ŠTEVILKA LETO Lili, 26. FEBRUAR 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 7 STRAN 4 STRAN 6 STRAN 9 Posvet županov glede ustanavljanja pokrajin Župani SAŠA regije za SAŠA pokrajino Kljub epidemiji Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje posluje dobro Priznanji ime leta 2020 Zgornje Savinjske doline v zasluženih rokah Imamo odlično ohranjene gozdove, a ekonomski interes terja spremembe *i* m Sk mu nom* (\KOlW Izberite naj kulturnika 2021 ZLATI KÄME KAMEN STRAN 9 Oglasi r 1AGER f \LJ*a ffOC Wao rm ZAPOSLIMO: KMALU TUDI V MOZIRJU! PRODAJALEC TEHNIKE Pogoj so izkušnje iz prodaje in poznavale tehničnih maferialov PRODAJNI SVETOVALEC ZA PRODAJO GRAD&ENIH MAT. Pogoj so izkušnje i? prodoje in poznovonje gradbenih materialov SKLADIŠČNIK TEHNIKE Puguj izkušnje pri skladiščnem posloven ju in poznavanju gradbenih materjalav m tehničnega blago IZMENOVODJA ŽIVIL Pogoj so izkušnje iz trgovinske dejavnosti, vodenja i Icup m En poslovanje ir/ilskego h log o PRODAJALEC DEUKATE5E in SVEŽEGA BLAGA Pogoj so rzkušnje iz prodaje in poznavanje svežega blago MESAR - prodajalec mesa Pogoj so izkušnje pri prodaji svežega mesa in mesnih pripravkov Vloge pošljite na kacjri^trgcvinejager.com Vet na : www.Tfgovinejager.tom/1apo5lifev/ Ne spreglejte široke ponudbe koles! SPLETNA TRGOVINA ......... P0GAN3ALEC H5-A313 jiu -rmj jHi jsc rjrti ofcor Ki: UI9, IVSIT*- r3!li. stwlr», Mi ill Mtrni. lajit^j 06M mwltfi: so ig ZiotntattroMta ' RfDHACUU 99« 1 M klub ■50% 20 točk 4999 j \flff www.trgovinejager.com ^ Jjgroi c.8.0., Pivamajiki «Uči i), fiigoit.i Hiti na [ ww*,ir$ivinti*(ir,™ni. 2 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Vsebina Dražba vrednejšega lesa Lastnik najdražjega hloda zanj dobil dobrih dvajset tisočakov ....6 Občina Nazarje Nemoteno financiranje javne gasilske službe.......................11 Kulturno društvo Gal Gostili likovne ustvarjalce iz vse Slovenije........15 Društvo zeliščarjev Šipek Kljub epidemiji snujejo aktivnosti tudi v letošnjem letu.......................15 ČD Janeza Goličnika Mozirje Čebelarji v pričakovanju boljših letin medu ............................ 16 Turistično društvo Rečica ob Savinji Izrednim razmeram navkljub izpeljali nekatere prireditve ....... 16 PGD Gorica ob Dreti Nova avtocisterna za uspešnejše delo............................17 Kulturno društvo Jurij Mozirje Virtualna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku.........................18 Združeni kulturniki Vsak mesec na spletu nova ljudska pripoved iz doline...........18 Alpsko smučanje Tina Robnik na svetovnem prvenstvu še drugič najboljša Slovenka...............................................20 Smučarski skoki Presečnik osvojil prve točke v svetovnem pokalu ........... 21 Kronika Občasne kontrole tudi po ukinitvi kontrolnih točk z Avstrijo.............23 Tretja stran Luče v prvi ligi, gozdovi tudi, lesarstvo pa ... V Lučah so v zadnjem obdobju bogatejši za nekaj odmevnih pridobitev. Zgradili so novo športno dvorano in čistilno napravo, obnovili so prostore vrtca, kot druga občina v Sloveniji so izpolnili pogoje za včlanitev v mednarodni klub gorniških vasi, v izboru najlepših turističnih krajev so dosegli drugo mesto v kategoriji izletniških krajev, vključili so se v Zeleno shemo slovenskega turizma in postali prva slovenska občina z energetsko samooskrbno skupnostjo. Vsi našteti dosežki so bili prepoznani kot argumenti, da Luče prejmejo letošnje priznanje za najprodornejšo občino od Koroške do Posavja, kar je brez dvoma lepa spodbuda za nadaljnje delo na področju sonaravnega razvoja in zagotavljanja kakovosti bivanja tako za domačine kot za turiste. Na sonaraven način na našem območju poteka tudi gojenje gozdov, katerih bogastvo - to je les - pa še vedno ostaja v veliki meri neizkoriščeno. Iz Zgornje Savinjske doline dan za dnem, leta in leta, vozijo tovornjaki visoko naloženi s hlodovino, kar pomeni, da les v nepredelani obliki zapusti območje, kjer je bil posekan, dodano vrednost, ki nastane s proizvodnjo izdelkov iz tega lesa, pa poberejo nekje drugje. Eden od razlogov, da je temu tako, zagotovo izhaja iz lastniške strukture gozdnih površin, kjer imamo na eni strani enega velikega lastnika in na drugi strani množico majhnih lastnikov. Drugi razlog so razmerja na trgu hlodovine, kjer poznavalci že dlje časa opozarjajo na nelogično visoke odkupne cene, ki jih ponujajo kupci iz tujine, tretji razlog pa lahko najdemo v propadu nekdaj močne lesnopredelovalne industrije. Le-ta je bila pretežno skoncentrirana v Nazarjah, kjer smo imeli to, kar strokovnjaki danes opisujejo kot zaključen krog lesne predelave. Ko so na tovarniško dvorišče pripeljali hlodovino, so jo najprej olupili in lubje transportirali v kotlovnico, kjer je služilo kot gorivo za proizvodnjo pare in vroče vode za potrebe tehnologije in daljinskega ogrevanja. V žagalnici so hlodovino razrezali glede na potrebe proizvodnje stavbnega pohištva, od-rezki pa so romali v pripravo iverja za proizvodnjo ivernih plošč. Slednje so služile kot surovina za proizvodnjo pohištva, po tem ko so jih v vmesni fazi oblepili s posebno folijo, vsi odpadki, vključno z lesnim prahom, ki so nastali pri proizvodnih operacijah, pa so se transportirali v že omenjeno kotlovnico, kjer so bili pretvorjeni v toplotno energijo. Nič torej (vsaj teoretično) ni bilo zavrženo, vse je bilo uporabljeno, v najslabšem primeru so iz Nazarij odpeljali deske za potrebe kakšne druge lesnopredelovalne tovarne. Nekoč in nikoli več? Kdo ve, vsekakor pa imamo razlog, da tematiki lesne predelave posvetimo eno od prihodnjih tem tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 8, 26. februar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savisjske novice sit. 8,26. februar 2021 3 p Tema tedna POVRŠINA EVROPSKIH GOZDOV SE JE POVEČALA V Sloveniji odlično ohranjeni gozdovi, a ekonomski interes terja spremembe V februarju je bilo objavljeno Evropsko poročilo o stanju gozdov 2020, pri pripravi katerega intenzivno sodeluje tudi Gozdarski inštitut Slovenije. Poročilo prinaša pozitivno novico, da se površina gozdov v Evropi v zadnjih treh desetletjih povečuje. Pri tem je še bolj spodbudna informacija, da se občutno povečuje površina gozdov, namenjenih ohranjanju biotske pestrosti. Po ohranjenosti in biotski raznovrstnosti se slovenski gozdovi nahajajo v samem evropskem vrhu, veliko slabša je zmogljivost Slovenije pri gospodarjenju z lesom in njegovi predelavi. A tržnega potenciala, ki je vsekakor velik, brez sonaravnega in traj-nostnega gospodarjenja z gozdovi ne bi bilo. Več kot 60 odstotkov smreke je v lesni zalogi na našem območju in manj kot 10 odstotkov za smreko primernih rastišč. SE MORA SESTAVA SLOVENSKEGA GOZDA SPREMENITI? Naša dežela se lahko pohvali z izredno dobro ohranjenostjo gozdov in njihovo biotsko raznovrstnostjo, a lesnega bogastva ne zna najbolje unovčiti. Pri tem jo lahko v prihodnje ovira tudi gozdno-lesna sestava slovenskega gozda. Na evropskem gozdnem območju je skoraj polovica gozdov iglastih, iglavci so primernejši za predelavo, zato tehnologija lesne industrije temelji na njih. V Sloveniji je približno 30 odstotkov smreke in nekoliko več (32,7 odstotka) bukve, strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo delež bukovega lesa, ki je manj primeren za predelavo, še povečal. Na ta račun je Miha Humar z oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete za Delov članek »Zelenega bogastva ne znamo unovčiti« pojasnil, da bi bilo v Sloveniji potrebno razmisliti o uvajanju alternativnih drevesnih vrst. EKONOMSKI INTERES PROTI EKOLOŠKEMU Humar je navedel primer Kitajske, ki uvaja gensko spremenjena drevesa. Za naše gozdove pa bi po njegovem mnenju lahko v poštev prišla duglazija, ki je pri nas naravno prisotna že sto let in je tehnološko zanimiva, zato bi njen potencial lahko razširili. Možnost je tudi v sajenju drugih nižinskih vrst, ki so bolj prilagodljive. Gre pa pri tem tako za ekonomski kot ekološki vidik in Humar meni, da potrebujemo kompromis med tema dvema pogledoma in interesi drugih dejavnosti. Pri tem dr. Darij Krajčič, vodja območne enote Nazarje pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), opozarja, da je uvajanje povsem tujih dre- Po ohranjenosti in biotski raznovrstnosti se slovenski gozdovi nahajajo v samem evropskem vrhu. (Foto: Tatiana Golob) O Dr. Darij Krajčič, vodja območne enote Nazarje pri ZGS: »Na našem območju imamo več kot 60 odstotkov smreke v lesni zalogi in manj kot 10 odstotkov za smreko primernih rastišč. Ocenjujemo, da bi je dolgoročno lahko ohranili okrog 30 odstotkov. Človek je smreko v srednji Evropi pa tudi drugje pospeševal, saj mu je omogočala višje denarne donose. To je nekaj stoletij nekako šlo, sedaj je tudi zaradi podnebnih sprememb njena vitalnost zlasti na neprimernih rastiščih začela v j popuščati, prizadele so jo ujme in kot posledica vsega tega še podlubniki. Gozdarske strokovne usmeritve gredo že nekaj časa v naravi prilagojeno gospodarjenje, kar pomeni usmerjanje k rastišču primernim domačim drevesnim vrstam, ki so najbolj odporne na izzive okolja. Seveda se smreki nismo odrekli. Uvajanje povsem tujih drevesnih vrst v večjem merilu je vsaj z vidika okolijske vzdržnosti neprimerno. Tudi v Sloveniji smo pred nekaj desetletji zaradi ekonomskih razlogov poskusili z velikimi nasadi zelenega bora, a je zadeva večinoma klavrno propadla z uničenimi tlemi vred. Pavlovnija, zelo popularizirana hitrorastoča tujerodna drevesna vrsta, že vdira v naše gozdove kot invazivka in uničuje vse naravno okoli sebe. Res imamo nekaj sestojev duglazije, vendar je je relativno malo. Posaditi in genetsko zmanipulirati je možno marsikaj, vendar s tem dramatično spremenimo okolje, saj so gozdovi še zadnji relativno naraven ekosistem, vse drugo je človek že temeljito spremenil. Gozdovi poleg lesa zagotavljajo še vrsto drugih funkcij (voda, biodiverziteta, varovanje zemljišč, varstvo pred poplavami ...). Kompromis, o katerem govori članek, se je zgodovinsko gledano vedno končal v škodo narave. In res je, ali bomo šli po poti kratkoročne ekonomske koristi ali pa tudi ne, kot smo videli na primeru zelenega bora, ali dolgoročne ekološke vzdržnosti in trajnosti. Najbrž po prvi, kot vedno doslej, saj je vse drugo zaviranje razvoja.