Št. 45 (868) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 17. novembra 1966 DOLENJSKI LIST Jutri pomenek o bolezninah Na jutrišnji seji bo izvršilni odbor pri skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu obravnaval sklepe zadnje seje skupščine in nekatere pomembne novosti s področja socialnega in zdravstvenega varstva občanov. Na dnevnem redu ima izvršilni odbor razpravo o Uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja za kopališko in klimatsko zdravljenje in pogovor o bolezninah. Med pomenkom o bolezninah bodo obravnavali predvsem gradivo o izplačevanju nadomestil za osebne dohodke v prvih tridesetih dneh bolezni, in sicer iz sredstev, **wkdanji prizor iz novomeškega matičnega urada: p&enkral po pet, Sest, deset strank, ki bi rade osebne ^ka^nice. Prihajajo ljudje vseh vrst, poklicev in starosti, da imajo uslužbenke in uslužbenci dela čez Slavo. Podobno je v vseh matičnih uradili v občini °d 15, septembra sem, ko se je pričela procedura za osebne... Več o tem berite na 12. strani današnje številke. ki jih da v ta namen delovnim organizacijam socialno zavarovanje. To so tako imenovana odstopljena sredstva za izplačevanje nadomestil. Beseda o tem bo med splošno razpravo o spremembah zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Kot je znano, določa ta zakon med drugim, da morajo od 1. avgusta 1966 dalje nadomestilo za prve tri dni bolezni plačati zavarovancem delovne organizacije. Na dnevnem redu je poleg tega pretres stanja v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev od januarja do konca oktobra. Jutri bodo obravnavali še denarni načrt sklada za leto 1967 ter smernice za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi v prihodnjem letu. Nov prospekt Bele krajine Dolenjska turistična zveza in Turistično- društvo Novo mesto pripravljata nekaj novih publikacij. Pravkar je v tisku prospekt »Bela Krajina«, ki bo imel tudi vložek v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku. Izšel bo v 30.000 izvodih. Pripravljajo tudi ponatis prospekta »Dolenjska« in prospekt »Novo mesto z okolico«, ki bo vseboval tudi reliefno panoramo novomeške kotline. Spomladi nameravajo pripraviti material za vodič po Novem mestu. Dolenjska turistična zveza bo eni izmed slovenskih založb ponudila v tisk »Dolenjskega vodnika«. Ta bo imel 150 strani, med drugim tudi 16 barvnih slik in 30 grafik. Pravijo, da dimnikar prinaša srečo. (to drži ali pa ne!) ...res pa je. da Vam poštar VSAK ČETRTEK prinese na doni DOLENJSKI LIST Začenjamo z novo akcijo zbiranja naročnikov za naš pokrajinski tednik, ki bo trajala od 20. novembra 1966 do 31. januarja 1967. Razen denarnih nagrad za vsakega novega naročnika smo pripravili za 8 zmagovalcev letošnje akcije še posebna darila: MOPED, 2 KOLESI IN 5 DENARNIH NAGRAD Pridobite nam tudi Vi vsaj enega noročnika! V vsako hišo: DOLENJSKI LIST! Skupnosti morajo pravočasno zaživeti! Posebna izdaja »Pustnih novic"! Nikar ne zamudite izredne številke »PUSTNIH NOVIC«, ki bd izšla jutri ali v soboto v Krškem! VZROK: o-Slejte si vsebino prve j strani posebne izdaje! Turistično društvo v Krškem vas hkrati vabi na PUSTNO PRIREDITEV v soboto, 19. novembra l$6G, ob 19. uri v prostorih hotela SREMIČ na Vidmu. Maske zaže- i lene, za najlepše in naj duhovi te j še so pripravljene posebne nagrade! i neti Ju itutnu Novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja bo sprejet najbrž šele v prvi polovici decembra, vse potrebno za prehod na novi način financiranja pa je treba pripraviti takoj — Obsežne in neodložljive naloge v zvezi s sklicem ustanovnih skupščin in z izvolitvijo organov bodočih skupščin Vlak iztiril pri Veliki Loki 13- novembra ob 14.56 je pri č^lci pred železniško postajo v *ei»ki Lom iztirii osebni vlak, ki " vozil iz Ljubljane v Karlovec. tokovna komisija, ki si je negi ^0 °Slodala, meni, da je kolo jJ^t^nega vagona udarilo ob od- «rio tračnico in zapeljalo na so tir. Iztirili so trije vagoni, rpKodovali pa so štirje vagoni in . r v dolžini več kot 100 m. Škode JjL2«* vec milijonov Sdin. Promet ji letn delu proge je bil v ncde-t£i "kinjen, tako da so morali bra 1 do Ponedeljka, 14. novem-^ 7mtraj mod potovanj«n pre- Predlog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je v razpravi na skupščini. Verjetno bo razprava trajala tja do srede decembra, ko bo zakon, če bo šlo vse po sreči, sprejet. Izobraževalne skupnosti, ki jih formira novi zakon, pa morajo Danes seja glavnega odbora SZDL Slovenije Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije sklicuje danes 3. razširjeno sejo, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki občinskih odborov SZDL. Na seji bodo obravnavali naloge Socialistične zveze v pripravah na skupščinske volitve in razpravljali o statutu SZDL Slovenije. zaživeti že v decembru ■ letos. Izobraževalna skupnost je prav gotovo skupnost, ki združuje interese občanov, ki so osnovni plačniki, zainteresiranih delovnih organizacij in izobraževalnih zavodov. Vsi našteti morajo že zdaj razmišljati o tem, kako formirati z zakonom predvidene organe skupnosti in kdo naj bo v teh organih. Podčrtali smo že, da morajo izobraževalne skupnosti s svojimi organi zaživeti že v decembru letos. Časa je na voljo zelo malo, vrhu vsega pa zakon še ni sprejet. Čeprav zakona še ni, je treba takoj začeti s pripravami. Izobraževalni zavodi imajo ob obilici dela, ki nas čaka ob prehodu' na novi način financiranja, še posebno nalogo: ob prehodu na novi sistem financiranja morajo (Nadaljevanje na 5. str.) MARTINOV PIKNIK! Takole je bilo minulo nedeljo marsikje po Dolenjskem. Eni ob goski, drugi ob puranu, naši prijatelji v Vrbovcih pri Šentjerneju pa kar ob prašičku (Foto: Polde Miklič, film EFKE 20, 1/60, 5,6). Več na 5. strani! VREME od 17. do 27. Okrog 17. novembra padavine s snegom do nižin, nato nekako do 21. novembra suho in hladno, od 22. novembra dalje nestalno s pogostnimi padavinami in topleje. Včasih sneg še do nižin, zlasti okrog 27. novembra. Dr. V. M. Potrjena zmaga Na sobotnem pregledu ma-gnetoskopskega posnetka oddaje »Tekmujte z nami«, ki je bila 6. novembra, je komisija na pritožbi Novega mesta in CeH^a ugodila obema mestoma. Rezultat tekmovanja se je tako spremenil v 43:31 v korist Novega mesta. Uradno sporočilo komisije objavljamo na 12. str. VERSKI PREMIKI PO KONCILU - Katoliška cerkev v težavah Papež Pavel VI. je jokal. S tresočim se glasom je potožil: »V dušah mnogih duhovnikov se je razlil val dvomov, brezizhodnosti in nemira. V tej nevarni, morda celo odločilni uri za vero našega božjega ljudstva se nekateri upirajo vsemu novemu, medtem ko dragi načenjajo temelje vere in se pri tem sklicujejo na koncil, kot da bi le ta s svojim ugledom kril sle-hern;> samovoljno novotarijo ...« Nemir se je spremenil v vihar Potem je svetemu očetu odpovedal glas in 900 duhovnikov, ki so prišli iz vse Italije v Rim, je videlo papeževe solze žalosti. Duh nemira, ki izvira iz vatikanskega koncila, se je po D micil Kozjanskemu odredu V petek, 11. novembra, so se na Planini pri Spanu zbrali pire i stavni ki zveze združenj bore?v iz občine Šmarje, Šentjur, Laško, Sevnica, Krško in Brežice. Dogovorili so se, da bodo vse občine nudile domi:il Kozjanskemu odredu, svečana razglasitev tega pa bo za dr i borca prihodnje leto v brezi ki občini, kjer je vsako-letn. radicionalno medrepu-blišk. srečanje prebivalcev obmejnih občin Na posvetu so imenovali 18-članski odbor s komisijo za zbiranje zgodovinskega gradiva, gospodarsko komisijo in komisijo za stike s družbeno političnimi orga ri -racij ami. V skupnem odboru bodo sodelovali tudi nekdanji komandanti bataljonov Kozjanskega odreda.- V zanimiva razpravi je na posvetu sodeloval tudi narodni heroj tov. Luka. udeležil pa se gav *e tudi tov. Štolfa iz Ljubljane Prej odpoved kot podpis Dopolnilno pogodbo o plačevanju zdravstvenih storitev v letu 1966 je kot zadnji podpisal s socialnim zavarovanjem novomeški zdravstveni dom. Zanimivo je, da je bila pogodba podpisana osem dni zatem, ko se je izvršilni odbor v imenu skupščine komunalne skupnosti socialnega, zavarovanja delavcev odločil novomeškemu zdravstvenemu domu pogodbo in odnose za leto 1966 odpovedati. papeževih besedah spremenil v vihar. »Veliko vernikov je utrujenih, da bi bili katoliki. Nočejo več nobenega obveznega, dogmatičnega in klerikalnega krščanstva. In včd-no več katoliških duhovnikov zastavlja presenetljiva vprašanja o smislu duhovništva. Ne samo fanatiki za obnovo, tudi konservativci odklanjajo poslušnost in si razlagajo koncilske sklepe po svojih merilih. Dvomi in neposlušnost grozijo, da bodo razdrli tradicionalno disciplino rimskokatoliške cerkve: — V Franciji razsaja galika-nizem, ki teži po večji neodvisnosti francoskih katolikov od Rima; — tudi v orientalskih državah narašča številno katoliških avtonomistov; — v Ameriki si vedno bolj utrjujejo položaj tisti škofi, ki skušajo papeža podrediti škofovskemu koncilu; — na Nizozemskem je nastalo več katoliških skupin, katerih nazori mejijo že na odpadništvo; — iz Nemčije poročajo o grobem kršenju liturgije in »kulta Marije«; , — v Italiji izstopa vedno več duhovnikov iz duhovniškega stanu; — v vsej Evropi se pojavljajo nasprotniki proti liturgiji v nacionalnem jeziku; — število kandidatov za duhovniški poklic je vedno manjše. Okrožnica kardinala Ottavianija Toda največja nevarnost prihaja po papeževem mnenju iz vrst vnetih teoloških reformatorjev. V njihovih pismih prevladujejo čestokrat samovolja, negotovost in črnogledost. Zagovarjajo stalen koncil, ki naj bi vedno znova razpravljal o že sprejetih in določenih načelih. Najbolj »zmotne nauke« te- ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Adis Abebi se je pretekli teden končalo četrto zasedanje šefov držav in vlad — članic organizacije afriške enotnosti (OAE). Toda od 38 afriških držav se je konference udeležila komaj tretjina. To je spodbudilo tanzanijskega predsednika Nverereja k ugtovitvi. da to ni bila konferenca šefov držav in vlad, marveč le »zasedanje ministrskega sveta ob udeležbi nekaterih šefov držav«. »Afrika — je dejal Nyerere — je sredi zmešnjav. Francija in Velika Britanija imata več oblasti v organizaciji afriške enotnosti kot vsa Afrika skupaj.« Sicer pa tudi sami rezultati konference niso taki, ki bi vzbujali kaj prida upov za prihodnost te organizacije. Sestanek se je začel in končal v znamenju spora med Ga-no in Gvinejo, ki je dala zatočišče pregnanemu ganskemu predsedniku Nkrumahu. Neposreden povod za to pa je aretacija gvinejske delegacije na ganskem letališču, kjer je letalo, s katerim je gvinejska delegacija potovala v Adis Abebo, pristalo v Gani, čeprav to ni v njegovem voznem redu. Delegacijo so aretirali, njene člane v zaporih mučili, naposled pa so jih na posredovanje organizacije afriške enotnosti izpustili. To je bil pravzaprav pravi napad na OAE in na konferenco samo, ki pa je uspel le delno, saj konference ni razbil, četudi več držav ni poslalo svojih šefov na konferenco prav zaradi tega incidenta. OAE je ubrala pot posredovanja, in to uspešnega, kar je navsezadnje vendarle znamenje, da OAE v Afriki vendarle še nekaj pomeni. Mnogi namreč napovedujejo njen konec — od kot taki glasovi, pač ni težko ugotoviti. Take ocene in mnenja se porajajo prav tam, kjer si konca OAE žele in katerim taka enotnost afriških držav preprečuje uresničitev njihovih načrtov. Toda diverzija je uspela v tem, da se je pozornost afriških držav zadržala ob njej in ob odnosih med Gano in Gvinejo, v senci pa so ostali tisti problemi, zaradi katerih naj bi se pravzaprav državniki sešli. Ali je OAE res v krizi in če je, zakaj je v krizi? Nedvomno že sam sestanek v Adis Abebi kaže na razmere, v katerih je Afrika spričo vse močnejšega pritiska neokoloni-alističnih in imperialističnih sil. Gospodarski pritisk in vse močnejše AFRIŠKI VRH vmešavanje v notranje zadeve afrških držav, ki se naposled kažejo tudi v številnih državnih udarih, ki smo jim bili priča zadnje čase, vse to, razumljivo, ne deluje v smeri krepitve OAE marveč nasprotno. In drugič je veliko kratkoročnih ciljev, kot je dejal Nverere, ki si jih prizadevajo uresničiti mlade afriške države, in ki povzročajo seveda manjši napredek pri uresničevanju dolgoročnih ciljev afriške enotnosti. Predsednik Kameruna Ahmadou Ahidjo je dopisniku »Dela« takole označil poglavitno nalogo OAE: »Prva in poglavitna naologa je okrepiti enotnost afriških držav in ji dati konkretno in praktično vsebino. Da bi to dosegli, je treba zgladiti in odstraniti nekatere nesporazume in konflikte med afriškimi deželami, ki so nastali v preteklosti. To pa zahteva od vseh afriških držav, da so strpne druga do druge ne glede na različnosti, ki obstajajo med njimi.« Druga naloga pa je po njegovem mnenju osvoboditev vseh tistih dežel, ki še ječe pod kolonialnim jarmom, za kar pa je spet potrebna enotnost afriških dežel, da bi mogli glede tega uspeti. Treba je torej predvsem graditi mostove prek gospodarskega in kulturnega sodelovanja, upreti oči na medsebojne odnose, ker je le prek tega pot k enotnosti. Konec koncev je tudi obravnava odnosov med Gvinejo in Gano, čemur so ne po svoji volji posvetili na zadnji konferenci v Adis Abebi tolikšno pozornost, tudi prispevala — h graditvi enotnosti v Afriki. Ta enotnost pa se utrjuje in tudi močno izpričuje v mednarodni areni. Na sedanjem zasedanju generalne skupščine OZN so prav na pobudo in ob enotni podpori vseh afriških in seveda tudi drugih držav sprejeli resolucije, ki zavezujejo svetovno organizacijo k akciji prav na afriškem kontinentu. Med najpomembnejšimi je prav gotovo sklep, da se Južnoafriški republiki odvzame mandat za upravo nad Jugozahodno Afriko. Naj je ta sklep še tako platoničen, ker mora OZN tudi najti sredstva, s katerimi bo prisilila Južnoafriško republiko k temu, da bo umaknila svoje čete iz te dežele, vendar izpričuje moč organizacije afriške enotnosti, ki v skupnih afriških zadevah nastopa enotno v svetovni organizaciji. Tega pa vsekakor ne moremo šteti med znake krize OAE! Dosti bolj prav imajo potemtakem tisti, ki trdijo, da gre zdaj predvsem za preorientacijo OAE na urejanje medsebojnih odnosov, na graditev mostov sodelovanja med njimi samimi in predvsem za realnost pri uresničevanju dolgoročnih ciljev prav prek dosezanja kratkoročnih. ologov pa je naštel 75-letni kurijski kardinal Alfredo Ottaviani v svoji okrožnici za predsednika katoliške škofovske konference. Ottaviani, ki samega sebe imenuje »psa čuvaja cerkve za vprašanja doktrine in morale«, je v omenjeni okrožnici zahteval od škofovskih konferenc, naj do božiča zavzamejo stališče glede »desetih doktrinarnih vprašanj«. Višji pastirji naj med drugim poročajo, ali so v njihovih škofijah duhovniki ali laiki, ki — skušajo ugled papeža in škofov vključiti v področje svobodnega izražanja mnenj; — imajo napačno mnenje o morali in odgovornosti zakonskega življenja; — štejejo Kristusa za navadnega človeka in v dogmi brezmadežnega spočetja, v čudežih in v vstajenju videjo nekaj, kar je mogoče znanstveno pojasniti; — oporekajo zgodovinsko vrednost biblijskih tekstov in — se namesto »absolutni resnici klanjajo zgodovinskemu relativizmu«. Iz Ottaviani j evega pisma diha po mnenju rimskih teologov stari, avtoritativni duh zdaj že preimenovanega svetega oficirja, kar je tej okrožnici prineslo ime ,vpra-šalna pola inkvizicije«. Toda papež je odobril vprašalno polo. Tudi sam meni, da je treba konec koncev omejiti »več ali manj legitimne špekulacije« teologov. Vsa znamenja kažejo torej, da se je katoliška cerkev znašla v precejšnji krizi. (Po Spieglu) TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ NOVI ORGANI CENTRALNIH KOMITEJEV. — Vsi centralni komiteji ZK republik in pokrajin imajo že novo organizacijsko strukturo, nove organe, kot so predsedstva, izvršni komiteji in komisije. To so, kot pravimo, nova žarišča revolucionarne misli in aktivnosti. Nova organizacija centralnega komiteja naj postane, kot so rekli na plenumu CK ZK Makedonije, središče dialoga, razprava, ki bo izžarevalo nove ideje in nove pobude na vso organizacijo Zveze komunistov. Taka organizacija centralnega komiteja naj omogoči cirkulacijo pobud, kritike, predlogov od članstva do vodstev in narobe. Na plenumu CK ZK črne gore so poleg tega analizirali dosedanje delo izvršnega komiteja. Ugotovili so, da je bilo delo po VIII. kongresu ZKJ in IV. plenumu CK ZKJ zadovoljivo, a da nekaterih nalog izvršni komite ni izpolnil. Ponekod v gospodarstvu je še zmeraj močna predreformna miselnost. Plenum CK ZK Bosne in Hercegovine je z zadovoljstvom ugotavljal, da sta v novih organih, izvršnem komiteju in predsedstvu, samo po dva člana dosedanjega izvršnega komiteja. V tem vidijo potrditev načel pravilne kadrovske politike. Na plenumu pokrajinskega komiteja ZK Vojvodine so imeli na dnevnem redu tudi razpravo o političnih problemih v kombinatu Nafta-gas. Na začetku dela plenuma so črtali to točko z obrazložitvijo, da bi po isti logiki danes ali jutri morali razpravljati o kakem drugem podejtju in tako bi se komiteja spremenil v organ, ki bi obravnaval sarr > proliieoie nudjetij. m NE SAMO V VODSTVIH. ^Na sejah kontrolne komisije ZKJ so razpravljali o novi vlogi kontrolnih komisij. Obenem so ugotavljali, da se je politika ZK oblikovala doslej preveč samo v vodstvih. Posebej se mora politika ZK določati v splošnih par-tiiskih razpravah. ■ KOMISIJE CK ZKS ZAČELE DELATI. Prejšnji teden so se sešle vse komisije CK ZK Slovenije. Na prvih sejal so se dogovarjale predvsem o oblikah in metodah svojega dela. Povsod so ugotavljali, da bodo morale biti komisije CK ZK Slovenije. Na prvih sejah so se dogovarjale predvsem o oblikah in metodah svojega dela. Povsod so ugotavljali, da bodo morale biti komisije čimbolj povezane s terenom in ne zaprte v kabinete. Svoje delo bodo opirale tudi na znanstveno raziskovalno delo. PLENUMI CK ZK REPUBLIK ■ V ČEM ZAOSTAJA ZKJ? Na seji komisije CK ZKJ za reorganizacijo in razvoj ZKJ so poskušali odgovoriti na vprašanje, v čem zaostaja ZKJ. Menili so, da ZKJ ne zaostaja na programskem področju, temveč v akcijski sposobnosti, da bi izpolnjevala programske naloge. V tej smeri bo treba iskati vzroke in seveda tudi rešitve. ■ SKUPŠČINA STALNE KONFERENCE MEST V MOSTARJU. Precejšnjo pozornost so posvetili razvoju hitrejših in doslednejših odnosov tudi v komunalnem gospodarstvu, kajti sicer rast mest ne bo skladna in smotrna. Govorili so tudi o vlogi krajevnih skupnosti. Edvard Kardelj, ki je tudi sodeloval v razpravi, je med drugim rekel, da ni mogoče ustvariti idealnih krajevnih skupnosti čez noč, temveč je treba računati s tem, kar imamo. m POSLOVNIK ZVEZNE SKUPŠČINE. V osnutku poslovnika zvezne skupščine, ki bo predmet razprave na enem prihodnjih zasedanj zvezne skupščine, je predvidena tudi uvedba stimulativnega prevajanja. To se pravi, da bo vsak poslanec lahko govoril v svojem jeziku, medtem ko bodo drugi poslanci poslušali njegov govor v prevodu svojega jezika. ■ 100 LET JAZU. Slovesnosti ob 100-let-nici Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu se je udeležil tudi pokrovitelj proslave tovariš Tito. V pozdravnem govoru je posebej poudaril pomen JAZU in njeno odgovornost za razvoj bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi. Tovariš Tito je poudaril tudi to, da JAZU lahko veliko stori za razvoj naše dežele. ■ DANES PLENUM GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE. Na plenumu GO SZDLS, ki se je začel danes, obravnavajo nekatera vprašanja glede uveljavljanja skupščinskega sistema in o pripravah na spomladanske volitve. O tem je pred dnevi razpravljal tudi izvršni odbor GO SZDL Slovenije. . ■ IVO JANŽEKOVIČ — NOVI PREDSEDNIK republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Doslej je bil podpredsednik tega foruma. Dosedanji predsednik Franc Popit je prevzel dolžnost sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS. ■ PROSVETNOKULTURNI ZBOR O KULTURI. Prosvetnokulturni zbor republiške skupščine je na svoji zadnji seji poudaril nujnost, da razne kulturne veje čimprej samoupravno zažive. V razpravi je zbor ugotavljal, da prenekaterim kulturnim dejavnostim manjka dolgoročnejša programska politika, medtem ko so preveč zaposlene z vprašanji financiranja. DOLENJSKI LIST Št. 45 (868) • RAZPLET BONSKE KRIZE — Poslanci zahodnonemške krščansko-demokratske stranke (CDU/CSU) so izvolili za svojega kandidata na kanelerski položaj ministrskega predsednika pokrajine Baden-VVur-temberg Kiesingerja Lc-ta je dobil 137 glasov, njegova protikandidata Schrdder in Barzel pa 81 oziroma 26 glasov. Zdaj se Kie-singer pogovarja s predstavniki drugih političnih strank o sestavi nove zahodnonemške vlade. • AMERIŠKA OFENZIVA V VIETNAMU — Enote ameriških sil v Južnem Vietnamu so skušale zajeti štab narodnoosvobodilne vojsKe, ki se po njihovem mnenju nahaja nekje ob kamboški meji-Na to področje so navalili z velikimi silami — toda štaba niso našli. Po svetu pa je čedalje hujši odpor proti tej vojni. Znanstveniki, umetniki in politiki 73 drž»v so v torek objavili v vsem sve-tovem časopisju poziv k miru v Vietnamu, v katerem zahtevajo takojšnjo ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, umik ameriških čet iz Južnega Vietnama priznanje narodnoosvobodilne tr°" nte Južnega Vietnama, kot enakopravnega partnerja na pogajanj1*1 o miru v tej deželi. Med podpj3" niki te spomenice je tudi enajs* Jugoslovanov. ■ FRANCOSKA »AMNESTIJA« — španski diktator Franco je Pfe' tekli teden objavil »amnestu0* vseh udeležencev državljanske yoj-ne. Po mnenju svetovnega tisf" pa bi bilo za »amnestirance« bwJ~j da ostanejo, kjer so, ker deki* ni povsem jasen. Nagibajo se mnenju, da gre predvsem za rT*' covo taktiko, s katero naj bi Pr/ pričal svet, da vlada v Span-J. »politična svoboda« in s čiDier si rad odprl pot k tesnejšemu s» delovanju z evropsko gospodar* skupnostjo, hkrati pa odbil osi. no čedalje hujši opoziciji v sa«" ■ TRIURNI NAPAD JZ»*«*JJ NA JORDANIJO — V nedeljo » enote izraelske vojske napadle ■» danijo. Razvila se je bitka'J?tav-trajala tri ure. Izraelski Pr9ft kot nik v OZN je napad označil g(j povračilno akcijo za to- >'.ael-Jordanci baje nastavili na l0. skem ozemlju mino, ki je e~Ji\ai dirala, ko Je nanjo zap*-.i— kamion. ""■ B AMERIŠKI VESOLJSKI SKUS — V ZDA so poslali » _* ... lje »Gemini 12« z dvema v» ^ cema. Fotografirala sta ^J1J. mrk in opravila še nekatere ge naloge. »vFGA ■ V ALBANIJI NIC NOV^ — V Tirani se je končal pc» gres albanske partije dela. " t}stc, tijsko vodstvo se izvoli vse ki so bili v njem že dosief. DA NE BO OSTALO SAMO PRI BESEDAH Pomaga naj širša družbena skupnost! Občina Krško ima 1161 ha vinogradov, ki so v glavnem ostareli in slabo rodijo. Pridelovalni stroški so iz leta v leto večji, dohodki zasebnih vinogradnikov pa vse manjši. Letošnji pridelek je bil izredno slab. Računajo, da so kmetovalci v povprečju pridelali komaj 10 hI vina na hektar, kar je izredno malo. Celoletni trud bi dal na hektaru vinograda tako le 300 tisoč S-din vrednosti pridelka, če računamo vino po 300 S-din liter. Letošnji pridelek je dal zelo malo tržnih presežkov, ker porabijo kmetovalci precej pijače tudi zase. Zato letos cvete špekulacija z barvanjem in sladkanjem vina, kar onemo- Od 1. januarja: nedeljske vozovnice na železnici od petka do ponedeljka DELO poroča po informacijah iz skupnosti