the monasteries of Fruška Gora! Not enough is known either of the Slovenian Alps, with their cool lakes and elevated valleys of Vrata, Planica and Logar, which are among the most beautiful districts of the Alps, and yet they offer every comfort in their thirty Alpine hotels and mountain houses. Who has seen the waterfalls of the Krka at Skradin near Šibenik in Dalmatia, or those of the Plipa at Jajce in Bosnia? Jugoslavia is especially rich in gorges like the wonderful Vintgar gorge near Bled in Slovenia, the wilder gorge of the Neretva in Herzegovina, the romantic canyons of the Pipa and Tara in Montenegro, the Ničevo Gorge in north Serbia, and the Demir Kapija of the Vardar in South Serbia and many more, not forgetting the majestic iron gates of the Danube (Djerdap). As yet few tourists enjoy the health-giving southern sunshine of the enchanted Adriatic, with its picturesque coastline, its hundreds of islands large and small, which viewed from the comfort of the Jugoslav ships, offer ever new surprises to the eye. Indescribably beautiful is the dark blue of the Adriatic, which, in the Blue Grotto of Biševo, and along the coast to the south of Dubrovnik, creates lighting effects of unexpected magic and charm. Similar to these, on the land, only more majestic, are the caves of the Jugoslav karst, which in Slovenia, Herzegovina, Bosnia and Serbia, form whole series of lakes only to swallow them at once. The proverbial hospitality of the Jugoslavs makes foreigners feel at home among them. A few days spent among these good folk, with their decorative, many colorful costumes which, like their customes and dances, they have preserved in all their varieties from quite early times are sufficient to capture the heart of the visitor. Those who do not care to undertake great effort can get to know national life even in the large towns and spas or seaside resorts. Nor must we forget to call attention to the Oriental characteristics of some of the southern districts. The Mohammedan population of Bosnia and South Serbia, which except in some parts in the extreme south, is Serbian in nationality, still retains all its old religious customs, and consequently offers an excellent example of western culture living side by side with eastern customs and mode of life. Phutiology CUTTING REMARKS “I call that a dirty dig/ tested the worm as he was by the farmer’s hoe. WHERE? Sign in the music dePM ment of a five-and-10: the Girl You Love” and »*" Others Just as Good. E Bor F >1CK KlNC K I8f 25 j 43 J *4 J 44 p MENAGERIE AT H0ME Dickey: “My dad is an ^ a Lion, a Moose and an ^a^||09 m Mickey: “Wot does it ll>09 p to see him ?” P09 j( BUT SHE WASN’T |0jj J1 “On what grounds do 'lBo& ^ expect to get a divorce?’ A09 ^ “Deceit, because asked her if she would ^ me, she said she was able.” WAS CONSCIOUS OF ^ Captain to Private: name ?” .1” 1*! “Private: “Jones, sir1 Captain: “Your age- )t Private: “Twenty-fo^’ Captain: “Your rank' Jones: “I know it.” W 11 Jo ?° Mi JO Vil . h l°0 i J05 1; Cla J11] WEIGHED IN THEBAL “I gave that man fifty for saving my life.” “What did he do?” “Gave me back twenty change.” - THE AWFUL TRl^1* Glee Clubber: “What to know is, Am I a basS baritone ?” Coach: “No, you are iot|8 Ant f u, ;*» t S»a Jac( Jo, J0h] Jo, H ^bj A], °j am THE WORST JOKE “What is the differ^* * tween a flea and an eWK | j ‘ “I don’t know. What: I ^p0, “Why, an elephant cil11 J fleas but a flea can’t haV L "°hn phants.” ‘Kb1 STILL NO END IN S1' Roses’ are pink The same with But the color of Gi'aI1 Remains to be see0' 2 j, ,rJ 2 >: J te,nc h j011« 2 JUST LIKE “WET JV' An Alaska saw m'" has this sign hanging on in receiving shed: “The d running—no use to toUc to convince yourselves- WHY INDEEP?ti)l Sign seen in under window: “Why walk ' half dead when we ■ for $37.50.” “MY MOST EMBARGI MOMENT” »a IsSs ' * 32 °S, j I % ^is fi Joh gel “So you said that freckle on the back neck?—well, well, it’s Jf how aboUt “no >yL CAN TOUCH Slogan for those vV saxophones: “As the owns one!” HARD ON THE “Do my ayes deCl0s«, said the Senator as >1 had pledged *0 voted against his bn1* gjjtl SEA-SICK SOLIJ^ ^ Break! break! on t*1' depths, oh sea! An, >vv S n fW 11 Sk fclh» N :°e n How I wish that swallowed The’things that ai'ise I in SPORT cra* Si &1 s Sie > vS vis C“nti 1 s w ' Ky $ li$U: kS tj Mil,.6 01 UU1 — j,).; I «vm “Can you think p/| ^ \ funnier that Jac^ cracking a smile?’ “No, unless it’s batting an eyelash- TRUE TO Many a wife has ^ husband to the top der—and then left while she decided ^ * the picture would J, /%k* .li " i K Rfj Ctl C ? <1 -( 201 Louis Grande 38.00 June 20. 1929. 2 Frank Urbas 75.00 4 John Demhsar, Jr. 34.00 4 John Virant 34.00 4 George Polovic 31.00 4 George Polovic 36.00 15 Anton Jamnik 26.00 15 Frank Tekavec 47.00 15 Jos. Predalič 5.00 37 Frank Strmole 28.00 37 Frank Ahčin 17.00 37 Anton Turkovich 11.00 37 Jos. Sila 17.00 37 Jos. Matičič 32.00 37 Jacob Gruden 43.00 37 Mihael Gerlj 29.00 37 Louis Stopar 92.00 37 John Žnidaršič 20.00 37 Frank Kovach 56.00 41 John Bradeško 1.00 41 John Bradeško 10.00 50 Fr. G. Tassotti 28.00 57 Louis Nagode 60.00 83 Jos. Miklavčič 32.00 86 Nick Radovich 28.00 86 John Serdar 86.00 133 Louise Zdravje 75.00 133 Louise Zdravje 11.00 133 Julia Francel 28.00 149 Anna Strle 30.00 174 Mary Galičič 15.00 176 Peter Stipich 26.00 183 John Dermota 30.00 37 Lavrence Vidmar 13.00 June 21. 1929. 6 Peter Rahotina 29.00 6 Rok Dominick 23.00 9 Stanislav Fink 28.00 9 John Kestner 28.00 9 Marko Frankovich 6.00 9 Matt Fabec 28.00 9 Steve Strauss 27.00 9 Jakob Kalcich 75.00 9 Jacob Kalcich 44.00 9 Fr. Lenarsic 18.00 9 Matt Kostelic 28.00 9 John Adam - 13.50 9 Kate Grahek 7.00 9 Anna Špehar 15.00 9 John Turk 4.00 9 Jacob Bencich 14.00 13 John Resnik 20.00 13 Martin Zapkar 32.00 21 Andy Krašovec 8.00 21 Jennie Sadar 37.00 26 Fr. Gerlovich 14.00 29 John Maček 14.00 31 Jos. Evanich 34.00 31 Jos. Pelan 49.00 71 Gregor Rajer 14.50 71 Jos. Kajic 38.00 71 Andrej Škrinjar 21.00 71 Frances Doles 54.00 71 Albin Farenchak 16.00 71 Sophia Milavec 15.00 71 Josephine Rotar 54.00 82 Frances Komar 29.00 99 Frances Maček 80.00 108 Mildred Luchis 56.00 135 Suzanna Skare 75.00 135 Suzanna Škare 44.00 135 Milan Bozich 56.00 136 Frances Gratton 15.00 154 William Balazy 2.00 154 Ludvick Fritsch 56.00 June 28. 1929. 1 Petre Movrin 14.00 1 Jos. Moravitz 39.00 1 Katherine Spreitzer 31.00 1 John Stariha 56.00 1 John Loushin 56.00 1 Vencel Jagodic 39.00 1 Louis Glatch 58.00 1 Pauline Deyak 52.00 1 Marko Velanoff 56.00 1 Blaž Hafner 56.00 3 Peter Drost 14.50 3 Jos. Brezovar 14.00 3 Fr. Kuhar 28.00 16 Andrej Sustarsich 11.00 16 Fr. Klucar 50.00 16 John Bajt 29.00 16 Milovan Vudragovich 76.00 18 John Berce 30.50 18 Matt Begovich 28.00 20 Mike Debelak 28.00 20 Louis Starich 26.00 20 Mike Maloverh 28.00 20 Mary Kern 10.00 22 Ambrož Grahovac 15.50 27 Mary Arko 28.00 27 Anna Sabec 30.00 27 Fr. Lumpert 18.00 30 Louis Prebil 15.50 30 Louis Novak 16.00 30 Carolina Tanko 37.00 33 Fr. Aurednik 14.00 33 Paulina Kokal 15.00 35 John Vicic 28.00 35 Elizabeth Matičič 17.00 35 Mary Swegle 15.00 33 Joseph Kalik 11.00 June 29. 1929. 9 Jacob Kalcich 11.00 11 Nick Cvetas 28.00 15 Anton Jamnik 75.00 27 John Pavlich 56.00 35 Andrej Likovich 16.00 35 Mary Vicic 26.00 36 Joseph Bozich 16.00 36 Johana Brenčič 28.00 36 Agnes Gali 22.00 36 Frank Zajec 20.00 36 Amalija Birk 34.00 36 Andy Matica 12.00 36 Cyril Rovanšek 40.00 36 Joseph Modic 21.00 36 Mary Klajder 20.00 36 Methodius M. Rovanšek 14.00 36 Rudolph Klanchar 9.00 39 Matt Majnarich 14.00 39 Vinko Lisac 56.00 39 Agata Kauzlarich 56.00 i Dragica Runje 56.00 39 Andrew Kauzlarich 13.00 39 Chas. Brozovich 30.00 42 Marko Ilich 10.00 42 Anton Gornik 22.00 42 John Kocman 30.00 42 John Pavček 47.00 42 Jenny Snidarsich 12.00 43 Fr. Sasek 26.00 44 John Dormish 14.50 45 Luka Cesnik 14.50 45 Fr. Smerdel 32.00 49 Margaret Sajnich 18.00 49 Jos. Dercar 7.00 49 John Yaklevich 22.00 49 Theresa Špehar 15.00 50 Jos. Gačnik 47.00 50 Anton Starin 35.00 55 Frances Sepic 30.50 55 John Švigelj 61.00 57 Angela Ahacic 12.00 58 John Meyer 75.00 58 .John Meyer 11.00 60 Fr. Komidar 14.00 66 Anton Smolich, Sr. 34.00 66 Anna Petrič 15.00 71 Jos. Kajic 75.00 75 Matt Zalar 22.00 75 Joseph Pelan 16.00 75 Joseph Pelan 10.00 77 Vid Furda 14.00 77 Manda Flanjak 58.00 78 John Škufca 40.00 81 Jos. Racecic 8.00 82 Christina Krajnc 20.00 85 Josephine Shiltz 23.00 85 Mary Kocjan 7.00 87 Mary Perisich 19.00 88 Anton Bravar 60.00 89 Fr. Samson 25.00 90 Johana Zaman 61.00 90 Louis Palcic 60.00 92 Mary Sprajcar’ ’ 15.00 103 Anna Gerbic 12.50 103 Josephine