« 4 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Tema tedna, Aktualno i vesnih vrst v večjem merilu vsaj z vidika okolij-ske vzdržnosti neprimerno. PREKO 300 POBUD K RAVNANJU Z GOZDOVI Gozd je ključni ekosistem našega planeta in njegova zaščita mora biti primarna naloga družbe, zagotoviti je treba tudi njegovo trajno-stno izrabo. Na ZGS so se bili v zadnjih letih pri-morani usmerjati predvsem v sanacijo gradacije podlubnikov, reševanje problematike velikih zveri in izzive klimatskih sprememb. V lanskem letu so bile poškodbe zaradi napadov podlubnikov nižje kot v prejšnjih letih. Na ZGS opažajo, da v večini gozdov prihaja do umi- ritve situacije, podlubniki niso prenamnoženi. Sicer pa je v Sloveniji velik interes za izkoriščanje gozdnega potenciala. V preteklem letu je ZGS pričel z izdelavo območnih načrtov za 14 gozdnogospodarskih in 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje veljavnosti 2021-2030. V pripravo načrtov ZGS vključuje tudi vso zainteresirano javnost oziroma deležnike, zato je od 1. novembra do 31. decembra preteklega leta potekalo zbiranje pobud k območnim načrtom. Zanimanje je bilo izjemno, odziv zelo velik, saj se je na okoli 200 straneh zvrstilo kar preko 300 različnih pobud. Tatiana Golob EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Cepljenje v teku V preteklem tednu je bilo v Zgornjesavinj-skem zdravstvenem domu Nazarje proti covi-du-19 cepljenih 162 Zgornjesavinjčanov. Skupno jih je doslej cepljeno več kot 400. Ta teden so zaključili s cepljenjem skupine nad 80 let in začeli s cepljenjem v skupini 75-80 let in nepokre-tnih pacientov na domu. Te bo cepila patronažna služba. V skladu z nacionalno strategijo začenjajo tudi s cepljenjem posebej kritičnih kroničnih pacientov ter zaposlenih in učencev šol za osebe s posebnimi potrebami. NEKAJ VEČ POZITIVNIH NA TESTIRANJU V zdravstvenem domu so v preteklem tednu opravili 86 PRC testov, dva več kot teden poprej. Delež pozitivnih testov je bil 36-odstoten, teden prej je bilo pozitivnih testov 29,6 odstotka. ŠTEVILO OKUŽENIH UPADLO V soboto, 20. februarja, je bilo po občinah skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh: Mozirje 21, Ljubno 20, Gornji Grad 18, Nazarje 13, Luče 6, Rečica ob Savinji 5 in Solčava 1. Razen v Lučah je pretekli teden število aktivnih okužb upadlo po vsej dolini. Štefka Sem SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, PODRUŽNICA OBMOČNI ODBOR ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Novoustanovljeni odbor vabi v svoje vrste nove člane Konec januarja je bil v Mozirju ustanovljen novi območni odbor Slovenskega društva Hospic. Območni odbor Zgornja Savinjska dolina, ki ga vodi predsednica Darja Fale, je dvanajsti odbor društva. Njihova osnovna dejavnost je spremljanje umirajočih bolnikov na domu. Njihovo poslanstvo je biti zagovornik umirajočega, biti podpora družini v procesu minevanja, timsko sodelovati in dodajati moč izbiri za dostojno naravno umiranje v domačem okolju ter prisostvovati skrivnosti smrti. V POVEZOVANJU JE MOČ Po besedah Faletove sami vsega ne zmorejo, a v slogi in povezovanju je moč. Celostni pristop k umirajočemu in njegovi družini zato omogoča mobilni tim, ki je sestavljen iz zdravstvenega in socialnega osebja ter prostovoljcev. Dejala je, da brez sodelovanja s centri za socialno delo, zdravniki, patronažnimi službami, bolnišnicami, vladnimi in nevladnimi službami pri delu hospi-ca ne gre. Člani društva so del tima in del palia- Predsednica odbora Darja Fale je poudarila, da so v njihovih vrstah prostovoljci vedno dobrodošli. tivne oskrbe v slovenskem prostoru. »Izgube in žalost posegajo v naša življenja nenajavljeni, žal tudi v otroška leta. Pri otro- cih nas vodi potreba otrok in mladostnikov po razumevanju, vključenosti in želja po vrnitvi v običajen potek družinskega življenja, potem ko huda bolezen oziroma smrt porušita družinski sistem in dinamiko. Za otroke in odrasle imamo podporo v obliki individualnih pogovorov, srečanj v družini, skupini, razredu, vodene tematsko kreativne delavnice oziroma tabor,« je društveno dejavnost opisala Faletova in poudarila, da so v njihovih vrstah prostovoljci vedno dobrodošli. VABIJO PROSTOVOLJCE Ti se lahko prijavijo na naslov prostovoljstvo@ hospic.si. Za vse, ki se jim bodo priključili, bodo 9. marca pripravili izobraževanje. Zelo bodo veseli, če se bo pridružil kdo s strokovno izobrazbo iz medicinske stroke. Za delo koordinatorja namreč potrebujejo diplomirano medicinsko sestro. V njihovih vrstah pa so tudi podporniki, ki jih spodbujajo pri delu. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 5 p Aktualno SVET USTANOVITELJIC ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE Kljub upadu prihodkov in dodatnim stroškom zaradi epidemije zavod posluje dobro Zupani in županji občin Zgornje Savinjske doline so se z direktorico Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Boženo Herzog sestali na seji, na kateri so se seznanili z informacijami o poslovanju zavoda. Likvidnostna situacija je po oceni Herzogove odlična, zapadlih terjatev zavod nima. Za 115 tisoč evrov stroškov še niso dobili povračila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Decembra so na dopisni seji župani zavodu odobrili najem novega kredita v višini 150 tisoč evrov, saj je bilo treba pokriti zapadel kratkoročni kredit, ki pa bo v celoti poplačan že v teh mesecih. VELIKO DODATNIH STROŠKOV Herzogova je povedala, da je bil vpliv epidemije koronavirusa na stroške v zavodu velik. Za približno 115 tisoč evrov stroškov še niso dobili povračila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sem spadajo stroški osebne varo- valne opreme, triaže, novih delo-višč, vključitev v sekundarne covid prevoze, odvoz nevarnih odpadkov. Od vseh teh stroškov, vezanih na ferenčnih ambulant, preventivnih pregledov v pediatrični ambulanti, diabetologiji in fizioterapiji. Vsi negativni vplivi znesejo skoraj 400 Direktorica Božena Herzog je spregovorila o stroških in zmanjšanih prihodkih zavoda zaradi epidemije. epidemijo, so dobili plačilo v višini tisoč evrov za preteklo leto. Poleg 5.800 evrov, vse ostale stroške so za zdaj pokrivali sami. VELIK IZPAD PRIHODKOV V zavodu beležijo tudi velik izpad prihodkov zaradi epidemije covid-19. Številne dejavnosti so delovale omejeno ali sploh niso delovale. Velik izpad prihodkov je bil v zobozdravstvu, na področju re- tega, da so imeli nižje prihodke in dodatne stroške, so izplačali poračun plač za pretekla leta. POHVALNO O DELU DIREKTORICE Poslovni izid trenutno še ni znan, je pa zelo dober podatek, da zavod nima zapadlih terjatev in da je njegova likvidnost dobra. Mnenje županov in županj je bilo, da di- rektorica zavoda svoje delo opravlja dobro in to dokazuje tudi z rezultati. Podporo od njih bo imela tudi v prihodnje. Omenili so, da je takšno mnenje slišati tudi od občanov. Pohvala je bila namenjena tudi drugim v zavodu, ki so se v času krize trudili in pozitivno odzvali na težave, povezane z epidemijo. DOBROBIT OBČANOV NA PRVEM MESTU Herzogova je še dodala, da je škoda, da so se v preteklosti določeni programi ukinili. Kljub temu se bodo v vodstvu trudili, da bodo povečali obseg dejavnosti, kajti na prvem mestu mora biti dobrobit občanov. Dodala je še, da sanacija zdravstvenega doma še ni zaključena in da je nujno, da zavod pridobi še enega splošnega zdravnika ter pediatra. Trenutno je okrog 300 pacientov, ki se še niso opredelili za osebnega zdravnika. Prav tako so do njega upravičeni tujci, ki so začasno zaposleni v dolini, zdravstveno varstvo pa zagotavljajo tudi Varstveno delovnemu centru SAŠA, enoti Vrba v Mozirju. Tekst in foto: Štefka Sem DRAŽBA VREDNEJŠEGA LESA V SLOVENJ GRADCU Lastnik najdražjega hloda zanj dobil dobrih dvajset tisočakov Društvo lastnikov gozdov Mis-linjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so kljub oteženim razmeram in ukrepom, ki so povezani z epidemijo, pripravili 15. licitacijo vrednejših sortimentov lesa. To je največja dražba kakovostnega lesa v Evropi z mednarodno udeležbo. S prodajo lesa so bili zadovoljni tudi lastniki gozdov iz Zgornje Savinjske doline. LES 35 RAZLIČNIH DREVESNIH VRST Najdražji hlod, hlod gorskega javorja, se je prodal za 20.263,50 evra. Najvišjo ceno na kubični meter je tudi dosegel gorski javor, in sicer 11.575 evrov za kubični meter. Na dražbi se je prodajal les 35 različnih drevesnih vrst. Sodelovalo je 568 lastnikov gozdov, ki so pripeljali 3960 hlodov v skupnem volumnu dobrih štiri tisoč kubičnih metrov. Pri odkupu je sodelovalo 46 kupcev, ki so podali 15.930 ponudb za 3711 hlodov. NAJVREDNEJŠA JAVOR REBRAŠ IN GORSKI JAVOR Tako kot na dražbah preteklih let je tudi letos najvišje cene dosegal gorski javor. Najvišja dosežena cena je bila 11.575 evrov za kubični meter za hlod iz debla drevesa javorja rebraša, ki je rasel na območju Ljubljane. Drugo najvišjo ceno je prav tako dosegel gorski javor, in sicer 7420 evrov za kubični meter. Najdražji hlod je bil hlod gorskega javorja iz drevesa, ki je raslo na območju Ruš. Dosežena cena je znašala 20.263,50 evra. TUDI DRUGE VRSTE LESA Z VISOKO CENO Najvišjo ceno na dražbi je znova dosegal gorski javor. Cene nad tisočakom so dosegli še hlod oreha, črnega oreha, macesna, hrasta gradna, češnje in hrasta doba. Cena za omenjene vrste je bila od 1500 za oreh do 1000 evrov za kubični meter za hrast dob. Najvišje povprečne cene so dosegali črni oreh, dob in gorski javor. VREDNEJŠI LES TUDI IZ NAŠE DOLINE Lastniki gozdov iz Zgornje Sa- vinjske doline so na dražbo pripeljali okrog 200 kubičnih metrov raznovrstnega vrednejšega lesa, je povedal vodja nazarske območ- 200 m3 vrednejšega lesa so na dražbo pripeljali lastniki gozdov iz naše doline. ne enote Zavoda za gozdove Slovenije dr. Darij Krajčič. Sodelovali so predvsem lastniki iz spodnjega dela doline, v zgornjem delu je namreč še več snega. Dodal je še, da so bili zadovoljni z izkupičkom, saj so cene na dražbi precej višje kot v normalni prodaji. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Iz občin, Gospodarstvo, Oglasi POSVET ŽUPANOV GLEDE USTANAVLJANJA POKRAJIN v Župan[ SASA regije za SAŠA pokrajino GOLTE V Velenju je 18. februarja potekal posvet županov SAŠA regije glede ustanavljanja pokrajin. Izpostavili so nujnost po čimprejšnji vzpostavitvi pokrajin, ki bodo omogočale decentralizacijo in bolj enakomeren razvoj vseh območij ter izrazili željo po sodelovanju v okviru že delujoče neformalne SAŠA regije. Zgornjesavinjski župani prvotnemu predlogu, po katerem bi naše občine umestili v Koroško-šaleško regijo, odločno nasprotujejo. POKRAJINA SAŠA DEJANSKO ŽE ŽIVI Na posvetu so poleg županov SAŠA regije sodelovali predsednik državnega sveta Alojz Kovš-ca, vodja strokovne skupine za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje dr. Boštjan Brezovnik in An- Po modelu 13 + 3 bi bili pokrajini SAŠA in Koroška samostojni. dreja Katič, ki je v imenu župana Mestne občine Velenje (MOV) Petra Dermola vodila razpravo. Svet MOV je že v januarju obravnaval pokrajinsko zakonodajo. Pristojne so pozvali, naj se razprava prioritetno nanaša na naloge in zagotovitev primernega financiranja pokrajin. Poudarili so, da pokrajina SAŠA v praksi dejansko že obstaja, občine tesno sodelujejo, deluje- Na smučišče z nihalko ali avtomobilom jo skupni občinski organi. Upoštevanje volje lokalne skupnosti pa naj bi bilo po besedah določevalcev bistvenega pomena pri oblikovanju pokrajin. DECENTRALIZACIJA DRŽAVE IN LOKALNA SAMOUPRAVA Po besedah Kovšce je glavni namen oblikovanja pokrajin decentralizacija države in ohranjanje lokalne samouprave. Prenos del sredstev z ministrstev na regionalno raven bi prinesel bolj racionalno porabo sredstev in bolj razpršene investicije po pokrajinah. Kljub priporočilu, da naj vsaka pokrajina šteje vsaj 100 tisoč prebivalcev, se pripravljavci nove pokrajinske zakonodaje zavedajo, da je pri oblikovanju pokrajin potrebno upoštevati tudi zgodovinske in geografske značilnosti območij. 13 POKRAJIN IN 3 VELIKE URBANE MESTNE OBČINE Brezovnik je poudaril, da se mora dobro razvito medobčinsko sodelovanje in dobre prakse v čim večji meri ohraniti tudi v prihodnje in upoštevati pri oblikovanju pokrajin. Na podlagi do sedaj izražene volje bi lahko oblikovali pokrajine po modelu 13 + 3, kar pomeni 13 pokrajin (med njimi tudi samostojni pokrajini SAŠA in Koroška) ter tri velike urbane mestne občine (poleg že predvidenih mestnih občin Ljubljana in Maribora še Koper). Barbara Rozoničnik Smučišče Golte ob izboljšanju epidemiološke slike in rahljanju ukrepov glede epidemije ponovno obratuje. Kljub potrebnemu negativnemu testu na novi koronavi- najdaljšo gondolsko žičnico v Sloveniji občasno nastaja gneča. V iz-ogib večjemu številu ljudi na enem mestu in s tem večji možnosti za prenos okužbe lahko obiskovalci Ker je število smučarjev, ki jih z nihalko lahko prepeljejo omejeno, občasno nastaja gneča ob spodnji postaji v Žekovcu. (Foto: UK) rus so z obiskom zadovoljni. V izo- do smučišča dostopajo tudi z av- gib gneči na vstopnem mestu lahko obiskovalci do smučišča dostopajo tudi z avtomobilom. ZA MANJ GNEČE NA VSTOPNIH MESTIH Brezplačne hitre teste lahko smučarji opravijo ob spodnji postaji nihalke v Zekovcu. Le-ta zaradi preventivnih ukrepov hkrati prepelje omejeno število smučarjev, posledično ob čakanju na nekaj manj kot 10-minutno vožnjo z tomobilom. Število parkirnih mest je omejeno. VESELI DOBREGA OBISKA Smučišče Golte so po ponovnem odprtju in ob idealnih pogojih za smuko obiskale različne strukture smučarjev iz različnih delov Slovenije. V družbi navajajo, da smučarji dosledno upoštevajo priporočila in ukrepe ter da večjih kršitev niso zaznali. Barbara Rozoničnik MOZIRJE Okrog stare občine manj I . • v v parkirišč Podjetje Remont je v Mozirju začelo izvajati rekonstrukcijo stare občine z namenom preureditve objekta v stanovanjski. Objektu pripada funkcionalno zemljišče, na katerem so bila parkirišča. S postavitvijo gradbiščne ograje se del parkirišč ukinja. Parkiranje je možno na drugih javnih parkiriščih v kraju. Občina Mozirje se bo zaradi zmanjšanja parkirnih mest na tem mestu lotila gradnje parkirišča za zdravstvenim domom. ŠS Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 7 Gospodarstvo, Oglasi 40 LET PNEVMATIK CENTRA TKAVC V NAZARJAH Že tretja generacija skrbi, da so vozila varno opremljena za pot Pnevmatik center Tkavc je sredi februarja praznoval štiri desetletja svojega delovanja. Franc Tkavc je sprva v domači garaži menjaval pnevmatike za osebna vozila. V prvih letih dela so imeli le en stroj, zato je bilo veliko dela potrebno opraviti ročno. LETA 1992 NOVA DELAVNICA Z MEHANIČNIM DVIGALOM Prelomnico za podjetje je predstavljalo leto 1992, ko je Franc obrt preselil v novo in večjo delavnico, ki je vsebovala mehanično dvigalo ter stroja za centriranje in menjavo pnevmatik za osebna vozila, hkrati Franc Tkavc (tretji z desne) je v Nazarjah pred štirimi desetletji pričel z menjavo pnevmatik. pa še druga potrebna orodja. Štiri leta pozneje je delo v delavnici prevzel Srečko, ki je očetu pomagal že v času šolanja, a se je kmalu tragično ponesrečil v prometni nesreči. Vajeti in organizacijo je prevzela njegova žena Sabina. Slednja je v nekaj letih pričela z bolj marketinško in storitveno usmerjenim delovanjem podjetja ter v podjetje pripeljala novo pri- (Foto: arhiv podjetja) Na seznam njihovih kvalitetnih storitev so dodali tudi globinsko čiščenje vozil. V zadnjih letih so modernizirali strojni park, ki jim sedaj omogoča hitrejše in zanesljivejše delo. MENJAVA PNEVMATIK RAZLIČNIH VRST VOZIL Danes v delavnici zamenjajo pnevmatike za različne vrste vo- INOVATOR JOŽE BIDER Z DOL-SUHE zil - od osebnih, tovornih, traktorskih do pnevmatik za motorje, kolesa in druge. V podjetju so trenutno trije zaposleni, ki s strokovnostjo in prijaznostjo strankam pomagajo, da so njihova vozila ustrezno in predvsem varno opremljena za na pot. Marija Šukalo Podarja drobno cepljene treske I v« • za podzig ognja dobitev - stroj za menjavo tovornih pnevmatik. EKOLOŠKO PRANJE VOZIL Pred desetimi leti so se odločili, da dejavnost razširijo na ekološko pranje vozil. Pred devetimi leti se je Sabini pridružil sin Rok, ki trenutno poleg dela v delavnici skrbi za nabavo in prodajo pnevmatik. Prešli so na sodoben informacijski sistem, ki jim omogoča hitrejše in lažje delo. Jožetu Bidru je, kot smo pred časom že poročali, uspelo narediti stroj, ki je zmogljiv in po njegovih besedah cenejši od podobnih naprav - treskalnik Bider. Z njim izdeluje treske, ki so po dimenziji, predvsem pa po debelini najprimernejše za podžgati ogenj. STROJ ZA DOPOLNILNO DELAVNOST NA KMETIJI Dejal je, da je »tak stroj idealna naložba za kakega pridnega kmeta«. Lahko bi mu služil za dopolnilno delavnost na kmetiji. Glede na kvaliteto izdelanih tresk je prepričan, da bi jih uspel prodajati v vseh trgovskih centrih. Meni, da je to stvar korajže in iznajdljivosti kakega mladega prevzemnika kmetije. TRESKE PODARI Ker delovanje stroja še izpopolnjuje, to od njega zahteva veliko potrpežljivosti in poskusov. Sedaj se je odločil, da bo treske, ki nastanejo pri preizkušanju in predstavitvi kar štirih različno zmogljivih treskalnikov, podaril. Zainteresirane vabi, da pridejo s svojo embalažo ponje in seveda času primerno - z masko na obrazu. Sam pa si želi zanj pomembnih povratnih informacij od obdarovancev, kako so bili zadovoljni z izdelkom. IS Drobno cepljene treske lahko dobite pri Jožetu Bidru v Dol-Suhi s predhodno najavo na gsm: 051/355-787. 8 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 8 Iz občin, Ljudje in dogodki, Oglasi PRIZNANJE ZLATI KAMEN IV «I • • • I «v I v« Luce prejele priznanje za najprodornejso občino od Koroške do Posavja V finalnem izboru za priznanje zlati kamen, ki ga prejmejo najprodornejše slovenske občine, so se Luče uvrstile med najboljše štiri in postale zmagovalna občina od Koroške do Posavja. DO PRIZNANJA VODILO VEC USPESNIH PROJEKTOV V Lučah so v zadnjih nekaj letih realizirali kar nekaj pomembnih investicij. Brez zadolže- L KAVIER T /I.An T ¿LATI KAMf ZLATI KAMEN 'I RA MEN ~ n ■= W ATT K> KAMliN T Z\ 'r ■ A: L KAfl t"J KAMEN S ~ 7$M T ZLATI KAM) n KAMJiN T" 7 "¿LATL K.