jugoslovanskih železnic, da bodo 1. januarja 1967 povratne vozovnice z običajnim popustom v vsej Jugoslaviji v veljavi že od petka opoldne, medtem ko bo skrajni rok za povratek s temi kartami tako kot doslej v ponedeljek opoldne. Nova številka »Naše vezi« Te dnd je izšla nova številka »Naše vezi«, glasila delovnega kolektiva Inlesa iz Ribnice. Na 16 straneh prinaša mnogo prispevkov, med njimi sestavek o skrbi za obrat v Sodražici, o lastni prodajni mreži v podjetju, o planiranju za 1967 itd. Daljši se-..jshivek govori o delu samoupravnih organov. Koristno informativno glasilo kolektiva bodo člani z zanimanjem prebirali. —r goča pošten odkup kvalitetnih vin, mestni gostilničarji pa navijajo cene do 500 S-din za liter na domu proizvajalcev, kar ustvarja nemogoče razmere. Ker zajema krško področje 80 odst. pridelave cvička, obstaja resno gospodarsko vprašanje, kako je z obnovo vinogradov. AGROKOMBI-NAT Krško je že opozoril občinsko skupšično in njen svet za kmetijstvo in gozdarstvo, da ne kaže odlašati z obnovo, će bi kmetovalci pridelali vsaj 50 hI vina na hektar, kar je pri sodobni obdelavi razmeroma lahko doseči, bi znašala vrednost pridelka okoli' 1,750.000 S-din. će bi od tega pridelka odšteli potrebe kmetov, ki še vedno ostali 2 tretjini pridelka za prodajo, kar bi dalo kmetom skoraj milijon dinarjev dohodka na 1 hektar. Večji pridelek bi pomenil nižjo prodajno ceno, večjo potrošnjo, povečal bi se tudi občinski dohodek, ki ima svoje vire v trgovini in gostinstvu. Da obnova vinogradov ni samo stvar zasebnih kmetov in AGROKOMBINATA, ni treba posebej govoriti, saj gre za dohodek širše družbene skupnosti. Z večjim dohodkom bi vinogradniki lažje mehanizirali svoje delo, mladina bi raje ostajala doma in ne bi odhajala v druge poklice, ko v kmetijstvu že primanjkuje delavcev. AGROKOMBINAT predlaga, naj bi obnova zajela vsaj 30 do 50 hektarov vinogradov na leto. Pozivamo nekmetijske gospodarske organizacije, da bi to akcijo podprle in oročile za te potrebe v letošnjem letu vsaj 15 milijonov S-din, občinska skupščina pa naj bi dala vsaj 5 milijonov iz sredstev rezervnega sklada gospodarskih organizacij. V prihodnjih letih naj bi šla iz tega sklada vsaj tretjina denarja za obno- Kmetijski nasveti Zahteve sadnih rastlin Ker sadno drevje lahko sadimo od oktobra do marca, naj v današnjem sestavku spregovorimo nekaj besed o zahtevah sadnih rastlin v prihodnjih dveh pa o izboru sort in o sajenju sadik. Sadjar mora upoštevati zahteve različnih sadnih plemen, če hoče imeti uspeh pri svojem delu. Sadovnjak je trajna kultura, ki je nd mogoče kar tako zamenjati, če Ugotovimo, da smo slabo izbrali. ■ JABLANAM SO POGODU hladnejše lege, globoka In ne preveč vlažna tla; hruške zahtevajo toplejše lege in manj vlažna tla kot jablane; slive se dobro počutijo na sončnih in odprtih legah; breskve in marelice spremljajo vinsko trto, medtem ko ima češnja rada apnena tla, oreh Pa cel0 skalovita, če se le dobro ukorenini. Tudi naravno rastje nam lahko pove, kakšno sadje bo dobro uspevalo. Će dobro rasteta bukev in hrast, bj se tam obneslo peč-kato sadje; kjer rasteta rašeljika in sipek, bi bilo dobro za češnje; kjer dobro uspeva leska, tam bo tudi oreh itd. &azen tega je potrebno upoštevati zunanjo toploto, saj SO breskve, marelice in orehi zelo občutljiv j za spomladansko pozebo. Na osnovi teh zahtev so sadjarski strokovnjaki že pred dobrim desetletjem razporedili ali rajoniziralj sadna plemena po vsej Sloveniji. Na področju Dolenjske naj bi v Sevniškem okolišu sestavljala jablana tri četrtine vseh sa-&°vnjakov, v šentjernejskem dve tretjini, v leskovškem shoraj polovico, v brežiškem tretjino, v ribniškem pa sfco-ra) vse sadovnjake. Hruške imajo dobre naravne pogoje leskovškem, bizeljskem in mirenskem področju, slive ln češplje ter lupinasto sadje v Beli krajini, breskve v °kolici Leskovca in marelice na brežiškem področju. . Bi V* vseh teh krajih izbiramo za sadovnjake višje, bolj luzne lege, valovito gričevje ter se izogibljemo zaprtih do-lln to krajev ob rekah, kjer je nevarnost slane mnogo več-W- Tudi megla ni všeč sadnim rastlinam. Z nasadj ne sme-*j?0 v preveč strme lege, ker nam strmina ovira delo, voda Pa odnaša dragoceno zemljo. Pri izbiri lege odločajo tudi etrovi, zato moramo iskati zavetje. Vnaprej je treba ve-eti ali bomo sadovnjake obdelovali ali bodo rasli v avi ali pa bomo uporabljali zeleno gnojenje ali mulče-•le. ki se je.v svetu zelo uveljavilo. Ker pj-j obnovi nasadov mislimo predvsem na prido-itno sadjarstvo, igra pri izboru sadnih sort in plemen ve-*ko vlogo tudi tržišče, kamor bomo.sadje prodajali. Na j° morajo misliti predvsem bolj oddaljenj sadjarji. In kar ^e Posebno pomembno: okus potrošnikov se je toliko iz-stril, da bo imel uspeh predvsem tisu, kdor ne bo za-pnar}] izbora dobrih sort, okusnih in prikupnih za oko. ° sortah prihodnjič! vo, nekaj pa bi ga posodile tudi splošne kreditne banke. Le tako bi lahko že v letošnji jeseni začeli obnavljati vinograde, saj ima AGROKOMBINAT na voljo 80.000 sadik, njegova strokovna komisija pa bi vsakemu posameznemu vinogradniku svetovala in določila sistem obnove ter izbor sort. Le na ta način bi se premaknili od brezplodnega razpravljanja k uresničevanju tega velikega dela, katerega koristi bi se pokazale že v bližnji prihodnosti. STANE NUNČIĆ Inšpektorji, kje ste? Gnojnica, ki se steka iz neurejenih gnojišč nekaterih škocjanskih svinjerejcev v Raduljo, je postala trn v peti večini prebivalstva. Menijo namreč, da gnojnica ne za-smraja le okolice, temveč tudi vodo, ki jo mnogi pijejo. Očitno je, da rejci prašičev svoje okolice niso predpis-no uredili, zato se nekaterim škocjančanom čudno zdi, da za vse to sanitarna inšpekcija še ni slišala. Menijo tudi, da bi bilo treba preprečiti smrad poleti, ker zelo moti pouk v bližnji šoli. RibnJčani se vračajo iz Zahodne Nemčije Kot vse kaže, je začela gospodarska ekspanzija v Zahodni Nemčiji upadati. Zaradi pomanjkanja dela je bilo odpuščenih že več naših delavcev. Kot pripovedujejo tisti .ki so se vrnili, je v prihodnjem mesecu pričakovati še večje odpuste. Med v tujini zaposlenimi delavci iz ribniške občine je vsaj dve tretjini kmetov. Večina teh se bo lahko, če zmanjka dela na tujem, doma posvetila kmetijstvu. Nekateri se bodo lahko ukvarjali s suhorobarstvom in zdomarstvom. Nekateri naši »Nemci« pa si bodo poiskali zaslužek v Avstriji ali drugod. —r BREŽICE: zaradi snega manj prašičev na sejmu Dež in sneg sta ovirala rejce, da so na brežiški sejem v soboto, 12. novembra, pripeljali le 450 prašičev. Kup cem, ki jih je bilo kljub sla bemu vremenu precej, je bilo na voljo 420 prašičev, starih do treh mesecev, in 30 prašičev, starih več kot tri mesece. Prvih so rejci prodali 405 po 950 do 10O0 S din za kilogram žive teže, drugih pa 66 po 680 S din. Na sejmišču v Novem mestu 14. novembra so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 776 pujskov, prodali pa so jih 735. Kupcev in izbire je bilo dovolj, zato se cene niso dosti spremenile od zadnjega sejma. Za manjše prašičke so zahtevali 13.000 do 19.00:) din, za večje pa 20.000 do 34.000 S dinarjev. CESTARSKA KOGA NA GORJANCIH V PRVEM SNEGU. V soboto je po vsej Dolenjski padel prvi sneg. Po Kočevskem in Gorjancih ga je bilo kar 15 cm (Foto: Polde Grahek, tretje mesto za fotografijo tedna, ORVVO NP 18, 5,6 1/25). Industrija zahteva strokovnjake Okrog dve tretjini delovnih mest v slovenskih podjetjih, za katera se zahteva visoka šolska izobrazba, zasedajo sedaj ljudje z osnovno, nižjo ali srednjo, šolo, le 17 odst. vodilnih kadrov v industriji ima višjo ali visoko šolo. Glede kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev je Slovenija veliko na boljšem kot druge naše republike. Toda v industrijskih podjetjih v Sloveniji dela sorazmerno naj- Prva naročila že decembra OPEKARNA ZALOG bo že v decembru sprejemala naročila za opeko, ki jo bo proizvedla v prihodnjem letu, kupci pa jo bodo lahko dobili že marca. Prihodnje leto bo opekarna povečala proizvodnjo za okoli 20 odstotkov, za toliko, kolikor je letošnja proizvodnja večja od lanske, še nadalje bodo izdelovali zidake in votlake. Od vremena v prihodnjem letu opekarna ne bo več odvisna, ker si je letos uredila umetno sušilnico. Umetno bodo posušili polovico proizvodnje, zlasti votlake. Letošnje zaloge so izčrpane, manjše količine zidakov in votlakov pa lahko iskalci še kupijo v Zalogu. Seminar za trgovce in gospodarstvenike Na priporočilo katedre za novinarstvo pri visoki šoli za politične vede in republiškega sekretariata za informacije so v Ljubljani pripravili program seminarja za zunanjetrgovinske delavce in program seminarja za strokovne kadre v gospodarskih organizacijah. s Seminarja bosta v treh delih: za trgovce se bo prvi del seminarja pričel 21. novembra, za pospodarstveni-ke pa 24. novembra. Razpis za vpis v seminarja je bil objavljen 4. novembra v DELU. Prijave naj delovne organizacije pošljejo visoki šoli za politične vede v Ljubljani, Titova c. 102 — seminarju za aktualne probleme socializma. manj oseb z višjo ali visoko izobrazbo — komaj 1,46 odst. zaposlenih. Ta številka je za Jugoslavijo 2,29 odst., v Makedoniji znaša 2,41 odst., na Hrvatskem 2,29 odst., v Bosni in Hercegovini 1,86 odst. V podkrepitev nevzdržnega stanja sedanje strokovne strukture v gospodarstvu Slovenije je treba dodati še nekaj številk. Dve tretjini oseb v tehničnih službah ima samo osnovno ali nižjo strokovno izobrazbo. Skoraj polovico delovnih mest, za katera so potrebni tehniki, zavzemajo kvalificirani delavci. Tehnični direktor Železarne Jesenice je tehnik, čeprav dela v železarni nad sedemdeset inženirjev in tudi nekaj direktorjev metalurgije. Toda Jesenico niso nikakršna izjema, skoraj dve tretjini strokovnjakov z višjo ali visoko izobrazbo je podrejenih tehničnim vodjem, ki imajo manjšo strokovno izobrazbo od njih. Temu stanju ni vzrok pomanjkanje šolanih strokovnjakov, saj ima Slovenija danes veliko število tehnologov, ekonomistov in drugih strokovnjakov, toda kot kažejo dejstva, so jim vrata tovarn zaprta. Letošnja obvezna ponovna izvolitev direktorjev stanja ni spremenila. Od novoizvoljenih direktorjev jih ima komaj četrtina diplomo višje ali visoke šole. V Jugoslaviji je ta odstotek 46, v Srbiji 47, na Hrvatskem 54, v Makedoniji 66, v črni Gori 75. Sedanji sestav vodilnih in strokovnih kadrov v gospodarstvu Slovenije, zlasti v njeni industriji, že postaja zavora samoupravljanju. Zaradi mojstrsko-obrtne mentalitete, podedovane iz preteklosti, se uresničevanje gospodarske reforme odkrito spopada z obstoječimi intelektualnimi in strokovnimi strukturami. Počasnejša rast industrijske proizvodnje v Sloveniji tudi ni brez določene zveze s stanjem kadrov. V Sloveniji se sedaj pripravlja velika družbena akcija. Njen namen je, da bi se vse gospodarske organizacije, zlasti njihovi samoupravni or- gani, zatem občinske in republiške skupščine, gospodarska zbornica, univerza, znanstvene ustanove in družbenopolitične organizacije aktivno vključile v intelektualizacijo dela, za pospešeno rešitev strokovne strukture v gospodarstvu, posebno v industriji. Izbire tukaj ni — s tem vsi soglašajo — kajti intelektuali-zacija dela je mednarodni proces. In širša Dolenjska? Na žalost tudi pri tem ni izjema! V marsikaterem podjetju je pri nas položaj še slabši, kot je v slovenskem povprečju. F. Drenovec Kmalu bosta povezana oba bregova Save Gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta je naredilo vsa potrebna dela, da bo prihodnji teden lahko začelo na novem mostu preko Save polagati betonsko cestišče. Dela napredujejo po načrtu, saj tudi narasla Sava graditeljem ne nagaja. Most v letošnjem letu še ne bo uporaben, namenu ga bodo zročdli prihodnje leto. Pavk Šolarji dobili milijon za zelišča! Učenci žužemberške osnovne šole so med najbolj marljivimi nabiralci zdravilnih zelišč. Letos so zaslužili že več kot milijon S din. Razen zelišč so nabrali tudi želod in divji kostanj, ki ga lovci nastavljajo divjim prašičem in jih tako zadrže, da ne lomastijo po smhokranj-skih poljih. »PODGORJE« že obnavljajo V soboto, 8. novembra, jo zvrniti poslanec Ludvik (Jolob v spremstvu predsednika ObSS Novo mesto Ludvika Kebeta obiskal mizar, stvo »Podgorje« v Šentjerneja. Proizvodne prostore je pred nedavnim upepelil [ložar. Zvezni poslanec Ludvik Golob je pohvalil prizadevni kolektiv, ki je v zelo kratkem času po požaru zaščitil pogorelo stavbo z novo strebo ter se na vse kriplje trudi, da bi lahko čimprej začel delati. Nato sla tov. Golob in Kebe obiskala še ISKRO v Šentjerneju, kjer sta se zanimala za probleme tega kolek, tiva. IZGUBA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA " VIDIM! KPA VI ? Narasla Sava povzročila škodo CELULOZI Deževno vreme in narasla Sava sta preteki teden povzročila tovarni papirja v Krškem precejšnjo škodo. Tovarna sicer ni bila poplavljena, vendar je narasla Sava z naplavinami zamašila črpalke in cevovode, po katerih se tovarna oskrbuje z vodo. Obrati so stali tri dni, kar je povzročilo milijonsko škodo. Ta čas pa delavci niso držali križem rok, naredili so nekaj remontnih del na strojih in napravah, ki jih ni mogoče redno vzdrževati, ko proizvodnja teče. Gorjupova grafika v Krškem V galeriji v Krškem bodo v poča titev dneva republike v petek, 25. novembra popoldne, odprli razstavo Gonjupo-ve grafike. Jože Gorjup je bil kostanjeviški slikar in njegova dela bodo zdaj predstavih krškemu občinstvu. Uvodno besedo o avtorju bo imel ravnatelj osnovne šole v Kostanjevici Lado Smreka/r. Gorjupova grafika bo razstavljana do 10. decembra. Tedaj bo v galeriji otvoritev republiške fotografske razstave. Prebivalce Novega mesta, okolice in drugih krajev vljudno vabi Dolenjska galerija na razstavo partizanske grafike akad. slikarja Franceta Miheliča, ki so jo odprli pred letošnjim občinskim praznikom Novega mesta. Razstava bo odprta do 25. novembra, šolam priporočamo organiziran obisk — Na sliki: FRANCE MIHELIČ: KOLONA V SNEGU. Mladi ne zahtevajo preveč! V vsej črnomaljski občini so se začeli sestajati mladinski aktivi - Razpravljajo o dosedanjem in bodočem delu - Hkrati so mladinske konference po aktivih priprave na občinsko konferenco ZMS, ki bo predvidoma novembra Doslej so se sestali že mladinski aktivi črnomalj-ke gimnazije, aktiv v Grib-Kjah, na Sinjem vrhu, mladina semiške in črnomaljske osnovne šole, mladi proizvajalci iz tovarne BETI, ISKRE v Semiču, podjetja KOVINAR, strojne tovarne BELT ter aktiv v Petrovi vasi, medtem ko p odrugih krajih konference še potekajo. Mladina iz delovnih kolektivov je pretežno obravnavala proizvodne težave pri vpeljevanju v delo, doseganje norm ter razvedri -to, ki ga pogrešajo. Precej Je bilo govora tudi o sprejemu mladincev in mla- dink v Zvezo komunistov, kar ni nič čudnega ob dej stvu, da so v nekaterih podjetjih mladinske organizacije zelo številne (več icot 150 članov), pa so med njimi le redki komunisti. Ko so načeli vprašanje sodelovanja z drugimi iružbeno-ipolitičnimi organizacijami v kolektivih, so v večini primerov ugotovili, da sodelovanje obstaja zlasti v finančni pomoči, medtem ko je mladina največkrat osamljena ob razčiščevanju problemov s svojega področja. V vaseh pa mladina pretežni del razprav na sestankih aktivov posveča vprašanjem zabavnega življenja in izobraževanja. V več krajih si želijo predavanj kmetijskih strokov-ijakov, posebno praktičnih nasvetov za življenje, ki jih je v .preteklosti vsaj tu in tam nudila delavska univerza preko »šole za življenje«. Glede takih želj in zahtev vaške mladine pa morajo, žal, predstavniki občinskega komiteja ZMS takoj pojasniti, da je malo upanja za organizacijo predavanj, ker nimajo niti toliko sredstev, daj bi plačali predavatelje. O vseh že povedanih težavah mladih ljudi s področja občine Črnomelj bodo obširneje spregovorili še na občinski mladinski konferenci v novembru. V načrtu je, da bi tedaj obravnavali predvsem vlogo in naloge mladinske organizacije, vse drugo bo drugotnega pomena. Nekaj besed o vozačih, šolski kuhinji in šolskem varstvu v Brežicah Občinska skupščina Brežice bo plačala malico za 66 otrok — Za šolsko varstvo v Brežicah še ni poskrbljeno — Zaradi alkoholizma, zaposlenosti staršev, zaradi razdrtih ognjišč, odhajajo v tujino in bolezni v družinah bi bilo potrebno varstvo za 300 otrok Jesen je in otroški živžav ne povzroča skrbi zgolj staršem, marveč tudi vzgojiteljem in učiteljem. Naša osnovna šola bratov Ribarjev v Brežicah je največja v brežiški občini, saj razsežni šolski okoliš sega celo 9 km daleč. Taka razsežnost pa velja samo za učence od 5. razreda dalje, ki prihajajo na centralno šolo s podružnic Čatež, Mrzla-va vas in Skopice. Za učence, ki stanujejo nad 4 km od šole, je preskrbljen brezplačen prevoz. To je torej urejeno, vendar s stanjem nismo zadovoljni. Naj osvetlim še, zakaj ne: Otrok mora do postaje, kamor bo prišel avtobus ponj. Tja mora vsak delavnik, v vseh letnih časih, po soncu in megli, dežju in vetru, po toplem in hladnem vremenu. Na postajah ni poslopja, kaj šele ogrevanega prostora, in kadar je dež ali sneg, ki šiba mladi obrazek, veter, ki neusmiljeno poišče pot do šibkih telesc, še zlasti če je obleka neprimerna, je otrok, ko se pripelje v šolo, potreben, da bi se preoblekel in se na toplem odpočil. Potem bi bil sposoben slediti pouku in verjetno bi tudi snov lažje dojemal. V velikem odmoru bi moral dobiti izdatno malico, ki bi morala vsebovati zraven kruha se dosti beljakovin in vitaminov. To so otroci, ki gredo od doma ob 6. uri zjutraj, vračajo pa se okrog 15. ure. Na šoli deluje šolska kuhinja. Za letos je obljubljeno, da bo za 66 otrok plačala malico ObS Brežice. Teh 66 otrok bomo izbrali izmed ti-sočglave množice, in sicer najpotrebnejše med potrebnimi. Ostalo bo še veliko otrok, ki jim brezplačne malice ne bomo mogli dati, čeprav so potrebni, ker pač ni sredstev. Malico plačuje okrog 700 otrok, in to po 25 S din na dan. Drugo vprašanje so kosila. Tudi ta pripravlja šolska kuhinja. Kosilo jemlje okrog 70 otrok, toda v njihovem seznamu pogrešamo tistih najpotrebnejših, ki za kosilo nimajo 200 S din, bodisi da doma denarja ni ali pa starši zanje nimajo razumevanja. Potrebnih je dosti in v zelo neenakopravnem položa- ju so nasproti svojim boljše oskrbovanim tovarišem. Kakšna škoda 1 V njihovo srce se bo že v rani mladosti vsadil občutek neenakosti, manjvrednosti in v času pubertete bodo razmišljali tudi o socialni krivici. Premalo razmišljamo o tem vsi skupaj, zlasti pa starši. še eno vprašanje nas muči, to je šolsko varstvo. Na vsaki konferenci se slišijo ista imena, isti problemi: alkoholizem, zaposlenost staršev, razdrta ognjišča, nezakonski otroci, inozemstvo, bolezen v družini in še in še. Kako čudovito bd bilo, če bi vse otroke teh družin zbrali v šolskem varstvu, jim priključila se vozače, da bi imeli urejeno življenje, urejeno hrano. Tako bi se tudi sami uredili. Na šoli je okrog 300 otrok, ki bi jim varstvo bilo nujno potrebno in mi smo pri tem brez moči. Dokler imamo tri izmene pri pouku, ne smemo o varstvu niti sanjati. Načrti za dograditev pri naši šoli so že dve leti plačani, toda za realizacijo je potreben denar, tega pa komuna nima. V republiškem merilu smo na 56. mestu po procentu otrok, ki jih zaje- ma otroško varstvo, kar zgovorno kaže, da situacija pri nas ni rožnata. Mimogrede sem se spomnila, kako je lani ob neki priložnosti povedal znani profesor naslednje: »Kot delegacija smo bih sprejeti pri načelniku mesta, ki je večje od katerega koli mesta v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti smo bili pogoščeni z belim hlebčkom kruha, dvema koščkoma salame, koščkom švicarskega sira in decilitrom vina.« Primer navajam za primerjavo o trošenju sredstev iz reprezentančnih fondov gospodarskih in negospodarskih organizacij, ustanov ipd. pri nas. Prav gotovo bi v petih letih, če bi bih tudi pri nas tako skromni pokrili potrebe po otroškem varstvu, rešili vprašanje šolskih kuhinj v vsej Sloveniji in morda štorih še kaj drugega v prid našega naraščaja. Vse tiste, ki mi tega ne verjamejo, prosim, naj mi javno dokažejo, da nimam prav. Mnogi prosvetarji mislimo tako, ker smo iz vrst, ki vsa leta od osvoboditve živijo brez reprezentančnih fondov. ANICA ROŽIČ V teku so konference SZDL V novomeški občim so konference krajevnih organizacij Socialistične zveze v polnem teku. Preteklo nedeljo so se občani zbrali na konferencah v Kamenju, Hinjah in šmihelu pri Žužemberku, v decembru pa bodo letne konference v vseh 51 krajevnih organizacijah. V prihodnjih dneh bodo konference v naslednjih krajih: 18. novembra v Ločni ob 18. uri v Zameškem ob 18. uri 20. novembra v Drganjih selih ob 9. uri na Dvoru ob 8.30 uri v Podhosti ob 9. uri na Otočcu ob 7. uri v Birčni vasi ob 9. uri v Prečni ob 7. uri 24. novembra v Kandiji I ob 19. uri 25. novembra v Bršlinu ob 19. uri 27. novembra v Vrhpolju ob 9. uri v Beli cerkvi ob 7. uri 2. decembra v Dol. Toplicah ob 19. uri 3. decembra v Soteski ob 18. uri 4. decembra v škocjanu ob 7.30 uri 10. decembra v Žužembergu ob 19. uri Dr. Slavko Špringer: Dojenja ne moremo z ničimer nadomestiti Otrok naj pije okoli 20 minut Veliko mater se ukvarja z vprašanjem, koliko časa naj pusti otroka pri prsih. Priporočljivo je, naj pije dojenček pri prsih največ 20 minut. Večina otrok izprazni dojko že v 5 do 10 minutah, vendar nekateri pijejo bolj počasi, zato potrebujejo 15 do 20 minut. Več kot 20 minut pa naj otroka mati ne drži pri prsih, ker mu to nič ne koristi, materi pa škoduje. Ob enem obroku hrane naj pije otrok samo iz ene dojke, pri naslednjem iz druge, tako bo dojka popolnoma izpraznjena. Po vsakem dojenju pa mora mati dojko popolnoma izprazniti, bodisi z roko, bodisi z mlečno seskalko. Dosledno izpraznjevanje namreč jamči, da bo imela mati dovolj mleka. če otrok po dojenju hitro zaspi in se prebudi šele čez 3 do 4 ure, a pridobiva na teži, je znak;" da je hranjen v redu. V takih okoliščinah lahko otroka bolj redko tehtamo — na 1 do 2 tedna, če pa se otrok po dojenju prebuja in ne pridobiva redne predvidene teže, je verjetno lačen. Takega dojen- jenček posesal. Samo enkratno tehtanje na dan ne zadostuje, ker količine posameznih obrokov niso vedno enake. V prvih mesecih potrebuje otrok količino mleka, ki je enaka šestini roku več kot 200 gramov, se pravi ves dan komaj en liter mleka. Kdaj ima mati dovolj mleka? Ali je v materinih dojkah dovolj mleka, lahko ugotovimo z merjenjem temperature pod dojko in v pazduhi. Dojka, ki je polna mleka, ima za 0,5 do Novorojenčki v novomeški * porodnišnici 1 (Foto: j M. Moškon) i čka tehtamo pred dojenjem telesne teže (npr. 3000 : 6 je 500 (oblečenega) in po njem. Raz- gramov ženskega mleka dnev-lika pove, koliko mleka je do- no). Kasneje ne posesa v ob- 1"C višjo temperaturo. Najboljši znak, da ima mati dovolj mleka, pa je, da dojenček pridobiva na teži in da se pravilno razivja. Način dojenja je pomembnejši, kot si mislijo nekatere matere, ki krivijo za neuspeh dojenja slabo ali nezadostno količino mleka. Pred dojenjem mora biti otrok lačen, ne preveč shlajen ali razgret. Pomembno je, da sta mati in otrok sproščena in da uživata v medsebojnem stiku. Prve dneve naj mati doji otroka leže, in sicer tako, da položi dojenčka k sebi, sama pa se obrne na stran. Kasneje naj mati doji sede. Najbolje je, če ima na razpolago udoben stol, ki