PavialMl Vranice v drftavl SHS.
136. Stev.
V Ljubljani, v sredo 16. Junlla 1930.
pr* Pounrasm Mm. 1 kron«.
Leto IV.
Isltaia razen poiecieijka m dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrač«.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti profitor K 1‘60. Pri večjem naročilu popust.
Caiasiio Jttsoslov. socijalno - demokratične stranke.
Telefonska St. 313«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, ta pol leta K 120, za četrt let« K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko . K 860.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je » Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/L, Učiteljska tiskarna.
Keakcijonsrci kažejo roge?
Avstrijska vlada je podala te dni fl.e™sij° Predsedniku republike avstrijske sodrugu Seitzu, ki je demisi-jo sprejel in vlado pooblastil, da vodi Posle do sestave nove vlade. Kriza te tu. Meščanski poslanci in časnikar j1 si sedaj belijo glavo, kako naj se ta reši. Razmišljevanje je pa prav nepotrebno; kajti zakon demokracije Pač tak, da se je treba samo p3 ulem ravnati.
Že več mesecev Jeobstojala poleg koalicije, na katero se je opirala vla da, še druga koalicija, ki je v vladi v narodni skupščini vedno metala polena pod noge. Bila je la koalicija krščanskih socijalistov in Vsenetn-cev. Ta koalicija se ie pojavila pri Posvetovanju o oddaji imetja, ko sta ti dve stranki nastopati skupno, da varujeta veleposestnike, velike kine* te in cerkveno imetje pred oddaja Imetja. ter omogočita vsem raznovrstnim verižnikom, da bi namesto enkratne oddaje Imetja plačevali avajset let majhen dobičkarski davek Od piiveriženega imetja. Ista koalici Ja je nastopila tudi pri sklepanju o ustavi. Krščanski socijalci in Vele-nemci iz Salzburga in Linča so hoteli podrediti zakonodajo o delavskem razmerju v kmetijstvu deželnim zborom. Ti dve stranki smo našli vedno v objemu, kadar je kazalo nastopiti proti delavcem; tako ie bilo tudi skoro v vseh deželnih zborih. $ele pieu tednom dni so proti glasovom aocijalnih demokratov glasovali za popolnoma svobodno trgovino. Dne 10. t. m. pa je ta koalicija nastopila že popolnoma jasno proti vladi kot opozicijonalna stranka. Gospoda Kunschak in Straffner sta skupno napadla tajnika za vojsko in zahtevala odpravo vojaških svetov. Tako je nastala kriza. In kakšen dvom nai še ho, kako nai se kriza reši? V vsaki parlamentarni državi velja naravno zakon • da, če se ustvari večina Proti vladi, da ta odstopi in večina, ki ie vlado strmoglavila pa sestavi novo Krščanski socijalci in Vele-nemci so tu nastopili kot večina proti vladi, tore! nai rešita krizo Kunschak in Straffner*
Ali se ne veseli buržvazija, ko ima tako lepo perspektivo? Že leto dni govori in pile ta meščanska družba, da so vse nesreče in bede na svetu krivi socijalisti. Tista družba govori in piše to, ki }e vse uničita, ki te zapravila imetje, ki goji ve-
rlžništvo, oderuštvo! Tisti ljudje očitajo to socijalni demokraciji, ki so s svojo vojno politiko zasužnjili ves delovni narod nemški zmagovalcem na milost in nemilost. Vojna je pomnožila zločine, pospeševala prostitucijo, spolne bolezni, demoralizirala je cel rod: kaj ne. vsega tega so krivi socijalni demokrati? No. torej, če je socijalna demokracija vsega tega kriva, sedaj ie prilika, meščanska koalicija naj sama vzame v roko vlado! Straffner in Kunschak’
Toda gospoda se obotavlja? Najrajši bi se tl gospodje ognili sestavi nove vlade, da, zadovoljni bi bili, da se razpišejo nove volitve. No. torej, tudi proti volitvam nimajo socijalni demokrati nič. Nekatere stvari bi pa še vendar morali rešiti prej. Tako na primer malenkost oddajo imetja! Ako tega meščanske stranke ne sprejmejo, potem je očividno, da hočejo zavleči oddajo imetja ter zopet pre prečiti, da Oderuhom in vojnim do' bičkarjem ne bo treba nič žrtvovati. Ta zakon se lahko sprejme v štirinajstih dneh, in potem se razpišejo takoj nove valitve! In avgusta ali septembra bo odločevalo ljudstvo. Do takrat je pa tudi potebna vlada — vlada, ki vodi posle in izvede volitve, Torej, gospodje, na vlado!
Položaj v Avstriji le torej tak, da bi meščanske stranke, ki bi hotele ovirati naivažneja sociialna m gospodarska vprašanja, ne mogle obstajati. Na drugi strani je pa tudi razvidno iz nastopanja krščanskih soci-jalcev, da snujejo monarhisti gotove naklepe s prav posebno drznostjo. Prešerni postajajo. Kakor so v Nemčiji poizkušali svojo srečo reakcijo-narci, enako utegnejo poizkusiti svojo srečo tudi v Avstriji. Avstrija pa ima eno prednost pred Nemčijo, namreč to. da ie kljub večjemu re-rakciionarstvu pa boli izvedena delavska obrambna organizacija v delavskih svetih in v delavski vojski.
Avstrijska buržvazija se nahaja zaradi krize, ki io ie sama hudomušno povzročila, v največji zagati So-crjalni demokrati so morali podati demisijo, čeprav vedo, da ie danes v v Avstriji ni koalicije, ki bi vladala proti volji izborno organizirane avstrijske socijalne demokracije.
Imamo pač danes drugačne čase, kakor pred šestimi leti!
Važnost organizacije.
Naročajte „N A P R E J“.
LISTEK.
A. P. Cehov;
^nameniti ljudje.
(Poslovenil Fran pOKačn|k)
Nsto sc }€ spomnila Rovorice svr^iii «non Qev, da pripravlja Rjabovskij *a razstavo neka« Izredno čudovitega, zmes pejsaža in žtnra »n ftačlnu Poljenova, nad čimer so se vsi, ki so b 'i V njegovi delavnici, navduševali. Sicer pa ]*> Ustvaril to, je mislila, pod njenim vplivom • Sploh Je pod njenim vplivom zelo napredoval! Njeno vplivanje je tako blagodejne in bistveno, da se umetnik gotovo izgubi, ako ga ona osta/i. Spomnila se je tudi, da je zadnjikrat prišel k nji v svetlorjavem površniku in v novi ovratnici tn iJo Je nežno vprašal: »Ali sem zal?« Jn v resnio: .te bil s svojimi dolgimi kodri in modrimi očmi 'Zelo lep - ali se Ji je morda le zdelo — in da »Je ljubezniv.
Razmišljajoč o tem in onem. se je 01g£ Iva-
5 Ymi oblekla in se v silnem ginjenju peljala v glavnico k Rjabovskemu. Našla ga ie veselega
6 2 a res zadivljenega nad prekrasno sliko. Po ■'kukoval ,e |J0 uganjal burke in na resno Vprašanje šuljivo odgovarjal. Olga Ivanovna je
“a na sliko ljubosumna in jo ie črtila, vendar
 JHi,,
io je iz vljudnosti kakih pet minut molče op<r z ovala, vzdihnila kakor pred svetinto in tiho rekla:
»Da, nisi ie ustvaril česa sličnega' Veš. io
je strašno!*
Potem ga je jela prositi, naj jo ljubi, naj je ne zavrže, nai ima usmiljenje z ubogo nesrečnico. Plakata je, poljubljala mu roke, zahtevala, naj ji prisega ljubezen in dokazovala, da se brez njenegadobrega vpttva izgubi s poti in pogubi. Ko mu Je pokvarila dobro razpoložene in čutila sama sebe ponižano, se je odpeljala k šivilji ali k znani igtalki, da si preskrbi vstopnico.
Ako ga trt našfa v deiavnioi, my je pustila pismo, v katerem se ie zaklinjala, da se brezpogojno zastrupi, ako je danes ne poseli. On je bil v jktrafm, prihajal Je k nJei in tam obedoval. Ure5 na prisotnost mt#a |i Je očitaj na* spodobnost in ona mu je vračate ljubo za milo. V *a 8ta. da sta navezana drug na drugegj, , ^,S|)°ta In sovražnika. črtila sta se in v svoji zloti i nfsth opazila, da 81 a oba nedostojna in da tu razume Celo ostriženi Koros^ijev. Po obedu se je Rjabovskij turll, da se poslovi.
»Kam greste?« ga je vprašala Olga Ivanovna v predsobi in sta sovražno gledala.
Nagubančil ie Čelo, pomfžiknil in imenoval katerokoli občeznano damo; videlo se je. da se posmehuje njeni ljubosumnosti in jo hoče drj
Slovensko delavstvo prepogosto premalo vpošteva važnost organizacije. To sodbo izrekamo na uvodnem mestu svojega razmotrivanja, Ker se nam zdi umestno, da govorimo jasno. Jasnost med nami utegne odpravi:: napake, nedostatke ter izboljšati vse kar je še treba izboljšati v naših političnih in strokovnih organizacija!..
Organizacija prvotno ne pomeni nič drugega kakor združitev posameznih ljudij v družbo, celoto, ki si ustanovi program ali zahteve, ki Jih hoče skupno doseči za skupnost, ne oziraje se na druge želje ali zahteve posameznika. V »kupnih programih se torej organizacija ne more posebej obirati na želje posar meznikov, marveč utora imeti pred očmi le skupen interes, ki ga za celoto dose.Ce prej ali slej. Posameznik mora torej v organizaciji opustiti svoje posebne osebne zahteve, zlasti pa še zahteve na škodo svojih tovarišev. To mislimo, je vsakomur razumljivo. In dokler ima organizirana celota skupne zahteve, dokler gi o v boj zanje skupno, tudi žanje uspehe.