Pikel 31.00 104 Frank Vrečka 30.00 105 Jos. Severinski 99.00 105 George Bizal v 56.00 105 Jos. Težak 50.50 105 Helmer J. Lind 22.00 106 Jos. Batista 38.00 106 Rose Primsar 26.00 109 Jerry Verant 70.00 109 Anna Shirola 56.00 109 Anna Majerle 25.00 110 John Bambich 18.00 110 Anton Novlan 13.00 112 Peter Music 31.00 114 Simon Marolt 22.00 114 Jos. Startz 52.00 114 Jos. Startz 6.00 114 John Novlan 31.00 114 John Kalan 30.00 114 Matt Bavdek 56.00 114 Jos. Janezich 13.00 114 Anna Janezich 15.00 120 Frances Strukel 51.00 120 Katherine Grahek 28.00 120 Elizabeth Skube 25.00 120 Justina Brula 14.00 120 Josephine Burja 15.00 120 Josephine Burja 28.00 120 Mary Štepec 15.00 120 Anna Loisel v 75.00 120 Anna Loisel 29.00 120 Anna Dowzicky » 28.00 122 John Kresho \ 16.00 122 Mary Gorichan 11.00 122 Jo*hn Lisac 74.00 122 Anna Urbanija 50.00 124 John Rezen 32.00 124 Johana Cigolle 18.00 128 Anton Chernich 11.00 129 Frances Sterbenc 35.00 129 Angela Pirc 15.00 131 Mary Franich 15.00 134 tecelia Ferlic 102.00 134 Antonia Demshar 15.00 134 Cecelia Ferlic 75.00 139 Katherine Smrekar 24.00 139 Michael Bogdan 70.00 139 Jos. Nickolitch 5.00 141 Fr. Orekar 28.00 148 Anton Mauser 18.00 148 Stefania Malikosky 15.00 152 Chas. H. Simmons 60.00 DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) mene je zadela tista, o kateri se govori, da nikdar ne počiva, namreč nesreča. V oktobru 1927 sem dobil zastrupljenje krvi in še danes nisem sposoben za delo, ker sem se moral podvreči operacijam in so mi končno vsi prsti trdi postali. Naša J. S. K. Jednota mi je izplačala vse podpore, do katerih sem bil po pravilih upravičen kot člar.. Zahvaliti se moram tudi našim društvenim in jednotinim uradnikom, da so vedno točni in pripravljeni članstvu ustrezati Sploh je velikega pomena, da imamo tako razumne može v uradih društev in Jednote. — Pozdrav! John Kranland. Denver, Colo. Tem potom uradno obveščam člane društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, da kateri član (članica) ne bo plačal svojega asesmen-ta vsaki mesec, bo suspendiran, brez ozira kdo da je. Posebno opozarjam tisfte člane, ki živijo izven Denverja in kdo drugi zanje plačuje, naj pazijo, da bodo imeli asesmente plačane vsaki mesec sproti in sicer ne kasneje kot do 25. zvečer. Kdor prinese asesment 26. v mesecu, se ga ne bo vpoštevalo v bodoče. Jaz ne bom za nobenega za-kladal, iz društvenega blagajne pa tudi ne smem jemati. Torej naj si to obvestilo vsaki dobro zapomni in ga vpošteva, pa bo prav za vse. John Schutte, tajnik, 4751 Baldwin Gt. Chicago, 111. Vsem članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ tem potom naznanjam, da se vrši naša prihodnja redna seja 18. julija v navadnih prostorih. Vse članice so vabljene, da se te seje udeležijo, ker bo več važnih zadev na dnevnem redu. članice so dalje prošene, da poravnajo za ostale asesmente, kakor tudi ceno vstopnic zadnje veselice. -Upajoča, da se vidimo na prihodnji seji, beležim s sestrskim pozdravom, Agnes Jurečič, tajnica. gi premogar mora garati za polovično ceno, odkar je unija zlomljena. Ne svetujem nikomur za delom sem hoditi, ker se ga težko dobi. Z bratskim pozdravom, Jacob Drašler, blagajnik dr. št. 99 JSKJ. Delmont, Pa. Članstvu društva sv. Pavla, št. 116 JSKJ naznanjam, da je društvo na redni seji meseca junija sklenilo, da plača vsak enakopravni moški član 75 centov, članice pa po 25 centov v društveno blagajno. Ta asesment mora vsak član in članica plačati v mesecu avgustu. Sporočam ob enem, da bomo imeli revizijo knjig dne 21. julija. Opozarjam torej računske nadzornike, da pridejo 21. julija eno uro pred začetkom društvene seje v dvorano, kjer bodo knjige društvenega tajnika in blagajnika predložene v pregled. — Z bratskim pozdravom,. Alexander Škerlj, tajnik. šno pot, ki bo v korist članstvu in Jednoti. — Z bratskim pozdravom, John Zalar, predsednik dr. št. 37 JSKJ. Moon Run, Pa. Prosim za nekoliko prostora v Novi Dobi za par kratkih vesti iz naše naselbine. Glede napredka na društvenem polju se ne morem baš pritožiti, niti pohvaliti. Ne napredujemo kaj dosti, ne nazadujemo pa tudi ne. Člane društva št. 99 JSKJ prosim, da bi se bolj številno udeleževali društvenih sej, ki se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Več ko nas bo na seji, kaj boljšega bomo lahko ukrenili