ji daje uporo tudi za roke. Noge položi na nizko pručko. Z eno roka drži otroka v naročju, tako da mu leži glavica na notranji strani njenega komolca. Pazi naj, da ne leži otrokova glavica preveč nazaj, ker mu to otežkoča pitje. S kazalcem in sredincem druge roke naj rahlo stisne bradavičkin kolobar in pri tem pazi, da je otrokov nosek vedno prost. Otroku mora padati dojka v usta in ne obratno, da leži otrok na dojki, Mati da otroku v usta ves bradavični kolobar, da lahko iztisne vse mleko iz dojke in da ne rani s čeljustmi materine bradavice. ŠE NEKAJ POJASNIL O OBVEZNEM POKOJNINSKEM TN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Koliko bodo plačali obrtniki in gostinci? V letošnji 36. številki Dolenjskega lista smo poro čali o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju zasebnih obrtnikov in gostincev. Obrazložili smo pogoje in način uveljavljanja pravic obrtnikov in gostincev, tako kot so jih o tem obvestili v začetku septembra z okrožnico iz novomeškega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Ker marsikomu še ni jasno, kako in kaj je s plačilom zaostalih obrokov in z odkupom pokojninske dobe za čas, ko * niso bili zavarovani pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, bomo danes podrobneje navedli pogoje in možnosti za uveljavitev teh pravic. Zasebni obrtniki in gostinci so že od 1. julija 1962 obvezno zdravstveno, od 1. januarja 1965 pa tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Prispevke za zdravstveno zavarovanje plačujejo v poseben sklad Komunalnega zavoda, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa do sedaj Komunalnemu zavodu še niso plačevali, čeprav jim to zavarovanje teče že skoraj dve leti. Zato bodo morali do 30. junija 1967 plačati to zamudo *a 18 mesecev (od 1. januarja 1965 do 30. junija 1966) v znesku 142.574 S din, če se niso pravočasno (do 4. nov. 1966) odločili za višjo osnovo, kot je obvezna (44.500 S din). Istočasno pa morajo plačati tudi za vsak mesec po 1. juliju 1966 obvezni mesečni prispevek 7596 S din, do konca novembra torej 37.980 S din. Tudi to seveda v primeru, če se do 4. nov 1966 niso odločili za višjo osnovo ali pa zaradi starosti in invalidnosti ne uživajo ugodnosti kot Pavšalisti (z izjemno osnovo 34.500 S din). Osnovo za zavarovanje predstavlja obrtnikov ali gostincev mesečni dohodek, tega pa izračunamo tako, da letno davčno osnovo razdelimo na 12 mesecev. Kdor ima na mesec to osnovo višjo od 44.500 S din, se za prihodnje in naprej še lahko prijavi tudi za višjo zavarovalno osnovo. Rok je 31 marec 1967. Najvišja možna osnova je 84.000 S din (za tistega, ki ima za preteklo leto davčno osnovo več kot 300.000 S din). Po 1. januarju 1970! ■ Starostno pokojnino bodo lahko pričeli samostojni obrtniki in gostinci izkoriščati po 1. januarju 1970. Priznali jim bodo toliko let, kolikor so jih plačevali pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, kolikor časa so bili redno zaposleni Pri kakšnem drugem deloda- 44.500 S din, mora plačati za vsak mesec 7596 S din, za vsako leto torej 91.152 S din. če se odloči za višjo osnovo, sta ta znesek in seveda pozneje pokojnina tudi višja, če se bodo po 1. januarju 1967 spremenile sedanje zavarovalne osnove, potem let ne bo mogoče več kupiti po takih cenah, kot so sedanje. Kaj pa Sklad za vzajemno pomoč obrtnikov? ■ Posebno ugodnost imajo obrtniki, ki so plačevali prispevke v ljubljanski Sklad za vzajemno pomoč obrtnikov. Leta, ko so bili zavarovani pri tem skladu, lahko kupijo za eno petino dejanske vrednosti najnižje zavarovalne osnove 44.500 S din. Za leta pri Skladu (pred 1. januarjem 1965) bodo plačali za vsak mesec namesto 7596 S din samo 1519 S din ali samo 18.228 S din za vsako leto, ne glede na to, po kateri osnovi so bili zavarovani od 1. januarja 1965 dalje. To pa seveda pod pogojem, da prispevkov, plačanih pri Skladu do 31. decembra 1964, ne dvigajo. Lahko pa uveljavljajo tudi pravice po pravilih Sklada, če izpolnjujejo tudi tam svoje obveznosti, in lahko prejemajo dve pokojnini: eno pri Zavodu za socialno zavarovanje, eno pa pri Skladu. Kolikšne pokojnine? H Kolikšne bodo torej pokojnine po 1. januarju 1970 za obrtnike, ki so že izpolnili 65 let, in obrtnice, ki so izpolnile 60 let (mlajši bodo startali pri 20 letih pokojninske dobe in 45. odst. od današnje osnove): ■ Moški bodo dobili na mesec za 15 let dela 35. odst. od današnje osnove (za vsako leto dela več po 2 odst. višjo pokojnino — npr. za 16 let: 37 odst. od osnove), j I ženske pa za 15 let 40 odst. (za vsako leto dela več pa 5 let po 3 odst. več, potem pa tudi po 2 odst. — npr. za 16 let: 43 odst., za 20 let: 55 odst., za 21 let: 57 odst. itd.). I I Borci dobe za 15 let 45 odst. od osnove (nato pa za vsako leto 2 odst. več), r~| borke pa za 15 let 47,5 odst. od osnove (in nato za vsako leto 2,5 odst. več). Borci in borke dobe na to pokojnino še 60. odst. posebnega dodatka. Poglejte še tale izračun! ■ Navajamo izračun za primer starejšega obrtnika, ki je bil zavarovan pri Skladu pa vzajemno pomoč obrtnikov v Ljubljani, zdaj pa se je odločil, da ta leta uveljavi tudi pri Komunalnem zavodu z naijnižjo osnovo 44.500 S din, nima pa pri- znanih nobenih drugih let delovne dobe: pri Skladu od 1. januarja 1956 do 31. decembra 1964 — 9 let (na leto 18,228) 164.052 18-mesečna zamuda za 1965/66 142.574 od julija do vključno decembra 1966 (6 x 7.596) 45.576 352.202 Torej bo moral plačati 352.202 S din, s tem pa ima že priznanih 11 let delovne dobe. će bo še do konca leta 1970 (torej skupaj 15 let) plačeval prispevke po osnovi 44.500 S din, bo za januar 1971 že lahko dobil mesečno pokojnino 15.575 S din za moškega ali 17.800 za žensko. To seveda v primeru, če ne bo že zdaj kupil še več delovnih let ali pa plačeval prispevek po višji osnovi. Še izračun za istega obrtnika po najvišji osnovi: 9 let (na leto 18.228) 164.052 18-mesečna zamuda za 1965/66 269.132 od julija do vklj. decembra 1966 (6x14.339 ) 86.034 519.218 Za januar 1971 bo dobil prvo pokojnino 29.400 S din moški ali 33.600 S din, če je ženska. Opozarjamo pa, da veljajo omenjene zavarovalne osnove samo za leta 1965 in 1966, v bodoče pa se bodo valorizirale (povišale) v razmerju z narščanjem splošnega povprečja osebnih dohodkov. PRED OBČINSKO MLADINSKO KONFERENCO 20. NOVEMBRA Sevniška mladina pred obračunom Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov v Ljubljani sklicuje ČLANSKI SESTANEK, ki bo 20. novembra 1966 v Novem mestu ob 9. uri v Sindikalnem domu Društveni trg 2. Na sestanku bodo podana vsa pojasnila v zvezi z zakonom o obveznem pokojninskem zavarovanju in prostovoljnem članstvu v skladu obrtnikov v Ljubljani. Vloga mladine v sevniški občini je, kljub temu da ne morejo biti povsem zadovoljni s številom članov, precejšnja. Nekatera naselja, npr. Breg, Log in še nekateri kraji, kjer mladinski aktivi še ne obstajajo, imajo možnosti za njihovo ustanovitev. V poročilu je povedano, da 44 odst. Prenovljena trgovina KZ v Brežicah Kmetijska zadruga že nekaj časa obnavlja poslovalnico z reprodukcijskim materialom v Brežicah. Polovico zgradbe so že skoraj uredili. Prodajni prostor bo podvojen in posamezni oddelki bodo med seboj bolj funkcionalno povezani. Za zaposlene so že uredil tudi garderobe in sanitarije. Trgovina je poslovala prej v zelo slabih razmerah in je bila le zasilno urejena. Zdaj bo trgovina imela več oddelkov: oddeilek za stroje in nadomestne dele, oddelek za gradbeni material z želez-nino ter oddelek za zaščitna sredstva, umetna gnojila in semena. Za oskrbo kmetijstva bo prenovljena in povečana trgovina velika pridobitev. Povečal se bo izbor blaga, postrežba pa bo okrepljena s strokovnimi službami za nasvete kupcem, če bo potrebno, bodo uredili v trgovini tudi priročni laboratorij za preprostejše analize zemlje. Turistični posvet na Travni gori 10. novembra je bil na Travni gori posvet predstavnikov turističnih društev iz Kočevja, Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Razpravljali so o sodelovanju med društvi, o izdaji turističnega prospekta in drugem. Izmenjava mnenj je bila za vsa društva zelo koristna. —r mladine dela v podjetjih, večina pa jih mora delati tudi doma na posestvu. Največ aktivnosti lahko torej pričakujemo od mladih v zimskem času. Za takšno delovanje pa so potrebni klubski prostori, s katerimi razpolagajo skoraj vse terenske mladinske organizacije skupno z drugimi krajevnimi organizacijami. Občinska skupščina in ObO SZDL sta prispevala 889.700 Sdin za njihovo opremo in klubi so postali pravo središče kulturnega in družbenega življenja v mnogih krajih. V bodoče jim bo treba dati še pestrejšo in boljšo vsebino, pri čemer bo potrebno sodelovati z organizacijo »Svobode«. Mladi člani delovnih kolektivov imajo pomembno vlogo tudi kot samoupravljavci. Njihovo aktivno sodelovanje se bo v bodoče pokazalo predvsem v teh oblikah dela. Z delovanjem klubov mladih proizvajalcev bomo mladi lažje spoznali težave podjetij, mladi člani samoupravnih or- ganov pa bodo o problematiki podjetja poročali na sestankih klubov in mnenja mladih prenašali v delo samoupravnih organov. Zaradi preobremenjenosti urnika se mladinske ure v nekaterih šolah še vedno niso dovolj uveljavile. Druge oblike delovanja, kot so krožki, pomoč pionirski organizaciji, pa so prav dobro zaživele. čeprav je v družbenopolitičnih in športnih organizacijah in društvih vključenih precej mladih, še vedno pogrešamo bolj usklađeno delo, pri čemer menimo, da bo treba v bodoče dati temu večji pomen. To so glavne misli iz poročila občinskega komiteja. Razprava, na sami konferenci, ki bo 20. novembra v gasilskem domu, bo v celoti zajela podobo delovanja mladih v letošnjem letu, sklepi konference pa naj bodo odraz želja in potreb mladine, kar bo zagotovilo uspešno delovanje v bodoče. -voč- Čudovit večer v Sevnici Jalcu, in leta iz NOV. Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec, z dopolnjenimi 60 leti starosti (zavarovanka z dopolnjenimi 55 leti) in s pokojninsko dobo najmanj 20 let. — Pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let Pridobi zavarovanec, ko je dopolnil starost 65 let (zavarovanka 60 let), če ima vse zavarovalne dobe skupaj najmanj 15 let. Kdor pa nima priznanih dovolj let, bo lahko dokupil manjkajoča leta tako, da bo *a vsak mesec, ko je delal neprekinjeno kot samostojen °brtnik pred 1. januarjem la65, plačal Komunalnemu *avodu za socialno zavarovanje ustrezen znesek — do 31. decembra 1966. če se je odločil za zavarovalno osnovo V petek, 11. novembra, je bil en dan pred občinskim praznikom zelo lep večer opernih arij in baleta v domu Partizana. Ljubljanska Opera je poslala v Sevnico prvakinjo Vilmo Bukovčevo in priznanega tenorista Rajka Kori tnika. Baletno skupino so zastopali Štefka in Stane Po-lik, Tatjana Remškarjeva in Janez Mejač. Nastope je spremljala na klavirju pianistka Zdenka Lukčeva: Drage goste so sevniški poslušalci toplo pozdravili, prisrčno razpoloženje se je stopnjevalo od nastopa do nastopa. Sopranistka Vilma Bu-kovčeva je zapela izbrane operne arije iz Verdijevega Trubadurja in iz Puccinijeve Tosce. Skupno sta zapela duet iz Smetanove Prodane neveste, za kar so ju gledalci z aplavzom večkrat priklicali na oder. Baletni mojstri so navdušili Sevničane z odlomki iz Ohridske legende in Polke. Plesanje je zelo navdušilo domačine, ki so v Sevnici prvič gledali balet. Ob koncu prireditve sem vprašal tov. Bukovčevo za njene vtise z nastopa v Sevnici. Odgovorila je, da jo je sevniško občinstvo navdušilo in da je prvič nastopila v Sevnici. Obljubila je, da bo ob prvi priložnosti spet obiskala ta kraj. S. Sk. ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski Ust na svoj naslovi Iščemo fotografijo tedna Drugi teden razpisa in druga mrzlica med našimi toto-amaterji sta mimo. Dobili smo 15 fotografij od 9 avtorjev. Za razliko od prejšnjega tedna so fotografije tokrat mnogo bolj aktualne in tudi tehnično boljše. Prvo nagrado 10.000 starih dinarjev smo tudi tokrat namenili Poldetu Mikliču iz Šentjerneja, saj je prinesel najbolj izvirno, aktualno in še celo folklorno zanimivo fotografijo. Drugo mesto in zavitek papirja je dobil Vili Videnič za svoj aktualni in tehnično prav dober posnetek »Krški most« (tovariš Videnič, tudi »Stari kljubuje« je odličen in ga bomo objavili!). Tretje mesto in zavitek papirja gre Poldetu Grahku za zasneženo »Cestarsko koče na Gorjancih«, četrto mesto in zavihek papirja pa Branku Lukiču za »šolarje v prvem snegu«. Zelo smo bili veseli tudi pisma Dušana Kraševca iz Maribora s trem fotografijami, ki so tehnično in vsebinsko odlične, morda le premalo — reporterske. Tudi posnetek Darka Pavlina »Na novomeškem mostu« je aktualen, zanimiv in tehnično v redu, vendar premalo izrazit. Posnetek Janka Poteka »Vodovodni stolp« in posnetka Darka Iskre iz Brežic so sicer zanimivi in lepi, za časopis pa premalo aktualni. »Kamera v baraki« Toneta Križa in Gornje Brige pri Kočevski Reki ni prišla v poštev, ker format ne ustreza. Vsem fotografom za lep napredek od prejšnjega tedna iskreno čestitamo, hkrati pa se sprašujemo: »Mar bo tudi tretjič odnesel prvo nagrado Polde Miklič?« težko je reči, koliko fotografskih aparatov imajo ljudje pri nas — prav gotovo pa je, da nobeden ni »laterna magica«! Vse je odvisno od ostrega očesa in spretnosti snemalca! Ste že poskusili kdaj narediti posnetek, ki bi pokazal kaj več, kot zna narediti fotografski aparat sam? Le pogum, čaka vas spet 10.000 S-din! In ne pozabite: rok za tretjo »Fotografijo tedna« je v ponedeljek, 21. novembra do opoldne! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Iščemo fotografijo tedna Fotografije morajo biti narejene vsaj po formatu 13 krat 18 cm, lahko pa so tudi večje. S fotografijo je treba poslati podatke kdaj in kje je bila posneta, kdo ali kaj je na sliki in podatke o filmu, osvetlitvenem času in zaslonki. Nagrada za »Fotografijo tedna« je 10.000 S-din, druga in tretja nagrada pa sta dva zavitka fotografskega papirja 13 krat 18 cm. Iščemo fotografijo tedna kupnosti morajo zaživeti Nadaljevanje s 1. strani) pripraviti natančne analize svojih potreb. Po predlogu zakona so sklicatelji ustanovne skupščine izobraževalnih skupnosti iniciativni odbori. Te odbore imenujejo občinske skupšči- Priprave na skupščinske volitve V ponedeljek, 14. novembra, so se v Novem mestu sestali predsedniki volilnih komisij pri občinskih odborih SZDL in razpravljali o dosedanjih pripravah na skupščinske volitve. Iz ■ razgovora je bilo moči ugotoviti, da se v nekaterih občinah že marljivo pripravljajo na volitve. V trebanjski občini bodo izvolili 29 odbornikov in 2 republiška poslanca. Na sestankih so se že dogovorili o kriterijih, ki jih morajo predlagatelji upoštevali, ko bodo predlagali kandidate V črnomaljski občini bo potekel mandat 29 odbornikom in dvema repuoliškima poslancema, ki sla poslanca tudi za metliško občino. O pripravah so že razpravljali na sestankih političnih organizacij in naredili temeljito analizo dela občinske skupščine za pretekli dve leti. V metliški občini bodo drugo leto dobili 25 novih odbornikov. Do sedaj še niso imeli posebnih razprav o teh vprašanjih. V novomeški občini bo treba na novo izvoliti 46 odbornikov in 6 poslancev. Izdelani so že kriteriji za izbor, ki pa jih bo treba še obravnavati na sestankih političnih organizacij. Tako kot v Črnomlju so tudi v novomeški občini že pričeli evidentirati bodoče kandidate. ne. Predlog zakona pravi, da lahko na ustanovnih skupščinah sodelujejo vsi občani. Ker so izobraževalne skupnosti področne, by bilo odveč terjati udeležbo vseh občanov, saj je to nemogoče doseči. Najboljše bo torej poiskati srednjo pot. Izbrati bo treba predstavnike družbenih organizacij, delovnih organizacij, in izobraževalnih zavodov, ki bodo zastopali posamezne občine na ustanovnih skupščinah. Ob vsem tem pa se srečujemo še z eno težavo, ki je precejšnja. Kot smo že omenili, so izobraževalne skupnosti, ki jih predvideva novi zakon, področne. Sklic ustanovnih skupščin in volitve organov skupščin izobraževalnih skupnosti so prav zategadelj zelo obsežna naloga. Ker obsegajo skupnosti po več občin, so p. »treni pri volitvah organov in sklicu ustanovnih skupščin dogovori med prizadetimi občinami. Pomeniti se je treba o tem, koliko posar eznih predstavnikov družbenih organizacij, delovnih organizacij in izobraževalnih zavo:>vbo sodelovalo na ustanovni skupščini in koliko jih bo v organih skupščine izobraževalne skupnosti. Čeprav zakon še m sore-jet, je treba s pripravami začeti takoj. Po vse s a je treba čimprej sklic? :i posvete občinskih predstavnikov, predstavnikov delovnih organizacij in izobraževalnih zavodov, na katerih je treba sprejeti konkretne programe dela, ki nas čaka v zvezi z uresničevanjem novega zakona. sprejema in oddaja vaše želje Elin Pelin: ODVETNIK Okrožno sodišče je bilo zbrano. Razpravljali so o prestopku Mitra Marijina iz vasi Grosek, katerega je sosed Peter Marijin tožil zato, ker mu je ubil konja. Bila je neznosna vročina. Od zunaj, z ulice, so skoz okna trudno in obupno gledali v sobno dvorano zidovi nasproti stoječih poslopij, v katere se je upiralo sonce. V sobi je bilo soparno, pa zato tudi ni bilo nič občinstva. Samo dva ali trije kmetici, ki so bili tudi za priče, so boječe in nepremično sedeli vsak po svojem mestu in poslušali z odprtimi usti. Govoril je branilec — nizek, čokat odvetnik z velikim trebuhom, golo glavo in ponošeno obieko. Oči je zapičil v predsednika in od časa do časa izvlekel roko iz žepa, kadar pa je pokazal na obtoženca, je govoril z neverjetno prizadevnostjo, da zasluži, da pobije vse. Toda njegov glas je bil top, hripav, kot da prihaja iz nekake počene ce vi. Vpil je, hreščal, kazal proti nebu, dvigajoč oči proti stropu, na koncu vsakega stavka pa je . veličastno sopel in široko krili z rokami. Toda na apatičnih in nepremičnih obrazih sodnikov je kakor vedno ležala tista z ničimer skaljena sodnijska potrpežljivost in ranodušje, ki nikoli ne daje nobenega upanja. Predsednik se je poglobil v daljna razmišljanja. Eden izmed sodnikov je risal konje. Drugi, ki je bil glasbeno nadarjen, je risal pred seboj veliko noto in jo s svinčnikom pazno poveča val. Obtoženec Mitar Marijin, droben kmetic, bos in ves v neredu, je sedel na svojem mestu; ker iz govora svojega branilca ni ničesar razumel, je opazoval veliko črno muho, kako se brenče zaletava v šipo v oknu, pa nikakor ne more ven. Tisti trenutek, ko je odvetnik obmolknil, da bi požrl slino, se je Mitar obrnil proti slugi, ki- je bil brez dela in je z nohti grebel po vratih, in mu glasno dejal: »Prijatelj, spusti no tistole preklensko muho, dovolj se je že nabrenčala ...« Sodniki so se ozrli nanj s posmehom in pomilovalno. Pred sednik je pritisnil na zvonec. »Mitar Marijin, bilo bi prav, če bi razumeli, da vaš položaj obtoženca ni posebno zavidanja vreden. Dostojnost zahteva, da molčite.« »No, odletela je!« je spregovoril Mitar, ko se je ozrl proti oknu. Sodniki so se znova nasmejali. Odvetnik je strogo pogledal svojega varovanca, in ko se je zopet blago nasmehnil, je nadaljeval: »Da, gospodje sodniki! Te okoliščine morajo v zapisnik v taki obliki, da pridejo do veljave. Z drugimi besedami, treba je razložiti psihologijo, trenutno razpoloženje. Sami se zamislite: noč, črna kakor vrag, kmečka noč'! Tema, da bi ti človek v oko stopil! Moj varovanec leži sredi svojega dvorišča ali pa kjer koli na svojem gumnu in s sveto pravico državljana varuje svoje snope, kopo žita, ki ga je pridelal v krvavem znoju, z eno besedo, varuje ves svoj trud. Tu leži ves truden od vsakdanjih naporov. Na vse je pozabil, kakor pravi pesnik! (Priče so se sumljivo spogledovale.) Na vse: na ženo, na otroke, celo na nebesa! Od utrujenosti je globoko zaspal... Toda trenutek potem ... Kaj vidimo, gospodje sodniki? Kaj? Ni besed, s katerimi bi človek lahko to izrazil! Človeški jezik jih ne obseže! ... Da! Tisti trenutek se moj varovanec zbudi in odpre oči ... Grozno! Življenje mojeva varovanca visi na nitki! Ali ne? Nad njegovo glavo se vzpenja ogromna pošast, grozna, strašna, in vsak čas ga bo pogoltnila! Ves v strahu, gospod-nje sodniki, moj varovanec omedli, kar je čisto naravno. Ognjene jezike vidi švigati iz nozdrvi te pošasti, njene s krvjo podplute oči vidi, ki sijejo v pijan. .. grabežljivosti... Moj varovanec ves zgrožen drgeta po vsem telesu. Ne ve, kje je ne ve, kaj, se dogaja z njim! Pa pograbi puško in jekne pok! Pošast se skotali na tla, pa zopet vsta ne, se požene čez plot, beži proti polju, naleti na stog slame, od bolečine se zarije vanj in ... pogine! Do, gospodje sodniki, zdaj vas pa vprašam, česa naj bi bil kriv moj varovanec. Menda ne tega, da ta pošast ni bila nihče drug kakor konj nekega Petra Marijina? Konj? — Zanikrna mrcina samo, ki je bila vredna kvečjemu petdeset levov. Da! Kje je tu zločin? Kje? ... Sicer pa, gospodje sodniki, sodite in mislite! In oba zakona upoštevajte: božjega, ki nam pravi, naj vsak trenutek varujemo svoje življenje pred pošastjo in sploh pred vsem, in človeškega, ki deli dela na zločinska in ne-zločinska... In ta dva zakona opravičujeta mojega varovanca! ...« Odvetnik se je pomembno ozrl okrog sebe, si obrisal znoj s čela in sedel, potem ko se je še nasmehnil svojemu varovancu. Sodniki so začeli šepetaj e daljšati razgovor. Predsednik je zazvonil in poklical: »Obtoženec Mitar Marijin?« »Tukaj!« je odgovoril po vojaško in se postavil v pozor. »Kaj pa vi pravite o svojem postopku?« »Kdo? Kaj jaz? ...« »Da, ti ... tebi menda govorim.« »Saj tudi jaz pravim, da je tako.« »To se pravi, kaj — je tako?« »Tisto zastran konja,« glasno zavpije Mitar. »Preskočil je na moje dvorišče. Večkrat sem govoril Petru: Sosed, zapiraj svojega konja, sicer ga bodo volčje raztrgali! škodo mi dela. Po vrtu mi hodi. Kakor hitro se zmrači, hop, že se požene cez plot. Ugonobil me je! ... Za nobeno stvar mi ni tako hudo, gospod sodnik, kakor za bučo ... Srce mi je skoraj počilo, da ti po pravici povem. Bučo sem imel, takole, da, pa jo je je mrcina pohodila! Trpel sem, trpel, nazadnje sem pa dejal: čakaj, ti bom že pokazal, tebi, da boš razumel. Dobro sem na- basal puško, pa hajd na prežo. Sredi noči, pravkar sem hotel iti spat, in glej ga, hop! Je že preko. Kot da peklenšček ugonab-lja vse ...« »In potem?« je vprašal predsednik. »Potem! Kaj potem? ... Dvignil sem puško ... na mestu je obležal.« »In potem?« »Potem sva ga z ženo vlekla na konec vasi. Tam sem ga zavlekel na slamo, da bi ga vsaj malo skril in ...« Odvetnik je poslušal, kako njegov varovanec prostodušno pripoveduje o stvari, in se je od jeze kar tresel. S svojimi očmi je iskal Mitrov pogled, da bi ga presekal, Mitar pa kakor da je pozabil na svojega zaščitnika, kar naprej je gledal samo predsednika. »In koliko je bil po tvojen konj vreden?« je vprašal predsednik. »Takole, sto levov je bil vreden, dober konjiček je bil,« je odgovoril Mitar. Orvetnik je z vso jezo lopnil po knjigah na mizi in naglo za-puustil dvorano. Sodniki so odšli na posvet. Branilec je potegnil Mitra na hodnik in ga, drgetajoč od jeze, obupno nahrulil: »Teslo! Počemu jemlješ odvetnika, če ne znaš lagati!