Pr v ^ in glavne naloge vsake: a organiziranega delavca so, da čuva moč organizacije s tem, da P^!-pira v njej slogo, solidarnost m trdno voljo članstva; da ne ruši v nje vrstah sloge, ne moti skupno delo in disciplino. Vemo sicer, da so se naše organizacije kaj naglo razvile in da v tein kratkem času ni bilo mogoče opraviti vsega kulturnega dela, da ni bilo mogoče povsod vcepiti dovelj krepko zavest discipline. Vse te stvari se vzgoje polagoma, ker človeka, ki je Živel popolnoma v drugih razmerah, preden je prišel v naše vrste, ni mogoče preobraziti v enem dnevu. Toda zgoditi se to mora, organizacijam se mora vcepiti disciplina, ker sicer ne bodG nikoli mnogo štele. Naravnost zločinsko pa je, če prihajajo tuji ljudje, ki pravijo, da so prijatelji delavstva, v organizacije In sejejo v njih razkol, nezaupanje ter Jih s tem slabe in ovirajo, da se ne morejo tako hitro razviti v dobro di sciplinirano organizacijo. Takih zločinov doslej slovensko delavstvo ni bilo vajeno in jih tudi vobče ni dopuščalo, dasi Je imelo mlajše organizacije.
Pomislimo na pašo rudarsko strokovno organizacijo. Rudarji so ustvarili jako močno organizacijo. Ni to prvič. Večkrat je bila ta organizacija že močna in večkrat se je že pripetilo, zlasti v Trbovljah, da so prihajali tja nepoStenjaki, ki so oškodovali krepko organizacijo
sicer ne v interesu delavstva, marveč zato, ker so iskali svoj osebni dobiček. Tudi danes zahajajo tja taki ljudje, ki hočejo razbiti rudarsko organizacijo. Pravijo, da so ..komunisti", so pa le agenti, ki hočejo nekaj uničiti, kar že obstoji, hočejo rudarje zavesti, da bi ž njimi igrali žogo, za reklamo ljudem, ki pravijo danes, da so hoteli napraviti zadnjič z delavstvom samo poizkus, ki je bil že v naprej ponesrečen. In niti sram jih ni teh ljudi! Delavstvo nosi žrtve. Več sto delavcev Je brez dela, več sto jih je šlo po svetu zaradi tega, ker ljudje, ki hočejo reprezen si.
Brezvestno je tako početje, brezvestno pa še prav posebno zaradi-tega, ker ljudje, kihočejo reprezen-tirati železničarsko strokovno organizacijo hodijo med rudarje in razdirajo mdarsko organizacijo. Ljudje, ki bi morali poznati vrednost discipline, intrigirajo zahrbtno v bratski organizaciji proti celokupni delavski organizaciji s frazami. Kal takega more delati le slab človek ali pa skrajno neumen ali zloben. Ce mislijo ti ljudje, da bodo rudarji popravili to, kar so fantasti in ignoranti zakrivili, je to velika zmota. Najprej mora biti vsaka organi-
zacija sama dovelj močna za boj, mora znati voditi boj, šele potem ima moralno pravico, zahtevati pomoč drugih organizacij. S frazami se pa ne pridobiva resna moralna pomoč. Kdor sam ni krepak, naj ne hodi v boj!
Glavna fraza, s katero operirajo ti ljudje, je, da se slovensko dela •-stvo ne mara ujediniti. To je ena najpodlejših laži in se sploh čudimo, da delavstvo še posluša take propo-vednike, ko ve, da nam gre v prvi vrsti za to, da ohranimo organizacije enotne in da se bojimo, da bi se zanesli k nam prepiri, ki jih imajo v ostali Jugoslaviji. Ujediniti se hočemo kot celot; in pametno.
Zlasti rudarjem pa kličemo: 2e večkrat so nepošteni elementi uničili trboveljsko organizacijo in sedaj poskušajo to dtugi. Hočejo namreS izrabiti rudarje v sebične namene, ne da bi pomislili, da tako izrabljanje vodi le rudarje v novo katastrofo In tudi tistim ne more nič pomagati, ki hočejo rudarje izrabiti Rudarji! Proč s takimi prijatelji in naslonite se na skupno delavske organizacijo! Zapomnite si eno, kar ve vsak delavec, da je tisti, ki seje razkol, sovražnik delavstva ne le rudarjev, ampak celotne delavske organizacije! Moralno orioro posameznim strokam more dati le ce' pine ali osebe pa organizacij ne smelo Izrabljati.
Katoliški samostan na Telovo.
V tihotapljen je orožja h
»Volkszeitung« v Tnomostu Poroča, da je prav med procesijo Rešnle-ga telesa v kateri je bil tudi znani deželni svetnik dr. Steidle kot bogu vdan pobožnjak, ki sodeluje za reakcionarni preobrat v Avstriji, prh drvelo več bavarskih vojaških avtomobilov po ulici proti mostu, ki jih ie naročil pobožni svetnik Straža ustavi avfmobile, ker ie šla mimo procesija. Ko je minila proesija, se je odpeljal en avtomobil dalje proti Un-termtalu, drugi pa so zdrčali po mostu proti »blagoslovljenemu« samo-Wilten, kjer so zapeljali na dvorišče
Bavarski vojaški avtomobili so bili zvrhoma obloženi z vsakovrstnim merilnim orožjem: puškami, mu niefto in ročnimi granatami. Strelivo je daroval eden izmed dr Heimovlh ljudi v imenu prestolonaslednika Ru-prehta za ljudske sloje na Tirolskem ki se ne priznavalo monarhizmui Gospod dr. Seidle je v piocesiji' pač prosil svoiega boga, da bi dar spravii v monarhistični arzenal v s*-( mostanu Wilten in moli pa tudi vsak in ! dan, da bi prišla ura. ko bo mogel da-
Ravarske v Inomost.
rovatf svftiec Tirolcem, ki « ne mr*, rejo sprijazniti z mislijo o malem nemškem kraljestvu.
Dalje poroča list: Ponoči od 5. na 6. junija ie prišel e<nako obložen avtomobil v Imst. Razloženih je bilo petnajst ttrojnic, puške, revolverji 1« pripadajoča municija. To orožje s a spravili večinoma pri kmetu Walchu. kar ta ni mogel skriti, fe skril njegov tovariš Obervvurzer. Orožje Je Iz naloge nemške državne hrambe.
Na vprašanje, koliko pušik je bilo razdeljenih med kmete, je ddgovori! deželni glavar Schraffl nedavno na Shodu v Neustiftu v Stubajski dolinf. Povsem odkrito Je povedal, da Js doslej razdeljenih 80.000 pušk / mu« nlclio tn mnoiro strojnic v deželi.
Da, da revolucijonarji. ki pravijo, da je vsafra oblast od boga'
Novo!	Novo!
ftavnokar je izšla zanimiva brošnrica
mm m sol spsiji
SpiHal Abditus.
Cena K 4“—, s poštnino K 4*20, NaroCa se v upravništvu „Napreja% llrMjana, Frančiškanska ulica 6 - L
žiti. Ona je odšla v spalnico in legla v posteljo, iz ljubosumnosti, srda, sramu in čustva poniža nja je grizla blazino in glasno jokala. Dimov 1“ ostavil Korosteljeva v sprejemlci, šel v spalnico ter zmeden in raztresen tiho dejal:
»Ne jokaj tako glasno, draga moja! p tem morava molčati... Ne smeva se kanati drugim.. Veš, Kar se Je zgodilo, se ne da več popraviti!«
Ne vedoč, kako utniritj neznosno ljubosumnost. od katere so jo že bolela senca, in misleč, da je stvar še možno popraviti, se je umila, na* pudrala zajHakani obraz in hitela k znam dami. Ker ni našla Rjabovskega pri njej, je bežala k drugi, tretji... Začetkoma io Je bik) sram tega pota, nato pa se ie privadila in dogaja&o se Je, da ie na sam večer obletela vse znanke, da bi našla Rjabovsktga, in vse so to razumele.
Nekoč Je dajala Rjabovskemu vpričo moža.
»Ta človek me duši s svojo velikodušnostjo ! *
Ta fraza ji ie tako ugajala, da je, kadar j? srečavala umetnike, ki so vedeli za njen roman s Rjabovskim, i efier'j?ično kretnjo vzkliknila *Ta človek me daSi % Svojo velikodušnostjo!«
Življenje Je tek!o kakor lani. Ob sredah so bile večerne zabave. Igralcc je deklamiral, umetniki iiikali, vidončelist igral, pevec pel in
Sb pol dvanajstih so se redno odpirala vrata iz bednice, in Dimov Je, smehljajoč se, govoril-
»Izvolite, gospoda, mal prigrizek!«
Kakor poprej je Oiga Ivanovna iskala velikih ljudi, našla, se jih naveličala in dalje iskala Kakor poprej, se je vračala domov vsak dan pozno ponoči, toda Dimov ni spal, kakor lani, temveč sedel v svojem kabinetu in delal. Spat je legal ob treh, vstajal ob osmih.