-U Kif.iFK = '/.L:\ T /Lin KA M K N Mi K ~ &A1 Zl.AIl KAMEN * /TATI KAM t-N Župan občine Luče Ciril Rosc (levo) in direktor občinske uprave Rok Brinovšek ob prejemu priznanja (foto: Planet GV) IME LETA 2020 Priznanji v zasluženih rokah V prostorih uredništva Savinjskih novic se je zgodilo že zadnje dejanja v sklopu izbora imena leta 2020 - izročitev priznanj obema prejemnikoma. Kot smo že poročali, je ime lanskega leta v Zgornji Savinjski dolini po izboru bralcev Savinjskih novic patronažna sestra Sonja Her- man Robnik, ime leta po izboru uredništva Savinjskih novic pa je osnovnošolec Vid Ceplak, ki je s svojo dobrodelnostjo navdušil ne samo lokalno, ampak tudi širšo slovensko javnost. Predstavitev obeh prejemnikov sledi. KF vanja so zgradili novo športno dvorano, čistilno napravo in obnovili prostore vrtca. Po več letih priprav so kot druga občina v Sloveniji vstopili v elitni klub gorniških vasi. Omrežje gorniš-kih vasi povezuje 27 vasi v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji, za včlanitev pa mora kraj izpolnjevati stroga merila, dokazati zavezanost ohranjanju dediščine in sonaravnemu razvoju. Poleg tega so bile Luče po izboru Turistične zveze Slovenije izbrane za drugi najlepši turistični kraj v kategoriji izletniških krajev. Vključili so se tudi v Zeleno shemo slovenskega turizma. Le-ta pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Nenazadnje pa so največ pozornosti javnosti poželi kot prva občina z energetsko samo-oskrbno skupnostjo v Sloveniji. To se je zgodilo prek projekta, ki zamenjuje klasično centralizirano energetsko omrežje s tehnologijo pametnih omrežij. MAJHNA OBČINA, KI OBRNE OMEJENE DANOSTI V SVOJ PRID Zaradi vseh teh uspešnih projektov so bili uvrščeni v finale izbora najprodornejših slovenskih občin, ki se jim podeljuje priznanje zlati kamen in ga na koncu tudi prejeli. »Z vsem tem smo v Lučah dokazali, da smo lahko primer majhne občine, ki zna svoje omejene danosti preobrniti v razvojne priložnosti in se razvija celovito in kakovostno,« je povedal lučki župan Ciril Rosc. Nastasja Kotnik Priznanji sta prejela Sonja Herman Robnik in Vid Ceplak. (Foto: Nastasja Kotnik) savinjske.com Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 9 Oglasi Brezplačno izobraževanje do leta 2022 Drugo leto projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018-2022 je za nami. Moram priznati, da je bilo res uspešno. Vsi programi, ki jih izvajamo v okviru projekta, so financirani s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Občanom Savinjsko-ša-leške regije omogočamo brezplačno vključitev v različne izobraževalne programe in v prvem letu projekta smo skupaj s partnerji v različne programe vključili 947 posameznikov. Vesela sem, da nam je uspelo skupaj s partnerji pripraviti kakovostne in zanimive izobraževalne programe in da smo posameznike z njimi uspeli vzpodbuditi k vseživljenjskem učenju. Nekaj posameznikov se je vključilo v več kot en program, nekateri tudi v štiri ali več. Na naše delo sem ponosna, saj s partnerji dosegamo zastavljene cilje. Projekt je namenjen tako zaposlenim kot tudi brezposelnim osebam. Poudarek je na starejših od 45 let ter osebam s končanim največ triletnim izobraževalnim programom. Cilj projekta je vključenim osebam omogočiti pridobitev temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin, na kratko kompetenc, s katerimi lahko izboljšajo svojo zaposljivost in povečajo konkurenčnost na trgu dela. V programe se lahko vključujejo tako posamezniki kot tudi podjetja. Prav sodelovanje s podjetji se je izkazalo za zelo uspešno, bodisi z malimi kot tudi z velikimi. Uspešne zgodbe smo zapisali z različnimi podjetji, npr. BSH, KLS Ljubno, Skaza, Komunalno podjetje Velenje, Zavod Ruj ter podjetje Skupina Gorenje, ki je v času od 2017 do 2021 v izobraževanje vključilo preko 420 svojih zaposlenih. Kljub velikemu interesu vodilnih v podjetju pa je za vključitev potrebna volja posameznika in le-ti se največkrat za vključitev v program elenjeodločijo na podlagi zadovoljstva njihovih sode-20 V3lavcev in znancev. Podjetje lahko usmeri svoje S zaposlene k izobraževanju, namesto njih pa se f ne more odločiti. To mora naredi vsak posame-^ znik sam. In po dosedanjih izkušnjah je najpo- membnejši prav prvi korak - odločitev za prvo vključitev. Od tu dalje je vse lažje. Udeleženci spoznajo, da je lahko izobraževanje zabavno, sproščeno in družabno ter da lahko nova znanja uporabljajo tako v službi kot tudi doma. In kaj smo vam tokrat pripravili? Kot veste, delujemo na različnih lokacijah, od Velenja pa vse do Solčave. In v Centru za samostojno učenje Nazarje (v Jakijevi hiši) vam ponujamo dva programa; 60-urni osnovni računalniški program z naslovom Pametni telefoni ter 100-ur-ni tečaj usposabljanja za življenjsko uspešnost Izzivi podeželja. Z Izzivi podeželja začnemo v torek, 9. marca 2021, ob 9. uri. Srečanja bodo praktično naravnana, preko njih boste spozna- ki iz Centra za krepitev zdravja ZD Velenje. Program je namenjen zaposlenim, ki se pri opravljanju dela srečujejo s težavami zdravja kot posledico hitrih sprememb in stresa. Program, s katerim začnemo 3. marca 2021 ob 16.30 uri, zajema štiri sklope praktično oblikovanih delavnic, ki jih predstavljam v nadaljevanju: - Spoprijemanje s stresom in tehnike sproščanja (5 srečanj po 90 minut) V času nenehnega hitenja in velikega toka informacij se vedno več ljudi sooča s stresom ter z njim povezanimi težavami (depresija, pomanjkanje energije, slabša koncentracija ...). Kako stres vpliva na naš organizem in kaj lahko sami li uspešne zgodbe vašega lokalnega podeželja ter se seznanili z možnostjo razvoja lastne poslovne ideje. S Pametnimi telefoni začnemo v sredo, 10. marca 2021, ob 17. uri. Skozi praktične delavnice boste spoznali različne funkcije, ki vam jih ponuja vaš telefon. Programa bo vodil predavatelj Andrej Slomšek, ki ima bogate izkušnje z izvajanjem obeh programov. Na Ljudski univerzi Velenje smo organizirali čisto nov, 40-urni program krepitve zdravja Zdrav življenjski slog - skupaj krepimo zdravje, ki ga bomo izvajali skupaj s strokovnja- naredimo zase, nam bosta predstavili univ. dipl. psihologinji Niki Jakol in Sabina Prešiček. Na delavnicah boste spoznali dejavnike, povezane z doživljanjem stresa, ter pridobili znanja in veščine za vsakdanjo rabo. Spoznali boste tudi osnovne značilnosti sproščanja in se pri tem preizkusili v treh različnih tehnikah sproščanja (dihalne vaje, postopno mišično sproščanje ter vizualizacija pomirjujočega kraja), ki jih lahko izvajate tako doma kot tudi v službi. - Zdravo jem (6 srečanj po 90 minut) Res znamo jesti? Na delavnicah boste spoz- \ nali smernice prehranjevanja, ki nas krepijo / Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE ZNANOST IN ŠPORT 10 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Iz občin, Organizacije, Oglasi tam, kjer je v današnjem načinu življenja najbolj potrebno, da se obvarujemo pred boleznimi, ki nas najpogosteje prizadenejo. Seznanili se bomo s sestavo in pripravo zdravih obrokov ter se opremili z znanji in veščinami za postopno uvajanje sprememb navad prehranjevanja. Delavnica poleg skupinskih predavanj zajema tudi individualno svetovanje pod vodstvom univ. dipl. inž. živ. tehnol. Gorana Pandola. - Gibam se (6 srečanj po 120 minut) Leta in prisilna drža (delo za računalnikom, trakom ...) v naše življenje prinašajo potrebo po rednem razgibavanju in gibanju. Glavni namen zadnjega sklopa delavnic je pridobitev ocene vaše telesne pripravljenosti in tudi motiviranje ter posredovanje znanja in veščin za samostojno izvajanje telesne vadbe za aktiven življenjski slog. Poleg skupinskih srečanj program zajema individualno svetovanje, delavnico testa hoje (na 2 km ali 6 minut), kjer vam bodo na podlagi vaših zmožnosti in vašega zdravstvenega stanja predlagali najprimernejši način telesne ak- tivnosti. Delavnice se bodo izvajale s pomočjo dipl. kineziologa Matije Vravnika in dipl. fizi-oterapevtke Valerije Vasle. - Bolezni modernega sveta (2 srečanji po 90 minut) Veliko ljudi se srečuje z dejavniki tveganja, kot so povišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi. Na delavnici, ki jo bo vodila diplomirana medicinska sestra Andreja Zadravec, boste spoznali mejne vrednosti ter pomen zvišanih vrednosti dejavnikov tveganja na kakovost vašega življenja. Spoznali boste tudi, kako ustrezno spremeniti življenjski slog ne glede na to, ali vam (ali vašim bližnjim) omenjene težave že povzročajo preglavice ali pa želite delovati zgolj preventivno. Naš cilj projekta je narediti našim udeležencem vsak dan lep, nepozaben, tak, ki šteje. Delovna mesta se modernizirajo, posodabljajo in spreminjajo. Spreminjajo se tudi zahteve delovnih mest ter znanj, ki jih morajo posedovati delavci. Dobro je, da se delavci zavedajo, da so nji- hova znanja in spretnosti njihova konkurenčna prednost. Včasih so govorili »Več znanja kot imaš, več veljaš«, in to zagotovo drži tudi danes. In v kolikor je kdo še vedno v dvomu o smiselnosti izobraževanja, je v okviru projekta na voljo tudi brezplačno karierno svetovanje. Tam se skupaj s svetovalko oblikuje načrt do želenih kompetenc, ki posamezniku prinašajo večjo konkurenčnost na trgu dela. V prejšnjem projektnem obdobju smo zapisali 1386 uspešnih zgodb. Verjamem, da lahko tudi v tem projektnem obdobju vsak najde program zase in zapiše svojo zgodbo (več na www. lu-velenje.si). Mateja Šeliga, koordinatorka projekta Prijave: Mateja Šeliga 03/777-74-67 mateja@lu-velenje.si OBČINA NAZARJE Nemoteno financiranje javne gasilske službe V sredo, 10. februarja, so predstavniki PGD Gorica ob Dreti, Nazarje, Šmartno ob Dreti in občinskega gasilskega poveljstva v prostorih Občine Nazarje podpisa- li aneks k pogodbi o financiranju gasilske službe za leto 2021, ki ga je v imenu občine predložil župan Matej Pečovnik. Dogodek sta spremljala poveljnik in predsednik Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline, Miro Breznik in Janko Zuntar, ki je aneks tudi sopodpisal. ZA DRUŠTVA 19 TISOČ EVROV Občina bo letos za našteta društva zagotovila dobrih 25 tisoč evrov, ki jih bodo porabila v skladu s predloženimi investicijskimi načrti. Na osnovi pogodbe o financiranju javne gasilske službe bo občina za izvajanje nalog zveze namenila dobrih tri tisoč evrov. Podpisniki iz gasilskih vrst so predstavili delovanje svojih organizacij, investiranja in operativne dogodke. OBČINA ZADOVOLJNA Z IZVAJANJEM SLUŽBE Zupan Pečovnik se je zahvalil vodstvu gasilcev in posameznikom, ki s prizadevnim delom in plemenitimi dejanji skrbijo, da so občani bolj varni in da se jim ob požarih in nesrečah pomaga v stiskah. Zuntar se je v imenu zveze in društev zahvalil za vlogo občinskega vodstva, svetnikov ter še posebej županu, ki ima korekten odnos do gasilstva, požarne varnosti in v tej povezavi do civilne zaščite. Svoje zahvale in ključne načrte so podali še predsednica PGD Smartno ob Dreti Darja Acman, predsednik PGD Nazarje Boštjan Cigale in predsednik PGD Gorica ob Dreti Tadej Kotnik. Tekst in foto: Jože Miklavc Občina Nazarje je za prostovoljna gasilka društva zagotovila dobrih 19 tisoč evrov, za zvezo pa tri tisoč. Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 11 Oglasi 12 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Zgodovina in narodopisje i Ignac Oroženo podružnični cerkvi v Šmiklavžu PETER WEISS V župniji Nova Štifta stoji zadnja podružnična cerkev v dekaniji Gornji Grad v vrsti tistih, ki si jih ogledujemo po zapisih Ignaca Orožna iz knjige Dekanija Gornji Grad (z nemškim naslovom Das Dekanat Oberburg). Opis je bil objavljen leta 1877 na straneh 76-77 - Prevod in nujne pripise v oglatih oklepajih ter fotografijo in nekaj končnih pojasnil je prispeval urednik tele strani. CERKEV SVETEGA MIKLAVŽA OB CESTI POD NOVO ŠTIFTO To je bila najstarejša cerkev v občini Tirosek in je, kot piše v gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426 (na strani 3), imela podložnika z imenom Petek, ki ji je moral dajati dajatve. Ob vi-zitaciji, ki je bila tu 22. novembra 1631, je bilo [v latinščini] zapisano tole: »Cerkev svetega Miklavža v Tiroseku [v izvirniku: in Tyrossek]. V tej cerkvi so trije posvečeni oltarji. V prezbiteriju je oltar, posvečen imenovanemu svetniku. Na ženski strani je oltar svetega Ožbalta, tretji oltar - na moški strani - pa je posvečen svetemu Križu. Ta dva sta poškodovana. Ima en travnik, 32 krav, 24 ovc.« Pred dvajsetimi leti [= okoli leta 1855] je bilo ob obisku te cerkve o njej zapisano: Cerkvena stavba je majhna in neugledna. Prezbite-rij ima rebrast obok, ladja pa lesen strop. Prvotna okna s šilastim lokom v prezbiteriju so bila nizka in majhna. Dve od teh sta zazidani, ostala pa razširjena. Zakristija z gotskimi vrati je pritličje prejšnjega, podrtega zvonika. Sedanji zvonik, ki stoji pred glavnim portalom, je bil sezidan leta 1717. Od treh zvonov, ki visijo v njem, je najstarejši srednji, ki je brez napisa. Mali zvon je iz leta 1728, veliki pa iz leta 1801. Poleg glavnega oltarja ima cerkev še dva stranska, in sicer svetega Ulrika in svetega Valentina. To staro cerkev so leta 1869 z zvonikom vred do tal podrli, temeljni kamen pa je 6. junija (tretjo nedeljo po binkoštih) 1869 slovesno položil gornjegrajski dekan Jožef Florjan-čič. Gradnjo so končali leta 1872, novo cerkev pa je 28. julija (deseto nedeljo po binkoštih) tega leta posvetil domači župnik Gašper Dornik. Cerkev je centralna stavba in ima glavni oltar svetega Miklavža in v kamnitih nišah dva stranska. Vsi oltarji so novi in prav elegantni. Podružnična cerkev svetega Miklavža v Šmiklavžu (Novi Štifti) z zahoda IME TIROSEK, URBAR IZ LETA 1426 IN STAROST TUKAJŠNJIH TREH CERKEV Vas pri Gornjem Gradu Tirosek je bila po danes objavljenih podatkih prvič dokumentirana 24. aprila 1349, ko je bil govor o hubi, to je posestvu, velikem od 15 do 20 hektarjev, ze Tyrolfsek, v Tiroseku. Večkrat pa je bilo to ime uporabljeno za ime urada, enega (oziroma kar prvega) od dvanajstih, na katere je bilo razdeljeno področje, zajeto v urbarju (to je zvezku s seznamom kmetij in njihovih dajatev samostanu) iz leta 1426. Zgornja Savinjska dolina in še nekatera druga področja so bila v lasti benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Kmetje na tem področju so morali samostanu dajati davek - pridelke, živali, denar in druge vrste dajatve -, in ker je moral biti iz leta v leto enak, je moral biti zapisan. Na ta način so se nam ohranili iz časa pred skoraj 600 leti mnogi dragoceni podatki: imena kmetij, osebna (ali krstna) imena, takratne oblike poznejših priimkov, iz dajatev pa vidimo, kaj se je v tistem času pridelovalo in kolikšen je bil davek posameznih kmetij. Urad Tirosek je bil imenovan po istoimenskem kraju, njegovo ime pa je bilo zapisano v oblikah Tyrolseck ali Tyrolsekg in tudi Tirosek. Če izhajamo iz nemščine, najprej pomislimo na Tirolsko in na besedo Eck, ki pomeni 'kot,' vendar pa je tu v nemški osnovi menda beseda Egg, ki pomeni 'brdo' Temu področju, ki je bilo še širše od današnje Nove Štifte, so torej rekli Tirolsko brdo. Ime Tirosek se je uporabljalo do leta 2005, takrat pa je z administrativno odločitvijo odšlo v zgodovino. Gornjegrajski zemljiški gospodje so področje, ki so ga upravljali, poselili z novimi prebivalci: izsekavanje in krčenje gozda je dalo več obdelovalnih površin, te pa so povečale samostanske prihodke. Ko v bližnji okolici ni bilo več mogoče priti do novih naseljencev, bodočih kmetov in davkoplačevalcev, so dobili iz tujine nove, v našem primeru s Tirolske, ki je bila takrat očitno prenaseljena. Koncentracija tirolskih priseljencev je bila zahodno od Gornjega Grada že pred letom 1350 tolikšna, da se je najpozneje takrat zveza Tirolsko brdo začela uporabljati za celotno področje, ki je imelo skupno značilnost - Ti-rolce kot priseljence v teh krajih. Stari zapisi imena Tirosek bi potrebovali še kako osvetlitev in utemeljitev, recimo primerjavo starih priimkov v Novi Štifti s tistimi na Tirolskem. V današnji župniji Nova Štifta so tri cerkve. Najstarejša je tokrat predstavljena cerkev svetega Nikolaja ali Miklavža, ki je bila navedena že v urbarju leta 1426, mlajša od nje je cerkev v Dolu, ki je ta urbar ne navaja, najmlajša pa je stala na mestu današnje župnijske in so jo zgradili iz lesa v letih 1558-1560, v času delovanja reformatorja Primoža Trubarja. Ker je leta 1850 zgorela, so tri leta pozneje postavili zdajšnjo stavbo. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 13 Ljudje in dogodki Anže Remic z Unatove kmetije na Prihovi svoj čas najraje preživlja na njivi. Pred osmimi leti se je lotil pridelave zelenjave in sedaj na enem hektaru njiv ter v osmih rastlinjakih prideluje vse vrste zelenjave. S sajenjem solate začne v februarju in krompirja v začetku marca, sezono konča pozno jeseni z motovilcem. Vse izkušnje, potrebne za čim več pridelka, si je nabral sam, z delom. Dejal je, da se ne ozira na razne setvene koledarje, ampak na termine, primerne okolju, kjer živimo, in svoje izkušnje. Ko poberejo zgodnji krompir, posejejo korenje. (Foto: osebni arhiv) NA VSAKI NJIVI DVA PRIDELKA Prvo leto je na njivi posadil eno vrsto solate kristalke. Ker je šla brez težav v promet, je drugo leto posadil še več zelenjave in prvemu rastlinjaku dodal drugega. V osmih letih je dodobra posodobil sistem pridelave. Ko z njive pospravi zgodnje pridelke, na njej posadi še pozne. Tako vsaka njiva da dva pridelka. Letno na Unavtovi kmetiji pridelajo 25 ton krompirja, pet ton čebule, veliko česna, solate, stročjega fižola, rdeče pese, korenja, moto-vilca ... V rastlinjakih pridelajo paradižnik, papriko, kumare in še marsikaj, tudi lubenice jim lepo dozorijo. MLADI PREVZEMNIKI KMETIJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na Unatovi kmetiji je Anže Remic ustvaril svoj mali zelenjavni raj VELIKO ZADOVOLJNIH KUPCEV Da ima doma pridelana zelenjava neprimerno boljši okus, kupci vedo, zato se redno vračajo na kmetijo. Anže proda veliko zelenjave tudi šolam in gostilnam. Lansko leto zaradi koronavi-rusne bolezni šole in gostilne niso bile več največji odjemalec, ampak je bilo treba za prodajo poskrbeti drugače. Velik delež zelenjave so tako prodali doma. Spomladi so uredili brezstič-no prodajo tako, da so solato in drugo zelenjavo postavili na mizo ob hiši skupaj z obvestilom Vse se je začelo s solato. (Foto: osebni arhiv) o ceni. Njihovi kupci so se izkazali za zelo poštene in takšen način prodaje je pomagal prebroditi epidemijo. NAŠEL SE JE V TEM DELU Anže je vesel dobrega odziva kupcev za nakup domačih pridelkov in upa, da bo tako ostalo tudi po koncu koronakrize. V celem letu sta le dva »mrtva« meseca, februar in marec, in sedaj razmišlja, kaj lahko naredi glede tega. Ni mu do tega, da bi pridelali še več, saj je tako, kot je sedaj, ravno prav. Trenutno doma delajo skladišče za zelenjavo, kar je velik finančen zalogaj, željo pa ima še po enem velikem rastlinjaku. Zelo je zadovoljen s tem, kar počne, in si ne želi delati ničesar drugega. Štefka Sem Anže Remic je dobil darilo Trgovin Jager. (Foto: ZZ) DRUŽINSKI POSEL Anže po strojni šoli ni razmišljal o delu na tem področju. Z veseljem je na kmetiji stare mame prevzel vajeti. Ker imata tudi starša v neposre- Rastlinjak je poln odličnega domačega paradižnika. (Foto: osebni arhiv) dni bližini manjšo kmetijo, so združili moči in začeli obdelovati zemljo ter pridelovati zelenjavo. Starša sta takrat zaradi stečaja Glina ostala brez službe. Na njivi vsa dela opravijo strojno, v rastlinjakih ročno. In ko je sezona sajenja in pobiranja pridelkov, imajo vsi dovolj dela. V Savinjskih novicah vam bomo na pobudo Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada vsak mesec predstavili mladega prevzemnika kmetije. Vse, ki bodo predstavljeni, bodo z izdelki obdarile Trgovine Jager. Tudi Anže Remic je prejel zaboj izdelkov. 