« In je jezno odšel po stopnicah. (Prevedel: Tone Potokar) IZREKI Nevarno se je prepustiti milini solz, ki jemljejo pogum in celo voljo za ozdravljenje (Amiel) Potem ko je dal svojo kri, so solze največ, kar lahko da človek od svojega (Lamartine) Solza pove več, kot zmore beseda; solza ima svojo ceno, je sestra nasmeha (de Musset) Tudi v joku je slast (Ovid) Najbolj nesrečni navadno manj jočejo kot drugi (Racine) Kdor hoče solze žeti, mora ljubezen sejati (Schiller) Prepiri ne bi dolgo trajali, če bi bila krivda samo na eni sirani (La Rochefoucauld) če je vaša stvar dobra, se pobotajte, če je slaba, se t ozarite (Rousseau) Svetloba je za oči, niso pa vse oči za svetlobo (Feucbersleben) Miroslav Švandrlik: PREDPISALI SO MI KOPELI Misli o ljubezni BATAILLE: Ljubezen: — za nekatere prečisti izliv svetlobe, za druge temna dobrota sence. LA FONTAINE: V ljubezni je vse skrivnost: puščice njene, njen tul, nje plamenica in detinstva zarja; dojeti v enem dnevu to modrost ni moči njemu, ki o njej preudarja. HUGO: Ljubezen sen budi, slo po življenju, vero, razgreva z onim žarkom nam srce, ki ga ima od slave več za i ni«.....mi—taom eno mero — a žarku sreča je ime. Bilo je okoli šeste ure zjutraj. Z ženo sva zaslišala nekakšno sikanje, kakor da bi gumijasta žoga izpuščala zrak, nato pa sva videla, kako se je na naše dvorišče spustil leteči krožnik. Se preden sva se z ženo zavedla, se je na letečem krožniku dvignil pokrov in iz njega je zlezel nekakšen križanec med dojenčkom in netopirjem. — Moj bog, je vzklikmla moja žena. Bitje je pristopilo k dvoriščnemu studencu in pri-čilo piti vodo. Pravim »piti vodo«, v resnici pa je nalivalo vodo v luknjo na hrbtu pod levim ramenom. žena in jaz sva presenečno gledala. — Kaj misliš ,ali bi se spodobilo, da ga povabimo na kavo? je vprašala žena. — Samo če ni strupen. Pomisli, če bi nas ugriznil in zastrupil, sem odgovoril. — če si zna naliti vodo iz studenca, pomeni, da je civiliziran, je ugotovila moja žena. — Pomisli, kako bi se ti počutil, če bi prišel na Mars, tam pa te nihče ne bi niti pogledal. Uvidel sem, da ima žena prav, in stopil na dvorišče, da povabim marsovca na kavo. Toda medtem je bitje že zlezlo v krožnik in v hipu izginilo med oblaki. — Upam, da mu je bila naša voda všeč, sem dejal ženi. — Pomisli, midva sva prva na etu videla marsovca, je vzkliknila žena. — Takoj grem povedat sosedom! V pisarni sem vsem podrobno pripovedoval, kaj sem doživel zjutraj. šef je poklical zdravnika. Zdravnik me je pregledal in rekel: ' — To je zaradi honoranega dela. Predpisujem vam kopeli v kadi. Izgubil sem možnost aa zvišanje plače. Zvišali so jo Siguli. Bil sem zmeden. Tudi ženi so se smejali v trgovini, kjer je zaposlena kot prodajalka. Kadar sva šla po ulici, sva slišala vzklike: — Glej, marsovca! Ko sem bil na vrhuncu obupa, je prišel k meni stari Grizula s sosednjega dvorišča in mi pošepnil na uho: — Kaj vam je? Tudi k meni so že večkrat prišli pit vodo, pa nikomur o tem ne pripovedujem. Molčite tudi vi! Hasso Heljjert: Osvajalec Robert je bil očarljiv in drzen mladenič, zelo prepričan, da je mogoče osvojiti vsako žensko. In vendar mu je zastal dih, ko je zagledal pred izložbo dekle, elegantno in lepo, kot da se je pripeljala naravnost z natečaja za miss sveta. »Tu z običajnimi triki za seznanitev ne bo nič!« je bliskovito pomislil. »Samo nenaden frontalni napad ima lahko uspeh.« Pristopil je k lepotici, se nasmehnil in rekel: »To je pa re- prijetno presenečenje! Koliko časa se že nisva videla!« Dekle je hotelo najprej kar oditi, potem pa se je premislila, se počasi obrnila, globoko pogledala Robertu v oči in skorajda za-šepetala: »Dolgo, zares. Čudno se mi zdi, da si zdaj naenkrat tako navdušen. Mislila sem, da si že zdavnaj pozabil name.« Z največjo težavo je Robert premagal presenečenje, zatem pa se sklenil z očitno pomoto hitro okoristiti. Prej ali slej se bo izkazalo, da gre za zamenjavo in kaj. Do tedaj je treba navezati vsaj prave stike- Naglo se je vživel v vlogo starega znanca in začel živahno ugovarjati: »Jaz da bi te pozabil? Te be ne more nihče pozabiti, najmanj pa Jaz!« Dekle je melanholično po-kimalo. »Da, res me ne bi bil smel pozabiti, in vendar si tedaj nenadoma izginil, kot bi se udri v zemljo-« Robert se je delal, kot da je moćno ganjen. ,.<■ »Takrat res nisem moge. drugače- Skušal ti bom vse razložiti. Ali bi stooila čez cesto v slaščičarno?« »še vedno imaš rad ->la" ščičarne?« se je nasmehnila in tiho pristavila: »Al se spominjaš, da sva si vedno naročila čokoladno torto? Meni zdaj ni več dosti avwma£/5fi£ komam Na minuli letni skupščini Kluba belokranjskih študentov so najprej ocenjevali delo v preteklem študijskem letu in ugotavljali, katere zastavljene naloge so bile uresničene in katere ne. Dosedanji predsednik kluba Anton Marentič je v uvodnem poročilu navedel, da je klub organiziral spoznavni večer z bruci in jih ob tej priložnosti sprejel med člane ter že drugič priredil uspelo javno brucovanje v Metliki. Doslej tradicionalni razgovor z osmošolci črnomaljske gimnazije so sicer nameravali tudi letos organizirati, da bi maturante seznanili s študijem na univerzi, o možnostih za nabavo kredita itd., vendar na dopis ravnateljstvu gimnazije in razredni skupnosti sploh niso prejeli odgovora. Prav tako klub ni uresničil sklepa lanske skupščine, po katerem bi moral pripraviti literarni večer za širši krog poslušalcev. Nikakor niso mogli dobiti literata, ki bi bil pripravljen sodelovati. Ob reformi je bodoče strokovnjake Belokranjce zanimalo, kaj se je v domačih podjetjih spremenilo in kako gospodarijo, zato so želeli, da bi jih predstavniki obeh belokranjskih občin s tem seznanili. Razočarani pa so bili, ko je na razgovor prišel samo zastopnik metliške občine Slavo Prevaljšek, med- tem ko iz Črnomlja ni bilo nikogar. Najbolj uspelo, a najmanj obiskano je bilo predavanje Boža Račiča o belokranjski narodni obrti. Vsi prisotni so si želeli, da bi se še srečali s predavateljem, ki je na izredno živahen in zanimiv način opisal razvoj belokranjske ljudske obrti od naselitve prvih prebivalcev vse do današnjih dni. Med uspele akcije Kluba belokranjskih študentov štejejo tiidi ekskurzijo v Belo krajino. V Metliki so si ogledali tovarni KOMET in BETI, v Črnomlju pa strojno tovarno BELT. Obisk v Črnomlju so izkoristili |e za športno srečanje z gimnazijci. Štipendisti so na boljšem Za letošnjo skupščino je klub pripravil tudi analizo o materialnem stanju belokranjskih študentov, iz katere je razvidno, da se je v zadnjem času njihov položaj malce izboljšal, štipendije so namreč povprečno narasle za 6.185 din ali od nekaj več kot 14.000 v lanskem letu na okoli 20.000 din v letu 1966. Vendar kljub temu življenjska raven študentov ni skoro nič višja, če sploh je, kajti medtem so močno narasli tudi življenjski stroški. Se vedno pa 33 odst. vseh članov kluba ne prejema štipendij. Podatki, ki so jih zbrali belokranjski visokošol- ci. kažejo tudi da je število štipendij v novem šolskem letu precej padlo, zato so na skupščini predlagali novo akcijo, s katero naj bi dosegli pri podjetjih več razumevanja za šolanje potrebnih strokovnjakov. Zakaj je članstvo nedelavno? Med problemi in največjimi težavami kluba so omenjali zlasti nedelavnost članstva. Iz leta v leto je med študenti manj zanimanja za delo kluba, tako da se poleg članov odbora le peščica ljudi ukvarja z aktivnim delom, medtem ko drugi ne hodijo niti na sestanke. Ko so sprejemali delovni načrt za bodoče delo, so menili, da bi morali najprej doseči bolj množično aktivnost, kajti le s skupnimi močmi bo mogoče uresničiti sicer lepe načrte. Nameravajo organizirati več športnih srečanj in razgovorov o visokošolskem študiju z mladino domačih občin, v načrtu je razgovor s predstavniki podjetij o kadrovski problematiki in izobraževanju, nekaj obiskov v belokranjskih kolektivih itd. Kljub dosedanji mlačnosti pri delu pa je bilo na skupščini vendarle čutiti med študenti dobro voljo in skupne interese, zato lahko upamo na prelom z dosedanjo prakso. Za novega predsednika kluba je bil izvoljen študent arhitekture Jovo Grobovšek. Zaradi kombiniranega pouka, ki kljub dobri volji prosvetnih delavcev ne more biti kvaliteten, si v Starem trgu delajo največ skrbi. Ko so razmišljali, kako temu odpomoči, so prišli na misel, da bi lahko starotr-ški popolni osemletki priključili še dve niže organizirani sosednji šoli.kjer imajo prav tako malo otrok in kombiniran pouk. V Predgrađu sta dve učni moči za 4 razrede učencev, v Vimolju pa celo ena sama učiteljica poučuje vseh 8 razredov. Prišlo je že do uradnih pogovorov o združitvi šol v Poljanski dolini, toda ustavilo se je tam, kjer so najmanj pričakovali: starši vimoljskih in predgrajskih otrok so proti temu, da bi njihove otroke prevažali v osnovno šolo v Starem trgu, čeprav bi bili tam deležni mnogo boljšega pouka. V Starem trgu je dovolj prostora za otroke iz vse Poljanske doline. Ce bi eno šolo v tem predelu utrdili kadrovsko in materialno, bi bilo brez dvoma bolje za otroke in učitelje, ne glede na to, da so eni iz črnomaljske, drugi pa iz kočevske občine. Zaradi nerazumevanja in slabega sodelovanja pa oboji trpijo. V teh krajih, kjer medved na cesti ni nobena posebna redkost, bi zavtobusnim prevozom otrok v šolo odpadla tudi vsakdanja nevarnost. Tudi ta argument staršev ne prepriča! Mar je res po sredi samo tradicija in občinska meja? V Črešnjevcu nov mladinski aktiv Mladina iz Crešnjevca Je pred kratkim spet ustanovila mladinski aktiv, ki šteje 26 članov, kolikor je mladih v vasi. Za predsednika so izvolili Antona Jakšo, hkrati Pa sprejeli delovni načrt do konca letošnjega leta. Najprej bodo uredili zanemarjeni mladinski klub, nato z3 dan republike pripravili proslavo in še šahovsko srečanje s semiško mladino. Tokrat se' je črešnjevska mladina resneje oprijela dela kot pred dvema letoma, ko so tudi ustanovili svoj vaški aktiv ZMS, a je vse delovanje kmalu zamrlo. Matični urad Predgrad Umtli sta: Margareta StavdotoJ-preužltkarica iz Predgrađa, » ' in Marija Stavdohar, kmeto%au» iz Predgrađa, 61 let. Zakaj v nekaterih krajih ni vode? Prebivalci več vasi in naselij metliške občine se že dalj časa pritožujejo, da iz vodovoda ne priteče včasih niti kapljica vode — O tem so govorili ljudje na sestankih in zborih volivcev ter zahtevali pojasnil — Komunalno podjetje je na željo občanov pred kratkim ugotavljalo, zakaj je prišlo do pomanjkanja pitne vode — Ugotovitve so naslednje: Vodovodno omrežje na področju Suhorja, Hrasta in okoliških vasi napajajo zajetja v Rajakovičih in Belem potoku, razen tega pa odtod dobiva vodo žumberški predel. Metlika in okoliška naselja imajo svoje zajetje v Obrhu, medtem ko Bojanjo in Slam-no vas napajajo zajetja v Jamnikih, od koder odteka del vode tudi na suhorsko vodovodno omrežje. Zajetji v Rajakovičih in na Obrhu sta bili zgrajeni še pred vojno, računajoč na takratne potrebe, medtem ko so bila jamniška zajetja zgrajena pred kratkim, toda pp predvojnih načrtih. Odkar se je potrošnja vode ob naraščajoči industriji in vedno večji porabi pri zasebnikih začela naglo povečevati, zlasti lani in letos, je prišlo do tega, da zajetji v Jamnikih in na Obrhu v sušnih dneh nista dajali dovolj vode niti mestu Metlika, kaj šele oddaljenim vasem. Ker so zajetja na izrazito kraških tleh, dajejo dovolj vode le ob deževnem vremenu, medtem ko ob sušah popolnoma oslabijo ali celo presahnejo. Prav zato zajetja v Jamnikih ne morejo dopolnjevati vodovodnega omrežja Suhor, kakor je bilo predvideno. Ljudje so v tem predelu najbolj prikrajšani. Letos v začetku oktobra so ponovno opravili meritve dotoka vode v vseh zajetjih, na podlagi katerih so znova ugotovili, da zajetja ne zadoščajo več. Potrebne pa so še druge in bolj zamotane raziskave, katere je Komunalno podjetje poverilo zavodu, ki je sodeloval pri gradnji zajetij in vodovoda. Ko bodo strokovnjaki svoje delo opravili, bodo z njihovimi ugotovitvami seznanili občinsko skupščino ter občane. Začetek organiziranega varstva v šoli Pred približno 14 dnevi je v novi stavbi metliške osemletke začela poslovati tudi šolska varstvena ustanova, ki vključuje 33 otrok — Kako so začeli z delom in kaj nudijo otrokom, smo zvedeli v razgovoru z vodjo varstvenega oddelka, predmetno učiteljico Boženo Benkovo: V četrtek, 3. novembra, so v prostorih tovarne BETI v Metliki odprli prodajalno pakirnega špecerijskega blaga in gospodinjskih potrebščin. Trgovino je odprlo podjetje MERCATOR, prostore pa je uredila tovarna z lastnimi sredstvi. Ker zaposluje metliška tovarna pretežno žensko delovno silo, najbrž kupcev ne bo manjkalo, kajti vsaka delavka in uslužbenka bo lahko mimogrede nakupila, kar potrebuje za dom. (Foto: Marjan Moškon) — Takoj, ko smo se preselili v novo stavbo, smo objavili razpis za sprejem učencev v šolsko varstveno ustanovo, ki je šele zdaj dobila pogoje za normalno delo. Prijavilo se je 33 otrok. Priprave na delo niso dolgo trajale, saj smo začeli poslovati mesec dni po začetku Pouka. — Zanima nas, od kdaj do kdaj je varstvo odprto in kaj v tem času nudite varovancem? — Otroci pridejo k nam okoli 8. ure zjutraj in ostanejo tu do 1.30, nakar gre- =^do v. jedilnico, na kosilo, za- Občinski dohodki zaostajajo Na zadnji seji občinske skupščine v Metliki so seznanili odbornike tudi z dejstvom, da so dohodki občinskega proračuna v začetku oktobra zaostali za 8,84 odstotke. Največ krivde za tolikšen izpad ima vsekakor republika, ki je dolžna metliški občini večmesečno dotacijo, deloma pa so krivi nizki osebni dohodki zaposlenih. Letos se zaslužki v proizvodnji niso povečevali tako naglo, kakor so računali. Prav tako davčni zavezanci s področja kmetijstva dolgujejo še več , kakor eno tretjino davkov. Računajo pa, da bodo lastni dohodki začeli naglej e pritekati proti koncu leta kakor običajno. tem pa k pouku ob 13. uri. V času, ki ga prebijejo v varstveni ustanovi, imajo dve učni uri, namen|eni pisanju domačih nalog in učenju, ter eno uro organiziranega razvedrila. Do kdaj sejmišče sredi mesta? Metliško sejmišče, eno najbolj znanih in obiskanih v vsej Sloveniji, je že dolgo let na istem prostoru, v bližini . tehtnice. Ker pa je v zadnjih letih v neposredni bližini zraslo več novih stanovanjskih blokov in hiš, je čutiti vedno večje neskladje okolja. »Do kdaj bomo še trpeli sejmišče sredi mesta?« je vprašal na zadnji občinski seji tudi eden izmed odbornikov, nakar so predlagali, naj pristojni organi še letos razmislijo o primernejšem prostoru za nakup in prodajo živine. Kdo hoče skladišča v Rosalnicah? Precejšnji prostori opuščenih skladišč v Rosalnicah so na voljo metliški občinski skupščini, a ta zanje ni zainteresirana. O tem je tekla beseda na zadnji občinski seji, kjer so predlagali, naj svet za gospodarstvo omenjena skladišča ponudi proti primerni ceni domačim gospodarskim organizacijam. — Od kod prihaja največ šolarjev v varstvo? — Pretežna večina jih je iz Metlike. Največ je otrok zaposlenih staršev, medtem ko imamo le 3 vaške otroke. — Koliko varstvo stane? — Za varstvo, pomoč pri učenju plačajo starši 3000 dinarjev, 2000 din za kosilo in 500 din za popoldansko malico, kar praktično pomeni 5500 din na mesec za celodnevno prehrano (razen večerje) in celodnevno bivanje v šoli. — Se zdi staršem plačilo primerno? — Doslej se niso pritoževali. Obširneje pa se bomo s starši pogovorili na prvem roditeljskem sestanku. Smo za točno obveščanje javnosti 2e tri mesece se v Metliki precej govori in na sestankih razpravlja o zdravstvu, odkar smo 7. julija letos objavili članek »Najmanjša aktivnost, najvišji dohodki«. V zvezi s tem je bil 13. oktobra objavljen tudi članek občinskega sekretarja ZKS Jožeta Došna »Zlonamerni napad ali družbena kritika«. Kolektiv Zdravstvenega doma se še vedno čuti prizadetega, zato nam je pred dnevi poslal svoj odgovor na prvotni članek: Da bi točno informirah vaše cenjene bralce in da bi napravili konec mnogim žolč-nim razpravam, ki so nastale po objavi prvotnega članka, vas obveščamo o naslednjem: 1. Citirani podatek sploh ni bil predmet razprave na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS, vendar je bil v novinarjevo poročilo vstavljen. 2. Podatek je netočen in nima nobene zveze z materialno resnico in dejanskim st.i-njem glede obravnave pacien- tov in organizacije dela v naši ustanovi. V naši ustanovi so zaposle, ni trije zdravniki, ki so v pr. vih šestih mesecih 1. 1966, preračunano na efektivne delovne ure glede števila kurativnih ambulantnih pregledov bolnikov, skladno in enakomerno obremenjeni kljub doslednemu izvajanju pravice glede proste izbire zdravnika. Razen tega je število bc klikov, ki so jih oni imeli Povprečno na efektivno de'ovno Za 25 let so se ušteli... V urbanističnem načrtu mesta Metlike^ potrje-nem že leta 1960, so za zasebno gradnjo hiš v nadaljnjih 30 letih predvideti okoli 5 hektarov zemljišča, izkazalo pa se je, da so se planerji ušteli kar za 25 let, ker je to zemljišče v 5 letih že po. vsem zazidano. Tako morajo v Metliki določiti nov zazidalni oko-ttš, namenjen individual-n* gradnji, kajti vedno več je interesentov in Pričakujejo še kopico no- vih prošenj za izdajo lokacijskega dovoljenja v prihodnjem letu. Kje naj bi v prihodnje gradili Metličani, bodo v kratkem predlagali stro. kovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi urbanističnega programa, vsekakor pa bi bilo pametno določiti zazidalni okoliš v bli-šini že obstoječih komunalnih objektov. Predlog strokovnjakov bodo lahko ocenjevali tudi občani na javni razstavi ter sporočali svoje pripombe. Obrnite ga kakorkoli, uspeh je vedno uspeh, če objavite vaš oglas v Dolenjskem lista Naročilnico pošljite na naslov naše uprave: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 33 uro. v skladu z orientacijskimi normativi, ki jih dal Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo v Novem mestu glede števila pacientov na delovno uro zdravnika splošne prakse za naše področje in ki znaša 6—8 pacientov na eno uro. Analize so namreč pokazale, da so naši zdravniki imeli povprečno 6,1 do 7,6 pacientov na uro. Prepričani, da bo uredništvo razumelo upravičeno ogorčenje vseh članov našega kolektiva zaradi netočnosti in nepravilnega informiranja javnosti, prosim, da objavite ta sestavek. V imenu kolektiva Zdravstvenega doma Metlika: dr. Eugen Bienenfeld V trgovini večji promet O Podjetje MERCATOR je do konca septembra na metliškem področju doseglo že 85,4 odst. predvidenega letnega prometa v svojih prodajalnah. Ugotovili so, da se je promet v trgovinah povečal za okoli 30 odstotkov v primerjavi z lanskim v istem času. Takega povečanja niso pričakovali, saj so se trgovci po reformi bali celo padca prometa. O Tudi iztržek v proda jalni Novotehne je prav lep, saj so v tej trgovini v 6 mesecih, kar je odprta, prodali že za 74 milijonov dinarjev blaga. MESARIJA je bila uspešna Po podatkih o poslovanju v 9 mesecih letošnjega leta je Mestna klavnica in mesarija v Metliki že dosegla celotni letni plan proizvodnje, čeprav je več mesecev delala v zelo težkih pogojih, medtem ko so prostore dograjevali in prenavljali. Ta kolektiv pa je v omenjenem obdobju vložil na sklade tudi že 7,2 odstotka sredstev več, kakor jih je bilo predvidenih do konca leta, kar kaže na zelo lep finančni uspeh, prizadevnost in dobro gospodarjenje. ■ PO PROTOKOLU S CEIIOSLO-VASKO bo znašala blagovna izmenjava med to in našo državo okoli 200,000.000 dolarjev. Jugoslavija bo v okviru tega sodelovanja opravila za Cchoslovasko med drugim za 7 milijonov dolarjev gradbenih del. ■ SKUPŠČINA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI socialnega zavarovanja delavcev je sprejela sklep, da je treba izterjati vse dolgove, ker so skladi dušijo v takih primanj kljajih, da je poslovanje že neznosno. Invalidsko-poko jninski ■Sklad je imel v prvih osmih me secih letos že 95,5 milijona N-din, sklad za otroške dodatke pa 14,8 milijona N-din primanjkljajev. DOLENJSKI LlSl 11 OBČAN V »NEPRODUŠNI FOLIJI« „Ste se že slikali?" V novomeški občini ima nove osebne izkaznice že več kot 1830 občanov — Vseh bodo izdali okoli 25.000 — Izjemoma jih lahko dobe prosilci, stari manj kot 18 let Od 15. septembra sem, ko se je pričela procedura za zamenjavo starih osebnih izkaznic z novimi, so pisarne matičnih uradov med najbolj obiskanimi, uslužbenci v njih pa med najbolj zaposlenimi. Prizor v Šentjerneju je podoben prizoru v Straži, Žužemberku, škocjanu ... in v Novem mestu. Postopek je povsod enak. »Zaradi osebne sem prišel,« je rekel moški, oblečen v usnjen jopič, v sobi 14 matičnega urada v Novem mestu. Uslužbenka, ki je že ničko-likokrat slišala to željo, je vedela, kaj mora napraviti. V pisalni stroj je vstavila mo- der kartonček in v njegove razdelke vpisala podatke, kot jih je povedal moški: priimek in ime; dan, mesec, leto in kraj rojstva ... itd. Moški je moral potem kazalec desnice povaljati po plošči, premazani s posebnim črnilom in napraviti odtis na kartonu, nakar se je podpisal. Ko je dal še dve fotografiji v velikosti 3 x 3,5 cm, je bila njegova prošnja za izdajo osebne končana. »Zagreb« za največja letala Na njem bodo pristajali boeing 707, DC-8 in druga velika letala . Na letališču Zagreb bodo mogla poslej pristajati tudi največja letala svetovnih letalskih družb. Za promet so pripravili stezo, dolgo 2800 in široko 45 metrov. Na njem morejo pristajati tudi takšni zračni orjaki, kot so boeing 707 (136 ton), DC-8 (132 ton), II. 18 in drugi. Najtežja letala, ki so doslej pristajala, so bile caravelle (48 ton). Preuredili so še nekatere naprave na letališču in namestili v kontrolni stolp najsodobnejše naprave. S tem se bo letališče Zagreb uvrstilo v najvišjo kategorijo A. Uprava letališča se dogovarja z več svetovnimi letalskimi družbami, da bi njihova letala pristajala v Zagrebu. Pot do izkaznice pa je še dolga! V sobi 13 preverjajo podatke. To, kar pove stranka, se mora ujemati s podatki v matični knjigi. Zato je dobro imeti pri sebi izpisek iz rojstne matične knjige ali kakšen drug osebni dokument. Vsi modri kartoni v sobi 12 Glavno delo opravi štab v sobi 12. Tu se zbirajo izpolnjeni modri kartoni iz vseh matičnih uradov v občini. Torej pripravijo osebno samo tukaj ... Delo je počasno, čeprav so si ga organizirali po tekočem traku. Opraviti ga morajo vestni in natančni ljudje. Za pravilnost nekako odgovarja Marjanca Dobnikar. Kaj vse dela štab v sobi 12? ■ Marica Blatnik vodi register stalnega prebivalstva v občini in hkrati pove, za koliko časa lahko kdo dobi osebno izkaznico: če je občan mlajši, za manj časa, če je starejši, za daljše obdobje. ■ Strojepiska Jožica Trunite vpiše podatke v osebno izkaznico. ■ Ivan Avbar nalepi na izkaznico sliko in tako opremljeno vstavi v folijo, nakar to v stiskalnici nepro-dušno zalepi. Izkaznica je narejena, občan pa za vekomaj »ujet« v neprodušno folijo! Ivan Avbar: »Vsaka osebna izkaznica mora v folijo in vse skupaj v stiskalnico.« Takole so prične: stranka, uslužbenka, pisalni stroj, kartonček v njem in podatki ... Do četrtka, 3. novembra, so v sobi 12 pripravili že 1832 osebnih izkaznic. Vseh bo treba pripraviti in izdati okoli 25.000. Novomešačni so do zdaj vložili več kot 1.100 prošenj. Vrstni red tudi za zamudnike Kdaj je treba priti »zaradi osebne«? H Marjanca Dobnikar: »Vsakega prvega v mesecu objavimo abecedni razpored vasi in mestnih ulic, ki so na vrsti.« Kakšne kazni so predvide ne za zamudnike? 0 »Po koncu redne izdaje osebnih bo objavljeno, do kdaj si morajo izkaznice preskrbeti zamudniki. Razen mandatnih kazni, ki jih bodo ob legitimiranju kot do zdaj pobirali miličniki, za zdaj druge kazni niso predvidene.