Ko se je ona nekoč zvečer odpravljala v, gledališče in stala pred zrcalom, je vstopil Di? mov v fraku in beli ovratnici. Krotko se jtf' smehljal In kakor prej zr! ženi radostno naravnanost v oči. Njegov obraz je sijal,
»Pravkar sem zagovarjal svojo diserta*! cijo,« je rekel, Sedel in si gladil kolena.
-■S kakim uspehom"« Je vpašala Olga Iva^ novna.
»Da,« se je zasmejal in iztegni! vrat, da bH videl v ?rcalu obraz žene, ki mu ie kazala šej nadalje krbet in popravljala frizuro, »Da’- ji ponovil. »Veš, zelo mogoče Je, da me predla«1 gajo za privatnega docenta o splošni patologiji. Vse diši po tem.«
Na njegovem blaženem, žarečem obrazu je bilo čitatjL da bi oprostil Olgi lvanovni vse, aket bi delila z njim njetiovo radost in zmagoslavje^ odpustil bi Ji sedanje in bodoče, pozabil bi vse, toda ona ni razumela, kaj pomeni privatna do« Centura in splošna patologija, trhu tega se je bala. da ne zamudi gledališča in ie molčala.
On je posedel tar minut, se v zadregi nasmehnil in odšel.
(Daijepiih)
Pogodba z Auerspergom.
»Naprej« ie »azkril zgodovino iu
bistvo pogodbe z Auerspergom radi lesa. »Naprej« ie glasilo iugosl. soc. dem. stranke in njegova novinarska dolžnost ie. da razkriva javnosti vsa ono, kar smatra, da je to v javnem interesu. Napadeni imajo pa dolžnost, da se branijo in razlože javnosti, da je tako in ne drugače Ali — žalibog, napadeni ne odgovarjajo na tisto, za kar so napadeni, ampak tolčejo po osebah, ki jih smatrajo za inspira-torje oziroma pisce »Naprejevih« člankov.
Seve: najpopiej so udarili v »Slovencu« in »Večernem Listu« po meji — za tema dnevnikoma ie prišei tudi xSlovenski Narod« in zopet udaril po meni. Vse prav in lepo. Nimam nič proti temu, če služim za tarčo vseh, ki jim »Naprej« ni všeč — mene to ne boli, ker sem preverjen, da le »Naprejeva« pisava Še najbolj poštena in uvaževanja vredna in da so motivi vse »Naprejeve« pisave vedno najboljši, nikdar pa ne temni in grdi. Smešno pa ie. če mene • klerikalna i liberalna gospoda dela odgovornega za »Naprej«, ko obok predobro vedo. da mi delajo krivico. Ali kaj ujim za resnico, njim Je glavno nepošteni namen.
»Slovenski Narod« od nedelje (It 132.) piše zopet o Auerspergovi pogodbi. Mesto da bi povedal, zakaj se ni razpisala predpisana dražba — piše: »V »Napreju«, ki je last ministra na razpoloženju gosp. Kristana, se Je od znane grupe trdovratno zastopalo mnenje itd.« Kolikor besedi — toliko neresnici Prvič: »Naprel« ni moja last — »Naprel« ie last iugosl. soc. dem. stranke, vodi ga poseben konzorcij — in laz nisem niti Član tega konzorcija. Cernu le tedaj zapisal ne-poštenjakovič to neresnico? Edino z namenom, češ: saj iz »Napreja« govori Ie posameznik, ker je »Naprej« last »posameznika«. Vedel je. da to ni res. ali — kaj je nepoštenjaku resnica mar?’ Drugič: trditev, da Je v »Napreju« povzročila kampanjo pro tl Auerspergovi pogodbi kaka »znana druga grupa«. Je navadna laž. V
kolikor sem informiran, je bil »Na-prej« informiran od ljudi, ki nimajo nobene zveze z lesno trgovino, od ljudi, ki jih ie vodil en sam interes: boj proti nerednostim in nepravilnostim. Sodrug dr. Korun nima s to akcijo prav nič opraviti, še manj pa seveda — dr. Tomšič, ki je v približno istem razmerju k »Napreju« kot — dr. Windischer ...
»Slovenski Narod«, pa piše še dalje (mesto da bi šel v meritorno odgovarjanje):	»Ali so res pravi ču-
varji slovenskih narodno-gospodar-skih interesov v polpreteklem času še imovniško neravno naduierno založeni gg. salon-sociialistl dr. Korun, dr. Tomšič. Kristan itd., ki so se-dai tako težko bogati Grache de se-ditione querentes.« Vprašam: Ali je tako pisanje razjasnjevanje tistega, kar je glasilo jugosl. soc. dem. stranke napadalo? Ne! Ubogi člankar se je poslužil zopet nesramne laži, češ: to bo vleklo. Prvič: dr. Tomšič nima že davno s socijalno demokracijo nobenih stikov. Ako Je dr. Tomšič ka& »salonski socijalist« in »težko bogat«, to le njegova stvar. — Zase pa povem toj
Infamija je meni očitati kako »salonsko socijalisrovstvo« in pa težko bogastvo. Infamija je podtikati men:, ki sem od mladih nog hodil po oni poti, ki se je meni zdela prava, take reči. In to. kadar se zastopa nepošteno stvar! Mene ljudje poznajo, saj sem vedno tu - Na dan s tem, kje sem se obogatil In kje so moii »saloni«! Žalostno je, da se v drugače resnem listu pišejo take nepoštenosti. Čudim se dr. Ta/včarju, da dovoljuje natiskati take lumparije in to v stvari, s katero tudi on gotovo ne soglaša.
Nisem se mislil pečati z Auerspergovo stvarjo, ker ni to moja stvar — gosp. Kajfež in Kamnikar dobro vesta, na se nikdar nisem peča z lesno trgovino, ali zdi se mi da za celo afero tiči še kaj hujšega, ker to soglasje i klerikalcev 1 liberalcev je sumljivo. Bom še vse pregledal in — zato: na svidenje.
Anton Kristan.
Politični pregled.
+ Misija (Holittlja. Sedaj, ko Je
Siverjena sestava novega kabineta olittiju, se trudijo ltalofilski listi, da bi dokazali, da se izprmemba v vladi tiče samo notranje politike ki da se dosedanja orientacija v zunanji politiki ne bo predrugačila. Ker sodijo da bodo v novem kabinetu intervencio-nisti, med njimi Bonom! In Meda, trdijo, da bo njihova prisotnost v kabinetu najboljše jamstvo za stabilnost zunanje politike. Socijalisti obetajo, da bodo v primeru, ako pride OiolitU V vlado, predlagali, da se morajo takoj postaviti pred sodišče vsi krivd, ki so povzročili vstop Italije v svetovno vojno. Med tem ko piše fran-eoski tisk rezervirano o vstopu Glo-Dttija v vlado, pa izraža del angleškega časopisja odkrito svoj strah, da se bo s povratkom Oolittija obnovila predvojna germanofiiska politika, .vsled česar naglaša, da je ravno zato najbolj potrebna Iskrena koalicija fned Francijo, bojj kot kdaj prej
-i- Zbliževanje Poljske in Rumenite. Skupni interesi reakdjonarnih krogov na Poljskem kakor tudi v Rumuniji v boju zoper sovjetsko Rusijo so v zadulih tednih ti dve državi Znatno zbližali, tako da je določeno, da bodeta bodoča pogajanja s sovjetsko Rusijo vodili skupno Poljska in Rum uni ja.
+ Pogajanja i Krasfaom dedi londonski poročevalec »Matina« v nastopni dve točki: 1. Aglija se brez dvomno bliža vzpostavitvi odnoša-Jev z Rusijo, najprej seveda v gospodarskem smislu, kar pa bo dobi.o političen značaj m bo vodilo do pri znanja sovjetske vlade. 2. Vzpričo te smeri, ki jo je zavzela angleška pol-tika, ie skrajni čas za zavezniške vlade, da se sporazumejo z Rusijo, preden se bodo nahajala pred »fait accoinpli«, kar bi moglo ogrožati uspeh pogajanj.
+• Položaj v Rusiji. Angleško delavsko odposlanstvo, ki ie obiskalo Rusijo, se ie 9. t. m. vrnilo. Voditelj delegacije Bon Turner je izjavH, da vlada v Rusiji velika nesloga med vasmi in mesti, ker prebivalci mesi ne morejo nuditi za živila nobenih kompenzacij. Turner je dostavil, da ie v Rusiji vladal rdeči teror, a zgolj kot povračilo in posledica belega terorja. Delegacija ima utis, da načelo sovjetske vlade ne more služiti za demokratično deželo, kakor je Anglija. Mnogo dobrega Je v prizadevanjih boljševikov. ki pa prav nič ne uvažu-jejo človeško naravo, in kolikor le pega tudi nudi komunizem v mars-kakem oziru, se vendar more uresničiti šele tekom nekaj generacij. Delegaciji le vzbudilo pozornost, da pod bpljševiško vlado ni nobene industrijske svobode ir, da ni dovolje-
no odpovedati delo. Turner je končno rekel, da kmečko prebivalstvo ni naklonjeno boljševizmu, pač pa je napram njemu prej mlačno. Nasproti pa je velika večina prebivalstva Petrograda, ki je najbolj stradalo, nesporno na strani boljševikov.