14 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Kultura, Organizacije KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Gostili likovne ustvarjalce iz vse Slovenije V Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal so po besedah predsednika Vinka Jeraja preteklo leto pričeli delovno. V začetku februarja so v svojih prostorih pripravili razstavo Kolaž na platno in izvedli »odprti atelje«. S prikazom svojega dela in ustvarjanja so želeli pritegniti nove člane, ki bi se bogatili z likovno umetnostjo. EPIDEMIJA DODOBRA ZAMAJALA NJIHOVO DELO Epidemija novega koronavirusa je dodobra zamajala njihovo delo. Z veliko mero vztrajnosti so se prilagodili razmeram in skozi vse leto delali v skladu z določili NIJZ in priporočili vlade. Uspeli so pripraviti razstavo Člani GAL-a se predstavijo, na kateri se je s svojimi akvareli predstavila Blanka Božič, in Ekspresionizem, kjer so svoja dela na ogled postavili ostali člani društva. V začetku junija so se z likovniki iz vse Slovenije srečali na Ex-tempore Rečica 2020, Bili so gostitelji tudi dveh tematskih razstav v okviru Zlate palete. Za boljše poznavanje likovne kulture so organizirali delavnice pod vodstvom akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča. TUDI VIRTUALNE RAZSTAVE Ker je bilo v začetku oktobra prepovedano druženje, so pripravili virtualno razstavo Lenar-tova prepletanja. Predvideno je bil tudi druženje Ex-tempore Deos Gornji Grad, a so likovniki dela izdelali doma in jih na ogled postavili v centru starejših. Čeprav so se priporočila in določbe vlade zaradi epidemiološkega stanja menjala, so po mnenju Jeraja uspeli realizirati zastavljeni plan dela. Sodelovali so namreč tudi na taboru v Ne-govi in različnih tematskih razstavah v okviru Zlate palete. A kljub volji in želji je družabno življenje tudi v njihovi sredi zamrlo. Zato Jeraj upa, da se bodo ukrepi kmalu sprostili in bodo lahko tudi letos pričeli z delom in likovnimi druženji. Tekst in foto: Marija Šukalo V odprtem ateljeju so pokazali svoje delo v želji, da bi pridobili nove člane. AKTIVNO DELOVANJE DRUŠTVA ZELIŠCARJEV ŠIPEK V ZAOSTRENIH RAZMERAH Kljub epidemiji snujejo aktivnosti tudi v letošnjem letu Člani mozirskega Društva zeliščarjev Sipek so v lansko koledarsko leto zakorakali ambiciozno z novo dejavnostjo. Načrti so se jim podrli z epidemijo covida-19, saj so morali prilagoditi delovanje društva, vendar so bili kljub temu aktivni. Tudi v letošnjem letu želijo opravljati svoje dejavnosti, vendar so pri načrtovanju previdni. AMBICIOZNO ZAKORAKALI V KOLEDARSKO LETO Po besedah predsednice društva Terezije Plaznik so lansko leto začeli delovno, saj so že v januarju pripravili prvo izvedbo »odprtih vrat« pri zeliščarjih. Tej dejavnosti so bili namenjeni ponedeljki. V prizidku Kulturnega doma Mozirje, v pevski sobi, so v dopoldanskem času vsem ljubiteljem zelišč in pripravkov iz njih ponudili vpogled v dejavnost društva in izbor izdelkov, ki jih pripravljajo, ter delili svoje znanje o zeliščih. V januarju so se na povabilo Turističnega društva Mozirje tradicionalno udeležili sejma Al-pe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V začetku marca so opravili redni letni občni zbor. Sledila je epidemija covida-19, ki je okrnila delovanje društva, vendar niso zapadli v malodušje. IZOBRAŽEVANJE POMEMBNA NALOGA DRUŠTVA Ena izmed pomembnih nalog društva je izobraževanje, v okviru katerega so se junija udele- žili zeliščarskega dneva na gradu Negova. Tam so spoznavali različne vsebine, kot so krepitev imunskega sistema, uredimo si zeliščni vrt, izdelovanje tradicionalnih zeliščnih izdelkov, vse o sladkem pelinu, konoplji in zdravju ... Organizirali so en pohod za spoznavanje zdravilnih rastlin v našem okolju, njihovih učinkovin in pravilne uporabe. Organizirali so delavnico o izdelavi mazil z uporabo zdravilnih zelišč. Sodelovali so na tržnici v kampu Menina in dvakrat v Mozirskem gaju. PREVIDNI NAČRTI ZA LETOŠNJE LETO Terezija Plaznik je izpostavila, da so pri svojem delovanju izhajali iz vedenja, da morajo spoštovati predpisane ukrepe in nikogar izpostavljati bolezni. Zavedajo se, da v tem času ni mogoče realno načrtovati nalog za letošnje leto. Želijo si, tako predsednica, da bi lahko opravljali tiste dejavnosti, ki so jim stalnica vsa leta. Se naprej želijo izvajati nalogo izobraževanja - od spoznavanja zdravilnih rastlin v naravi, njihovih učinkovin in pravilne uporabe. Želja je tudi strokovna ekskurzija, ki jim je lani odpadla. V načrtu imajo izvedbo delavnice za izdelovanje krem z uporabo zdravilnih zelišč. Se naprej se bodo z veseljem udeleževali različnih dogodkov v občini in širše, ki jih organizirajo podobna društva in organizacije. Za delovanje društva so ključni člani, zato bodo veseli novih. Roman Mežnar V Društvu zeliščarjev Šipek so lani sodelovali tudi na 4. sejmu domačih dobrot v Varpoljah. Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 15 Organizacije ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE Čebelarji v pričakovanju boljših letin medu Mozirski čebelarji so najbrž med prvimi društvi, ki so letos že opravili redni letni občni zbor. Seveda je bil prilagojen sedanjim razmeram, ki jih narekuje epidemija, kljub temu pa je predsednik družine Ivan Čopar z opravljenim zelo zadovoljen. Člani so se o delu v lanskem in načrtih za letošnje leto pogovorili kar preko elektronske pošte in telefonskih linij, kakor bodo storili tudi v mnogih drugih društvih. OBETAVEN ZAČETEK SEZONE, SLABO NADALJEVANJE Leto 2020 se je začelo zelo obetajoče, z lepim in toplim vremenom. Čebele so bile preskrbljene s hrano za zimo v jesenskem času in tudi v dobri zdravstveni kondiciji pred zajedavcem varojo. Zimski čas so lepo preživele. »Obetala se je dobra čebelarska sezona. Pričakovanje pa nam je kar kmalu začelo upadati. Nekaj čebeljih pridelkov smo pobrali v začetku z močnimi družinami in smo pravi čas iztočili cvetlični med in pobrali cvetni prah. Za razmnoževanje čebel je bil čas in vreme še dokaj ugodno in kdor je izkoristil ta del, je bil lahko zadovoljen. Nato se je začelo deževno vreme in smo morali čebele krmiti. Za tem pa je prišla paša gozdne mane, ki ni bila zadovoljiva,« je povedal Čopar. Zavoljo tega je bil pridelek medu v lanskem letu precej slabši od pričakovanega. Večina članov društva se s čebelarjenjem ukvarja za hobi, ljubiteljsko, s povprečno deset do petnajstimi čebeljimi družinami. Zavoljo tega si želijo bolj ali manj pridelka v višini pokritja svojih stroškov, vse, kar je več, pa je seveda tudi dobrodošlo. Posebno poglavje čebelarjevega dela je vsako leto zatiranje čebeljega zajedavca varoje. Pr-šice se oprimejo telesa čebele in ji pijejo kri. To za žival pomeni izgubljanje energije in pogin. V preteklosti so se z varojo borili s kemičnimi Ivan Čopar s čebeljimi izdelki na ocenjevanjih dosega najvišje ocene. sredstvi, v zadnjem času slednje izpodrivajo naravna. To so mravljična, oksalna in mlečna kislina. Tretiranje čebel s slednjimi varojo ubija, čebelam in medu pa ne škodujejo. Posebno skrb čebelarji namenjajo tudi najmlajšim. V OS Mozirje deluje krožek, ki ga vodi Blaž Podrižnik. Krožkarji so, čeprav preko zoo-ma, na tekmovanjih dosegli lepe rezultate tudi v lanskem letu. V LETOŠNJIH NAČRTIH VRSTA IZOBRAŽEVANJ Ob ugodnih epidemioloških razmerah oziroma ob premagani epidemiji bodo mozirski čebelarji letos izvedli vrsto izobraževanj. Na teme, kako s čebelarjenjem sploh začeti, kako se lotevati zatiranja varoje, o vzgoji rodovniških in gospodarskih matic, bodo govorili v čebelarskem centru v Lučah. Planiranih imajo vrsto ekskurzij, dan odprtih vrat v svojem čebelnjaku v Mo-zirskem gaju in izvedbo akcije Tradicionalni slovenski zajtrk. Člane bodo vzpodbujali, da se udeležujejo čim več izobraževanj, s tem pa poglobijo svoja znanja in svojo dejavnost ter njen pomen približajo čim večjemu številu občanov. PREDSEDNIK DRUŽINE OD LETA 2001 S čebelarjenjem se je Čopar začel ukvarjati leta 1985. Začel je tako, da je pomagal svojemu prijatelju, ki je imel takrat 120 panjev. Ob njem se je učil in počasi sklenil, da nabavi svoje čebele. Prvo leto je kupil dva panja, nato jih vsako leto dodajal in sedaj jih ima 39. Na začetku je opravil tečaj za čebelarja začetnika, opravil je tečaj za preizkuševalca medu in za apiterapevta. Znanja je zavoljo zanimanja hitro pridobival, se vsakodnevno kalil v svojem čebelnjaku in stalno iskal dobrodošle novosti. 2e leta 2001 je bil izvoljen za predsednika mo-zirskih čebelarjev. »Čebelarjenje je v prvi vrsti hobi, kot drugo je hobi, ki je lahko včasih tudi plačan, ob tem pa svoj čas porabljaš koristno. Ko te enkrat prevzame, tega ne moreš več pustiti. V svojem čebelnjaku sem včasih po trikrat na dan. Vedno se najde kaj za postoriti. Tudi pozimi grem do čebelnjaka vsak dan na sprehod. Kot prvo je to dobro zame, za moje zdravje, kot drugo pa pogledam, če je s čebelami vse v redu. Tega res ne moreš več pustiti, ko te enkrat zasvoji. Gledam starejše čebelarje, kako hudo jim je, ko tega fizično več ne zmorejo.« Tekst in foto: Benjamin Kanjir Čebele so čebelarjem ljubljenke, čeprav včasih tudi pičijo. Če človek ni alergičen na njihov strup, je slednji zdravilen za marsikatero bolezen. Podobno kot vsi čebelji pridelki, za pridelavo katerih skrbijo tudi mozirski čebelarji. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Kljub izrednim razmeram izpeljali nekatere prireditve V Turističnem društvu Rečica ob Savinji se je po besedah predsednice Urške Selišnik preteklo leto pričelo obetavno. 