za društvo in Jednoto. Delavske razmere so nekako srednje. Pri Pittsburgh Coal Co. se dela vsaki dan, toda ubo- 158 Matt Podobnik 14.00 159 Martin Gerdanc 25.00 161 Mary Luzar 13.00 166 John Rozman 31.00 165 Mary Groftcheck 15.00 169 Mike Lepchuk 18.00 171 Mary Novak 28.00 171 Jos. Bukovac 14.00 171 John Obranovich 28.00 174 John Slabe 17.00 174 Mary Juran 28.00 178 Josephine Delach 13.50 183 John Dermota 50.00 185 John Kozole 3.00 185 Mary Jerich 15.00 190 Pauline Slogar 37.00 190 Angeline Cassidy 21.00 200 John Omerza 54.00 200 Frank Telich 34.00 200 Jacob Grahek 32.00 200 John Ulbar 56.00 200 John Simoncich 16.00 200 Jos. Deyak 75.00 200 Mike Cerkovnik 60.00 Frank Zavori 60.00 Mary Kennedy 15.00 Anna Blazine 28.00 Anna Blazine 21.00 Joliet, 111. V nedeljo 21. julija bo redna ŠESTMESEČNA in ZADNJA seja pred PIKNIKOM, katerega priredi društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ v nedeljo 11. avgusta v Rivals parku. Predsednik in ves društveni odbor želi, da bi se člani kar v najvdčjem številu udeležili nedeljske seje in da bi vsak prišel s kakšnim dobrim nasvetom v korist našega vsakoletnega izleta. Dozdaj je še vsako leto sijajno izpadel. Kdo si bo za letošnji piknik izmislil kaj “extra?” Na nedeljski seji bodo tudi naši vrli nadzorniki podali finančno poročilo za prve tri in šest mesecev tega leta. Tisti člani, ki so kaj zaostali, so prošeni, da poravnajo čim prej jim je mogoče. To je umestno že zaradi reda, pa tudi ako se z vplačili odlaša, se preveč nabe re in je težko skupaj plačati. Naš športni odbor se že pripravlja za veliko žogometno igro med slovenskima kluboma “Wayside A. C.” in “K. S. K J.” Oba kluba dobro napredujeta na športnem polju in bosta igrala na našem pikniku 11. avgusta. V športnem odboru so: Anton Skul, John Lunka in A. Ivec. Brat Ivec je kapitan pri Wayside A. C., in pri obeh klubih je več članov našega društva in JSKJ. Lahko rečem, da najboljši “baseball” igralci v Jolietu so Slovenci, ampak so raztreseni in razdeljeni. Društveni odbor bo za naš letošnji piknik 11. avgusta dobil najboljšo godbo tega okraja, tako da se bodo plesalci lahko vrteli do mile volje in ne bodo čutili utrujenosti. Vsi člani društva št. 66 JSKJ pa naj sklenejo, da gotovo pridejo na sejo v nedeljo 21. julija, da se bo moglo vse kar najbolje ukreniti za naš piknik. Bratski pozdrav! John L. Živetz Jr., tajnik. Cleveland, O. Gotovo marsikaterega “fir-bec” ima, kdo je dobil novi ?ord na pikniku društev SND. Zdi se mi, da ga je dobil nekdo, ci ga ni bil prav nič potreben, in sicer neki madžarski Nemec po imenu Stuckmayer. Drugič se bom bolj pobrigal, da ga jaz dobim. Pred par dnevi me je srečal na St. Clair cesti Ongav Francelj in me vprašal: “Say, To- ne, ali bo res v nedeljo 21. ju-ija piknik pevskega društva ‘Zarja,” in kje bo?” — “Seveda bo, saj se že povsod o tem govori,” odvrnem prijatelju. “V Randallu na Goriškovi farmi bo. Velike množice se že dogovarjajo, da pojdejo tja, kajti Zarjani imajo vedno kaj posebnega. Tudi letos bo piknik tak, da bo prekašal vse druge prireditve tiste nedelje. To pa zato, ker se Zarjani potrudijo, da svoje goste dobro postrežejo in zadovoljijo, nakar tudi lahko računajo na finančni uspeh piknika. Denar se povsod potrebuje, posebno ga potrebuje pa Zarja za vprizoritev krasne opere “Grof Celjski,” katero nam bodo pokazali na Zahvalni dan. To je nekaj tako krasnega, da kaj takega še nismo videli na slovenskem odru v Ameriki. Seveda je pa tudi zvezano velikanskimi stroški. To je, za kar rabi Zarja denar. Torej, Francelj, ne pozabi piknika Zarjanov na Goriškovi farmi v nedeljo 21. julija!” Anton Vehar, član dr. št. 37 JSKJ. Miroslav Hirtz: ZADNJI OBJEM 200 201 135 135 Skupaj: Total $10,962.00 Joseph Pishler. Cleveland, O. Člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila tretjo nedeljo, to je 21. julija, v S. N. Domu, soba št. 1. Pričetek ob deveti uri dopoldne. Za rešiti bomo imeli več važnih zadev. Sobrat tajnik nam bo prečital tudi šestmesečne račune, torej je članov sveta dolžnost, da pridejo na sejo in zvedo, kako obstoji društvo in društvena blagajna. Ob enem bo treba vzeti v pretres tudi iniciativo, katero je predložilo društvo št. 108, da bi se bolniška podpora plačevala nekako po starih pravilih. To je odvisne od članstva, ako smatra za koristno