-i- Kaznjenec št 2253 kot predsedniški kandidat. »Frankfurter ZeP tungi poroča iz Novega Yorka eptiČ postavi Evgena Viktorja Debsa socialistična stranka za predsedniškega k« ididata. Debs Je sin alzaške priseljeniške rodbine in je prvi stopil v javnost, ko je vodil 1. 1894. veliki železničarski štrajk in bil vsled omalovaževanja nekega sodnega ukaza obsojen na Šest mesecev ječe. Debs je po poklicu kurjač, a se je posvetil po prestani kazni publicistiki, In je v zadnjem četrtstoletju mnogo pisal v delavskih vprašanjih, zmerom v so-cijalističnem duhu. Prejšnje leto je imel govor v Castonu, Chio, s katerim se Je pregrešil po mnenju oblasti v desetletno kaznilnico. Sedaj je »kaznjenec št 2253“ v zvezni kaznilnici v Atlantu. Prestopek je v bistvu smešen. Vojni zakoni so bili izdani da se uporabi vse moči dežele za uničenje Nemčije
Dnevna vesti.
Korupcija. V Belgradu so v znani verižniški aferi z vagoni moke ugodili prošnji veleverižnikov Vinka Mejača in Pavla Erzina. Sodba verižni-škega urada je bila potrjena, toda »milostnim potom" kazen odpuščena. Plačati morata samo globo, Mejač 6000 K in Erzin 10.000 K. Taka je korupcija! Mala, uboga verižniška bitja zapirajo in gepranjajo: velever rižnikom pa v Belgradu priznavajo skoro še »nagrade" za njih plodo-nosno delovanje, umevno, kajti tudi v Ljubljani so visoki možje, ki pravijo, da si je Mejač pridobil velike zasluge v prehranjevalni akciji Slovenije; bil Je mož, ki Je znal nastopati s „čifuti“ v Banatu.
Z dežele. Čitam »Naprej", ali v njem pogrešam večkrat marsikaj, kar bi se mo alo povedati naši Javnosti. N. pr. veriženje in tihotapstvo Je razvito po deželi. A kje? V Zireh, na Ornem vrhu, v Horjulu, na Vrhniki itd Ako pogledamo: kakšen in čigav duh vlada ozirorfia je doslej vladal v gori imenovanih krajih, zvemo, da je-bil to klerikalni duh, da so v teh občinah bili gospodarji vedno klerikalci. Ako beremo: Antonija Šušteršič Iz Vrhnike je bila obsojena na 100 K kazni in en dan zapora, Marija Lenarčič z Blatne Brezovice na 100 kron in en dan zapora ali Jožefa Turk z Vrhnike na 10.000 K globe In en mesec zapora ali Marija Kavčič z Vrhnike na 300 K globe in teden zapora ali Matevž Govekar iz Švare pri 2ireh na 500 K globe In en mesec zapora itd., itd. — nepregledna vrsta jih je — vemo, da so to samo klerikalne volilke In klerikalni volllci. Kakšne morale so se morali ti ljudje leta in leta učiti in kakšen poide so morali vsprejematl od svojih klerikalnih učiteljev, kažejo te strahovite kazni... Vzemimo drug slučaj: Uršula Robežnik, žena Ivana Roberž-nika, odličnega prvaka klerikalne stranke z Viča, Je bila te dni obsojena radi prodaje zaplenjene moke na en mesec dni zapora in na 2000 K globe. Klerikalno-pobožna žena — kje Je njena morSla? — ali pa: trgovec Leben iz Polhovega Gradca, — iz občine, kjer ni pri nobeni volit vi noben drug dobil glasu kot le klerikalci — je bil obsojen na en teden dni zapora in 100 K kazni ker je dražil petrolej. Ali: Josip Šuligoj iz‘klerikalnega
Preserja Je bil obsojen zaradi navijanja cen na 1000 K kazni, na teden dni zapora... O, sadovi pobožne klerikalne vzgoje, kako sramotni ste! — In »Slovenec" si upa še pisati kaj sramotnega o pošteni socijalno demokratski stranki? Lfcidje — glejte in strmite.
Priboljški za iqx>kojcnce Južne železnice. Upravni svet južne železnice Je dovolil v seji 20. maja t. L v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev stanujočim umirovljencem. vdovam in sirotam priboljške k njihovim mirovninam in preskrboval-ninam. 1. Uslužbencem in delavcem v pokoju, ki so bivali 30. aprila 1920 v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se dovolijo do nadaljnjega priboljški k mirovninam na račun obrata. 2. Kot letna mirovnina se smatrajo vsi mirovni prejemki enega leta. 3. Vdove in sirote uslužbencev dobivajo do nadaljnjega od priboljškov umrlega moža ali očeta isto svoto, ktero dobivajo kot vdovsko oziroma sirotinsko preskrbovaLnino od pokojnine umrlega moža oziroma očeta. Isto velja tudi za one vdove in sirote, ki vživajo tako preskrboval-nino ter so bivali 30. aprila 1920 v kraljestvu Srbov. Hrvatov In Slovencev. 4. Kot pokojninski (preskr-bovalninski) prejemki se smatrajo pokojnine, provizije in miloščine, ne glede na to, če se izplačajo iz fond-skih alf obratnih sredstev .5. K posmrtninam po uslužbencih in delavcih In odpravninam vdov se dovolijo do nadaljnega priboljški. Glede teh priboljškov, zlasti glede njih izmer, se smiselno uporabljajo za posmrtnine in odpravnine merodajne določbe. 6. Obstoječe določbe glede mi-rovninskih (preskrbovalninskih) dohodkov, osobito glede opravičenosti njih izplačevanja m prenehanja, naj se smiselno izvajajo tudi za priboljške. 7. Davke in pribitke od mirov-ninskih (preskrbovalninskih) prejemkov in priboljškov prevzame do nadaljnega v plačilo južna železnica. 8. Priboljški se bodo izplačevali bivšim uslužbencem in delavcem , kakor tudi vdovam in sirotam prvič vzratno z dnem 30. aprila 1920 odnosna maia 1^20 Priboljški pa bodo znašali: Pri letnih pokojninskih dohodkih do vštevši 300 K petkratni letni mirovninski prejemek, pri več kot 300 K do 400 K štirikratni, od 400 do 700 K trikratni, od 700 do 1400 K dvakratni, od 1400 do 2000 K en in polkratni, pri 2000 do 2700 K en in enčetrtletni, pri 2700 do 4000 K enkratni in pri več kot 4000 K tri-četrtletni m : ovninski prejemek.
Podržavljeaje trgovske šole v Ljubljani. Bivši deželni odbor kranjski je ustanovil leta 1908 Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, ki Je obsegala v začetku deški oddelek in Zadružno šolo ter se je leta 1913 toliko razširila, da se Ji je priklopil tudi posebni dekliški oddelek. Absolventje in absolventinje Šole so dokazali v svojih praktičnih poklicih, da dosega šola docela svoj namen. V tekočem šolskem letu obsega šola 7 razredov z 260 učenci ta učenkami. Solo je vzdrževala dežela Kranjska. Ker je prešla uprava bivše dežele Kranjske v državno upra je prevzela država z budgetnim ietoin 1920—21 tudi Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v svojo upravo ter jo Je izpre-menila v Državno dvorazredno trg. ?-»h>. Pridržala je vse dosedanje učT-'fske moči in je bočila vodstvo o sedanjemu ravna: iju Jos. C >galu.
Vpisovanje v pripravljalni razred la I. letnik deškega bi dekliškega oddelka Državne dvor&xredne trg. šole v Ljubljani bo 6., 7. bi a julija t. !. od 8. do 12. ure. V pripravljalni
Leon Trocki t
Boljševiška revolucija.
(Od oktobrske revolucije do brestov-skega miru.)
Maloinettanska InteUgr jca v revoluciji.
Sodobni dogodki so sledili drug drugemu tako naglo, da si Jih moremo le težko rekonstruirati v svojem spominu in celo v njih časovni zaporednosti. Nimamo pri rokah nit' časopisja, niti dokumentov. Ker nam pa perijodični presledki med mirovnimi pogajanji dopuščalo nekoliko prostega časa, ki se nam vsled danih
(azmer seveda ne bo zopet tako :malu nudil, sem se odloči!, opisati potek in razvoj oktobrske revolucije po svojem spominu. Pri tem pa sl pridržujem pravico, da ta spis pozneje na podlagi dokumentov Izpopol* nlm in popravim.