2e januarja so namreč pričeli s pripravo tradicionalnega koncerta ob dnevu žena in občnim zborom. PRIREDITVE V OKRNJENI OBLIKI Koncert je bil zaradi razglašene epidemije odpovedan, a bodo vstopnice veljale tudi v letošnjem letu. Sledilo je sproščanje ukrepov, zato so v maju izvedli čistilno akcijo, v juniju pa »postavili« vpisno knjigo v Blatah. Junij je bil čas za tradicionalno prireditev Od lipe do pranger-ja, ki so jo izvedli v okrnjeni obliki. V dogovoru z osnovno šolo so morali odpovedali tradicionalne razstave in kasneje še Večer pod trško lipo zaradi omejitve zbiranja ljudi. Izredno dobro sprejeta sta bila dogodka, imenovana Obujamo stare igre in Igre med naselji. Precejšnje število obiskovalcev je pokazalo, da so ljudje željni tovrstnih druženj. Podobno je bilo tudi na sejmu domačih dobrot, ki so ga pripravili julija v varpoljskem kampu Menina. ZAHTEVE NIJZ, PA ŠE DEŽEVNO VREME Posebno poglavje v delu društva je pomenila organizacija koncerta v Blatah in Lenarto-vega sejma. Avgusta in oktobra so veljale različne omejitve in določila, ki so se tudi spreminjala. Za koncert so pridobili pozitivno mnenje NIJZ, seveda s številnimi omejitvami, a je bilo deževje tisto, ki je izvedbo koncerta preprečilo. Zgodba z ukrepi in zahtevami NIJZ se je ponovila septembra, ko so prijavljali Lenartov sejem. Zanj so prav tako pridobili pozitivno mne- C> 16 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Organizacije Igre med naselji rečiške občine so privabile številne gledalce. nje NIJZ z določenimi omejitvami in nošenjem mask na prostem. SEJEM IN ŽIVE JASLICE ODPOVEDALI, MIKLAVŽ PRIŠEL »Kljub poizvedovanju pri pristojnih - NIJZ, vladi, ministrstvu za zdravje - nismo dobili točnih navodil, kaj to pomeni v praksi. V turističnem društvu pa si Pičkurina in drugih likov na Lenar-tovem sejmu nismo znali predstavljati z maskami. Poleg tega smo bili opozorjeni, da bomo kaznovani, če kateri od obiskovalcev ne bi nosil maske. Tudi zato smo Lenartov sejem odpovedali,« je povedala Selišnikova in poudarila, da so se z vprašanjem, kako organizirati miklavž-evanje, soočali v novembru. Slednjega so iz- vedli tako, da je Miklavž v spremstvu angelov in parkljev obiskal otroke na njihovih domovih. V sedmih urah so razdelili skoraj dvesto daril. V normalnih okoliščinah bi leto zaključili z izvedbo živih jaslic, a so tudi te odpovedali prav zaradi epidemije. PRIDOBILI STATUS NEVLADNE ORGANIZACIJE Društvo bi lani moralo gostiti kraje s sramotilnim stebrom. Prangerijado so načrtovali junija in jo zaradi ukrepov prestavili na oktober, ko so jo morali dokončno odpovedati. Upajo, da bodo srečanje prangerskih krajev uspeli izvesti v letošnjem letu. Lani avgusta si je društvo pridobilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem inte- Skupaj z Občino Rečica ob Savinji in ostalimi partnerji so v turističnemu društvu pristopili v projekt Amfiteater, tako da jim dela ne bo manjkalo. Zagotovo pa tudi ne problemov, saj društvo potrebuje nove prostore za shranjevanje svojih rekvizitov, oblek in opreme. resu na področju spodbujanja razvoja turizma. Status prinaša nekatere ugodnosti, na primer prednosti pri javnih razpisih, možnost prejetja donacije 0,5 % dohodnine in brezplačne uporabe prostorov. Tekst in foto: Marija Šukalo Predsednica Urška Selišnik: »V društvu si Pičkurina in drugih likov na Lenartovem sejmu nismo znali predstavljati z maskami.« PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Nova avtocisterna za uspešnejše delo V Prostovoljnem gasilskem društvu Gorica ob Dreti bodo v prihodnje pri gašenju požarov uspešnejši. V garaži njihovega doma namreč stoji nova, zmogljivejša avtocisterna, ki so jo pripeljali konec januarja. Dobrih 260 tisoč evrov zanjo je pokrila Občina Nazarje po operativnem planu nabave za letošnje leto. Prvi voznik cistern v društvu, 85-letni Franc Žehelj ni skrival veselja nad pridobitvijo in se z njo popeljal na zadnjih kilometrih do cilja. Predaji avtocisterne so zaradi epidemije prisostvovali le predstavniki lokalne skupnosti, društva in Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline. V garaži gasilskega doma Gorica stoji nova, zmogljivejša avtocisterna. (Foto: arhiv društva) Tudi aktivnosti društva so bile braževali in usposabljali. Poskrbe-v preteklem letu zaradi epidemi- li so le za najnujnejša vzdrževanja je zelo okrnjene. Tako se niso izo- doma in voznega parka. Operativ- Dobrih 260 tisoč evrov je stala nova avtocisterna, ki so jo pripeljali konec januarja. na enota je bila v pomoč društvom v občini pri gašenju večjih požarov, sami pa so pogasili travniški in dimniški požar. Po besedah predsednika društva Tadeja Kotnika bodo letos uredili delavnico in nadaljevali z obnovo doma. A vse te aktivnosti bodo stekle šele, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Marija Šukalo 17 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Kultura KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE NA SPLETU Virtualna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Čeprav prireditve še vedno ne potekajo v obliki, ki smo je od nekdaj vajeni, to nekaterih zgor-njesavinjskih kulturnikov ni ustavilo pri njihovem poklonu slovenskemu kulturnemu prazniku. Kulturno društvo Jurij Mozirje je tako kot že leta doslej pripravilo proslavo ob kulturnem dnevu, vendar v virtualni obliki. To hkrati pomeni, da si jo lahko na spletnem kanalu YouTube še vedno ogledamo v udobju domače dnevne sobe. ŽUPAN SUHOVERŠNIK RAZMIŠLJAL O KULTURI ODNOSOV Proslavo so s slovensko himno simbolno odprli Mozirski koledniki; Jure, Jože, Tilen, Blaž in Florijan Repenšek. Sledil je nagovor slavnostnega govornika, župana občine Mozirje Ivana Su-hoveršnika. V govoru je razmišljal o kulturi, predvsem o sedaj aktualni kulturi odnosov. Izrazil je željo, da bi vsak dan bil kulturni vsakdanjik, saj je po njegovem prepričanju kultura način življenja, z njo pokažemo odnos do sočloveka, narave, do okolice. Ob koncu je zaželel, da bi bilo veliko kulture med nami in bi v odnosih prepoznali lepoto našega življenja. Virtualna oblika proslave je tudi odlična priložnost za sprehod skozi likovno umetnost. SPREHOD SKOZI LIKOVNE TEHNIKE JURETA REPENŠKA Virtualna oblika proslave je tudi odlična priložnost za sprehod skozi likovno umetnost. Predstavitev različnih likovnih tehnik - akvarela, grafike, montažnega reliefa in ikonografije - je s prikazom svojih umetniških stvaritev in opisom tehnik izdelave opravil Jure Repenšek, predsednik KD Jurij Mozirje in dolgoletni organizator slikarskih študijskih dni Ex tempore Mozirski gaj. BREZ PESMI IN POEZIJE NE GRE Brez pesmi in poezije seveda ob kulturnem dnevu ne gre. Pester program članov KD Jurij je lahko zadovoljil gledalce pred ekrani. Omenili smo že Mozirske kolednike, s pesmijo se jim je pridružila vokalna skupina Nežke v sestavu Neža Repenšek, Julija Vačovnik in Maja Petrovič ter dekliški pevski sestav Tjaša, Nika in Maja Šuli-goj. S pesmijo in kitarskim nastopom sta navdušila tudi Neža in Florijan Repenšek, zaigral je še Trio pozavn (Florijan Repenšek, Jaka Kranjc in Jani Šuligoj). Marko Slapnik pa je z recitalom poskrbel še za poetično noto prireditve. Tatiana Golob Proslavo so s slovensko himno simbolno odprli Mozirski koledniki. (Foto: Tatiana Golob) ZDRUZENI KULTURNIKI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vsak mesec na spletu nova ljudska pripoved iz doline Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je na slovenski kulturni praznik na spletnem kanalu YouTube objavila igrano ljudsko pripoved z Ljubnega ob Savinji, Povodni mož iz Savinje, ki jo je v knjigi z istim naslovom leta 1971 zapisal Lojze Zupanc. V posnetku, ki je produkcija Roka Rakuna, zgodbo pripovedujeta in igrata Darija Planovšek in Dejan Ugovšek, dva izmed kulturnikov v novem projektu pripovedovanja zgodb v digitalni obliki - z videoposnetki. 7 zgodb bo na spletu predstavilo 7 zgornjesavinjskih krajev oziroma občin. SEDEM ZGODB ZA SEDEM OBČIN S pripovedjo Povodni mož iz Savinje je mo-zirska izpostava JSKD pod vodstvom Simone Za-dravec začela projekt v duhu današnjega časa - na splet bodo postavili sedem zgodb, ki bodo predstavljale sedem zgornjesavinjskih krajev oziroma občin. Kot je povedala Zadravčeva, je po ustvarjeni pravljici Palček v čedri, ki si jo je prav tako moč ogledati na spletnem kanalu YuoTube, v skupini zgornjesavinjskih kulturnikov ostala želja po ustvarjanju še več takšnih zgodb iz bogate zgornjesavinjske pripovedne zakladnice. NOVA PRIPOVED PRIHODNJI MESEC Prva pripoved je, prav simbolno, na elektronska vrata Zgornjesavinjčanov potrkala 8. febru- arja, na dan Franceta Prešerna, avtorja vsem poznanega Povodnega moža. Zadravčeva obljublja, da zgodb še ne bo zmanjkalo. Ljubitelji pripovedništva bodo lahko prisluhnili še šestim, ki so povezane s kraji naše doline. Novo zgodbo bodo širši javnosti predstavili vsak mesec, vse do meseca avgusta. Tatiana Golob Darija Planovšek in Dejan Ugovšek sta ob Savinji pripovedovala zgodbo o ljubenskem povodnem možu. (Foto: zajem zaslona) 18 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Prejeli smo, Ljudje in dogodki SODELOVANJE NA FESTIVALU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Objem gornjegrajskih okusov Letošnje leto je Slovenija Evropska gastro-nomska regija. Projekt vključuje priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonarav-nega bivanja ter trajnostnega razvoja gastro-nomije. Krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnimi okolji oziroma kulturami. Zato je tudi tema letošnjega že 35. festivala Turizmu pomaga lastna glava vezana na kulinariko. Naslov je Moj kraj, moj chef. GORNJEGRAJCI POVEZANI S KUHARSKIM MOJSTROM Učenci OS Frana Kocbeka Gornji Grad že leta sodelujemo na tem festivalu. Dosegli smo že lepe uspehe, zato smo se tudi letos odločili za sodelovanje. Pritegnila pa nas je tudi letošnja tema, saj ima naša dolina pomembno kulinarično tradicijo. Naša letošnja naloga ima naslov Objem gornjegrajskih okusov. V njej smo se osredotočili na tradicije prehrane naše doline in na lokalno pridelane surovine. V lokalnem okolju smo se povezali s kuharskim mojstrom Jernejem Sedu-šakom, ki ima naziv executive chef v Radisson Blu Plaza hotelu v Ljubljani. Povezali smo se tudi z že uveljavljenim proizvajalcem Vode 902, ki je znana širom Slovenije pa tudi po Evropi in svetu. našim