« Kdo bo moral imeti izkaznico? B Vsi občani, starejši od 18 let. Izjemoma jo lahko dobi tudi mlajši, 14 ali 15 let star prosilec. Napačne pa so govorice, da starejšim od 60 let ni treba po osebno, kajti mora jo imeti vsak polnoletni občan!« Kaznjenci, aktivni oficirji in vojaki - NE! Kdo pa je ne dobi? gg »Kdor prestaja kazen, aktivni oficirji in tisti, ki služijo vojaški rok. Kaznjenci in vojaki si bodo izkaznice lahko preskrbeli, ko bodo odslužili kazen oziroma rok.« Kaj ste do zdaj opazili? B »Prosilci so zelo solidni. Radi prineso dokumente, če jih zahtevamo. Želeli pa bi, da bi prinesli dobre slike. Na splošno so te sicer dobre, le obrezane niso, kot zahteva predpis. Zapišite, da pa vse slike, ki jih prineso občani, le niso dobre. Amaterski fotografi le preradi slikajo z rožicami v ozadju, čeprav slika za legitimacijo ne sme biti okitena. Vse take fotografije zavračamo!« IVAN ZORAN Potrjena zmaga Novega mesta V soboto dopoldne se je v poslopju RTV Ljubljana v Tavčarjevi ulici sestala pestra komisija, ki naj bi dokončno odločila o zmagi v oddaji »Tekmujte z nami« med Celjem in Novim mestom. V komisiji sta bila dva uradna predstavnika Celja, dva iz Novega mesta (J. Suhadol-nik in R. Kržan), predstavnik SGP PIONIR, pravni zastopnik oddaje Božo štefan-čič, odgovorni urednik TV programa Igor Gruden in še trije člani glavnega uredništva TV programa. Sporna sta bila točka bageristov in zadnje vprašanje quiza. Po večkratnem ogledu magneto-skopskega posnetka in ker tekmovanja ni mogoče ponoviti, so se na predlog odgovornega urednika TV programa Igorja Grudna vsi člani komisije zedinili za enotno stališče: »Komisija ugotavlja, da je pravni zastopnik v studiu upravičeno odločil, da opravljeno delo tekmovalca — ba-gerista iz Novega mesta ni v skladu s pravih, saj piramida kock v smeri proti televizijski kameri ni dala vrstnega reda od 6 do ene pike, kot zahtevajo pravila. Obe vrhnji kocki sta bili ji stranjo z eno piko obrnjeni proti televizijski kameri, medtem ko bi morala biti predzadnja kocka obrnjena z dvema pikama proti televizijski kameri. Kljub temu je komisija odločila, da je tekmovalec Takole je postavil kocke pionirjev bagerist Jože Rešetič v *r 0tl]^ki oddaji »Tekmujte z nami«. Prva in druga kocka od vrha navzdol st.artiOfaiP°K?n° smer we vsi novorojeni kužki. Stiskali so se ^> y a gnezdu in se nebogljeno *aIetaJ*,cdA? Pos,Uag.e&a- Cez devet dni pa so sPrn^LViSar 3ali dneva v danj bolj ra/posaJ^iio * so bili preveč poredni, je čine «,jo ^ege, vmes hitro naredil red. W Vfc ^0gali . štovali so ga in ^f$$£*aj so čakali, da zrastejo in po^aej. n^tem pa posta nejo še sami prav KONEC v reporterjevem dokumentu ni skladal, je reporter ocenil, da je odgovor nepravilen. Magnetoskopski posnetek pa je pokazal, da sta bili dve vprašanji na panoju zamenjani in da je na tako zamenjani vprašanji tekmovalka pravilno odgovorila in s tem prav tako uspešno opravila svojo nalogo. Ugotovitve komisije pa ne vplivajo bistveno na rezultat celotnega tekmovanja, saj je prav tako zmagovalo mesto Novo mesto s 43 točkami, medtem ko je mesto Celje doseglo 31 točk.« Tako se je Novo mesto uvrstilo v polfinale in bo tekmovalo tudi za nagrado Turističnega biroja — izlet v Grčijo ea 50 izžrebanih meščanov! V prvi oddaji je Kranj premagal Izolo. V naslednjem kolu četrtfinala se bosta predvidoma pomerila Nova Gorica in Trbovlje, zadnji par pa bosta Maribor in Ljubljana. Novomeški petelinček bo moral še krepko zamahovati s perutnicami, če bo hotel videti starodavno sončno Grčijo! M. M. Registracija V soboto dopoldne je bilo pred sevniškim gasilskim domom precej osebnih avtomobilov iz raznih krajev Spod. Posavja, Ljubljane in Celja. V trenutku, ko se je v poslopju končala slavnostna seja občinske skupščine, jo je primahal mimo doma neki očanec in povprašal enega izmed odbornikov, ki so zapuščam dom: »Kaj pa je danes tukaj, ali avtomobile legistri-rajo?« Turistični informator Ekipa ljubljanske televizije, ki je hotela posneti dokumentarni film o grobišču v Jelendolu, je vprašala za pot v turističnem informativnem uradu v Dolenjskih Toplicah. Možak v uradu jih je pod-učil: »Jaz že ne vem, kje se gre. že deset let nisem bil tam gor!« Hvala lepa za izčrpno informacijo: fantje od televizije so pot zlahka našli, saj je na vso srečo na gosto markirana! Pozdravljen, Birokracius! Kaže, da je 17 krajevnih skupnosti v trebanjski občini res preveč. Kako so v eni izmed njih — na Selih — šumberku letos porabili 128 tisoč starih dinarjev občinske dotacije, naj pokaže tale obračun, ki so ga predložili iva sestanku S. novembra: dvodelna omara za spise — 60 tisoč starih din, drugo pa je šlo za pisarniški material in popravilo pisalnega stroja. Začetek je torej že tu. Pozdravljen sv. Birokracius, ki si pot vtiraš v vse naše vasi. .. Če je poslanec profesor... Na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj se je v burni razpravi o šolstvu oglasil tudi republiški poslanec profesor Janez Kambič. Prav ko smo pričakovali najbolj tehtno misel, so se odprla vrata in v dvorano so prišli predstavniki. zdravstvenega doma^ da bi prisostvovali drugi točki dnevnega reda. Poslanec je tedaj obmolk. nil. čakali smo, kaj bo, nazadnje pa Je rekel: »Oprosti, te, sem pozabil, kaj se name. raval reči!« Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 24. novembra, na 32 straneh, namenjena pa bo letošnjemu dnevu republike. [jj Ne zamudite zanimivih prispevkov naših so- rd delavcev, jubilejne reportaže o metliški to- j^] varni BETI, vesti in člankov iz vseh področnih «j občin, nagradne križanke in prazničnega bra- G nja! Objavili bomo tudi nekatere sestavke, ki [ji smo jih napovedali za danes, a jih zavoljo po- g manjkanja prostora nismo mogli uvrstiti v to rO številko. UREDNIŠTVO g Tele maline so natrgah 31. oktobra letos na vrtu Avgusta Žnidaršiča v Kočevju, Cesta na stadion 14. Maline zore običajno v juliju in avgustu. Tudi na Žnidaršiče-vem vrtu so dozorele takrat, potem pa se je narava poigrala in so cvetele in rodile še konec oktobra in v začetku novembra, se pravi tik pred zimo. Kljub pravemu zimskemu mrazu, ki je zajel tiste dni Kočevje, so bile malino zelo lepe in sladke. (Foto: J. Prime) Podobno se je narava poigrala tudi v Novem mestu na vrtu pokojnega prof. Kranjca na Grmu. Pred dnevi je prinesla v naše uredništvo zrele maline, utrgane v začetku novembra, tudi tov. Kranjčeva. Povedala je še, da pri njih cvete tudi limona, kar je res izredno za ta letni čas. I SMEH STOLETIJ | s S Med potovanjem čez »veliko lužo« je bilo | I velikemu pevcu Carusu zelo slabo in je slonel I I ob ladijski ograji. Mična sopotnica, ki bi se ra- j B da seznanila z umetnikom, ga je vljudno vpra- I I šala: »Ali naj vam prinesem večerjo na krov, moj- 1 I ster?« Caruso je šepetaje odvrnil: »Storite to, mala, in vrzite tudi večerjo kar I I sami čez krov.« V majhnem ameriškem mestu je imel Caruso v programu gostovanja tudi Brahmsovo pe. sem »Kovač«. Tik pred začetkom koncerta pa je slišal, da hoče neki moški v osebni zadevi po vsej sili takoj priti k njemu. Caruso ga je sprejel. »V programu sem bral,« je začel vsiljivi obiskovalec, »da boste nocoj peli tudi pesem o kovaču. Jaz sem edini kovač v tem mestu in vas prav lepo prosim, da bi vstavili v pesem še to, da popravljam tudi otroške vozičke.« Dramatik in pisatelj Luigi Pirandello je stopil k odvetniku, da bi vložil tožbo za ločitev zakona. »Kakšni so vaši razlogi?« ga je vprašal odvetnik. »Poročen sem,« je zasikal Pirandello. Pirandello je malo pred smrtjo prišel v Pariz, kjer so mu njegovi navdušeni občudovalci priredili banket. Po slavnostnih napitnicah je moral spregovoriti tudi slavljenec. Ta se je v začetku svojega govora opravičil z naslednjimi besedami: »Toliko časa sem porabil z učenjem, kako je treba pisati, da se nisem utegnil naučiti kako je treba govoriti.« Ob 25. obletnici zmage nad fašizmom je založniško podjetje »Moskovski delavec« priredilo za tisk knjigo »Bitka za Moskvo«. Knjigo sestavljajo prispevki neposrednih udeležencev v tem velikem spopadu pod zidovi glavnega sovjetskega mesta. Med prispevki je tudi skrajšano besedilo spominov maršala Ivana Konjeva, ki jih tukaj objavljamo. Na sliki zgoraj: pisec knjige »BITKA ZA MOSKVO«, heroj Sovjetske zveze in eden izmed vodilnih poveljnikov v veliki domovinski vojni 1941—1945 maršal Ivan S. Konjev. Vojska zahodnega bojišča je pred poveljstvom maršala S. K. Timošenka bila v razdobju julij-avgust 1941 ogorčene bitke z glavno udarno skupino hitlerjancev, ki so se prebijali proti Moskvi. V tem dvomesečnem prelivanju krvi je imel sovražnik velike izgube, Sredi septembra istega leta pa je bilo njegovo prodiranje proti Moskvi zaustavljeno vzhodno od Smolenska. Smolenska bitka je z zlatimi črkami zapisana v zgodovini velike domovinske vojne. Posebno pomembne udarce so nemški fašisti pretrpeli na področju Duhovščine in Jeljne. V začetku septembra so enote rezervnega bojišča pod poveljstvom G. K. Zukova prizadejale občuten poraz sovražnikovi skupini pri Jeljni. Ti boji so pozitivno vplivali tudi na položaj naših sil v smeri proti Moskvi. V tem času mi je bilo zaupano poveljstvo 19. armade, ki se je udeleževala bitk na področju Duhovščine. V odločbi poveljnika zahodnega bojišča št. 02/OP z dne 17. avgusta 1941 so bile še posebno poudarjene uspešne akcije naših sil. Odločba se končuje s pozivom frontnega vojnega sveta: »Tovariši! Sledite primeru 19. armade! še pogumneje in odločneje nadaljujte napad!« V odločbi št. 03/OP se je sporočalo enotam zahodnega bojišča o sovražnikovih izgubah: sile 19. armade so v teh bojih uničile 130 tankov, mnogo drugega orožja in minometal-cev; sovražnik je izgubil natisoče vojakov, ki so ali ubiti ali pa ranjeni. »Dnevi lahkih sovražnikovih zmag so minili. Nemški fašisti to vedo,« takšen je bil zaključek. Namesto 30 le šest do sedem kilometrov Te odlomke iz odločbe navajam v potrdilo dejstva, da je sovjetska vojska v juliju-avgustu 1941 ne samo vzdržala sovražnikov pritisk v smeri proti Moskvi, marveč da mu je zadala tudi občutne nasprotne udarce. In čeprav se je nemški fašistični armadni skupni »Center« posrečilo, da je v dveh mesecih prodrla 170 km na vzhod od Dnjepra, vendar to ni bil uspeh, s kakršnim je računalo nemško poveljstvo. Neprestana krepitev odpora sovjetskih enot in njihov junaški boj sta onemogočala ali pa zmanjševala naglico nemškega napredovanja na 6 do 7 km na dan namesto predvidenih 30 km. Dvanajstega septembra 1941 sem bil imenovan ja poveljnika sil zahodnega bojišča. Ko sem prišel v štab na bojišču, ki se je tedaj nahajal v Kasne, tamkaj nisem dobil poveljnika bojišča maršala S. K. Timošenka. On je bil medtem imenovan za poveljnika Južno zahodnega dela bcjtšča in je že odšel na novo delovno mesto. Zato nisem mogel prevzeti poveljstva od svojega predhodnika. Po preteku tretjega dne, ko sem bil imenovan za poveljnika zahodnega bojišča, sem bil poklican v STAVKO (op.: kratica za vrhov, poveljstvo) k vrhovnemu poveljniku J. V. Stalinu. Sestala sva se v prisotnosti članov državnega obrambnega komiteja. Stalin me je naprosil, naj mu na kratko pojasnim položaj na bojišču in stanju čet. V razgovoru smo se dotaknili tudi vrste vprašan j, ki se neposredno niso tikala bojišča, marveč splošnih problemov razvoja Rdeče armade. Prav tako smo pretresali tudi vprašanje, ali je potrebno ustanoviti posebna odlikovanja za poveljnike enot, poveljnike armad in bojišč in celotnega oficirskega moštva. Stalin me je vprašal, kaj mislim o ustanovitvi reda Kutuzova in Suvorova. Razumljivo je, da sem podprl ta predlog, podprli so ga tudi člani državnega obrambnega sveta. Brez odlašanja je Stalin sporočil načelniku zaledja Rdeče armade, naj pripravi statut redov za oficirje. Okrepljeno poizvedovanje Ko sem se vrnil v štab na bojišču, sem se posvetil praktičnemu delu: krepitvi obrambe, že 19. septembra smo izdali navodila komandirjem, v katerih smo poudarjali, da smo z vohunstvom in zračnim ogledništvom ugotovili, da na bojišče prihajajo nove sovražnikove sile, zlasti na področje Duhovščine, na prostor, kjer se stikata 19. in 16 armada, na sektor Zadnja-Kardimova in na levo krilo 20 armade. Zaukazano je bilo naj se okrepi ogledniška dejavnost, največ ponoči, z močnimi oddelki (okrepljena četa, bataljon); s pomočjo izvidništva in s posebnimi enotami je treba držati sovražnika v stalni napetosti, vdirati je tre ba v sovražnikovo zaledje in dezorganizirati delo štabov. Zaukazano je bilo, naj se točno ugotovi, kje se sovražnik zbira, v katerih mejah poteka zbiranje, kakšne rezerve so pred fronto armade, in najbližje sovražnikove namere. Hkrati pa smo napravili več ukrepov, ki so v zvezi z okrepitvijo obrambe. (Nadaljevanje , sledi) bagei^ Jože Rešetič iz Novega rosfca dejanski zmagovalec »Jnovanjaflcer je hitreje pravil svoje delo. predla kocka £ Ma 2 napac"" . stranjo obrnjena prot1., kameri zato. ker je 12 nePjjasnjenega vzroka bi. la 32 * na tleh napačno obrnJ^V Tekmovalčeva dol-žnos ™-eč ni obra5ati koc. ke, ^ec Jih v istem položaju ^nesti na piramido. HK tei^80tavlJa komisija, da Je Rovali«! Ivica Roj-šek i* r*« v izločilnem quiz tefc^S*? v regularnem ča- 511 525? dvorila Do nespft^a je prišlo ^ t k?01*61 v Celju P". mSCrn8Tr na Pan°JU v Ker Pa se vrstni red dvorov na panoju in fltavstveni dom N0vO MESTO zglaša pT»to delovno mesto Zobozdravnika in zobne asistentke t> Zdravstveno postaj« p o i5 '}'• ustrezna stro-kovfl1 izobrazba, opravljen slaŽ:n strokovni izpit, g^vanje po dogovoru. jloH-^iJave je 10 dni P° PREDLOG ZA SVET ZAVAROVANCEV POD OKRILJEM ObSS iznanje za dobro izpeljal Kolektivi v brežiški občini so na predvolilnih zborih zastavili veliko vprašanj — Zavarovanci zahtevajo več samouprave v organih socialnega zavarovanja — Izvoljeni predstavniki bodo morali biti v stalnih stikih s tistimi, ki so jim zaupali te funkcije Občinski sindikalni svet v Brežicah je z veliko skrbnostjo prevzel odgovornost za" pripravo voli. tev v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Volitve so bile 13. oktobra, za priprave in razgovore z zavarovanci pa je bilo komaj 14 dni časa. V brežiških kolektivih so to kratko dobo znali izkoristiti. Na zbore zavarovancev so klicali dotedanje predstavnike v skupščinah 2846 vlagateljev s 403 milijoni prihrankov V Brežicah so oh letošnjem dnevu varčevanja, 29. oktobru, poudarjali, da je uspeh pri varčevanju tudi uspeh gospodarske reforme, akcija pa je bila namenjena zlasti mladini. V brežiški ekspozituri kreditne banke so se od lani prihranki povečali od 261 milijonov na 403 milijone S din, število vlagateljev pa od 2572 na 2846. 29. oktobra je bilo žrebanje vlog, pri katerem je bilo 10 vlagateljev nagrajenih s praktičnimi darili. Trikrat na dan se tudi v tem šolskem letu začenja pouk na osnovni šoli BRATOV RIB AR JE V v Brezi cah. Pred vsakim začetkom pokramljajo šolarji najraje ob šolskem vodnjaku. (Foto: J. Teppev) socialnega zavarovanja in izrekli številne pripombe politiki zdrav, stvenega in socialnega zavarovanja. Zborov se niso udeležili samo člani obč. sindikalnega sveta, ampak tudi predstavniki obč. skupščine in komiteja ZKS. Zavarovanci so kritično pretresali predloge za nove predstavnike v samoupravnih organih skupnosti SZ in izbrali le kandidate, ki so z dosedanjo družbeno aktivnostjo dokazali, da so vredni njihovega zaupanja. Izvoljeni so bili: Ludvik Metelko, Božo Kerin, Maks Toplišek, Rudi Požar in Radko Klemenčič. Za predsednika skupščine komunalne skupnosti v Celju je bil izvoljen Brežičan Maks Toplišek. Tov. Toplišek je na plenumu ObSS 11. novembra v imenu celjske komunalne skupnosti izrekel sindikatu priznanje za dosledno izpeljavo volitev v brežiški občini. Posebej se je zahvalil tov. Ziviču, tov. J ur kasu in tov. Milanu Še-petavcu. Dejal je, da želi skupščina zavarovancev še vnaprej tako zavzeto sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti s sindikalnimi podružnicami, ki imajo vso pravico, da po potrebi pokličejo na razgovor izvoljene predstavnike v samoupravnih organih socialnega zavarovanja. Zavarovanci so na predvolilnih zborih zastavili tudi mnogo vprašanj. Izvoljeni predstavniki jih bodo prenesli naprej in jih nato seznanjali z odgovori. Na seji so se dogovorili, da bi imeli v občini svet zavarovancev, ker so delovne organizacije majhne in odbori po podjetjih ne bi zaživeli. Tak svet bi lahko Izobraževanje za rezerviste V brežiški občini bodo v prihodnjih dneh sestanki s krajevnimi odbori ZROP. na katerih se bodo pomenili o pripravi programov za strokovno izobraževanje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Program bi naj bil čimbolj specializiran, v čemer bi se tudi razlikoval od sedanjega. Številni rezervni oficirji lz brežiške občine-so se že udeležili vojaškh vaj v Imenem pri Podčetrtku. 10 milijonov za 23 borcev Pri občinskem ZZB v Brežicah so povedali, da je namenila občinska skupščina za stanovanjsko izgradnjo kmetom borcem 5 milijonov Sdin, enak znesek pa bo prispevalo tudi republiško združenje ZZB. Vsoto, torej 10 milijonov Sdin, bodo razdelili 23 prosilcem, kot so predlagale krajevne • organizacije ZB. Posebna komisija občin, ske skupščine je pred tem pregledala hiše prosilcev in predlagala, koliko kredita lahko dobi posameznik. BREŽIŠKE VESTI spravil v življenje obč. sindikalni svet, ki je že do sedaj pokazal izredno zanimanje za probleme socialnega zavarovanja in samouprave v njem. Prisotni so menili, da je samouprave še premalo in da je dolžnost izvoljenih predstavnikov, da uveljavijo vse svoje pravice. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli mesec so v brežiški porodnišnici rodile: — Mtrja Komočar iz Leskovca — deklico, Marija Kukec iz Sevnice — Jožeta, Ivana Kodrič s Prista. ve — deklico, Ljerka Vukovskl iz Drenja — Marinelo, Terezija Osojnik iz Brežic — Milana, Zofija Gregi iz Bračne vasi — Dar. jo, Ana Postržin iz Blatnega — Martina, Marija Levičar iz Gole. ka — Natalijo, Slavka Klavžar iz Mrčnih sel — dečka, Veronika Jazbinšek z B lance — deklico, Marija Straser iz Sel — Alojza, Dragica Domitrovič iz Nove gore — Branko, Elizabeta Zorenč iz Bistrice ob Sotli — deklico, Ivka Puhak iz Dranja — Darka, Amalija Oštir s Stojanskega vr. ha — Eriko in Romano, Marija Hotko iz Loč — Darka, Katica Podgoršek iz Brežic — dečka, Štefanija Jankovič iz Krške vasi — deklico, Bogdana Grivec iz Kompolj — Suzano, Hermina Hotko iz Globokega — Janka, Fa. nika Bence iz Leskovca — AlbL no. Marija Jakovina iz Sel — Lidijo, Katica Biščan iz Drganjih sel — Dražena, Ana Drašler iz Gorice — Borisa, Marija Pavlin iz Krškega — Alenko, Antonija Pribožič iz Dečnih sel — Zdenko in Mojco, Katica Zlodi iz Samobora — Snježano, Marija Curin iz Zupeče vasi — deklico, Marija Otmačič iz Male Jazbine — deklico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli mesec so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Marija Demšar, žena kmeta lz Orešja, je padla na poti in si poškodovala desno nogo; Franca kolmana, izolaterja iz Šmarja, je pri pretepu nekdo poškodoval po nogah in rokah; Rozalija Kranjc, žena kmeta iz Dol. Leskovca, se je opekla po levi nogi in roki; Marija Srpčič, upokojenka iz Dola, je padla na dvorišču in si zlomila desno nogo; Avgusta Stojsa, delavca iz Rajca, je nekdo napadel in mu poškodoval glavo; Avgust Zi-_ bert, kovač iz Mosteca, je dobil poškodbe po obrazu, obeh rokah in prsih, ko je pri delu v podjetju eksplodirala solna kislina; Terezija Dutkovič, gospodinja z Brega, je padla na dvorišču in si poškodovala levo koleno; Matildo Kne-rič, gospodinjo iz Klanjca je soseda udarila po glavi; Ludvik Kuhar, delavec z Vinjega vrha, se je opekel z vrelo vodo po nogah; Franju Cižmeku, delavcu iz Zagorskih sel, je padel na desno nogo hlod; Josipa Knežiča, kmeta iz Kraja Gornjega, je krava poškodovala prsni koš. Bare Kolarič, delavec iz Drnove-ga, se je opekel po desni nogi; Alojz Levičar, delavec iz Veniš, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Pavao Sintič, delavec iz Drenja, je padel in si zlomil levo roko; Adolf Tomše, avtomehanik iz Ribnice, je padel in si zlomil levo nogo; Anton Zakošek, kmet iz Dol. Pirošice, je padel z voza in si zlomil nogo ter si poškodoval rebra in glavo; Djurdja Hara-pin, hči delavke iz Gorkovca, je padla z vlaka in si zlomila ključnico; Ivan Jcrele, mizar iz Trnja, si je na stroju vpodjetju poškodoval levo roko. Skoraj bo minilo leto dni, odkar so na Veliki Dolini odprli novo šolo. Spet je pred vrati občinski praznik, zato se tile pionirji trudijo, da bi vsaj za silo uredili zapuščeno okolico. Denarja šola ne pričakuje, saj ga je zmanjkalo celo za nujnejše potrebe. (Foto: J. Teppev) Obiski gasilskim enotam Občinska gasilska zveza v Brežicah je imenovala štiri komisije in sta dve že pričeli delati. Mi. nuli mesec sta operativna in administiativiio-finančna komisija ie obiskali nekatere gasilske enote v občini, da bi dognali stanje, pripravljenost in opremo gasilskih vrst. Preizkušali so brizgalne in drugo opremo, pregledali do. move in okolico ter se pogovarjali o v7goji kadrov, delu pozimi, delu po/arnopreventivnih komisij in drugem. Zanimanje za zimsko šolanje Delavska univerza ,v Brežicah je prejela na razpis za kmetijsko šolo že 20 prijav. Izobraževanje je namenjeno pretežno kmečki mladini, ld ostaja doma na posestvih in po osnovni šoli nima več možnosti za izpopolnjevanje in priprav0 za življenjski po-kic. Ce bo iz posameznih vaških centrov dovolj prijav, bo šola lahko tudi zunaj Brežic, na primer na Bizeljskem, v Cerkljah ali v Dobovi. PRIPRAVE NA OBČINSKE ZBORE SINDIKALNIH PODRUŽNIC Sindikatom ne bo zmanjkalo dela Vodstvo sindikalnih organizacij naj bi zaupali ljudem, ki so sposobni in voljni delati — Zaposleni hočejo močno sindikalno vodstvo, ki se bo brez strahu lotevalo vseh nepravilnosti Na razširjeni seji obč. sindikalnega sveta v Brežicah 11. novembra so zelo na široko obravnavali priprave na občne zbore in volitve novih sindikalnih vodstev. Menili so, da morajo podružnice pri izbiri kandidatov za nova vodstva napraviti korak naprej. Upoštevati morajo, da bodo zaupali vodstvo organizacije ljudem, ki so voljni delati in ki bodo znali pritegniti širok krog članstva. Njihovo delo ne bo smelo potekati ločeno od samouprave, od vodstva podjetja ali članov. Sindikalna podružnica bo morala združevati celotno problematiko delovne organizacije in zastopati v njej napredna stališča. Z boljšim delom se bo povečal tudi ugled sindikalnih delavcev. Zaposleni bodo videli v sindikatu močno organizacijo, ki se brez strahu loteva vseh /perečih zadev v podjetju in vztraja, da jih čimprej uredijo. Zgolj razprave o nepravilnostih so premalo, in dolžnost sindikata je, da se ne zadovolji samo z ugotovitvami. V zadnjih mesecih se je delo podružnic marsikje poživilo. Ob neurejenih odnosih so posegli vmes sindikati in načeli tudi vprašanje odgovornosti, sodelovanja med obrati, nagrajevanja po delu in obveščanja zaposlenih. Veliko teh zadev ni rešenih in sindikat se bo še moral vpletati vanje in predlagati ukrepe za urejanje spornih vprašanj. Ena največjih nalog sindikata v delovnih organizaci- jah pa je skrb za uskladitev samoupravnih aktov s splošno zakonodajo. V brežiški občini niti statutov še nimajo po vseh delovnih organizacijah. Komaj nekaj več ko pol delovnih organizacij