To, kar le že s početkom prve revolucijske perijode karakteriziralo liašo stranko, le bilo prepričanje, da mora spričo nadaljnega Tbgičnega razvoja dogodkov priti do oblasti. Ne bom tfdDrll o teoretikih, ki so ž»
dolgo pred to revolucijo, da celo is pred revolucijo iz leta 1905. — vpo-števajoč analizo' razrednih odnošajev v Rusiji — prišii do skleca, da mora y zmagovitem razvoju revolucije brezpogojno dobiti oblast v svoje roke proletarijat, ki bna svojo oporo v širokih masah siromašnega kmeti-škega sloja. Kal takega so teoretik! mogli napovedovati ponujveč vsled tega, ker so dodobra poznali niče yost meščanske demokraeile. obenem pa tudi videli, da zadobiva ruska industrija bolj In bolj značaj koncentrirane industrije, ter da spoiedno s tem rase tudi veliki socijalni pomen ruskega proletarijata. Ničevost meščanske demokracije pa je znak. da ima moč bi veljavo proletariat. In gotovo Je vojna v tem poRledu mimogrede varala prav mnoge in predvsem vodilne kroge meščanske demokraeile. Vsled vojne le postala armada glaven in odločilen faktor v revolucijskih dogodkih. Stara armada pumeni toliko kot kmetlški sloj Ca bi se bila revolucija razvijala nor-mataeje, t, j., pod pogoH teza mirnih časov — kakor se le že začela leta 1912. — bi proletarijat brezpogojno
ves ta čas zavzemal v njej vodilno mesto. Proletarijat bi kmetlške mase poteRnil za seboj v vrtinec revolucije
šele polagoma kot svoj privesek. Toda vojna je podtaknila dogodkom povsem drugo mehaniko. Kmetiški sloj ni vezala armada nas« pplitično, temveč samo militaristično. Se pred-no so strnile ootove revolucionarne zahteve ie ideje kmetiške mase, so bile le-te vcepljene že mnogim polkom. divizijam, zborom in armadam. V tej armadi raztrešeni elementi malomeščanske demokracije, ki so igrali v vojaškem in v idealnem oziru glavno ulogo, so zasledovali skoro izključno samo malomešČansKe-revo-lucijonarue cilje. Globoko sezajoča socialna nezadovoljnost mas se je povečala In iskala izhoda — predvsem še vsled vojaškega poloma carizma. Čim se je revolucija mogla razviti, jt avantgarda proletarijata obnovila trg-dicijo iz leta 1905. In zbirala ljudski mase, da bi ustanovila zastopniške Institucije v obliki odposlaniških sov-letov. Armada 1« morala odposlati svoje zastopnike v revolucionarne histttuoije, ko sploh le ai moglo biti govorko tem, da b( bila tuaf k malce
dosegla ntvo razvijajočih se revolucijskih dogodkov. In koga so mogli vojaki odposlati kot svoje zastopnike? Pač samo one predstavltelje inteligence in polinteligence Izmed svoje srede, ki so imeli nekaj pa četudi ie prav majhno rezervo poli tičnega znanja »n so ga umek izražati. Na ta način se le na prvi mah zdelo, da je vedla proi :j:.' če se armade povzdignila malomeščansko in* teligenco na izredno visoko stopnjo. Zdravniki, fnženerji, pravni zastopniki. žiirnallsti in enoletni prostovoljci, ljudje, ki so pred vojno oveh svoje enostavno meščansko življenje in se niso potegovali za prav nobeno vodimo ulogo. so postali naenkrat za-stopuiki celih gborov bi armad In so se na mah počutili »vodje« revolucije. Njihova meglena politična ideologija ie popolnoma odgovarjala brezobličnosti, kakršno Je kazala zavest fevolucijonarnth mas. Ti elementi so nas .sektovee«, ki smo poudarjali so-ciialne zahteve delavcev iu kmetov v vse! njthovt ostrosti in nei>onilrl}i“ vostl, poČaŠčali z največjo ošabnost« _ {e ta malomeščanska kradla, kf se ie tekri ošabno ob-
razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili šesti razred ali oddelek lludske šole ali II. razred srednji Šole ali I. razred triletne oziroma 1L razred štiriletne meščanske šole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo m pripravljalni razred dvorazredne trg. sole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemu \a izpita. Poleg teh se sprejemajo v I. letnik tudi tisti uče ci in učenke, ki so dobili v IV. razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali Vlil. razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14' let In napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor sl ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Vpisovanj11 v II. deški in dekliški,letnik se vrši 5. julija od 8. do 12. ure in začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 kron, prispevek k učilom pa 20 krem. K vpisovanju te prinesti krstni list ta zadnje šolsko izpičevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa na-daljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.
Društvo »Ljudski oder« v Trstu, Osrednje vodstvo društva »Ljudski oder« je poslalo svojega zastopnika v osebi upravnega tajnika v Ljub' ljano v svrho nakupa knlig za svoja podružnice, ki so v zadnjih dneh dosegle število 40, ter se lahko prišteva k največjim kulturnim društvom, Ker je pa v sedanjih razmerah nemogoče nakupiti v knjigarnah toliko množino čtiva, obrača se podpisan! do privatnikov, ki bi lahko pogrešali kako knjigo, ter jo zgoraj omenjenemu društvu proti plačilu odstopili Zlasti bi društvo nad vse rabilo dela Sienkievica. Dostojevskega, Gorkila in Tolstoja. »Ljubljanskega Zvona* št. 12 1. 1889, št. 1 1. 1890. št. 7 leta 1894, št. 4-12 L 1887, št. 6—12 I. 1908, št. 1, 11, 12 1. 1909. Cenjeni ponudniki naj blagovole pismeno naznaniti do ,16. t. m. v kavami »UnH on« na naslov Matko Lovko, upravil tajnik »Ljudskega odra«. Trst.
Pregled poštnih, brzojavnih ta t* lefonskih pristojbin, veljavnih na o«
zemlja SHS, le izšel v 4. izd««i. tl redil ga Je po uradnih virih višji poštni oficijal K. Tiefengruber. Cena 4 K. Zaloga tiskarne Sv. Cirila v Mariboru.
Brošuro o raznih volilnih sistemih je izdal v Zagrebu dr. V. BuknmovuS v založbi Hrv. štamparskega zavoda. Kdor se zanjo zanima, jo lahko naroči pri založbi. Cena 4 K. Dobiva se tiskana v latinici ali v cirilici.
Čehoslovaški legionarji. Včeraj popoldne je dospel v Ljubljano tran-' šport čehoslovaških legionarjev. Transport tvori generalni štab sibirske čehoslovaške armade, 94 častnikov in 455 mož. Na glavnem kolo* dvoru so zastopniki ljubljanskih oblasti oficielno pozdravili legionarja in generala Syrovega. General Sy-rovv se je za pozdrav kratko zahvalil. Legionarji so v soboto dospeli y amerikanskkn parnikom »Praesldertt Grant" v Trst. Vsled Izjave tržaška železničarjev, da ne prevažajo obor* rožene vojaške sile, so vožnjo nadaljevali samo general Sy*ovy s svo* lira štabom in bolniki. Ostalo moštvo* oholi 4500 legijonarjev, nadaljuje pot peš do Verda. — dospela v domovino prva čehoslovaške šibi ,ke	^
tisoč legionarjev čaka v	vosto-
ku še na transport.
aa^ala v ui°Kl novopečenega revolt ciionarnega povzdignjenca, sila mala pupala svojim lastnim močem, ka* kor tudi masam, ki so jo dvignile na to nepričakovano višino. Četudi se totelip ca mzivala socijalistično le hote -i \eljatl kot taka, vendar te napram oblasti, znanju in metodam liberalne buržoazije izkazovala preočitno svojo spoštljivost. Odtod stremljenje voditeljev malomeščanstva, da bi dosegk) sodelovanje, sklenilo zvezo in stopilo v koalicijo z liberalno buržoazijo za vsako ceno. Štrankim program socijalističiuh re-vclucijonarjev, sloveč na povsem meglenih humanitarnih obrazek. Kj so nadomeščali razredne metode por tom sentimentalnih prilagoditev ifl moraličnih konstrukcij, ie bil najpri* kladneJSi duševni ornat za to vrsta voditeljev. Njihovo stremljenje, da, najdejo vsled svoje duševne in poli-' tf6ne nemoči oporo v meščanski znanosti in politiki, ki jim je tnko zelo ggajaia, je slednjič teoretično opravičil nauk »menJSevlkov«. Ta nauk i« oznar.lal sedanjo revolucijo kot mt-Ščansko, ki nikakor ne more izhajat^ ne da bi se meščanstvo udeležilo, vla'-
Btev. 186.
K A P R B i.
Stran 3,
i Cehoslovaški generalni konzul.
M Ljubljano je prispel in prevzel posle čehoslovaškega generalnega konzula za Slovenijo g. dr. Bene!
Zglaševante strank. Policijsko ravnateljstvo razglaša, da se je v Zadnjem času opazilo, da razns Stranke, ne da bi imele dovoljenje mestnega magistrata, oddajalo tujcem sobe za preočevanje za en ali večkratno uporabo. Dotične stranke Jakih svojih prenočevalcev tudi ne fcglašajo pri polieii, kakor }e to zakonito predpisano. Vsled tega se opozarja, da se bo vsak tak »lučaj naj-Strožje kaznoval.
Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v podstrešno stanovanje železničarja Antona Osolina a Bleiweisovi cest:. Dsolin je bil s svojo družino odsoten V Domžalah. To priliko so uporabili ^lomilci, vdrli v njegovo stanovanje ter odnesli za 45.000 K raznega bla-8a. Stanovanje so skoro povsem Oplenili. Prvi je vlom zapazil spre-državne železnice Anton 'Oblina ^ v S0^K)*° obiskati
Novice.
. ~ Pomanjkanje časopisnega pa-Pfria na Hrvatskem. Hrvatsko časopisje že dolgo časa trpi na ponianj Kauju Papirja. Nekateri listi izhajalo »Koro vsak dan v drugačni obliki.
Draginla v Italiji. Italijanska Vlada te pred nekaj dnevi izdala 'dekret, s katerim se poviša cena kruha
ene lire na eno liro in pol. Odredba le med ljudstvom vzbudila mnogo nevolje in je ponekod došlo vsled te-Ka celo do krvavih demonstracij.
— Augusto Righi, slavni fizik ita-«lanski in učitelj Marconijev, je umrl Qne 8 junija 1.1. v Bologni v 70. letu svoje starosti.
— Nov izum Marconija. Iz Rima
poroča, da je prispelo tjakaj poročilo Marconija, da je na svoji za brez« ficne poiskuse opremljeni ladji v sredozemskem morju z velikim Ospehom uporabljal s vol novi Izum
radio goniometer, — ki naznači ?t»er, Iz katere prihajojo iz sosednj:h brezžičnih postal razposlani valovi. Marconi je zamogel s svojim novim aparatom v bližini španske obale, kjer le morje na posameznih krajih jako globoko, natančno določiti kraj, kier se je nahajala njegova ladja.