staro pot popravljati, katera se bo čimdalje bolj razdirala, ali bi bilo umestno vzeti novo pot, kot jo je na konvenciji predlagal delegat iz Chicaga. Upam tudi, da bo glavni odbor na svoji polletni seji kaj razpravljal o tem in našel kak' Dolenjavas pri Ribnici. Slavno uredništvo Nova Doba! Vljudno vas prosimo, da bi blagovolili v vašem cenjenem listu priobčiti naslednjo zahvalo, za kar vam bomo zelo hvaležni. ZAHVALA Prostovoljno gasilno društvo v Dolenjivasi pri Ribnici je prejelo po gosp. Franku Mate lepo svoto }20 dolarjev kot prispevek za našo novo motorno brizgalno. To svoto sta naša rojaka Frank Mate in Frank Terdan nabrala pri usmiljenih in dobrih naših rojakih v Clevelandu. Za ta velikodušen dar se vsem, kateri so nam to svoto darovali naflskrenejši zahvaljujemo s željo, da bi se jim stotero povrnilo. Zahvaljujemo se pa tudi nabiralcem Franku Mate in Frank Terdan, ki se nista ustrašila neljubega nabiranja in sama tudi veliko darovala. Ob enem se zahvaljujemo tudi gospodu Antonu Bobek v Clevelandu za poslano darilo 500 Dinarjev. Načelstvo gasilnega društva v Dolenjivasi pri Ribnici 1. julija, 1929. Merhar, načelnik. Karl Hribar, tajnik. Z BOMBAŽEM TLAKOVANA CESTA V South Carolini so nekaj milj dolgi kos ceste za poskuš-njo tlakovali s slabejše vrste bombaževino. Bombaž se je izkazal tako dober vezalec nasutega materijala, da isti ne pro-pušča vode, kar ohrani cesto dalje časa v dobrem stanju. Prvi poskus se je tako dobro obnesel, da se z novovrstnim tlakova njem nadaljuje. Ogromna smotka. Največja cigara na svetu je bila izdelana v Havani in poslana na Ibero-ameriško razstavo v Seville, Španija. Cigara je izdelana iz najfinejšega havanskega tobaka, je dolga osem čevljev in pol, ima 17 palcev v premeru in tehta 200 funtov. (Novela iz lisičjega življenja) “Gospod! Gospod!” S tem rezkim vzklikom je nekega junijskega večera planil v mojo sobo stari logar Martin. Bil je ves poten in zasopel. V levici je držal prastaro puško spred-njačo, v desnici pa širok lovski klobuk, ki ga je krasilo perje iz sokoljih peruti. V prvem hipu ni prišel dalje od besede “gospod”, tako so se mu brki s sivo brado tresli pd vznemirjenja, ki sem mu ga takoj opazil v črnih, bistrih očeh. šele, ko sem ga bil sprejel z običajnim vprašanjem: “Nu, kaj je, dragi Martin?” se je starcu razvezal jezik. Njegov bleščeči pogled se je še bolj razigral in čez nekaj minut mi je jel pripovedovati na dolgo in široko (zakaj na kratko ni umel), kako je popoldne po naključju odkril v Toplički gori, v gozdnem okraju Ptičji breg, lisičjo luknjo s sedmimi mladiči, ki pa se jih brez moje vednosti ni hotel dotakniti. Kdo ve, koliko časa bi možak razpredal svoje pripovedovanje, če ga ne bi bil prijazno odslovil, ponudivši mu za “srečno pot” kozarček žganji-ce, ki jo je izpil z enim požirkom in je še v znak zadovoljstva nekajkrat tlesknil z jezikom. še tisti večer sem sklenil, da pojdem naslednjega dne na obisk pred lisičji brlog. Zato sem pripravil vse, kar je potrebno za tako pot. Posebno skrb sem bil posvetil dvocevki, ki sem jo osnažil, da se je svetila, kakor da bi se bil namenil ž njo v svate. Dal sem v torbo tudi nekaj močnejših nabojev, zakaj lisica je zvitorepka in kaj rada človeka prevari. Okrog dveh ponoči me je ura budilka vzdramila. Kmalu sem bil na odprtem polju. Oh, kako prijetno je zunaj dišalo, kako so se mi prsi dvigale in spuščale od naslade! Noč je minevala v objemu prvega svitanja in je s temno roko ugašala mirijade zvezd in zvezdic. V polnem blesku je žarela samo Zgodnja danica, ki je ni motil prvi bledi svit na vzhodu. Po travi in rastlinah je bleščala v pojemajočih žarkih luninega ščipa debela rosa. Vedno se mi je zdelo, kakor da bi stopal po samih srebrnih solzah. In kako čarobno, nepopisno čarobno se je lomil lunin blesk v teh kapljicah, zlasti če je jutranja sapa nekoliko jačje zanihala stebelca. Mnoge kapljice so se drhte, kakor živo srebro, prelivale v sočno travo, izgubljajoč v hipu svoje čare. To igro z dragulji sem zrl z občudovanjem, ko sem zamišljeno stopal iz steze na stezo tja proti Toplički gori, ki se je odražala v daljavi nalik hrbtu ogromne pošasti. Čez pol ure sem dospel pod obronke njenih postranskih bregov in holmov. Tu sem zavil s poljskih stez na gozdno cesto in ubral v smer Ptičjemu bregu, ki je bil