jih je predložilo v pregled skupščini. Mnogi od teh so napisani pomanjkljivo in člani kolektiva z vsebino sploh niso seznanjeni. Sestavljavci so jih delali brez posvetova-hja z njimi, zato ne kažejo stanja in problemov organizacije. m OBČINSKA ZVEZA za tono kulturo je v torek sklicala posvetovanje o problemih telesne vzgoje v šolah, ki so se ga razen predavateljev udeležili tudi pedagoški svetovalci. n V ČETRTEK so le maloštevilni Brežicam prisostvovali predstavi Popovičeve komedije »Kir Janja«, čeprav so se gostje iz Zagreba predstavili kot odlični umetniki Zal — v kulturi še spimo! f3 OBČINSKEMU KOMITEJU ZMS je v četrtek uspelo zbrati mladince v mestu in oživeti mestni mladinski aktiv. Mladi so se dogovorili, da se bodo redno vsakih 14 dni sestajali na sestankih, prirejali izlete in poskrbeli tudi za druge oblike kulturno zabavnega življenja. H DOM JLA V BREŽICAH namerava že v naslednjih dneh organizirati redni baletni tečaj za učence in mladince. S tem si bodo mladi pridobili osnovno znanje tudi iz lepega vedenja. V soboto bodo prireditelji imeli razgovor s Starši vseh prijavljenih otrok. Predavatelj bo prihajal iz ■ PARTIZANSKI TABORNIŠKI ODRED »Matije Gubca« že pripravlja letno skupščino, ki je napovedana v prvih decembrskih dneh. Taborniki bodo tedaj potrdili delovni obračun za minulo se- Spričo nalog, ki čakajo sindikalne podružnice v prihodnje, so udeleženci petkove sindikalne seje v Brežicah enoglasno menili, da je sindikat še potreben in da bi ga v delovnih organizacijah zelo pogrešali. Tam, kjer pa do sedaj ni pokazal aktivnosti, dajejo volitve možnost, da se uveljavi z izvolitvijo novih vodstev, ki bodo pokazala moč in posluh za vse, kar je v podjetju še treba urediti. J. T. NOVO V BREŽICAH zono in sprejeli program za leto dni vnaprej. Z uspehi in delavnostjo članov so letos zadovoljni. Odredu , so se posrečile vse akcije, ki jih je moral izpeljati. Na letno skupščino vabi odred »Matije Gubca« iz Brežic tudi taborniške enote iz Artič, iz Pobove in iz Velike Doline. fl DEDEK MRAZ BO LETOS OBISKOVAL OTROKE z večjim in bolj pisanim spremstvom kot nekaj let nazaj; tako se je odločila komisija za pripravo novoletne jelke pri občinski zveze DPM. Obhodi dedka Mraza bodo trajali šest drvi. V tem času bo obiskal vse šole, otroški vrtec in otroški oddelek v bolnišnici. Denar za novoletne prireditve zbirajo šole in društva prijateljev mladine. Zveza pričakuje največ od občinske skupščine, pa tudi pri delovnih organizacijah računa na odziv. ■ V ČATESKIH TOPLICAH z zaskrbljenostjo pričakujejo novega leta. Rešitev iščejo v zdraviliškem turizmu in že navezujejo pogovore z inozemci za obisk zdravilišča v prihodnjem letu. Obstoj Toplic je resno ogrožen in odvisen od tega, koliko domačih in tujih gostov bodo sposobni privabiti na zdravljenje. Seveda pa morajo najprej urediti medsebojne odnose v podjetju, ki se kažejo pri delu in tako zdravilišču škodujejo tudi navzven. TONE KNEZ Spodnje Zasavje v prazgodovini To je čas, ki ga v arheologiji imenujemo starejša železna ali halštatska doba (800—400 pred n. št.). V tem času doživita razcvet dve važni najdišči v Posavju: Libna in Velike Malence. Dosedanje najdbe kažejo, da so okrog leta 800 pred n. št. ljudje zapustili ravnino med Savo in Sotlo v Dobovi irj se zaradi varnosti naselili na višje ležečih hribih, ki so jih z okopi in palisadami še dodatno utrdili. Tako se je v halštatskem času na vrhu Libne okrog današnje cerkve sv. Marjete razprostirala mogočna naselbina, katere obrambni nasipi so deloma vid- ni še danes. Na vzhodnem pobočju Libne pa je obsežno gomilno grobišče, kjer so libenski Iliri pokopavali mrtve. V zadnjih desetih letih so arheologi prekopali več teh gomil in v njih našli prav lepe najdbe, ki so sedaj razstavljene v muzeju v Brežicah. V halštatskem času pri Ilirih ni več socialne enakosti, ki jo še izpričujejo grobovi iz časa kulture žarnih grobišč v Dobovi. Družba se že deli na bogate in revne, na vladajoče in podložne. Na eni strani rodovni prvaki in plemenski knezi — izoblikuje se že plemenska aristokracija — na drugi strani pa množica kmetov, pastirjev in rudarjev. Vsa ta družbena ureditev se lepo zrcali v grobovih tedanjega časa. Velike spremembe v gospodarskem in družbenem življenju so narekovale tudi spremembe pri obredu in načinu poko-pavanja. Poslej Iliri ne sežigajo več svojih mrtvih, temveč jih pokopavajo z vso opremo in okrasjem, ki so ga nosili za življenja. K nogam pa so jim položili več lončenih posod, napolnjenih s hrano kot popotnino v onostranstvo. Na grobove svojih rajnih začno nasipava-ti zemljo in tako nastajajo obsežne gomile, število grobov v posameznih gomilah je različno: poznamo gomile z enim ali dvema groboma, lahko je družinska grobnica z več grobovi ali pa gomile z več deset grobovi, ki jih smatramo za rodovne gomile. Plemenske velikaše so pokopali skupaj s konjem in v svečani opremi, njihove žene pa so položili k zadnjemu počitku v oblekah, ki so bile bogato okrašene. Tak knežji grob moža in žene so pred leti izkopali na Libni. Velike Malence: prazgodovinsko gradišče in rimska trdnjava Podobno kot Libna je bila tudi obsežna prirodna ploščad Velike Malence nad Krško vasjo zaradi svoje odlične lege naseljena že v hal-štatski dobi. Kot poslednji terasasti obronek Gorjancev ki se strmo dviga nad desnim bregom Krke pred nje- nim izlivom v Savo, predstavljajo Velike Malence izredno strateško točko, odkoder se odpira pogled na velik del Posavja in na spodnjo dolino Krke. Skozi stoletja, tako v prazgodovini, kakor tudi v rimskem času in v zgodnjem srednjem veku, so Velike Malence predstavljale ključ za osvajanje doline Krke in spodnjega Posavja ob veliki prometni magistrali vzdolž Krke, ki je že od nekdaj vezala kraje na panonskem Vzhodu s tistimi na italskem Zahodu. Izkopavanja na Velikih Malen-cah v letih 1929-19:10 so pokazala, da je tu bilo najprej gradišče halštatskih Ilirov, v poznorimskem času pa spet močno utrjena trdnjavska postojanka, kamor so se za tekli prebivalci bližnjega mesta Neviodunum ob koncu 4. stoletja po n. št. pred roparskimi napada germanskih plemen v začetku preseljeva- nja narodov. Na Malencah so odkrili tudi temelje majhne bazilike, ki je doslej najstarejša krščanska cerkev na Slovenskem. Svoje mrtve so prebivalci prazgodovinskih Malene pokopavali na gomil-nem grobišču vzhodno od gradišča. Tako sta v prvem tisočletju pred n. št. v spodnjem Posavju obstajali dve važni naselbini: Libna in Velike Malence, ki sta vsaka na drugem bregu posavske ravnice s svojih višin suvereno obvladovali življenje v sotočju Krke in Save ter na Krškem polju. Klasična ilirska kultura starejše železne dobe pri nas se razvija skoraj izključno v hribovitih predelih na zavarovanih gradiščih. Bujnemu razcvetu halštatske kulture sledi v 4. stoletju pred n. št. doba počasnega usihanja. Vzrok temu je, da so se ustvarjalci že izčrpali, in Pa prodirajoči Kelti. KOMUNISTI V KRŠKI OBČINI O REORGANIZACIJI ZK V skrbeti m vsebino - ne za obliko Večina članstva meni, da bi osnovne organizacije po podjetjih ostale še naprej — Komunisti sorodnih organizacij naj bi o zadevah širšega pomena razpravljali na področnih konferencah sorodnih organizacij — izkušnje in delovne programe bi lahko obogatili bodisi v okviru krajevne skupnosti, bodisi v okviru več podjetij čas od 14. do 20. novembra je teden sestankov osnovnih organizacij ZK v krški občini. Komunisti razglabljajo o novih oblikah svoje organizacije. Razprave potekajo v skrbi za čimbolj uspešno uveljavljanje članov in v skrbi za osvojitev tistih organizacijskih oblik, ki bodo lahko zagotovile boljše delo. V razpravah prihajajo člani na dan z različnimi predlogi. Večina meni, da bi osnovne organizacije tudi vnaprej združevale komuniste v delovnih organizacijah. Take predloge utemeljujejo s cem, da samo terenske organizacije ne bi mogle reševati vseh tistih problemov, s katerimi se spoprijemajo komunisti v proizvodnji. Prepričani so, da bi s tem osiromašili odnose v podjetjih, kjer se člani ZK v glavnem le resno ukvarjajo z nagrajevanjem po delu, s samoupravo in si prizadevajo za zdrave medsebojne odnose zaposlenih. Zagovorniki osnovnih organizacij ZK v podjetjih in ustanovah so razen tega prepričani,- da je povezovanje organizacij kljub temu potrebno in da so ga do sedaj pogrešali. Od časa do časa bi se na konferencah lahko srečevali člani sorodnih proizvodnih vej in pa člani dveh, treh ali več terenskih organizacij. Tako bi izmenjali medsebojne delovne izkušnje in skupaj obravnavali zadeve šir- Sredi Krškega se bosta med stare zgradbe vrinili loškim problemom. Navadno najdemo vzroke kasnejše neprilagojenosti že zelo zgodaj, v tistih letih, ko se v otroku oblikujejo prvi pogledi na svet. Ker je v tem času otrok najbolj pod vplivom staršev, bodo ravno ta vprašanja za starše najbolj zanimiva. Proučevanje mladih delikventov (prestopnikov) kaže, da ponavadi nimajo izoblikovanega odnosa do lastnine, da so na splošno slabše prilagojen; svoji okolici, da so moteni v svojem čustvenem življenju ln da nimajo pravilnega odnosa do dela in do obveznosti doma, v šoli in poklicu. Te značilnosti so v tesni zvezi z otrokovo osebnostno rastjo v celoti, razvijajo se postopoma ob njegovem duševnem razvoju. Odvisne so od razmer, ki v njih otrok živi, in vzgojnega ukrepanja staršev, šole in vseh činiteljev, ki vplivajo nanj. Ko začenja otrok spoznavati svet okrog sebe, je izrazito egocentričen. Nima Se ni-kakih predstav o socialnem življenju in odnosu med ljudmi, tuje so mu moralne vrednote in ne zna razlikovati, kaj je pravilno in kaj ne. V zadovoljevanju svojih potreb teži po ugodju in se pri tem ne ozira na svojo okolico. Postopno, ob lastnih izkušnjah in vzgojnem vplivu staršev se njegova spoznanja širijo in poglabljajo, kar je odvisno tudi od celotnega umskega in čustvenega razvoja. Otrok začne ra-( zmeroma pozno dojemati posamezne moralne vrednote ... Iz tega, da lahko govorimo o pravih tatvinah šele po sedmem letu, nikakor ne bo sledilo, da se mora začeti oblikovanje odnosa do lastnine šele tedaj. Otrok kaže že mnogo prej težnjo po jemanju in prisvajanju, čas med tretjim in četrtim letom je označen v strokovni literaturi kot čas, ko ima otrok izrazito težnjo po zbiranju predmetov. Starši opažajo, da zbirajo otroci različne predmete, največkrat brez vrednosti, in jih hranijo v svojem kotičku. Zgodi se, da mati večkrat najde pogrešano stvar med otrokovimi igračami. ' V tem času bi moralo biti navajanje na pravilen odnos do predmetov in stvari intenzivno, začeti pa se mora, brž ko otrok lahko razume posamezne odnose ih preprostejše zahteve. Kaj je prav in kaj ne, mu bo mogoče dopovedati s pojasnjevanjem, preprečevanjem in omejevanjem. Pomena naših zahtev in omejitev otrok v zgodnjih letih še ne bo razumel, zgodaj pa bo dojel, kaj odobravamo in kaj povzroča našo nejevoljo. Razen preprečevanja in omejevanja je treba že zgodaj začeti z drobnimi obveznostmi, da npr. otrok hrani denar, da pospravi svoje igrače, da zbira kake predmeto itd. Obveznosti mu bodo prijetne, če ga bomo večkrat pohvalili, če se bomo zanimali za uspehe in sodelovali pri njegovih prizadevanjih. Tako se bo otrok navajal na odgovornosti, navadil se bo prispevati napor, ki ga zahteva vsako delo, spoznal bo ceno in vrednost predmetov. Le otrok, ki bo znal ceniti in spoštovati svoje stvari, bo lahko spoštoval in cenil stvari, ki jih bo videl doma in kasneje v okolict.« blike. Ob tej priložnosti bodo mladi odborniki iz vseh treh republik izmenjali izkušnje pri delu občinskih skupščin. Ožjo Dolenjsko naj bi zastopalo 8 mladih odbornikov iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega. sd Sevnica : Krmelj 16:12 V počastitev občinskega praznika je bila v nedeljo odigrana prijateljska rokometna tekma med domačo ekipo in ekipo »Svobode« iz Krmelja. Domačini so prikazali boljšo igro kot člani ljubljanske conske lige in zmagali z rezultatom 16:12 (8:6). Za domačine so bih uspešni: Jazbec 2 gola, Ko-privnik 1, Pire 3, Svažič 8 in Filej 2; za goste pa Mirt 2, Logar 1, Zaman 4 in Metelko 5. Srečanje je dobro vodil Tomo Vočovnik iz Sevnice pred približno 100 gledalci. V. R. Zmaga v Ihanu V prvenstveni nogometni tekmi so Novomeščani 13. novembra igrali v Ihanu in premagali tamkajšnje moštvo z 1:0. Gol je dal Zdenko Kranjc. Novomeščani so nastopili v stalni postavi. Najboljši na igrišču je bil njihov vratar Retelj. — V nedeljo, 20. novembra, se bodo novomeški nogometaši doma pomerili z moštvom SAVA iz Tacna, ki se poteguje za prvo mesto v ljubljanski podzvezni ligi. I. K. Brežice : Ljubno 1:0 V 11. kolu celjske nogometne podzveze so Brežičani doma pe-magali Ljubno ob Savinji z rezultatom 1:0 (0:0). Oba polčasa so bili domačini tehnično boljši, gol pa je dosegel v drugem polčasu Sovov. S to zmago so se Brežičani povzpeli tik pod vrh celjske nogometne podzveze. Doslej najboljši: Jože Žičkar Na kegljišču v Krškem se je pričelo občinsko prvenstvo v kegljanju za posameznike. Do časa, ko to poročamo, je dosegel najboljši rezultat Jože 2ičkar s Senovega, ki je podrl 398 kegljev. Tekmovanje je dobro organizira- ; no, zaključeno pa bo do konca letošnjega P. K. \ Zmaga senovskih nogometašev V nedeljo, fi. novembra so se-novski nogometaši v prvenstveni tekmi na domačem igrišču premagali goste iz Radeč z rezultatom 2:0 Gole sta dosegla GataM in Brinovec. V začetku je bila ' tekma živahna in zanimiva, ko pa so prišli Senovčani v vodstvo, so začeli nogometaši Radeč igrati zelo surovo. R. K. Pod slabokrvnostjo navadno razumemo tiste bolezni krvi in krvnotvornih organov, kjer gre za spre. menjeno število rdečih krvničk ali pa za nenormalno količino železa ali krvnega barvila v rdečih krvničkah. Ponavadi je normalna količina rdečih krvničk zmanj. šana ali pa je v njih premalo barvila. Ker so rdeče krvničke namenjene za prenos kisika iz pljuč do posameznih celic telesa, je jasno, da pri slabokrvnosti nastanejo najprej težave v organih, ki rabijo največ kisika. To so možgani in srce. Slabokrvni bolniki imajo glavobol, šumi jim v ušesih, imajo kratkotrajne napade nezavesti ali omotičnosti, teško se zberejo, hitro se duševno in telesno utrudijo, srce jim toče hitreje, če opravljajo teška fizična dela, čutijo pomanjkanje zraka, se duše in srce jim neprijetno tolče. Zato niso sposobni za napore. Koža slabokrvnih bolnikov je bleda, enako sluznice. Pri nekaterih vrstah slabokrvnosti pa imajo ko-ža in sluznice rumenkasto barvo. Utrip žile na roki je zelo hiter, mehak, pritisk pa nizek. Včasih zatekajo noge v gležnjih. Slabokrvnosti je več vrst. Razumljivo je, da najhitreje nastane po krvavitvi iz rane ali kakšnega organa zaradi bolezni, če se zmanjša iz katerega koli vzroka nivo železa v krvi, pomeni to slabokrvnost. Takih vzrokov je več. Pri ljudeh, ki nimajo želodčne ldsline, se tudi razvije slabokrvnost, ker poleg kisline manjka še poseben hormon, ki s pomočjo nekega vitamina ureja normalno dozorevanje rdečeh krvničk. Ta vrsta slabokrvnosti je močno nevarna, če se ne zdravimo. Pri drugi vrsti slabokrvnosti pride do\razpada rdečih krvničk, kar se pokaže na koži in na beločnicah kot rahla zlatenica, poveča se vranica, pa tudi jrtra so večja, urin je rdečkaste barve. Ta bolezen je dedna, se pa lahko razvije tudi po prebolelih nalezljivih boleznih. Zdravljenje slabokrvnosti je različno, pač po vzroku, če gre za krvavitev, potem je jo treba usta-viti^in stanje se bo popravilo. Kjer manjka železa, ga je treba z zdravili in hrano dodajati. V hrani ga je največ v krvavicah, jetrih, mesu in špinaci. Najdemo ga pa tudi v sadju. Pri bolnikih, ki jim manjka želodčna kislina, jo seveda dajemo v primerni obliki kot zdravilo med jedjo. Poleg tega pa še druga zdravila, predvsem vitamine in preparate jeter. Kjer gre za stalno povečano vranico, jo kirurško odstranimo, če je to vzrok slabokrvnosti. Razumljivo je tudi, da je pri močno razviti slabokrvnosti nujna transfuzija krvi, ki deloma izgubljeno ali oslabelo kri nadomesti, obenem pa deluje na kosti mozeg dražeče, da dozoreva več krvničk, ki so tudi bolje obvarvane. Do slabokrvnosti ne bo prišlo, v kolikor ne gre za dedno obliko, če bomo imeli hrano v redu, se pravi dovolj in pestro, če ne bomo imeli bolezni prebavil, predvsem želodca, in če bomo zaradi vsakega suma na resnejšo bolezen pravočasno iskali zdravniško pomoč. Dr. BOŽO OBLAK Še enkrat „Komu to koristi?" Sestavek Andreja Arka v eni zadnjih številk Dolenjskega lista zahteva še nekatere dopolnitve, če želimo dobiti sodbo neprizadetega bralca. Atletski četveroboj je bil brez ■m mm HITROST IN POGUM. Še en uspel posnetek B. Lukiča z državnega prvenstva v motokrosu na Čatežu. prejšnjega dogovora med prirediteljem in dolenjskimi atleti razpisan za 2. oktober. Ce ne bi prišlo do nekaterih težav okoli gostovanja novomeških športnikov na Češkoslovaškem, bi bil ta dan prav gotovo ugoden Slovaki pa so spremenili datum gostovanj od 17. na 27. september. Ker ni bilo pričakovati, da bodo atleti lahko pravočasno prišli v domovino, smo zaprosili kočevske športne delavce, da bi po možnosti poslali atlete v Novo Gorico. -Kaže, da so pravilno razumeli vsebino pisma, saj so odgovorili, da reprezentance ne morejo poslati (tega tudi ni nihče pričakoval), poslali pa so vsaj simbolično zastopstvo — v tem pa je bilo bistvo omenjenega dopisa. Ni pa res, da so novomeški atleti poslali svoje kočevske tovariše v ogenj, kot trdi pisec. Menimo, da je vsako nadaljnje pisanje o tem v zvezi brez pomena. Ustavili pa bi se pri drugem delu članka, ko pisec žuga z močjo in avtoriteto republiškega organa, ki bo vse »male nebogljen-ce« spravil na pravo pot. Ni nam znano, ali pisec lahko daje takšne moralne nauke oziroma v čigavem imenu jih daje. Njegova pripomba, da so takšna tekmovanja nepotrebna, ne zasluži komentarja. Vsak klub naj si po lastni izbiri išče partnerje za tekmovanje (ce kdo dovoli, celo v inozemstvu)-Da smo si izbrali sodelovanje s športniki iz Bratislave, je v celoti zadeva športnikov iz Novega mesta in njihovih republiških ustreznih organizacij — in nobenega drugega! Ce piscu sestavka morda niso bili všeč doseženi rezultat"1 v Bratislavi, naj povemo, da je Bra* tislava (300.000 prebivalcev) ve"!? kot Ljubljana in da ima izredno razgibano športno dejavnost. v- j' ki je bil na Češkoslovaškem in J tam videl skrb sktipnosti za Tf1 ' voj športa, ne bi vpraševal P rezultatih naših športnikov! . Komisija za atletiko I" Občinski zvezi za tc,ef\Ju kulturo v. Novem n)e!" ŠAH Pozna korajža »belogardistov" Pogled v telovadnico kočevskega doma telesne kulture, ki je postala prijeten dom mnogih mladih in starejših ljudi. Na sliki: med tekmo pionirjev. Kako hi si želeli takega objekta še marsikje drugod! Po treh letih... Kako je izkoriščen dom telesne kulture v Kočevju, ponos občine in tamkajšnjega PARTIZANA — V njem se na teden zvrsti nad 1900 dijakov in učencev — Žal tudi tu potrebe že preraščajo zmogljivosti lepega doma plačal. Midva se te dobro spominjava, čeprav sva bila stara tedaj 4 leta!« Ko sem jih opozoril, da sta to slišala od staršev, da sta še mlada in da ni lepo napadati 100-odstot-nega invalida, ki je odslužil 7 let vojne in mnogo žrtvoval za srečo mladine, ni nič zaleglo. Janežičeva sta še naprej vztrajala, naj obračunamo. Nato sta se obrnila proti svojim pajdašem in začela prepevati: »Kaj pa nam morejo, kaj pa nam morejo, če smo belogardisti!« To je mojega kolega tako pogrelo, da jim je zagrozil z milico. Ko se je dvignil, ga je Janežič pahnil po gostilniški sobi. Nato se je dvignil še D. T., da bi spor pomiril, a tudi njega so porinili. Odpravili smo se in šli. Vprašal sem še ljudi, kje so zdaj ti fantje. Povedali so mi, da je mlajši Janežič nekje v Ljubljani, starejši pa je prišel iz Nemčije ter si pripeljal 2 avtomobila — tovorni in osebni. Bili smo močno užaljeni, da se nam to pripeti na domači zemlji, za katero smo toliko pretrpeli. Razgrajači bi lahko vedeli, da je bila obvezna oddaja v tistih težkih gospo, darskih časih dolžnost slehernega državljana in da smo vsi, ki smo tedaj sodelovali, opravljali svojo dolžnost. Vsekakor pa so taki napadi vse obsodbe vredni in zaslužijo kazen. Franc Kolenc Novo mesto Čez noč je lahko vse drugače Ce bi na trtah zraslo toliko vina, kolikor ga Belokranjci prodajo za se-miško, drašiško in metliško črnino, bi morali imeti namesto gozdov same vinograde. Tako se tudi v javnosti ve, da proda, jajo nekateri »umetno« vino, vendar doslej niso ostreje ukrepali, ker predstavlja to bornim kmetijam vendarle dohodek. Taka proizvodnja pa bo v kratkem lahko kar čez noč propadla, čim stopi v veljavo obljubljeni zakon, po katerem bodo v prodaji le ustekleničena vina t oznakami proizvodnje. Tudi inšpekcijske službe bodo morale tedaj proizvodnjo umetnih vin povsem zatreti. SVET ZA URBANIZEM SE SREČUJE Z NEREŠENIMI PROBLEMI Veliko črnih gradenj brez posledic V brežiški občini je težko za lokacije — Interesentov za gradnjo individualnih hišic je veliko, ni pa zazidalnih načrtov — Občinska skupščina zanje nima denarja — Kanalizacija in vodovod sta v mnogih naseljih problematična Ko se je v Kočevju porodila misel o novem telovadnem domu — tedaj so stari sokolski dom vse bolj uporabljali v kulturno-prosvetne namene so se odločili zgraditi nov dom telesne kulture, starega Pa preurediti v gledališko dvorano in deloma v muzej. "To zamisel so uresničili s skupnimi močmi in še o pravem času. * Novi dom je začel služiti svojemu namenu oktobra leta 1963. 2e takoj v začetku so Uvedli strog hišni red, kar se je izkazalo koristno, čeprav so bile v začetku z nekaterimi uporabniki težave. Uprava si je medtem pridobila izkušnje, tako da je zdaj poslovanje ustaljeno in zadovoljivo. Večkrat so se slišale pripombe, da dom ni izkoriščen in podobno, zato je prav, da damo po treh letih kratek pregled uporabe doma. V tem šolskem letu uporabljajo prostore doma telesce kulture za obvezno šolsko Vadbo: gimnazija, osnovna šola, posebna šola in kovinarska šola, ki imajo na teden 192 ur pouka ali 32 ur na *lan. Vadijo nepretrgoma od 8- do 18.30 v štirih vadbenih Prostorih s površino 808 m2. X veliki telovadnici (392 m2) Prebijejo 52 ur, v mali telovadnici (196 m2) 51 ur, v zvezam traktu (140 m:) 46 ur in v klubski dvorani (80 m2) 43 ur. V teh vadbenih urah in v vseh prostorih vadi na teden več kot 1900 dijakov in učencev. Vsi nižji razredi pa so še vedno brez vadbe ali pa jo imajo zelo okrnjeno. Vsi prostori so opremljeni, vendar bo treba misliti na izpopolnitev opreme in dopolnitev s sodobnim orodjem. To bi bilo treba predvidevati že tedaj, ko so opustili (na račun doma telesne kulture) misel na gradnjo šolske telovadnice. Kakor se v šoli dopolnjujejo kabineti, bi se morala tudi telovadnica, saj je šoli odpadlo vzdrževanje telovadnice, v domu telesne kulture pa imajo na voljo moderne vadbene prostore za majhno najemnino. Čeprav vse plačuje en proračun, dobiva dom telesne kulture že 3 leta enako dotacijo. V vrzeli šolskega urnika in prostih popoldanskih ur ter večernih ur po 19. uri je v domu vadba telesnovzgojnih društev. . Pretežno vadi tu TVD Partizan, ki ima poleg osnovne vadbe in rekreacije članov ter vadbe predšolskih otroK še 14 sekcij raznih športnih panog moških in ženskih oddelkov. Vse to se zvrsti v 51 urah med tednom in v nedeljo dopoldne. Obisk, zlasti mladine, je ogromen. Nujno bi bilo treba dati pro- store in čas za delovanje šolskih športnih društev. Pomena in važnosti teh društev ni potrebno poudarjati. Potrebe in težave se zgostijo zlasti v zimskem času, ko ni mogoče uporabljati prostranega stadiona in drugih športnih igrišč. Čeprav so v Kočevju izredne možnosti kakor malo kje v Sloveniji, so potrebe že pričele preraščati zmogljivosti doma in drugih objektov. Poleg navedenega so v domu telesne kulture tudi pisarne vseh telesnovzgojnih organizacij, upravni prostori delavske univerze in ljudske knjižnica. V malih prostorih pa so večkrat sestanki, ure pravljic, literarni večeri in seje delavskih svetov nekaterih podjetij. To je kratek pregled dela v domu po tretjem letu obstoja. Menim, da tistim, ki še danes trdijo, da dom ni dovolj izkoriščen in zaseden, ni potrebno dokazovati, da to ni res. Drži pa, da v domu ni takih prireditev, za katere je navadno na lepakih propagandni klic »Za jedačo in pijačo preskrbljeno«; saj dom ni bil zidan za to. Za te vrste družbenega razvedrila, ki je sicer tudi potrebno, bi morali najti prostore drugje. A. ARKO Tovariš urednik! 