~~ Zvišanje cen novega krompirja
Dunaju. Na Dunaju velja sedaj Italijanski zgodnji krompir pri mestni aprovizaciji 10 K, preje 9 K 20 vin.
— Predsednika Masaryka je imenovalo vseučilišče v Oksfordu častnim doktorjem.
*- Atentat na Esada paša. Vodi *®U albanske delegacije je 13. t. m. i&apustil svoj hotel na Rue de Castil-lone, ko je skočil proti njemu mlad frož in nanj dvakrat ustrelil z revol Verjem. Esad paša se je zgrudil. Takoj so ga prenesli v hotel, kjer Je Izdihnil. Atentatorja Je prijel policijski &gent In ga odvedel na policijski ko-|arijat. Imenuje se Rusten Aveni, je #5 let star, albanski državljan in gojenec učiteljišča. Atentator izjavlja, tla zločina ni izvršil s premišljenostjo, 'temveč da se ga Je v trenotku, ko Je Zagledal pred seboj albanskega diktatorja, polastila misel, da ga napade, iker se je.spomnil muk, ki Jih Je povzročil Esad paša njegovi domovini.
— Gibanje za izključitev žMov I/ $*ROvstva na Pclskem. Nova zakon
osnova glede trgovskih in indu-ftr,ialnlh zbornic omogočuje zključi Jfv Židovskih trgovcev iz teh zbor-5'c, češ da Židje napram poljski dr-lavi zavzemajo sovražno stališče in
j ako )* nrišlo do naravne zveze i.,	revolucijonatJ!
]{] mefZnLV tei /vezi se 5e zrca'
lionctA	Polovičarstvo	me-
ščanske inteligence kakor tud: nje
•Vazalno razmer* do imperialistične Ra liberalizma
Mi smo si bili popolnoma na jasnem, da bo logfka razrednega boja ;prej aii slej razdrla U> provizorično kombinacijo in potisnila na strar, tudi Voditelje te prehodne perijode. Hege-“ ouiia malomeščanske inteligence ni ^menjala, natančno vzeto, ničesar ...ugega kot dejstvo, da je kmeliški i -loj, ki se Je posredno potom vojske ! Jenadoma udeležil organiziranega Mitičnega življenja, numerično pre-bvladal delavski razred m ga za-sno izpodrinil. Se več* S tem, da 1 armadne mase povzdignile malomeščanske voditelje na tako visoko opnjo ca s« in veljave, je bil prole* .irijat prisiljen, da je to v gotovto iplitičnfli ozirih vpošteval, da je iskal veze Ž njimi, ker mu Je sicer prettln ►varnost, da postane popolnoma lo-* od kmetiškega sloja. Starejša •avska generacija pa le ni pozab 1-»auka iz leta 1905.. ko le bil pro-fariiat poražen prav vsled tega,
da Je vsled tega sodetovanfcs * Židi nemogoče.
— Novi francoski nosmrtnml, Na »rancoski Akademiji so bila pred dnevi izpolnjena tri izpraznjena mesta. Nesmrtnim članom Akadem'ie so imenovani: Robert de Flers. Joseph Bedier in Andre Clierillon.
— Ruski socialistični Ust »Golos Naroda« je začel izhajati trikrat tedensko v Pragi kot glasilo tamošnjih Rusov.
— Tajna poroka -- najnovejša reforma zakona. Amerikanska Hirst je razkrila novo obliko zakona In izkušnje, ki jih je napravila s svojo »tajno poroko« vzbujajo baje v New Yorku veliko zanimanje. Gospa Hirst se je leta 1915. poročila s komponistom Danielsom .Toda razen prič, ki so bile navzoče pri svatbi, ni vedel nihče za poroko in gospa Hirst se je izdajala dalje za neporočeno. Izjavila je: Sklenila sva že v naprej i.rt-tančno pogodbo, da nobeden ne sme motiti dela drugega in da bova živela ločeno. Sestala se bova vedno le takrat, ako bi želela to oba. Predpotopno navado, da prevzame žena ime moža, sem odklonila. Ako bi dobila otroke, bodo nosili ime očeta toliko časa, dokler ne odrastejo toliko, da zamorejo sami odločiti, katero ime hočejo imeti. Ta tajni zakon pa se za-‘ more seveda izvesti samo v velikih mestih.
Kultura.
Repertoar slovenskega gledališča v Ljubljani. Drama: Torek, 15. junija, »Veleja«. Abon. B. Sreda, 16. junija, »Dvoboj«. Abon E. Četrtek, 17. junija, »Veleia*. Abon. C. Petek. 18 junija, zaprto. Sobota, 19. junija. »Ljubosumje«. Abon. B. Nedelja, 20. junija, »Veleja«. Abon. D. Opera. Torek. 15. »II Tiovatore«. Abon. D. Sreda, 16. junija, »Vesele žene Wind-sorske«. Izven abon. Oostuje gospod Nikola Zec, basist državne opere na Dunaju. Četrtek, 17. Junija. »Vesele žene VVindsorske«. Izven abon. Gostuje gospod Nikola Zec, basist državne opere na Dunaju. Petek, 13. junija, >11 Trovatore«. Abon. B. Sobota, 19. junija, »Jevgenij Onjegin«. Abon. E. Nedelja, 20. junija, »Vesele žene Windsorske«. Abon. A.
Iz stranke.
8odrugi! Prepričajte se, če imajo gostilne In kavarne in drugi lokali, kamor zahajate, že naročen »Naprej«. Ce ne, zahtevajte, da se takoj naročil	(2)
Mesečni shod podružnice kovinarjev „LjubIjana“ se bo vršil v sredo 16. t. m. v bivši »Mahrovi šoli" ob pol 6. uri zvečer. — Dolžnost vseh kovinarjev je, da se shoda polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Vse zaupnike opozarjamo na za-upnlškl sestanek, H bo danes, v torek ob 20. (8.) url v mali dvorani Mestnega doma.
Gospodarstvo.
m bvoz letoSnJ« žetve utegne doseči kakor so preračunali merodajni krogi v Bel-gradn, okolo 100.000 vagonov vseh vrst žita, in bo ktjnb temu ogromnemu Izvozu krita domaCa potreba. — Bojimo se le, da bo lov ra tavoznlm dobičkom tako obsežen In strasten, da bodo itvoznlčarji in vlada pri tem popolnoma pozabili na domao! trg in dobrobit »svojega* ljudstva. Za sistematično inižavanje cen se že noben krst več ne zmeni to krik o »paniki* v gospodarskih In trgovskih krogih J« le prefrigan očividen
ker močne kmetiške rezerve niso posegle vmes v trenotku odločilnega boja. To le bil vzrok, da so bile proletarske mass početkom revolucije tako zelo dovzetne za politično ide ologijo socialističnih revolucionarjev In menjševikov, — in to še tembolj, ker je revolucija prebudila tudi doslej že speče proletarske mase, ki Jim le brezoblični intelektualni radikalizem služil na ta način le ko! dobra štda — pripravljalnica. Sovjeti delavskih, vojaških in kmetskih odposlancev so v teh okoliščinah pomenili enkrat vlado kmetlških brez-i ličnosti nad proletarskim socijaliz-mom, drugič pa žopet vja.j0 intelektualnega radikalizma nad kmet iško brezliČnostjo samo. Da so sovjet! za-dobili tako kmalu svoik) veliko velja* vo, id večinoma In v prav veliki meri pripisovati dejstvu, du je inteligenca igrala vsled svojega tehničnega znani a m stike t meščanstvom pri graditvi sovjetov vodilno ulo«a Mi pa smo vedeli, da ie ta imponujoča stavba ziduna na neslgurna tla najglob Ijih notranjih nasprotij. Vedeli smo, da se ta stavba v naslednji fazi re-yqliwlie pmiv gotovo poruši '(Dulfetrfto.)
manever. Kruha in obleke bo revno ljudstvo kljub izvrstni letošnji žetvi ravno tako stradalo kot doslej.
— Prepoved klanja živine dvakrat na teden je sklenil ministrski svet v Beigradu z ozirom na potrebo, da se varuje odgoja klavne živine.
— Naš kovani drobiž, Kovanega drobiža še dolgo ne bo, čeprav ga bi že lahko imeli. Kriva je temu beigrajska vlada sama. Drobiž, ki bi ga morala Izdelati tovarna Berndorf, bi bil iz tzv. gamametala. Tovarna je imela za kovanje drobiža že vse pripravljeno, ali ministrstvo financ ni vposlalo načrtov, tako da se Je kovina do danes silno podražila (kilogram izdelanega drobiža M državo prej veljal 6 dinarjev, sedaj bi So veljal 30 dinarjev) in je vsa akcija za enkrat zopet zaspala.
— Izvoz 1000 volov v Čehoslovaško. Ministrski svet ie sklenil, da se dovoli čeho-slovaški republiki izvoz 1000 volov iz nale države. Kot rekompenzacljo dobi Jugoslavija 7 vagonov sladkorja.
— Izvoz Rumunije. Po preračunanju poljedelskega ministrstva bo Romunija lahko Izvozila xa tri milijarde žita.
(Vesti LDU.)
PEČUŠKI DELAVCI PROTI
MADŽARSKEMU TERORJU.
Pečtih, 14. V nedeljo. 13. t. m. Je bilo zborovanje vseh tukajšnjih mad-žarstkili delavskih organizacij v svr-ho, da odločno protestirajo proti prihodu madžarske vojske in madžarske uprave. Zborovanja se Je udeležilo okoli 20.000 delavcev Z gotove strani so poiskušali preprečiti zborovanje, naše ministrstvo pa je zboro-vanie vendarle dovolilo.