še komaj četrt ure odtod. Moral sem hiteti, da me ne prehiti zarja, ki je jela počasi že rumeneti. Priroda je polagoma odvijala nočne tančice, že jerebice: četir . . . četir, za njimi pa so pedpedikale prve prepelice in se oglašale iz modrega žita. Vsak hip je prekinil slovesno tišino miloglasen, ritmičen: puč-pu- ruč . . . puč-pu-ruč! Zdaj pa zdaj je šinil čez cesto kak plaš-ljiv zajec, da bi še pred dnevom poiskal udobno ležišče, ali pa je odhitela v bližnjo goščavo majhna, lepa, pogumna podlasica, medtem ko so iz bližnjega hrastovega gozda odmevali pošastni, peklenskemu smehu podobni glasovi: Huhuhu . . . huhuhu . . . je vpilo neko grlo, a odmev mu je enako odgovarjal. Neizkuše-' nemu človeku, ki ni še nikdar v življenju slišal tega peklensko porogljivega smeha, bi se bili od strahu ježili lasje. Huhukal je gozdni čuk, ki je poslednji- (Dalje na 6. strani) B ®ada gl. tajnika PODpORA IZ-r BAČANA MESECA h ilCK iSfJAl929. UNg tuc IT paid DUHE month of june h. dr 192t9' ari' Mge No Jme Svota Name Amount '* 18 Pr 3' 1929' 125 tarman ? 14.00 43Jn rLaurich 4.00 E 14 ;-L5ard 8.00 tl <4 F, ormish 14.00 49 iuat!Ces Strozishar 14.00 5 * »SV** lkovich 13.00 i]0snl Grivec 29.00 °Je • 46.00 pribanich 44.00 na Shirola 54.00 Pocrnich 50.00 „ na Pocrnich 20.00 • Krivec 14.00 j0,ryTLuzar 9.00 Mikenlb?r 56-00 Vi J Cerk°vnik 72.00 pya °.ria Matesha 22.00 Mit Zaverl 80.00 ^Mertel 7.00 Ph Flek 9.00 CI«, 8-1929- Juli 4 Erchu11 34.00 A a Zallar 110.00 crHG~erm Mih Horvat 26.00 Fv a,el butala 31.00 . 1 k Koren 13.50 pr pn.Sterle 11.00 Law mozich 30-00 Ar/ence Peterko 56.00 lv0nia Kotnik 58.00 J 'Ces Phillips 15.00 J0s ^Podbevsek 14.00 John Thar 37-00 Jo, ’ Jaklevich 38.00 AlGei’l 30.00 tuhAChernich 28.00 Aloj1-- 0vich 21 -00 Jo* Juv»n 27.00 pa ttesetich 8.00 Ca\Sl08:ar 31'00 4 ua Dugan 26.00 °nia Predovnik 13.00 !fcC!?17-1929- , Ek., ^arolt 28.00 J m M4obec 21.00 VJn °VaSich 60-°° Skn?he 14-°° i^JVei pbas 20-00 l l Benko 31.00 >e»' 5 'Jos 78.00 4 Vv^tchnik 56.00 P# ViW6,lak 19-00 iu °$ S a,\olk 23,0° g 1,1 «2 tr ■ 20-00 rovich 14.50 u^TSy« 88 9-00 .” E p a(ies 34.00 | V *ar 37.00 p? dl J°8. frleleJ 39.00 Sn n°re 3L00 1K a'ISs v ajner 28-00 burt I % V mlanc 11'50 lSela1i!lnar 15-50 M ary A odnik 28.00 Kassel 19.00 ,1 V j. ' )vassel 75.00 * 15-00 < ° I Sk J° nik 5.00 s*0 IbsJTr 15-00 A 7‘llian! ; acklich 22.00 ) II !°e Ge,.i Kosicek 11.00 fOlJ‘ tl , sl . 26.00 15.00 ie ^ \ [S I (!Ul’ 8.50 : St £r 9-o° S Ir, aus 10-00 3 P I Son TSlch 50-00 ceiv® I d',r!ln 24.00 , tK I i°M>ie pCXc 34.00 apP°l ( All'lvig 13.50 ,ill- I Nrej p^hno 22.00 „t'l VHle^0°L°P 25.00 n n Pfetrich 2-00 thy Ja S M-u rich 27-0J vf SC^'ic 56.00 it 1 I ...'"liiid (,““Winu 75.00 29'°° iS KSik 41'01' v I C "5' K,„ . 20-°" ltA,Vf »ut Vi“h k 54-00 °f n/lK 116.0C ’ wfKuSved 42'0f ‘f k; s, *«•« b' t |K;>a 56-oc 9-01 d Mj;11 k 15.0 r J 28.0( Ch • 34.0( ^HiiiimiiiHiiiiimiiiiiiimimiiiiiimmmmimmiimiiimmiimimiiiimii^ POTRESNA POVEST Spital Franjo M n s&lj-Podl imbarski. .^JJJMlllIlltliillllllliiiiiii ■; 111; 111 o m i 11111 m 11; < 1111: t g i; i 111111111111 i 111111111111 ■ 11111 iT m. (Nadaljevanje) Krasen gabrov gozd je počasi razvijal jutranjo prelest. Po vrsti so se budile iz spanja mile mi ptice pevke in čedalje glasneje so tekle iz . njihovih grl pozdravne himne belemu dnevu, čivkanje drobnih prebivalcev grmovja, žvižganje kosov in otožno kukanje kukavic, vsi ti glasovi so se zlivali v krasno soglasje in napajali dušo s čarom, ki ga lahko občutiš, opisati pa ga ne moreš, še malo in še malo, pa bo solrjčna krogla veličastno vstala nad obzorje in pozdravila vsa bitja: dobro jutro! Glej, na vzhodu se že ble-šče odraža, že trepeče solnčni odsev v vseh prehodih rdeče barve. Tu in tam se ti vidi, kakor bi bil kdo zasadil v morje temnorumene krvi čudo jasno, rdečih rož . . . Krasota! Kje je čopič, ki bi jo lahko zvesto prenesel na platno? Pravkar so prvi topli žarki Starec je najprej po vrsti vsakega otroka povohal, nato pa so se po jutranjem poljubu pohlepno lotili pojedine. Ubogi zajec! Kako neusmiljeno so ga mesarili in trgali! Kakor bi trenil, je bil razčetverjen in kos za kosom je izginjal v lačnih vampih požrešne lisičje otročadi. še koža ni ostala za njim. Samo kup kosti pred brlogom se je povečal. 