13. novembra se nas je zbrala manjša skupina tovarišev, ki smo šli izreč sožalje ob smrti sestre našega soborca iz Loga pri Mokronogu. Nazaj grede smo se ustavili v gostilni Deu, kjer je takoj nastal velik hrup in prerekanje. Kakih 10 moških je sedelo pri prazni mizi. Mi se zanje nismo zmenili in smo imeli svoje pogovore, kar me opozori neka tovarišica, da se pri sosednji mizi pogovarjajo o meni in tistih, ki so bili z menoj. Postali smo pozorni in slišali, kako sta brata Janežič (po domače Martinko-va) iz Brune vasi nagovarjala ostale fante: »Ste zato, da udarimo?« Kot je bilo videti, so bih fantje pod njunim vplivom, ker so prikimavali in pritrjevali, da so za obračun. Naenkrat je skočil mlajši Janežič k meni in za-vpil: »Ven, takoj ven, da obračunamo s teboj! Ti si nam pobral žito pri obvezni oddaji, zdaj boš zato NE HODI DOMOV BREZ 2e v letu 1965 bi morala imeti občinska skupščina Brežice izdelane urbanistične načrte za vodilna in perspektivna naselja, za Bizeljsko, Dobovo, Globoko, Veliko Dolino in področje ob Krki. Načrti pa niti še niso naročeni, ker ni denarja. Vse to povzroča niz težav in problemov pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš. V zazidalnem okolišu Brežice je sprejet in izdelan samo zazidalni načrt za naselje Hrastinca. Ta del pa je že napolnjen z enodružinskimi stanovanjskimi hišami, je pa še dovolj prostora za kolektivno gradnjo. Nujno bi bilo treba poskrbeti za zazidalni načrt na severnem delu mesta in v vzhodnem delu sedanjega gradbenega okoliša. Na vseh teh področjih ni mogoče dobiti lokacije. Interesentov za gradnjo enodru-družinskih hiš je veliko in le težko se sprijaznijo s čakanjem, ko niti ne vedo, kako dolgo bo to še trajalo. Nekateri se celo odločajo za črne gradnje, ki jih v občini ni ravno malo. Prijavljenih in ugotovljenih je kar 42, POPRAVEK V zadnji odstavek sestavka »Kečkeževa samovolja obsojena« se je na 23. strani naše zadnje številke vrinila neljuba tiskarska napaka, ki jo popravljamo. Prvi stavek zadnjega odstavka se mora pravilno glasiti tako, kot stoji v našem rokopisu: »Iz gradiva, ki ga je komisU ji za družbeno nadzorstvo posredovalo Združenje borcev NOV Novo mesto, zhaja, da Viktor Kečkež ni bil madžarski vojak, kot mu je bilo to očdtano na zboru občanov ...« Uredništvo DL vendar do sedaj še nihče ni ukrepal proti takim graditeljem. Z vsemi temi problemi se srečuje pri svojem delu tudi svet za urbanizem, ki ima spričo pomanjkanja denarja v občini vezane roke. Veliko se ukvarja tudi s komunalno ureditvijo naselij. Kanalizacija in vodovod sta pov- Prvi sneg je letošnjo zimo začel'padati v Kočevju 11. novembra zvečer. Povzročil je tudi že prve nevšečnosti, čeprav ga je padlo bolj malo. Pri Knežji lipi in v okolici ga je padlo okoli 30 centimetrov in so že morali plužiti cesto proti Črnomlju. V teh krajih je napravil tudi prvo škodo. Zaradi teže (sneg je bil moker) je namreč polomil nekaj drevja in pretrgal nekatere telefonske žice. sod problematična, ker še ni rešeno financiranje teh naprav. Prav tako ni urejeno vzdrževanje parkov, zelenic, javnih parkirnih prostorov, peš poti in otroških igrišč. Skrb za to je zdaj skupščina prenesla na Stanovanjsko podjetje in za prihodnje leto namenila za to 20.000 N din. Prva težja prometna nesreča, ki ji je pa samo delno botroval sneg, se je zgodila 12. novembra ob 20.10 pred bencinsko črpalko Petrola v Kočevju. Tu se je prevrnil mopedist Štefan Rus iz Slovenske vasi 16 in dobil pretres možganov. Ponesrečenca, ki je bil tudi vinjen, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je naslednji dan podlegel poškodbam. Kdor ima stanovanje, avto, vikend... Smo tik pred jesensko-zimsko družbenopolitično akthmostjo na terenu; še malo in pričeli se bodo zbori volivcev, konference krajevnih organizacij Socialistične zveze, priprave na volitve članov krajevnih skupnosti in občinskih odbornikov ter poslancev. Ob tem pa kakor vedno ugotavljamo, da družbena aktivnost in zanimanje občanov upadata, da se zbori volivcev in konference slabo obiskani, da ljudje kratko in malo na skupne sestanke prav nič ne vleče ... Kje so vzroki nezainteresiranosti, ki družbenim delavcem povzroča sive lase? Ljudje so na zborih volivcev prejšnjega leta povedali mnogo svojih želja in predlogov. Večkrat. O Poteh in kanalizaciji, elektrifikaciji in javni razsvetljavi, o davkih in otroš- kem varstvu. Odprli so svoja srca pred tovariši ž občine, povedali, kaj jih teži in kaj je treba ]K>sto-.riti v njihovem kraju. Naslednje leto so lahko ponovno pripovedovali i.ite želje in probleme. Iz leta v leto. Resda je bilo nekaj narejenega, vendar ne vse. Potrebe pa so se večale. Ljudje so povedali svoje želje za mnogo let naprej, misleč, da bo občina že nekako uredila vse naenkrat. .. Predsednik SZDL glasno modruje: »Premalo smo storili v prejšnjih letih, da bi zadovoljili želje občanov, čeprav ne bi mogli vsega uresničiti, bi morali toliko bolj načrtno pomagati ljudem pri njihovem delu, pri njihovih poteh in mostovih, varstvu in drugem, jnorali bi že davno preiti od besed k dejanjem! Mnogi so se naveličali nenehno ponavljati iste želje, iste prob- leme, polastila se jih je apatičnost... In še to: kdor ima dobro stanovanje, avto, primerne dohodke, vikend in še kaj, se ne zanima več za skupne potrebe, kaj malo so mu mar vaške poti, javna razsvetljava, neasfaltirane ulice in neelekftrificirsni kraji, kaj malo mu je mar, o čem rozpravljajo na zborih volivcev . ..« Saj je menda res tako. Toda — smo se res dajali samo za avtomobile? Nas več ne zanima otroško varstvo, če je naš otrok že v vrtcu, toliko drugih pa prepuščenih cesti? Nam je vseeno, če pred našo hišo gori neonska luč, ponekod pa si svetijo še s petrolejkami? In če večere prebijemo pred televizorjem, mnogi si pa komaj časopis lahko privoščijo? Kaj pa, ko bomo imeli vsi avtomobile? Ali večina? -vec Prvi sneg je v ribniški občini botroval tudi tejle prvi težji nesreči. Na avtu Lojzeta Briškega iz Zagreba je za okoli 3000 N-din škode (Foto: Prime). Prve snežne težave in nesreča Prva škoda na drevju in potrgane telefonske žice — Mopedist Rus se je smrtno ponesrečil *5 (868) DOLE NJ S KI LIST 21 PISMA UREDNIŠTVU Koliko časa še? Tovariš urednik! Strežno osebje nekaterih, gostinskih obratov se zelo pri-tožuje, da objestnost nekate. rih gostov presega že vse meje. Zlasti pogostni so neredi v lokalih, kjer se hranijo sezonski delavci. Uprave gostišč so pri tem brez moči, če zaprosijo vodstva podjetij, kjer so ti delavci zaposleni, jim iz podjetij odgovorijo, da to ni njihova stvar. Javnost se sprašuje, kaj delajo v teh podjetjih socialna služba, sindikat in mladinska organizacija, saj gre pri tem za zgled podjetja in njegove delovne skupnosti. Ker objestnežev pri njiho. vem početju nihče ne opozarja, jim še bolj raste samozavest Ko je upravnik opozoril nekega abonenta, naj ne razbija kozarcev in poliva vina po lokalu, mu je abonent zabrusil, da je to njegova stvar, saj tudi on plača. Nato je abonent odšel in se vrnil s štirimi sodelavci ter že pri vratih robantil, češ kje je tisti, ki mu je kratil veselje. S težavo so vseh pet prepričali, da je bil to upravnik, čigar dolžnost je opozarjati goste. Ker je to upravnik, bodo odnehali, so pripomnili, če bi bil kdo drug, pa bi mu že pokazali. Dogajajo se še. druge jx>dob-ne stixiri, vendar jih počenjajo skoraj vedno isti ljudje. Ker upravnik ni imel drugega izhoda, se je odločil, da prihodnji mesec ne bodo več dobili abonentskih blokov. Objestneži pa so prišli pred pisarno uprave, razbijali po vratih in grozili upravniku. Kdo bo zaščitil upravnika, če želi uvesti red? Ali je res potrebno, da je. treba grožnje najprej uresničiti in je šele jK>tem možen postopek in ukrepanje? Kdo bo ščitil poslovanje gostišč in goste pred nasilneži? M. ž., Kočevje Ne bom več kupil! Vstopil sem z namenom, da bi kupil na vse strani gibljivo oz. premično svetilko. V tej trgovini je namreč izbira za naše razmere dokaj velika, trgovina pa menda edina taka v mestu. Prijazna prodajalka mi je postregla z lučko izvirne oblike, ki je na prvi jx>gled jxjpolnoma ustrezala mojemu namenu. — Doma sem izvrtal v nosilec svetilke dve luknjici in jo z vijakoma pritrdil na steno. Takoj po prvi preizkušnji pa se je izkazalo, da se senčnik v desno ne vrti dolgo, v levo pa vedno laže in nazadnje pade iz nastavka. Tedaj sem opazil, da je navoj v nastavku iz umetne snovi uničen in da matica sploh ne prime več, kabel jkl se pri vrtenju senčnika navija okoli svoje osi kot perilo pri ožemanju, obenem pa se v pretesnem senčniku dotika žarnice in se sinodi. Čez dva dni sem nesel posamezne dele nazaj k prodajalki. Povedal se ji, za kaj gre: »Vrnite mi. prosim, denar ali pa vzamem drugo svetilko, lahko celo enako s tem, da je ne bom uporabljal tako, kot ste rekli, da jo smem. Za drugo tudi doplačam, če je potrebno.« » . . .Amrmk te ne morem vzeti nazaj, ker ste že izvrtali luknjici!« Ker gre za konstrukcijsko napako proizvajalca, bi morala trnovimi to prevzeti nase in zapisati v svojo izgubo. Mene -anima samo odnos-potrošnik — trgovina, lim pa naj se med sabo pomenijo, kdo prodaja mačka v žal'-l ju. Iz dneva v dan se pri nas ponavljajo takele zgodhivc. ker traovci podpirajo šarla-tanske <>->ro' zvajalce« po trgovinah, delavnicah, kleteh in pod kozolci. S proiajo omenjene svetilke in s tem, da je po izčrpni obrazložitvi niso sprejeli nazaj, so me ogoljufali. Izgubili so spet enega kupca. Ali jim je to sploh kaj mar? To se je zgodilo v novomeški specializirani trgovini z elektrotehničnim materialom — ELEKTROTEHNI na Glavnem trgu. Svetilko, ki me je veljala 4798 Sdin, sem pustil na pultu za spomin. JOŽE M. JANEZIČ Koštialova 10 Novo mesto Neredna dostava pošte v Loko Tovariš urednik! Odkar vozijo avtobusi pošto iz Ljubljane v Novo mesto, od tam pa spet drugi v Brežice, Krško, Brestanico, Senovo in Sevnico, v Loko pošte ne dobivamo več redno. V Sevnici vzame pošto za Loko redni avtobus Brežicc-Celje. Zgodi pa se, da kombi iz Brežic ne pripelje pravo časno v Sevnico ali da avtobus ne odpelje točno po voznem redu. Poštar iz Loke mora tedaj iti po pošto v Sevnico, zato je razumljivo, da je ne more dostaviti pravočasno. Ljudje se sprašujemo, zakaj pošte kot nekdaj ne pripelje poštni ambulantni voz, ki je priključen vlaku št. 513 in pripelje v Loko ob 6.57. Ta voz namreč še vedno vozi mimo Loke, ker pripelje pošto iz Ljubljane za Zagorje. Trbovlje, Hrastnik in Zidani most. Težave pa so tudi s pošto iz Maribora in Celja, ki gre mimo Zidanega mosta v Ljubljano in nato v Loko. Tako napravi dnevnik Večer iz Maribora od Zidanega mosta do Loke kar 270 km namesto 5. Občani prosijo PTT podjetje iz Novega mesta, naj ustreže občanom, tako da bo pošto kot prej vozil am-Indantni voz. če so že zdjj take zamude, kaj bo šele takrat, ko bo sneg? Naj dodam, da pride Večer včasih v Loko le trikrat na teden. Je mar sploh še smiselno bi ti naročen na dnevnik? STANKO SKOČIR LOKA Pojasnilo h »Grozdni jagodi v kavi« Tovariš urednik! V zadnji številki Dolenjskega lista je bilo objavljeno pismo Jožice Grandovec iz Novega mesta z naslovom »Grozdna jagoda v kavi«, na katerega dajemo nekatera pojas nila. Glede naših cen moramo povedati, da je prodajna cena označena na vsakem proizvodu, o čemer se lahko vsak kupec sam prepriča. Če pa je prodajalka ob strankinem začudenju nad visoko številko kljub temu vprašala še soprodajalko za ceno, pa tudi ta druge cene ni vedela, je to povsem razumljivo, saj je cena napisana na proizvodu. Prodajalke nismo krive, če se cene danes tako hitro spreminjajo in žal skorajda vedno navzgor. Glede očitkov o nečistoči pa navajamo naslednje: mize so zaradi zelo velikega števila obiskovalcev včasih res nepospravljene, čeprav jih po-sjiravimo in očistimo v času, ko prostore zasedejo novi gostje. Stoli niso umazani, temveč že močno obrabljeni, pod pa ])ornivamo vsak večer. Popisane stene tudi nam niso všeč, vendar žal ne moremo nič pomagati, ker se proti »dolgolasim mladoletnikom«, kot so v pismu imenovani, same prodajalke ne moremo boriti. Delovne hulje preoblačimo najmanj trikrat na teden, po potrebi pa še večkrat. Nekaj skodelic za kavo smo imeli res obtolčenih, ker novih v trgovini nismo mogli kupiti. Brž ko smo kupili nove, starih nismo več uporab- ljali. Sanitarna inšpekcija večkrat pregleda naš lokal in doslej še ni našla ničesar nepravilnega, kar dokazujejo tudi zapisniki inšpekcij. Glede grozdne jagode v kavi ne moremo nič reči, ker stranka nanjo ni takoj opozorila osebja v delikatesi, kar bi bila njena dolžnost. Prav lahko je namreč jagoda prišla v kavo tudi kako drugače in ne po krivdi našega osebja, če bi stranka na to takoj opozorila, bi morda lahko ugotovili, zakaj se je to zgodilo. Po enem mesecu pa to ni mogoče. Ob koncu naj dodamo še to, da vsak večer najmanj dve uri potem, ko lokal zapremo, porabimo za čiščenje in pospravljanje in se trudimo, kolikor je v naši moči, da bi bili tudi gostje z uslugami čimbolj zadovoljni. Prav bi bilo, da bi tudi oni to upoštevali in nam ne bi povzročali še novih težav in dela s tem, ko tlačijo cigaretne ogorke in drugo nesnago iz pepelnikov v steklenice, me-čijo cigaretne ogorke pod strop in počenjajo še vrsto drugih nekulturnih stvari. Kljub prizadevanju sami ne moremo preprečiti nekulturnega obnašanja nekaterih novomeških mladincev in mladink, ki so žal naši stalni gostje. Kolektiv delikatesne trgovine »Expres«, Novo mesto Eletrike nam ne popravijo Tovariš urednik! 21. oktobra je udurila strela v električni drog pri transformatorju Rožič vrh in nam uničila elektriko, prebila cev, izbila slikala: pregorele so tudi varovalke. Poklicali smo električar je in njihov šef je rekel, da je treba vse preme-njati in da bodo prišli drugi teden iz Metlike popravit. Ker ni bilo nikogar k nam, sem prosila tov. Badovinca. da je na pisarniška vrata nabil listek s pozivom, naj pridejo v J ugor je, razen tega je moja soseda Anica Mohor v Metliki osebno prosila šefa, naj že popravijo luč pri nas. ker se otroci ne morejo učiti. Eden mojih otrok je tudi bolan — ima ošpice. Ko je prišel zdravnik, smo imeli temo. čudno je to. da so za popravilo tako počasni, kadar pa pobirajo denar, moramo nemudoma plačati. Enkrat nas ni bilo doma, pa je inka-sant otroke strašil, da morajo plačati ali pa bo odklopil tok. Ker so se bali, so otroci privlekli lestev in skozi »fičaro« vdrli v hišo, da so pogledali na števec. Nato je za nas plačala soseda. Te daj sem bila zelo huda, a in-kasanta nisem prijavila, zdaj pa tako delajo z nami. Kdo bi mi lahko pomagal? ANA GOLE S. Ju gor je 1 Za letos smo končali Tovariš urednik! Vaščani gradimo že dalj časa podaljšek hmeljniške ceste z Nove gore na Štrav-berk. Buldožer in kompresor sta delo na trasi opravila že aprila. Tedaj smo odjnli tudi kamnolom, zavrtali v njem 42 m lukenj in ga električno izminirali. Podaljška bo okrog 2 km, cesta pa bo velikega pomena za vaščane, saj bodo poslej lahko z veseljem in s ponosom vozili po njej. Pred kratkim smo dobili traktor in napeljali material iz kamnoloma na tisie dele ceste, kjer je bil premehak svet. Za to se gradbeni odbor zahvaljuje strojnemu parku šentjernejskega obrata KZ. zlasti traktoristu Francu Zoranu. Za pomoč smo hvaležni tudi mokronoškemu gozdnemu obratu, ki je plačal prevoze, ter vsem delavcem, ki ob prihodu traktorja niso počivali. Grajamo pa vse. ki so se zmaknili težkemu delu v kamnolomu in na cesti in že spomladi niso hoteli delati. Za odbor: FRANC BLAZIČ iz Štravberka ŠOLARJI V PRVEM SNEGU. Tudi šolarje je presenetil prvi sneg. Namesto smuči so v soboto morali napeti dežnike, saj je bila bela preproga za zimsko veselje še — premokra (Foto: Branko Lukič, četrto mesto za fotografijo tedna, EFKE 20, 5,6, 1/25 NOVO MESTO: \ danes o ciganskem vprašanju Na današnjem razširjenem posvetovanju o ciganskem vprašanju, ki se bo pričelo ob 9. uri v sejni dvorani ObS v Novem mestu, bo komisija za reševanje ciganske problematike pri Centru za socialno delo poročala o srvo-jem delu in dosedanjih uspehih pri reševanju te pereče problematike pri nas, nakar bo razprava, po kateri bodo sprejeli več sklepov in priporočil. Veseli živžav v Žužemberku V Žužemberku je zadnje dni najbolj živo in veselo v pritličju stavbe krajevnega urada, kamor so 15. oktobra vselili otroški vrtec. V to otroško vzgojnovarstveno u-stanovo je vpisanih 20 otrok, redno pa je v njej vsak dan 18 najmlajših Zužemberča-nov. Vrtec je sodobno opremljen, za kar gre zasluga šoli in delovnim organizacijam, ki so zanj veliko prispevale. Vzgojiteljica Milena Oman se ie v mladež že vživela. Predvideno je, da bi se spomladi najstarejši predšolski otroci v vrtcu pripravljali na šolo. Mož in žena mrtva 11. novembra ob 16. uri sta v prometni nesreči na cest! med Žužemberkom in Dvorom izgubKIa življenje 58 letni Mihael Lapuh in njegova 55-Ietna žena Ljudmila. Lapuh .je vozil osebni avto »Opel Recorri« z Dvora po sredi ceste in s«> je na ovinku zaletel v tovornjak, ki ga je naproti pripeljal Marjan Urbančič iz Cegel-niče prj Novem mestu. Mož j<* bil na mestu mr-| tev, žena pa je umrla med prevozom v bolnišnico, škodo na vozilih so ocenili na 15.000 N din. Junaštvo na nepravem mestu Tovariš urednik! Kažipoti turističnega društva Grmada ob ortneškem drevoredu so nekaterim tarča polnočne bo-jevitosti. Kaj le hočejo dose. či ljudje s podiranjem teh tabel? Namesto da bi pomagali turističnim delavcem v skrbi za napredek turizma v našem kraju, podirajo še to. kar ti s težava dosežejo. Nobena reč pa ni tako skri. ta, da ne bi bila enkrat oči. ta' V. PREŽE L J ORTNEK Borislav — odličen vojak V Cetinju je bil tehnik, hkrati pa tudi eden najboljših nogometašev domačega kluba »Lovčen«. Tudi kot vojak zasluži, da se ga spomnimo. V JLA se je zelo hitro prilogodil novemu okolju. S svojo umirjenostjo, odločnostjo in neustrašnost.jo izstopa iz kolektiva z neposredno in toplo besedo pa opominja, spodbuja in hrabri tovariše. Ime mu je Borislav Miloše vič. Čeprav je v uniformi komaj nekaj več kot mesec in pol, je dosegel lepe uspehe. Takoj po prihodu v četo .je zaprosil za puškomitraljez. Ustreženo mu je bilo in na svoje orožje je zelo ponosen. Pu-škomitraljez , je zdaj njegov najboljši tovariš. Posveča mu ves prosti čas. Z zavidljivo spretnostjo ga izredno hitro razstavlja in sestavlja. Norma za to je 2 minuti, 10 sekund, toda Borislav jo je skrajšal za 15 sekund in dosegel s tem več kot odličen uspeh. Vojak Borislav Miloševič je tudi zelo dober strelec. Pred nedavnim je na preizkušnji zadeval samo de-ve tke in desetke in dosegel 43 izmed 50 krogov. Borislav je zelo aktiven tudi pri urah moralno-po-litičnega pouka. Njegove razprave so podobne do- bro pripravljenim predavanjem. V redovalnici vodnika Dragoljuba Nikolića so ob njegovem imenu same petice. Splošni pouk je končal z odliko. Zavoljo mnogih uspehov je bil izbran za tečaj kandidatov za desetar je. — O tem sem razmišljal, še preden sem postal vojak. Naredil bom vse, kar je v mojih močeh, da bi obvladal gradivo za komandirja oddelka in da bi opravičil zaupanje! — Tako pravi vojak Borislav Miloševič, mi pa mu želimo čimveč uspehov! A. KORDIC KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Barbo, član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Anton Krašcvec, Anton Marolt, Jože Kralj, Leopold Gregorič, Jože Turk, Alojz Okleščen, Edi Macele, Alojz Se-ničar, Jože Gor.šin, Branko Turk, Jože Jenkolc in Jože Kav-šček. elani kolektiva IMV Novo mesto, Avgust Šivak, član kolektiva splošne bolnišnice Novo mesto; Marija Krulc, Brane Golob, Tone Vrček, Dragica Zalazina, Jožica Mam, Otilija Mcrvar, Fani Ilenigman, Vera Badovinac, Jožica Radovan, Bernarda Krasna, Vera Krašcvec in Anica Golob, dijaki ekonomske srednje šole v Novem mestu; Jože Sro-vin in Anton Krašcvec. člana kolektiva Iskra, Novo mesto; Gregor Brajdič, član kolektiva Opremales, Novo mesto; Mičo Bojovič, vojak iz VP 1394-19, Novo mesto. \lbin Hiovat. Anton Košak, Polde Fink, Šteran Hlišč, Janez Mrvar. Janez Kastelic. Franc Zidanek, Anica Pcršc, Mihael Duh, Avgust Sintič. Milan Vidlinovič, Amalija Podržaj. Bogdan Hreu, Anton Ftibič, Anica Korasa, Martina Bračko. Ivanka Vidmar. Ivan Spehar. Rudi Fabjan, Marjan Filipčič, Vitla Lindič in Jože Koši jar. člani kolektiva Pionir, Novo mesto; Martin Plantan. Alojz Kavšeek, Božo Caviovič, Lado lune, Anton Koslreve in Ivan Jakše, člani kolektiva Novoteks Novo mesto: Martin Mohar in Janez Rudman, člana kolektiva IMV Novo mesto: Majda Tisovec, Jožica Košak, Edo 1'avčar, Peter Bavilek in Pepca Podržaj, člani kolektiva No-roles. Straža; Milan šuštaršič, vojak iz VP 7325, Sremska Vlit.rovica; Peter Kumer. član kolektiva Novoteks, tu*** iJOLfcNJSKI LISI Št. 45 (868) DOBER ZASLUŽEK nudimo resnim sodelavcem, ki bi v svojem večjem kraju (sedežu občine, strnjenem stanovanjskem naselju, na vasi. v tovarni ali drugi delovni organizaciji) prevzeli zbiranje NOVIH NAROČNIKOV za Dolenjski list. Zaslužek nudimo predvsem pismonošom, živahnim upokojencem, vratarjem v podjetjih, podjetnim dijakom srednjih šol, gospodinjam in drugim. NUDIMO VAM ZANESLJIVO DOBER ZASLUŽEK, če le imate kolikortoliko zanesljiv nastop in sposobnost prepričevanja. Pismene ponudbe s točnim naslovom pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. Obiskal vas bo naš zastopnik in se z vami podrobneje pogovoril o oblikah sodelovanja. Kadrovska služba tovarne »VLADO BAGAT« iz Zadra \ objavlja oglas o PROSTIH DELOVNIH mestih za: 1. PRODAJALCA v prodajalni v Novem mestu 2. TRI UČITELJICE za področje Dolenjske POGOJI: pod 1. VK trgovec kovinske stroke s 6-letnim delovnim stažem v stroki; pod 2. VKV učiteljica krojenja in šivanja z lO-letnim delovnim stažem v stroki. Osnovni - osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Obvezno je poskusno delo, ki traja za VKV delavce 2 meseca. Ponudbe sprejemajo 15 dni po dnevu objave oglasa. Poslati jih Je treba z življenjepisom vred predstavništvu1 BAGAT, Ljubljana, Tavčarjeva 1. KADROVSKA SLUŽBA TOVARNE »V. BAGAT« ZADAR UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA NOVO MESTO r az glasa po sklepu uredniškega odbora novo delovno mesto VODJE EKONOMSKO-PROPAGANDNE SLUŽBE POGOJ: dokončana visoka ali višja izobrazba, v izjemnem primeru ESŠ, vendar z nagnjenjem in veseljem za ekonomsko-propagandno delo z raziskavo tržišča in pod. — Poskusna doba 2 meseca. Nastop službe takoj ah s 1. januarjem 1967. Podrobnejše podatke o obsegu in značaju delovnega mesta lahko dobijo interesenti v uredništvu lista. Rok prijav do 25. 