POGAJANJA Z AVSTRIJSKIMI DELEGATI V BELGRADU.
Belgrad, 13. Ker je z delegati av-^ strijske vlade dosežen načelen sporazum radi nove trgovske pogodbe, se vrše sedaj pogajanja glede posameznih predmetov In njihove količine.
SPLOŠNA DELOVNA DOLŽNOSi NA BOLGARSKEM.
Bukarešta, 13 Brzojavna agentura Damian poroča iz Sofije, da je kralj Boris sankcijoniral zakon o splošni delovni dolžnosti.
ČASOPISJE O DEMISIJI DR.
RENNERJA.
Pariz, 12. Časopisje spremlja vest o demisiji avstrijskega državnega kancelarja dr. Rennerja in ce-lokupne vlade deloma s komentarji, pri čemur izražajo nekateri listi obžalovanje radi njegovega odstopa. „Humanite“ priobčuje daljši članek o zgodovini in razvoju koalicije med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalci. Mnogo listov je prineslo gliko državnega kancelarja dr. Ren-perja.
PRED RAZPUSTOM AVSTRIJSKE
USTAVODAJNE SKUPŠČINE.
Dunaj, 14. Glavni odsek se je sestal danes ob sedemnajstih k posvetovanju pod predsedstvom predsednika Seitza. Predsednik ie uvedel po-razgovor z opisom političnega položaja in poročal o svojih razgovorih z načelniki posameznih strank. V izjavah vseh govornikov se je pokazalo soglasno mnenje,_ da pod takimi razmerami nadaljnji obstoj sedanje narodne skupščine m mogoč in naj se torej razpišejo nove volitve. Z ozirom na to, da ustava ne vsebuje nobenih določb za razpust ustavodajne narodne skupščine in ker veljajo volilni zakoni samo za ustavodajno narodno skupščino, so soglasno iprejell nastopni predlog posl. dr. Bauerja: Predsedniku se naroči, naj naprosi državnega kancelaija, ki mu je poverjeno nadaljnje poslovanje, naj nemudoma da izdelati potrebne zakonske načrte glede razpusta ustavodajne narodne skupščine Predsednik ugotovi v resumeju popolno soglasje vseh strank, naj se pred sklepom zborovanj Ugotovijo Za držalo neobhodno potrebni zakoni, proračunski provlzorij itd. Pravtako naj se uredi zakon glede oddaje premoženja in finančna vprašanja, ki so s tem v zvezi, tako tudi predloga glede ustave, Posvetovanja o sestavi vlade ge bodo nadaljevala na prihodnji seji glavnega odseka.
KRIZA V CEHOSLOVAŠKI VLADI.
Piaga, 14. V ministrskem svetu Je prišlo do konflikta med socijalnl-ini demokrati in agrarcl. A^rarci so zahtevali povišanje cen žitu, sod Jalni demokrati so se pa potegoval, za to, da plača diferenco država. Tej zahtevi socijalnib demokratov pa 10 w UPtli nesocialistični ministri, ost-
kar so zahtevali socijalni demokrati
povišek dodatkov dohodninskega davka, ki nal bi bil JOkraten, ker je razlik^ prevelika. Ker se ni dosegel sporazum, so agrarci zapustili ministrski svet, Agrarci so, po zasebnih poročilih, podali demisijo.
7.A CO CIJ ALIZACIJ O V ČEKO-SLOVAŠKi.
Praga, 12. Kakor poroča „Pravo Lidu“ lz Kiudnega, je delavstvo »Poldihiitte« sklenilo, naj se podjetje takoj razlasti in naj ga prevzame država. Opravljal bi ga odsek iz delavcev, uradnikov in vladnih zastopnikov. Zastopniki vlade so že došli v Kladno, da se bodo pogajali z delavci.
TUDI HEINZE VRNIL MANDAT.
Berlin, 13. Wolfov urad javlja: Državni kancelar Mtiller in poslanec Loebe sta noooj poslancu Heinezeju oficijalno izjavila, da se večinska so-cijalna demokracija ne more pridružiti koaliciji, razširjeni po pristopu nemške ljudske stranke. Poslanec Heinze je nato mandat za sestavo ministrstva vrnil državnemu pred-3edniku.
DR. TRIMBORN SPREJEL MANDAT.
Berlin, 11 Član centruma dr. Trimborn je na prošnjo državnega predsednika sprejel sestavo vlade.
RDEČA ARMADA ZAVZELA KIJEV.
Moskva, 14. Frontno poročilo: Naše čete so zavzele mesto Kijev. Umikajoči se sovražnik je imel velike izgube. Pred izpraznitvijo mesta so razrušiii vodovod, električno centralo in železniško postajo. Nekateri polki sovražnika so imeli v boju za Kijev zelo močne Izgube. Osvojili smo 6 topov in več strojnih pušk. Ob priliki zavzetja Kijeva se je vršilo v Moskvi ljudsko zborovanje, na katerem se je sklenilo, zastaviti vse moči za boj proti Poljski.
Berlin, 14. Londonski listi javljajo: Po „Observeru“ so Poljaki v petek izpraznili Kijev, šele potem, ko jim je boljševiška konjenica nekaj kilometrov za Kijevom prekinila zvezo.
NAPREDOVANJE RDEČE AR-MALE V PERZIJI.
Pariz, 14. Po poročilih iz Perzije se je ondotnf položaj poslabšal. Sovjetske čete prodirajo dalje. Boljše-viške obrežne čete nameravajo napasti Turkestan, da bi od tam osvojile Teheran in Afganistan.
LONDONSKI DELAVCI ZA SPORAZUM Z RUSIJO.
Pariz, 14. Kakor javlja ,.Matln“. so poslali londonski delavci Lloyd Georgeu pisanje, kjer naglašajo. da je edina pot iz krize ta, da se odkrito prizna ruska vlada in da se uvedejo neposredni diplomatski stiki z njo.
HARDING REPUBLIKANSKI
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT Y ZED. DRŽAVAH.
Chicago, 13. Republikanski narodni konvent je z 692 glasovili postavil kot kandidata za predsedni-Stvo senatorja iz Chlo Hardlnga. Ml-ster Hood je dobil 163 glasov, Low-den pa 11. Rezultat so sprejeli z velikim navdušenjem. Guverner iz Massachussetsa ie bil designiran za podpredsednika.
Iz Slovenije.
Jesenice. (Stanovanjska mi-zerija v jeseniškem okolišu.) Na Jesenicah, oziroma na Savi, Javorniku in Dobravi hna K. t D. svoje tovarne. V teh je zaposlenih okroglp 1800 delavcev. Poleg tega je tu še veliko število železničarjev, kc* so Jesenice važno železniško križišče. Vsi ti ljudje seveda ne moreja bivati na prostem, ker le doba, ko so ljudje bivali po sjcaitiih duplinah, ?e daleč za nami. Treba le torej bodisi lesenih ali zidanih stanovanj. Ko je nastala tovarna na Savi, je bilo treba gledati na to, da se tistim delavcem, ki bodo v tovarni zaposleni, preskrbi zadosti primernih stanovanj. Ali K- I. D. se Je vedno ogibala stroškov. Ker pa se Je podjetje vedno bolj Širilo, je postalo stanovanjske vprašanje bolj pereče, tako da so jeli posamezni delavci misliti na zidavo lastnih hiš. V tem pa se je po' kazala K-1. D, jako naklonjena dotič • nfm, M so se obntfii zaradltega do nle. Dala tim Je na rapzolago, seveda proti plačilu, stavbeni materijal in tudi potrebna zemljišča. Med delav Stvom Je zaraditega misel na lastne hi$e zelo napredovala, tako da če je imel kdo le malo deoarja priiranla-nega, pa je pričet z zidavo. In re§ s *
Je postavilo precej hiš, Še več pa hj< Šic. Vsak si je mislil- Imam vsaj svo* je stanovanje ter še kako malo luknjo za koga drugega, da se mi nekoliko obrestuje posestvo. To ie bfl vzrok, da tovarna ni gradila za svoje zaposlence potrebnih stanovanj. Ker, pa so postajali časi za delavstvo vedno bolj kritični, se je tudi nehalo s stavbo lastnih delavskih hiš. Druži* ne onih, ki so imeli svoje hiše, so se. množile, tako da sedaj tista iiiša, v. koji jc imel kdo poprej še tudi kakega sostanovalca, sedaj niti ne zado« šča za njegovo lastno družino S tem zidanjem se ie dalo tovarni takore« koč potuho, da ni nikdar mislila na zidavo delavskih stanovanj. In sedal je naenkrat nastala velika stanovanjska mizerija Po dve in še več družin biva v eni in isti sobi. Ako gre delavstvo do vodstva tovarn, da bi sa zidalo hiše, dobi odgovor, da to v tem času ni mogoče, ker ni dobiti potrebnega stavbnega materjala. K. i, D. je med vojno postavila na Dobravi tovarno elektrodov. V tovarni sedaj že talj časa tega blaga ne izdelujejo, ker ni v to potrebnih surovin, Izdelujejo pa v njej o p e k o in žgejo apno, ki ga pa pošilja in prodala naprej! Kje potem iskati stavbnega materiiala? Poglejmo,, kako delavstvo, ki ta materijal izdeluje, stanuje. V tovarni stoji lesena kokba, v njej prebivajo družine! Navadna šupa j« to, ki bi bila pripravna kvečjem z« drva. Pole*? te kolibe je velika baraka, v koji (e nastanjenih 30 delavcev. Ko človek vidi, kako stanujejo tu ubogi delavci, se prime za glavo in se čudi. Nič stropa! Navadna streha iz papirja (DachpappeO. Luči ni ni.i ponoči, niti podnevi. Seveda ni čuda, če je vse nesnažno. Barake v tistem nesrečnem Lebringu so brle prav« vile proti tej! Potem se pa govori, da Je te delav.ee vedno le videti v go-stJhii, da pijančujejo itd ! Kako naj Je delavec v takem stanovanju na moralno višji stopnji, ki si pa mora vedno misliti, da je obsojen v tako bivanje kot Izmeček človeštva, na drugi strani pa vidi razkošna stano* vanJa gospodov, ki tako lepo skrbijo za niega. ki Jim ie z deioui svojih rok. vstvarjl vse to! Gospodje pri K. I O, pa, ki imajo do 10 »ob. se pa počuti ja nemansko užaljeni, ako jim stanovanjska komisija naroča, da naj se prijateljsko nekoliko stisnejo drug k drugemu terzogorčenjem protestirajo, $e$ da se Jim krat: njihove pravice. A!!, gospodje! Postavite delavstvu primerna stanovanja, dajte mu pošten zaslužek, da mu bp lahko žt« vati človeku primerno življenje, pa boste videli, da tudi delavstvo zna biti gentlemaa.