2e sem hotel presenetiti to blaženo družbo z dežjem svinčenih zrn, kar.mi neki notranji glas zadrži desnico. Pomislil sem: tako redka prilika za opazovanje se zlahka ne bo nudila, daj torej počakaj! Po gostiji je lisjak po isti poti, kot je bil prišel, izginil v goščavo. Zdaj se je začelo igranje, ki ga je vodila sama mati-lisica; zvalila se je na hrbet in je dvignila, vse štiri kvišku. Malčki so takoj razumeli njen primer in so se jeli valjati drug Daniču se je Gabrovec tako priljubil, da je dal svojo hčer-ko, ki je bila po materi dokaj šibkega života, k svojemu bratu Smoletu, da se okrepi v svežem zraku gabrovskih hribov. Kakšni mestni gospe se bo čudno zdelo, kako se more oče ločiti od svojega deteta in ga dati v rejo na kmete; no, Danič je bil tega mnenja, da življenje na deželi in občevanje s kmeti otroka, ki ima za vse dovzetno srce, navaja k resnemu delu, k trezni misli, da mu budi naravno umnost in mu zasaja nagone pravega čutenja, kazoč mu včasi svoj strogi, včasi resni in včasi nedolžno-radostni obraz. Poleg tega pa tudi ni imel v mestu nobenega človeka, ki bi mu bil mogel brez skrbi zaupati svojo Reziko, in v drugo ženiti se ni maral. Prišel je pogosto iz mesta pogledat k hčerki in vsake počitnice je prebil nekaj časa pri svojem bratu. Z veseljem je videl, da ga niso prevarile njegove nade: vpliv preprostega, naravnega življenja se je kmalu javil pri Reziki, ki je postajala od leta do leta krepkejša, ž njo vred je rasla Smoletova' hčerka Polonica, njena vrstnica po letih, zdravo in krepko dekletce, z gorečo ljubeznijo vdana svoji sestrični. Ker sta si bila Smole in Cijazovec soseda, so' postali njiju otroci najbližji tovariši. Tone si je začel tista leta v ljubljanskih šolah bistriti glavo, ker ga je po Daničevem nasvetu namenil Cijazovec za kaj višjega na tem svetu. Kadar je bil doma na počitnicah, sta bili Smoletovi deklici več v Cijazovčevi nego v domači hiši, in razvilo se je globoko prijateljstvo med sosednjimi otroki, še pozneje, ko je bil že v latinskih šolah, je hodil na počitnicah za živino na paši. Sedeč v senci je čital iz knjige, ki jo je imel vedno pri sebi. Prigodilo se je včasi, da je upehana pastirska drhal polegla okoli njega, podprla razgrete glave z rokami in pazno poslušala mladinske povesti, če jih je čital na glas. Pri takih prilikah se je pa tudi pripetilo, da je kakšen šum ali krik v gori, kakšen pojav pod nebom ali na zemlji vznemiril krdelo nedolžnih poslušalcev in namah odvrnil njih paznost od oseb, naslikanih v knjigi, na ves drugačen predmet; in pol tabora se je takrat hrumeč dvignilo in uslulo za novim pojavom, le Smoletovi deklici sta mu ostali zvesti, posebno pa je Rezika žarečih lic in leskečih oči poslušala svojega prijatelja. V spoštljivi razdalji od njega sedeč je zrla nanj kakor na kakšno višje bitje, ki ji pripoveduje dogodbe z drugega sveta. Tako je Reziki minevala otroška doba, in prišel je čas, ko jo je Danič vzel k sebi in jo pošiljal v mestne šole. Res, da se deklica v Gabrovcu ni naučila etikete in poklonov, tudi ni vedela že v otroških letih, kaj je otroški ples, kaj je theatre variete, kaj je vnanji blesk, ljubimkanje in rafiniranost v vedenju in izrazih, zato si je pa utrdila telesno zdravje, si ohranila zdravo dušo in tudi prevelike ničemurnost ni nikdar poznala. žal, da one žive slike idilskih prizorov, ki se nahajajo v mladinskih spisih in ki širijo naše duševno obzorje, le v naši mladosti laskajo naši obrazljivosti in da nam otemne pozneje, ko vstajajo hladni dvomi v duši in si začne življenje poigravati z našo domišljijo, in ko ta gre za svojih strogim gospodarjem, kamor mu ljubo. Reziki so sčasoma otemnele one slike v spominu in dvignile so se nove na površje njenega duševnega življenja, vendar pa prijatelja mladih let ni pozabila. Pa tudi gabrovške vasi ni pozabila; vsake daljše počitnice je šla z očetom tja in tudi krajše je prebila navadno pri svojem stricu, kjer je imela ljubšo tovarišico, nego bi jo mogla najti v mestu. Deklicama se je polagoma izpremenil sklad njiju misli in duše, no, sila spomina se ne da zatreti in staro prijateljstvo je ostalo neizpremenjeno in i neizbrisno. Cijazovčev Tone je tudi v Ljubljani večkrat vide? svojo dobro znanko s paše: srečavala sta se na potu iz šole ali na izpre-hodih in se prijazno nasmihavala. Čimdalje bolj je gledal on k njej kakor h kakšnemu višjemu