11. 1966 na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. NE DOMA! Lahko vam ga zgrizejo miši, uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadobudni sinko! DENAR nalagajte v hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituro v TREBNJEM ter v METLIKI Ugodne obresti - posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! 26/66 Molzni STROJ — Kateri rejec krav ne bi želel imeti Y hlevu molznega stroja? Pri nas jih v zasebnih hlevih N ni* čeprav je molža zelo naporno kmečko delo. Na Stiki je prenosna molzna naprava, izdelek vodeče tvrdke **h"a Laval, ki je namenjena številu krav (4—12). * manjših kmetijskih obratih je pri severnih sosedin že zelo razširjena. (Foto: M. Legan) Po sklepu SDS, uprave za notranje zadeve SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO razpisujemo JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — tovorni avtomobil znamke TAM, nosilnost 4,5 tone — dostavni avtomobil Kombi -DKW — 8 motornih koles znamke »Puch« 250 Licitacija bo 26. novembra 1966 na parkirnem prostoru UNZ v Novem mestu ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebne interesente. Ogled vozil je možen 24. in 25. novembra od 8. do 12. ure na istem prostoru kot bo licitacija. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10.-odst. kavcijo od začetne cene. Kupnino morajo plačati takoj po končani licitaciji. UNZ NOVO MESTO ROČNA KOSILNICA — Za košnjo v zelo strmih legah je v sosednji Avstriji zelo priljubljena 150 kg težka motorna kosilnica z oznako RN-LAHKA, moči 6 konjskih sil. Širina njene rezi je 140 cm, posebnost pa dodatna naprava z obračalnikom sena po imenu Heuinagd (senena dekla). Tam stane taka kosilnica približno 700.000 Sdin. (Foto: M. Legan) NAŠ VRT ČASOPIS ZA VRTNARSTVO IN SADJARSTVO List ni namenjen samo tistim, ki obdelujejo zemljo, temveč vsem ljubiteljem narave, ki sicer nimajo svojega vrta ali sadovnjaka, a si želijo zelenje in cvetje okoli sebe. List je dober svetovalec ljubite ijem cvetja in lončnic vrtnarjem, sadjarjem, upraviteljem stavb in javnih nasadov ter vsem, ki si žele lepše in dostojne j še vrtove. NAŠ VRT izhaja šestkrat na leto. Naročnina je 20 Ndin, za zamejstvo 35Ndin. posamezna dvojna številka pa stane 5 Ndin. — Naročila sprejema DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — »Naš vrt«. OBRTNO PODJETJE »ELA« — Novo mesto razpisuje LICITACIJO za prodajo: — dostavnega avtomobila IMV KURIR Vozilo ni v voznem stanju (manjša okvara). Izklicna cena ie 7.500 N-din. Licitacija bo 21. novembra 1966 v prostorih na Ra-govski cesti 7b: za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebnike ob 10. uri. Pred pričetkom licitacije je potrebno položiti 10 odst. kavcije od izklicne cene. Pojasnila dobite pri upravi podjetja osebno ali po telefonu 21-456. DELOVNA SKUPNOST KOMUNALNEGA PODJETJA »VODOVOD« - Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto visoko kvalificiranega vodovodnega instalaterja Pogoj:, izpit za visoko kvalificiranega delavca vodovodne stroke z najmanj dveletno prakso. Pismene ponudbe ir.-j kandidati pošljejo na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. V TEM TEDNI) VAS ZANIMA Potek, 18. nov. — Milko Sobota, 19. nov. — Elizabet« Nedelja, 20. nov. — Srečko Ponedeljek, 21. nov. — Marija Torek, 22. nov. — Cilka Sreda, 23. nov. — Klemen Četrtek, 24. nov. — JarK-z .m sinu Lojzetu Miklieu z Bro-iii pri Novem mestu, ki služi vojaški rok v Bitoli, vse lepo, posebno pa zdravje, želijo za njegov 20. rojstni dan, ki ga praznuje 20. novembra, ati, mama, in sestra Majda z družino. Namesto venca na grob podpredsedniku Jožetu Uhanu je krajevna skupnost Dol. Nemška vas poklonila za šolsko kuhinjo 5000 Sdin podružnični šoli Dol. Nemška vas. Najlepša hvala! Učenci in učiteljski kolektiv podruž. šole Dol. Nemška vas pri Trebnjem. U|M)kojenci Opekarne Zalog se naj topleje zahvaljujemo Opekarni, ker nas je povabila na izlet v Trst. Marija Kod h-. Dobrava 34, Škoc-jan, izjavljam, da Jože Rodič iz Dobrave 34 ni upravičen prodajati svoje lastnine in svarim vsakogar pred nakupom. Prepovedujem družini Bine Kum p s Potoka 25 hojo in pašo na moji parceli. Če mi bodo njene kokoši delale škodo, jih bom zastrupil. Jože Počrvina, Potok 23, p. Straža SOB Nt) GLINASTO PEC 3x2x8 prodam. Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10. PRODAM MOTORNO KOSlLMCX>. ' »šrot« mlin in vprežno kosilnico »Lanz« Naslov v upravi H.sia (1294/66). PRODAM poravnalni kabelni stroj, 6 m1 suhih, 30 mm debelih čreš-njevih desk, slamoreznico, žitni mlin ter prešo na sleme. Zamenjam krompir za betonsko žolez-je. Franc Hribar, Drožanje, Sevnica. PRODAM HIŠO z vrtom v Kočevju. Nikola Kovačevič, Podgorska 37. Kočevje. PROOAM novo trodelno omaro. Naslov v upravi lista (1288/66). PRODAM NOVO HIŠO v Novem mestu Naslov v upravi lista (1286/66). PRODAM MOTORNO 2AGO Partner. Naslov v upravi lista (1285/66). HIŠO. takoj vseljivo, v Novem mestu orodam. Naslov v upravi lista (1284/66). PRODAM kuhinjsko opremo. Kle-rnenčič. Detelova 4, Novo mesto. MOTORNO KOLO (Roler Rumi 125 cem), dobro ohranjeno, ugodno prodam. Inž. Ivo Banič, Prisojna 9, Novo mesto. STANOVANJE V CENTRU Novega mesta oddam dvema ali trom dekletom. Ogled od 8. do 9. ure. Ferlič, Dilančeva 1/1 (vhod skozi dvorišče) SPREJMEM ■>. VAJENCA za izumitev kleparske stroke. Martin Mlakar, Titova 229, Ljubljana. • IŠČEM UPOKOJENKO za varstvo enega otroka. Nudim hrano in sobo. Ostalo po dogovoru. Vrabec, Šmartinska 183.a, Ljubljana. ZA DOPOLDANSKO VARSTVO dveh otrok dobi službo ženska, ki ima veselje do otrok. Slavka Avbar, Nad mlini 8, Novo mesto. NUJNO POTREBUJEM STANOVANJE za začasno, kjerkoli, ali vzamem hišo v najem. Jelka Gruden, Jezero 32, p. Preserje pri Ljubljani. KUPIM GRADBENO PARCEIX) ali hišico v okolici Brežic. Naslov dobite v oglasnem oddelku (1295/66). PRODAM ŽENSKI italijanski šivalni stroj. Knafeljc, Gubčeva 4, Novo mesto. V NOVEM MESTU ali bližnji okolici iščem primeren prostor za avtoličarsko obrt. Plaćam dobro Takoj. CENIK: vsak oglas do de-sed besed — 9 Ndin, vsaka nadaljnja beseda. — 1 Ndin. Za naslov v upravi lista: pri-bitek 1 Ndin. Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih -j zahvalah, osmrtnicah, čestit, i koh. Dreki icih in podobnih vbjavah 20 odstotkov popusta. IRUS »MICKV« — 56 kg, lahke motorne kosilnice za nepravilno valovite, strme in ravne površine, IRUS ročne motorne žage, IRUS nahrbtne motorne razprše-valce tekočin, prahov in plamena — dobavlja po originalnih tovarniških cenah INTERMKRX, Cp 40, GORIZIA, Italia. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). PRODAM UKW radioaparat »Triglav — (3. D)« z gramofonom - in ploščami. Piškur, Mestne nji ve 9/21, Novo mesto. PRODAM 13 a vinograda, zidanico z opremljeno sobo in vinsko posodo na Ljubnu pri Uršnih selih. Naslov v upravi lista. — (1296-66) PRODAM slamoreznico s puhalni-kom in mlatilnico s tresali. — Zlate, Praše 32. Kranj. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeier, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, kj vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju I-IMELJ-NTK — telefon 21-129 in STAN-D*RD — ♦"U-fcn 2'-15R. Brežice: 18. in 19. 11. nemški film »Čarovnik«. 20. in 21. 11. ameriški barvni film »Geronimo«. 22. in 23. 11. italijanski film »Omicron«. Črnomelj: 18. in 20. 11. mehiški barvni film »Pesem za karabinko«. 22. in 23. 11. italijansko-francoski barvni film »Z ognjem in mečem«. Kočevje — »Jadran«: 18. do 20. 11. jugoslovanski barvni film »Kralj petroleja«. 21. in 22. 11. ameriški barvni film »Lev«. 22. in 23. 11. jugoslovanski film »Sovražnik«. 23. in 24. 11. francoski film »Ni govora v soboto«. Kostanjevica: 20. 11. nemški barvni film »Poslednja ježa v Stanta Ctuz«. Metlika: 19. in 20. 11. ameriški barvni film »Streli opoldne« in italijanski barvni film »Zmagoslavje Mihajla Strogova«. 23. in 24. 11. avstrijski film »Moja nečakinja«. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 18. NOVEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambli. — 9.40 Pojo naši mladinski zbori. 10.35 Naš podlistek — J. Mikelins-kas: čas. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mileva Kač: Izkušnje v prognostič-ni službi za sadjarstvo. 12.40 Igrajo domače pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Aktualna mladinska oddaja. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.15 Vaši priljubljeni orkestri. 19.00 Lahko noč, otroci! 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 19. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Četrt ure t majhnimi zabavnimi ansambli. 10.15 Odlomki iz Poličeve opere »Deseti brat«. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Ipra.jo veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Rudi Turk: Kaj nam odkrivajo matematične oblike medsebojnih razmerij v poljedelstvu. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Komor. Bi zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov. 17.05 Gremo v ki-Do. 17.35 Iz filmov in glasbenih revij. 18.50 S knjižnega trga. — 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V svetu operetne glasbe. 20.30 »Pokaži, kaj znaš«. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 20. NOVEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Svctislav Ruškuc: Dedkov ded. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Marija Vuk: Izpraznjena hiša. 10.23 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00—17.00 Športno popoldne. 17.30 Radijska igra — \Volfgang Weyrauch: Aleksandrova bitka. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Potujoča glasbena skrinja«. 22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij. PONEDELIEK, 21. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lahka orkestralna glasba. 9.45 »Cicibanov svet«. 10.15 Ivo Petrič: Koncert ~a harfo in godala. 10.35 Naš podlistek — Lars Ahlin: Najnovejše odkritje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za*- tuje goste. 12.05 Slovenske vokalne zabavne melodije. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Perčaj: Zanimivosti z razstav živine. 12.40 Pihalni orkester -vvaleške garde. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Nastop zbora »T;ne Rožanc« iz Ljubljane. 17.05 Operni koncert. Novo mesto — »Dom JLA«: 17. do 20. 11. ameriški film »Morilec iz San Frančiška«. 21. in 23. 11. francosko-ameriški film »Vlak«. Novo mesto — » Krka«: 18. do 21. 11. mehiško-špansko-italijanski film »Trije neusmiljeni«. 22. in 23. 11. angleški film »31 stopinj v senci«. 24. in 25. 11. ameriški film »Črna mačka«. Ribnica: 19. in 20. 11. ameriški film »Vstaja na ladji Bountv«. 23. in 24. 11. slovenski film »Lucija«. Sevnica: 19. in 20. 11. ameriški film »Robin Hood«. 23. 11. sovjetski film »Bitka za Sevastopol«. Stara cerkev: 19. in 20. 11. ameriški barvni film »Legenda o volku«. Sodražica: 19. in 20. 11. ameriški barvni film »V vrtincu«. Šentjernej: 19. in 20. 11. ameriški barvni film »Let v bodočnost«. Trebnje: 19. in 20. 11. francoski barvni zgodovinski film »Princeza ih Kleva«. IZ N0V0M£ŠKE«lfi PORODMJSNJCE« Pretekli leden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Brus iz Sevnice — Zdenko, Kristina Abunar iz črmošnjic — Milana, Marija Kotar iz Sela — Marijo, Marija Bobič z Vinjega vrha — Andrejku. Marica Sopčič iz Kočevja - Branka Dragica Tramte iz Vrhtrebnjega — Stanislava, Marija Hrovat z Dolža — Antona, Slavka Janežič iz Svrževa — Alojzijo, Jožica Kotar iz Škovca —- Tončko, Mara Pavlic iz Drage — Mileno, Danica Kočevar iz Hrastnika — Andreja, Marija Goršin iz Verduna — dečka, Marija šurla iz Gornjih Lakovic — deklico, Katarina Zupanič iz Črnomlja - dečka, Jožefa Medle iz Dolnje Stare vasi — deklico, Mihaela Humek iz Irčne vasi — dečka, Justina Pungeršič iz Dolnje Raduije — deklico, Terezija Muhič iz Dolenjski Toplic — dečka, Antonija Kambič iz Gradnika — dečka, in Sloboclanka Vi-detič iz Metlike — dečka. P0R0DNIŠNfC€^3 Preteku teden so v brežiški porodnišnici rodile: Albina Knapič iz Ljubljane — dečka, Ivanka Hosta iz Broda — deklico, Slavica Ku-ševič iz La.iuea — 2 dečka, Marija Jurman i/ Sel — Sandija, Viktorija Denžič iz Blatnega — Marjano, Zinka Zgalin iz Pisec — deklico, Marija Žagar iz Ljubljane — deklico, Milka Minčič iz Brežic — Sladjano, Frančiška Habinu iz Poišče — deklico, Ana Grilc s Senovega — deklico, Rozalija Motore iz Dražanja — Martino — Terezija Predanič iz Sevnice — Darjana, Terezija Kupres iz Do-maslovca — Nado, Štefka Kužni k iz Krškega — dečka, Jožefa Ban v/. Raven — dečka BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Pinterič, kmet z Bizeljske-ga, je padel s kolesa in si poškodoval glavo in desno ključnico; Ana Sintič, žena kmeta iz Prušnje vasi, je padla po stopnicah in si poškodovala desno nogo; Ana GIu-gušek, žena kmeta iz Mihalovca, je padla s kolesa in dobila poškodbe po glavi; Stanko škof, ključavničar iz Bojsnega, je pade! z mopedom in si poškodoval levo nogo: Jurij Vahtarič, delavec iz Risvice, si je pri delu v kamnolomu poškodoval desni kolk; Anton Hering, delavec iz Brežic, si je pri nakladanju drv poškodoval glavo; Ivan šantej, sin kmeta iz Podgorice, je padel z vozička in dobil poškodbe po glavi; Ana l.ub-šina, žena kmeta iz Skopic, je padla z voja in si poškodovala hrbtenico in rebra; Marija Arne.šk, žena kmeta iz Dolenje vasi, se je poparila po desni nogi; Branko štefanič, mizar ip Podbočja, se je na cirkularki urezal v levo roko; Miliaela Plevnika, kmeta iz Deduje vasi, je nekdo napadel in mu prizadel poškodbe po glavi in hrbtu. - OPRAVIČILO Naročniikom in bralcem v Kočevju, Ribnici, Sodra-žici in nekaterih drugih krajih se opravičujemo, ker so zadnjo številko našega tednika dobili šele v petek: med tiskanjem se je proti koncu dela pokvaril tiskarni DELO rotacijski stroj in so ostanek naklade lahko tiskali šele v četrtek zjutraj. Naročniki v Pišecah, Dobavi, Kapelah, Bizeljskem, Škocjanu, na Raki in v Loki pri Zidanem mostu pa so prav tako dobili zadnjo številko z enodnevno zamudo, ker se je pokvaril avtobus, ki raavaža naš tednik. Vljudno prosimo za razumevanje! Uprava lista Svet osnovne šole »MIRANA JARCA« V ČRNOMLJU razpisuje sledeča delovna mesta: j 1 hišnik - kurjač I 3 snažilke Pogoji: pod 1. izučen ključavničar, ki ima izpit za kurjača. Stanovanj ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe ielovnih mest. SUPER AVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČKO, NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona 068-21-659 vsako soboto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EXPORT S. FRANCESCO 41, TRST 18.45 Pota sodobne medicine. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. TOREK, 22. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Narodne pesmi iz Dolenjske. 10.15 Iz francoske romantične operne literature. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Zadovoljni Kranjci in trio Janeza Svečnika. 12.30 Kmetijski nasveti. Inž. Jože Šile: Rezultati poskusov s krmno peso in kavlo na Jablah. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.40 V torek na svidenje. 18.15 Iz naših relejnih postaj. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane. — 20.20 Radijska igra — Nepomućene Jonquille: Nenavadna prigoda gospoda Bicha. 21.40 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 23. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 10.15 Majhen recital vio-linsta Dejana Bravničarja. 10.45 Človek in zdravje. 1.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Taz bi rad rudečih rož . . .« 12.05 Zvočne miniature. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Banič: Živalim se zagoltne. 14.05 Albenizove skladbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 »Tako jodlajo v Tiro-lah«. 18.15 Iz naših studiov. 19>00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Pesem godal. ČETRTEK, 24. NOVEMBRA: — 8.05 Glasbena matineja. 9.25 »Iz slavonske ravni«. 10.15 Z našimi pevci v Puccinijevih operah, 11.00 Poročila in Turistični, napotki za tuje goste. 12.05 »Dobri znanci« in ansambel Rudija Bardorferja. 12.30 Kmetijski nasveti — Sonja Horva: Praktična vrednost poznavanja rasti korenin za drevesničarstvo. — 12.40 Poljudne skladbe iz starih časov. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Vladarji kot operni liki. 18.46 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! ! 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. Avto trčil v hišo v Dolgi vasi 11. novembra ob 17.45 je vozil avtomobilist Anton Ro-gale iz Rudnika 23 iz Kočevja proti Livoldu. Na blagem levem ovinku v Dolgi vasi je zaradi mokre ceste in neprimerne hitrosti zaneslo avto s ceste, nato pa je trčil v vogal hiše št. 50. Voznik je bil lažje poškodovan, sopotnica Marija Simončič pa težje in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vozilo, ki ni zavarovano, je popolnoma uničeno. Nesreče na prvem snegu Zaradi snega, ki je proti koncu preteklega tedna pobebl polja in ceste, so prometnovarnostni organi zabeležili več hujših nesreč. Tako je Nemec Jiirgen Diergadt 12. novembra zjutraj z osebnim avtom pri Veliki Cikavi prehiteval avtobus (voznik Boris Stopar) in ga obdrsnil, pri čemer je nastalo škode za 100 Ndin. — Približno v istem času je na zasneženi Partizanski cesti pri novomeški bolnišnici zaneslo v ograjo osebni avto, ki ga je vozil Janez Trunkelj iz Orlake pri Žužemberku, in je škode za okoli 100 Ndin. Slavko Gr-movšek iz Globokega pa se je istega dne dopoldne z osebnim avtom peljal po avtomobilski cesti mimo Ponikev, in ko je za tovornjakom, ki ga ni hotel prehiteti, pritisnil na zavore, ga je zaneslo s ceste. Škode je za 900 Ndin. Podrl otroka na prehodu za pešce 11. novembra okoli 17. ure je hotel Stanislav Travnik iz Meniške vasi z osebnim avtom zaviti s Ceste komandanta Staneta v Novem mestu na Cesto herojev, pri tem pa na prehodu za pešce podrl otroka. Otrok se je pobral in prestrašen zbežal, voznik pa bo moral prihodnjič bolj paziti na prehodu za pešce. Podrl ograjo in obstal na njivi Albin Kavšček iz Vavte vasi je 11. novembra okoli 14. ure vozil tovornjak iz Novega mesta proti Dolenjskim Toplicam. V Irci vasi mu je naproti pripeljal tovornjak s prikolico. Kavšček se je umaknil pa zapeljal v jarek, podrl leseno ograjo in se z vozilom znašal na njivi. Škodo so ocenili na 2500 Ndinarjev. Motorist v mopedista Stane Tekavec iz Sel pri Straži se je 10. novembra popoldne peljal na mopedu proti Soteski, ko mu je naproti pripeljal motorist Pavel Fifolt iz Dol. Polja. Pred križiščem je Fifolt zavil na levo pred mopedista in vanj trčil. Voznika sta padla, vendar se nista ranila. Škode je za 400 Ndin. Osebni avto na bankšni, avtobus na travniku Stojan Matic, voznik iz Niša, je 9. novembra ponoči vozil avtobus proti Ljubljani. Med Plusko in Ko-renitko je prehitel tovornjak s pri- —II HBIIIH kolico, ko mu je naproti pripeljal v osebnem avtu Franc Kres al iz Ljubljane. Osebni avto je zadel avtobus; odbilo ga je na bankino, kjer je obstal, avtobus pa je zdrknil na travnik ob cesti, škode je za več kot 3.500 Ndin. Nepazljivost pri kandijskem mostu Andrej Trček iz Ljubljane se j« 8. novembra popoldne s tovornjakom pripeljal po Zagrebški cesti do križišča v Kandiji in ustavil, ker ni mogel na most. Ko je čakal, da bi se most izpraznil, se je v njegovo vozilo zaletel z osebnim avtom Osiječan Ivan Beleki. Škodo so ocenili na 700 Ndin. Avto podrl mopedista Anton Zupančič iz Novega mesta se je 8. novembra ob 14. uri z osebnim avtom odpeljal s parkirišča na Glavnem trgu v Novem mestu, ni pa se prepričal, če je cesta prosta. Podrl je mopedista Ivana Bobiča iz Dol. Suhadola, ki se je tedaj pripeljal po cesti. Škode je za 100 Ndin. Voznik odbil prometni znak Mihael Antonič z Reke na Koroškem se je 8. novembra pripeljal iz Ljubljane do Biča in prehitel tricikel novomeškega cestnega podjetja. Na sredi cesti je prometni znak opozarjal na delo na cesta, dopolnilni znak pa, naj vozniki vozijo previdno. Antonič je opozorilno tablo odbil na njivo, pri čemer je nastalo za 2000 Ndin škode. Sopotnica umrla v bolnišnici Italijan Giuseppe Calza je 8. novembra dopoldne vozil osebni avto po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Podgračenem je prehitro zapeljal na parkirišče in treščil v betonsko ograjo. Voznik in njegova žena sta bila hudo ranjena in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico. Tam je Giuseppina Calza poškodbam podle:-''11 ■ škodo so ocenili na 15.000 Ndin. Zlomljena rebra v grmovju Alojzija Šuklje iz Bereče vasi pri Suhorju se je 7. novembre ob 14. uri s kolesom peljala proti Trnovcu. Pri odcepu za Bušinjo vas je zapeljala s ceste na strmino in v grmovje, kjer je padla in si polomila več reber.. Mopedist v motorista Jože Trlep iz Svetinje se je 8. novembra na motorju pripeljal v Trebnje, kjer se je s parkirišča pripeljal predenj mopedist Vid Blatnik iz Dobmiča, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Voznika sta trčila. Trčenje pred Industrijo obutve Na Partizanski cesti v Novem mestu je pred Industrijo obutve 8. novembra Ludvik Pavhe iz Blata pri Trebnjem z osebnim avtom dohitel poltovomjak in zmanjšal hitrost. Vanj se je zaletel Stane Bartol j, ki je s svojim osebnim avtom prehitro vozil za njim. škodo je za 150 Ndin. RAD!0 Po dolgi ln mučni bolezni nas je zapustila dobra žena in skrbna mama JOŽEFA MRGOLE ROJ. TOMAŽIČ Zahvaljujemo se vsem, ki so jo obiskovali in ji laj šah trpljenje, jo spremili v tolikšnem številu na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali na kakršen koli način. žalujoči: mož Jože, otroci: 9*:n Jože, hčerki Pepca in Minka, bratje in sestre in drugo sorodstvo. Telče, v oktobru 1966. PETEK, 18. novembra: 18.00— 19.30 Obvestila; Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 20. novembra: 10.20 Poročila; Vinko Jurkas: Reorga nizacija Zveze komunistov; Ta te den v Delavski enotnosti; Dr Minko Bric: Iz življenja naših bolnikov; Dva zajčka; Iz novinar jeve beležnice; Za naše kmeto valce: inž. Vlado Kovačič; Nega vina; Dve melodiji v različnih iz vedbah; Pozor, nimaš prednosti! Pogovor s poslušaloi; Obvestila in spored kinematografov, 12.05 Občani čestitajo in pozdravljajo, — 14.00 Križem po Posavju; Obiskali smo Bizeljsko. TOREK, 22. novembra: 18.00— 19.30 Vzgojno predavanje: Učenje in pozornost; Nove plošče Jugo-tona; Novo v knjižnici; Športna reportaža; Obvestila in pregled filmov; Torkova glasbena oddaja. DOLENJSKI LIST LASTNIKI iN izdajatelji Občmski odbon SZDL ri«= tlce. Črnomelj, Kočevje Krško Metlika. Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni uredniki, Ria Bačer. Miloš Jakopec, Marjan Legan Marjan Moškon Jože Prunc Jožica Teppey m Ivan Zoran IZHAJA vsak četrteK - Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev) - Letna naročnina tft novib dinarjev '2000 starih dinarjev), polletna 10 novih ilnariet 11000 starih dinarjev), plačljiva le vnaprej - Za inozemstvo 37.50 novib dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pn podružnic) SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA (N UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov J) fotografij ne vračamo — TISKA časopisno podjetje DELO v Ljubljani