Citajtef	Širite!
= NAPREJ =3
•dimi »ocIJaHsI. dnavnlk slovanski.
Do sedaj izkazana darila 16.406 K 29 viu.; nadalje so darovali:
»Tajništvo Jug. soc. dem. stranke v Celju« potoni centralnega taj» ništva JSDS v Ljubljani: cinkarna s. Primožič 418 K, cinkarna s. Meisin* ger 5r0 K. cinkarna s. Janič 890 K, cinkarna ss. Senker in Freitag 617 K, cinkarna ss. Lesjak in Freitag 920 K, mestni mlin s. Kegu 661 K, Živilski delavci s. Lah Matija 178 K, s. Korcu Franjo 66 K, s. Štern Anton dai s pripombo: Ker se le *. Robek, gostilničar pri Braniboru. nekdanji rudarski delavec v Nemčiji, izrazil, da nti da za žrtve niti tople vode. tudi Če bi jim z eno kapljico rešil življenje, 10.1 kron, s. Koren 40 K, stavbinarji: s, Jan Kare 90 K, tovarna Pachiaffo, ss, ^pegl'č in Knez 209 K, Filipič Lovrenc 412 K, Westnova tovarna sodo Cater 904 K, bolniška hlagajna 80 K, konsumna prodajalna s. Košič 197 K« Zvezna tiskana s. Cetina 68 K, sodr. Schantzer 20 K. s. Lisec za oblačilne delavce 200 K, skupaj nabran- 6640. kron: v skupnem znesku 210-16 K 29 vin.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Jak. Vehoveg.
Kniliia telila JiPiET.
Času primerno čtivo kupujte, čltajte, razširjaltfe
BROŠllREt
Temeljim načeli socHolne demokracije Erfurtski nrogram).
Spisal Karel Kautskv/
I. Kdo uničuje proizvajanje v ma« lem? Cena 30 vin.
Ili. KnpIiallstlČnl razred. Cena 80 v, IV. Držav« Drihodujostl. Cenu 40 vip.
Propagandni spisi:
Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 10 vin.
Vojna in sociialna demokracija. Cena 30 vin.
V dobi klerikalizma. Cena 40 vin.
Prvi majnik 1918. Cena 1 K.
Vun z enako volilno pravico! Proč s carino na živila. Cena 40 vin.
Zvišanje duhon, plač. Cena 10 vin.
Tajnosti španske inkvizicije. II., HI. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin.
Katoliško svetovno tiaziranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Strahovi. Cena 30 vin. '
Cerkvene pristojbine ali štololna.
Cena 30 vin.
Razprave VU. rednega zbora Hieosl. soc. dem. stranke iz I. 1909. Cena 60 vin.
Koliko pritiče družinam vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Razprave X. rednega zbora jugosl. soc. dem. stranke Iz I. 1917. Cena 1 K 50 vin.
Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Majniške razglednice. Serija po 1 K.
Pripovedni in znanstveni spisi: Lurška pravljica. Cena 40 vin. Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin.
Dr. Janez Blehvels In niegova doba.
Cena 1 K.
Primož Trubar la naga reformacija.
Cena 50 vin.
Pot k sodfaUzmo. Dr. Oto Bauer.
Cena 2 K.
Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K.
Naši zapiski. Nekaj letnikov nepopolnih. Posamezna številka 50 vin.
Pri vseh teh brošurah so cene višin za 30%.
Sodrugi, sodružicel Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po dopisnici pri upravi »Napreja«, Ljubljana. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice
»Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur.
Knjiftniea dnevnika ,Xaprej‘.
II (sila Je druga izdajali
Spisala Mura in Engels.
Cena S K, s poštnino 2*10 K. Naroča se v upravniStvn „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Priporoča se, da se denar za broSuro posije naprej radi nepotrebnih poStnlh stroškov.
Eiektritna
v«
prvovrstno izolirana
in
na originalnih ki o pčicih (spulah) popolnoma nova se odda v vsaki množini. Cena izredno zmerna.
Graveur
Anton
Černe
Ljubljana
Dvorni trg 1.
letnik 1917 in 1918 naravnost od vinogradnikov kupljeno, se toži v restavraciji
P. Kolek, pr@Je ,,Ferlinc
Ljubljana, Krekev trg.
«i
Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
.Mir napita, UUIU
Mesini trg it. 11.
Spedicij&ko in komisijskopodjetje Selenburgova olica it 4.
Veletrgovina
a premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom.
Na debelot Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ni. 12.
Zmerne cene!
Pm Imt mm mn
Spodnja Slika It. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne mo«. Točna postrežba in z in er n e cene.
Angleško sukno
elegantni vzorci za gospode; kakor za modne,' Športne, žnketne in smoking obleke.
Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust
Prva kranjska razpošiljalna
Schvvab k Bizjak
Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 8
lastni modni atelje!
H
9
Dami Irnfni za centralno kurjavo je na-ruilil nule! prodaj Ogleda in vpraša liki dan v hotelu „Slon“, Ljubljana.	576
se lahko vsa
HtlDMln
z dveletno prakso v Berlinu pri tvrdki A. E. O. vežč vsake strojne mehanike išče stalne namestitve pri kaki tvrdki kot potujoči monter ali pri kakem večjem posestvu kot strojni poslovodja. Zna slovensko,
L
hrvatako, nemško
N; ‘
'Jaslov v upravi
3 in nekai italijanskega. .Napreja' pod „Monwr it. 1S-.
Modni salon
$tuchSy - Naške
Ljubljene
lidotika i. 3	- - Dviiiki trg 1
Priporočam veliko izbiro najnovejših svilenih
klobukov, (spit hi slamnikov za dne ta deklto.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v lalogi.
289
,AIKO‘
veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana, Kollzej.
Opozorimo naSe eenj. odjemal«, da ne bodemo toliko časa razpošiljali cenikov, dokler traja prepoved na žganje.
Pri porabi prosimo, da nas počastite z Vašimi cenj. naročili in Vas zagotavljamo, da bodete pri nas dobro blago najcenejše kupili.
TAličfci P°s*bn° ktaei» “P0«	•>«-
£lirUVUim tcilslil g0V0 c?etje, encijan, gornike, sub«
gobe itd. kupuje v vsaki množini podruZnka
ŠTRUKELJ & HORAK
Ljubljana, Kolodvorska ulica it. 39.
iaitopa vse boljše parobrodne družbe za potovanj* v Ameriko, ter preskrbuje potrebne tozae listke. Edina direktna zveza z Ljubljano Ih New-Yorkom. Nadalje posreduje kot new-joršld javni rtotar za vse tiste, ki imajo dobiti kako zavarovalnino ali kakršnokoli drugo tiijatev po svojcih v Ameriki.
■■■ Vsa tozadevna pojasnila bruiplaCnol «■***
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da isvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do j:	najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete ie najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
82
i
oljnate in dr. odda
liiipA Asa
LHia. tlMim [uta 5.
wt frcati	MjEiff*-
“i*	f5reSff?wl	«5»
I?
»>
4«
|a rasen ponedeljka vsaki dan od
8. ure x|u9h^ do 3. ure pc?pe!dne
odprla.
575
dobijo takoj dobro in stalno nameščenje. Ponudbe pod „S. 1000“ na upravo »Napreja4
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig, Skfiboformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform\ Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri »Zlatem jelenu" IV.,  Marijin trg. - - -
Rihard Sušnik
varstvena
snamka
i »ni
TAGA
izdeluje najnovejši in najboljši
strešnik.
pred ponaredbo se svari
Marija Tičar,
”' LJuiiBjana =
Selenburgova ulica.
Tovarniški? zaloga
papirja
::
In razglednic
• m
crS5
Kakovost zajamčena. Naročili* pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. Lastnika: ©fcS# kemp
Nakupovalna zadruga
za konzumne In produktivne zadruge in zavode
*» E. Z O. %.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega biaga!
Tefcor.
sprejema vlo^e na hranilne knjižice, žiro in druge vloge -——— —~—“ najugodnejšimi pogoji, i—- :
pod
Prevzema vse bančne posle pod na5ugodnejšimi pogoM.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj,
LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
n.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
inozemstvu.
in
SSKUKttJU*:«?-**-: ^tactnt
m m
lisk M&MJs*« tiskar#*44 % UnbUajO.