bitju. Ostal je to, kar je bil: siromašen, skromen dijak, ona pa se je povzdignila v gosposko deklico ;to je videl tudi v njej, čeprav jo je našel včasi na počitnicah opravljajočo kmečki posel. Bodisi v Ljubljani, bodisi v vasi sta postavala na oglu kake hišo, si gledala v obraz, se pogovorila o tem, česar se učita, kar sta slišala novega. Doma sta govorila najrajši o Ljubljani in v Ljubljani o gabrovški vasi. Nista se silila, da bi si povedala kaj posebnega, kaj nečuvenega, kaj duhovito izmišljenega, kaj sladkostno-sentimentalnega; narava in življenje sta ju učila govoriti, a ne kakšen poseben zavod, zato pa tudi nikdar nista čutila onemoglosti ali praznote besedila; nikdar jima ni bilo treba pokašljevati in potapljati oči v tla, iščoč primernih besed, ker sta govorila to, kar sta verjela in mislila, in nepoštenih misli nista poznala. A bližala se jima je doba, ko se nepokvarjenim in naravno vzgojenim mladim ljudem vtihotapi neka plaha paznost in nežnost izraza v pogovore, ko žt> mineva prvobitna nezavestna nedolžnost, ko se začno polagati besede na tehtnico priličja. In prišla je za Toneta ona viharna doba, ko se mu je bilo treba odločiti, kam, pa zdaj po dokončanih srednjih šolah. Ne bomo slikali na široko, kako je Cijazovec prigovarjal sinu, na.; se posveti duhovskemu stanu, kako je obupavala mati Cijazov-ka, ko je šel sin kot enoletni vojaški prostovoljec v Prago. Silno je peklo Cijazovca, ko sta videla, da gre za vse leto k vojakom, a bi se bil lahko odtegnil sitni dolžnosti, ako bi se bil hotel prijaviti za kandidata duhovskega stanu. Po prebitem vojaškem letu je prišel Tone za nekaj dni domov, tih, skromen in ponižen, in še sta se roditelja nadejala, spominjajoč se prilike o izgubljeni in zopet najdeni ovci, ker še vedno nista mogla razumeti, kako človek, ki ga niti vojaški stan ni izpridil, ne bi čutil v sebi svetega poklica. Slučajno je prišel tej čudni stvari na sled Ci jazovec sam. Nekega jesenskega večera sta stala Tone in Rezika na oglu Smoletove gostilne. Nebo j? bilo oblačno, na zemljo je pada' trdi mrak. “Veš, kaj imamo pri nas novega?” je vprašala Rezika, zroč v prijatelja. “Kaj?” “Oče so dobili sliko iz Prage. Nekdanji učenec, ki so ga poučevali, ko so bili še v tujih krajih, jim jo je poslal za spomin ‘Ugani, kaj predstavlja!” “Kakšno suho krajino morda, kjer vse dremlje. Saj je take lavada zdaj, da so umetniki, kakor bi bili onemogli, pozabil’ )rve stvari božje, človeka, in slikajo brez njega.” “O, še več ljudi je na njej, posebno pa sta na njej dva člo-/eka, kakor bi bila živa: Jakob in Rahela. Pri vodnjaku sta st: sešla in roka počiva v roki. Za njima se pase cela čreda in pastirji jo napajajo. Posnetek je neke imenitne benečanske slike. in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE * 6033 »t. Clair Ar«, in 930 E. 79th St., Clevelaad, O. ZASTAVE, REGALIJE in vse druge društvene potrebščine, rišite po vzorce in cen®,^ jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, P*1 RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko ®tf' 933 E. 1850. St. spadajoče posle. MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, VS-Opravlja točno in korektno vse v notarsko stroko spadajo® Phone: 181-J, Republic, Pa. Cleveland, rffl«mtmontmimnw»u»:ttwwut:n»ni»:m»wnwmnm8* ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Hutler Street Pittsbu ■o»!i med dve viličasti veji in sem!da bi nabasal z njim vzglavnik. Trgovina z železnino n pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Minn., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant A ve., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-G07) Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste.A)Lri^ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za t** stari kr:ti Pišite ali pridite osebno. NOVI NASLOV DR. J. J. BOLTEY, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK (DENTIST) 5171 Cor. 52nd & Butler Sts., Pittsburgh, ZADNJI POZIV na izlet v domovino z najnovejšim parnik0111 francoske linije ILE DE FRANCE c K f > S H so *1. DNE 26. JULIJA Naši potniki bodo potovali pod osebnim sPr našega uradnika g. John Krečič-a. e*11 Takojšne prijave za rezervacije je poslati SAKSER STATE BANK NEW Y0&’ 82 CORTLANDT STREET l: nCi ai ji en OVj a, e Sl, H % 'jih , P ton %*. K lik bi lit. S. r Ci, ^O' '.‘% !|ii.