lokalnim proizvodom, medom, in jo poimenovali Modra voda z eliksirjem medu. MEDENI POSKUSI Na temo letošnje turistične naloge smo v času šolanja na daljavo izvedli tudi projekt Medeni poskusi. V prazničnem prednovoletnem času smo povabili vse učence šole, da kuhajo in pečejo različne jedi, v katere so na tak ali drugačen način vključili naše bogastvo, med. Executive chef Jernej Sedušak pri delu Ê\ À Goveji file, velute jerebike in medu, krema »bočkega« krompirja s smrekovo esenco, sotirane gomoljnice, mikrozelenje predstavljali širom po Sloveniji. Ob tem smo uresničili tudi idejo naše ravnateljice ge. Blanke Nerad, da imamo svojo šolsko vodo, ki nosi tudi znak šole. Slavica Suhovršnik Objem gornjegrajskih okusov MODRA VODA Z ELIKSIRJEM MEDU Ustvarili smo turistični proizvod, ki smo ga poimenovali Objem gornjegrajskih okusov. Jedi smo »kuhali na daljavo« s pomočjo našega kuharskega mojstra. Vodo 902 smo oplemenitili z OBJEM GORNJEGRAJSKIH OKUSOV Predjed: espuma staranega sira, drobljenec zgornjesavinjskega želodca, crispy kruhek, mikrozelenje. Glavna jed: goveji file, velute jerebike in medu, krema »bočkega« krompirja s smrekovo esenco, sotirane gomoljnice, mikrozelenje. Modra voda z eliksirjem medu. Ravnateljica Blanka Nerad in učenka Pia Sedušak s šolsko vodo PREDSTAVITEV NA ZOOMU Prijavilo se je okoli 80 učencev, ki so se odločili, da so pripravljali doma različne jedi in v vseh so uporabili med. Potem so predstavili svoje kuharske mojstrovine. Organizirali smo predstavitev na Zoomu. Učenci so se zelo razveselili samega srečanja in predstavitve. Dobili smo veliko idej za naše delo naprej. PREDSTAVITEV SLEDI SPOMLADI S turistično nalogo se bomo tudi letos predstavljali na turističnih tržnicah, ki bodo v mesecu aprilu in maju. S tem bomo turistični proizvod Objem gornjegrajskih okusov ZANIMIVOSTI NARAVE Velikansko jajce za pusta veselih ust Pri družini Stenšak iz Florjana pri Gornjem Gradu so nedavno, ko so prišli h kuram pobirat jajca, kar ostrmeli, saj tako velikega jajca pri njih še niso ugledali. Najdba tehta celih 100 g, medtem ko običajnemu jajcu tehtnica pokaže od 50 do 60 g. V kartonu v primerjavi z ostalimi jajci zelo izstopa in se jasno ne da zapreti. Mami Geli pri hiši crklja vse po vrsti, ne le kure. Te so pridne celo zimo. Kaže pa, da ena kar in kar ni mogla znesti jajca, potem pa presenetila z velikanskim. Menijo, da se je morala res namučiti. Renata Stenšak nam je poslala sliko in informacije ter nam zaželela lep in masten pustni torek. Kako so se šele mastili s krofom iz tega jajca pri njih! IS Stogramsko jajce zelo izstopa od drugih v kartonu. (Foto: Stenšak) Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 19 Šport, Oglasi Izberite naj kulturnika 2021 Spoštovan: bratci in bralke Savinjskih no vit. najlepša mala za vaš odziv na naši' povabila, da skupaj pojemo čs [thr ukinitve društvi); ' vsestranska kulturna ustvarjalka,f ranica KO C. G-iiid in kUk Potovke, gledallik* ;giaika; instrumenta! isi. aktivni čtan in dirigent Godbo igornJeSavinJike dflli.T, reiiservrstnih.kih nseObah (kD Gornji Gfid, KO Morffje, KD Lepa Njiva); ak-tivni fEan KO Nova Štirta in KO iiatne, ihorovodja, flan ra7 ličnih pev-ikih japedS); predsednik KO Jurij, M kov ni pedasoij, ¿Lin pevskih zasedb, ijlidali^j Kjrjlec in rezi sej; vsestranska kulturna ustva-i jlia. iianica KD Lepa Njiva, gledaiiška ¡gratka. Vabimo vas ti glasovanju. Poteka drugi krog glasovanja, upoitevad pa bomo glasovnice iz savinjskih novir, ki botfo do določenega roka prispele v uredništvo. Natisnjenih ali kopiranih glasovnic ne bomo upoštevali. Med pravočasno prispelimi glasovnicami bomo v vsakem krogu izžrebali dva, ki bosta prejela praktični nagradi. Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov: Savinjske novice, S mi he Is k a cesta 2,3330 Mozirje, najkasneje do torka, 2. marca 2021. 5*-tf*tiivt»i|tin l iVd jhiijnjt t>r«4i4&v irfikidoiofl erginlatofiij ibMlf vafi n;c - w .>s,m MORANA N/^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 amtirt.moranj.si t-mail: irtfo(SimflrarTa.ji AI«Kas"der Stebluviiifc s ^ . Hanilje Hu, 331 i BraatoVte Za razvedrilo Kupec v trgovini: "Prosim, da upoštevate proti virusno razdaljo in se mi nt približujete preveč." Kupovalka: "Zakaj? Rada bi vam samo vrnila viruse, ki ste mi jih namenili, ko ste se dopoldan drenjali za mojim hrbtom v vrsti za vlečnico na smučišče." - Spet si se napil! - Sem, pa kaj? ■ Pa zgrešil si hišo, sosed! Pacient: "Rad bi imel več in večje zobe." Zobozdravnica: "A vi tudi greste k Janši v službo?" Pacient: "Kako pa veste?" Zobozdravnica: "Vsi, ki jim ne uspeva držali jezik za zobmi, bi radi to, kar vi." Jejte zdravo hrano, da boste zdravi, in to obvezno pred obrokom. Prvi ivok z Marsa je bil samo veter. Marsovci so se očitno poskrili. IMi čudno, prvi zvok z Zemlje je bil zanje Damjan Murko. Pilot: "Motor nama je odpadel!" Ko pilot; "Nama? Govori zase, jaz tega. na svoji strani Se imam." Pilot: "V redu, oprosti. Sporoči kontroli, da v primeru strmoglavljenja pristanem na to, da ga trgajo od moje plače." Učiteljica: "Kaj bi počeli, če bi zmanjkalo elektrike?" Anica: "igrala bi se na prenosnem računalniku." Učiteljica: "Ampak tudi njemu bi zmanjkalo elektrike." Anica: "Potem bi se igrala na pametnem telefonu." Učiteljica: "Tudi temu bi se sčasoma izpraznila baterija." Anica: "Potem bi igrala na druge karte." Učiteljica: "Reče se, da bi se igrala s kartami." Anica: "Ne, ne, igrala bi na mamine karte, da bi napotila elektriko." Nov teden, nove afere. Politiki delajo napake, a se vsaj trudijo. Ne vemo pa, zakaj se tako trudijo delati vedno nove napake. Ivč: "Jaz sem poročil kuharico in sedaj imam 20 kil več." Robert: "Jaz sem poročil šiviljo in sedaj ima m cel kup modnih obtek." Pavel: "Jaz pa sem poročil političarko in sedaj jmgm cel kup izgovorov." Kje je Jelko, da pove, če se lahko spet kijunčkamo? MASKE PRED STO LETI IN DANES Pred nekaj več kot sto leti je razsajala pandemija španske gripe. V obdobju 1918-1920 je po vsem svetu zbolelo 500 milijonov ljudi, za posledicami te bolezni jih je umrlo vsaj 50 milijonov, od tega v Evropi dva milijona. Drugi val pandemije je leta 1918 prizadel tudi prebivalstvo v slovenskih deželah, natančnih podatkov o številu okuženih in številu umrlih pa ni. Kar je po tednu, ko se je na oblast povzpel pust in jo tudi hitro zapustil, zanimivo, je pregled mask, s katerimi so se takrat zo-perstavljali prenosu okužb. Pa naj še kdo reče, da ima človeška iznajdljivost meje! Minister hojs ni mogel preko meje niti v spremstvu mame. jaz pa ne zaradi otrok. 24 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Križanka, Informacije DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jorge in Demian Bucay: O starših in otrocih JORGE BUCAY in DEMIAN BUCAY Knjigo, ki govori o starševstvu, sta napisala oče (ki je hkrati tudi dedek) in sin (ki je hkrati tudi oče), slavna argentinska psihoterapevta Jorge in Demian Bucay. Skozi svoje razmišljanje v knjigi raziskujeta intimni in intenzivni družinski odnos, kdaj smo v njem uspešni in kaj lahko storimo, če se ta odnos krha. Na številna kompleksna vprašanja o vzgoji, njenih slabih in dobrih trenutkih ter o aktualnem prenašanju podedovanih vzorcev iz roda v rod avtorja odgovarjata na podlagi bogatih osebnih in profesionalnih izkušenj. Pri tem v svoje zapise vključujeta dobro mero humorja, kar bralca še bolj pritegne k branju teme, ki je marsikomu lahko tudi obremenjujoča. L SJ L ■■ ■■■ J StovjrčeV: EDER - avstrijski hiallones (Simoni; REŠT - iinis-DO v SZ Iranu; RETi - neW. stovfliiii Saihfet (fifchanJ}; Reši lev prejšnje križanke (vodoravno); STATOSKOP, TURI STIKA. ONE. LAPOR. PEN7A. AVT, TILOA. BRIN. BEČ, ALBA, NE, OPS. WIEN. CLSTER, GRAViS, IHTJOL, ROMANTIKA Ž VALE, APORT, HAITI, ČIN JASNOST, KINKALO, ANTANTA. URAONiK KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 6, 12. februar 2021 25 Mali oglasi, Oglasi Torek, 2. marec Napovednik dogodkov ob 9.00. Učni sadovnjak Rožnik, Mozirje Prikaz rezi mladih botrskih sadik ŽIVALI - PRODAM Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam čebelje družine na 6. in 10. až satih; gsm 041/665-178. V kompletu prodam dva bika, 190 do 200 kg, limuzin, siva; gsm 041/783-494. Prodam prašiče domače vzreje različnih tež. Nad 120 kg, cena zelo ugodna. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca limuzin, starega 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam pujske od 25 do 40 kg; gsm 041/445-315. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM Prodam kocke sena in otave; gsm 041/720-938. Prodam krmni 041/696-802. krompir; gsm Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam prekopalnik iskra, nerabljen, v garanciji; gsm 041/600-647. Prodam električni cepilec za drva 10 t; gsm 031/214-997. Prodam 2 košta za žito in vago za krompir; gsm 031/811-191. Prodam seno v kockah; gsm 031/606-189. Prodam silažne bale, cena 25 eur; gsm 041/804-793. DRUGO - PODARIM Podarim bale; gsm 031/663-462. Podarim kotno sedežno garnituro in dva fotelja; gsm 041/95-95-18. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. ISCEM Če ima kdo za podariti gramofon, naj me prosim pokliče; tel. št. 03/584-54-58. VOZILO - KUPIM Kupim traktor od 40 do 80 KS, od lastnika; gsm 030/419-790. Orehova jedrca, jedilni krompir, ne-škropljena jabolka prodam; gsm 071/336-165. Prodam zelo dobro domače bučno in olivno olje; gsm 051/366-133. Kosilnico roto 185G prodam; gsm 031/453-163. NEPREMIČNINE Mlada družina kupi kmetijo v Zg. Sav. dolini; gsm 031/297-796. Iščemo dvostanovanjsko hišo za najem; gsm 040/560-914. V najem oddam stanovanje, Ljubno ob Savinji; gsm 041/783-630. ◊ SIVILJSTVO ZANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Prejemajte položnice za naročnino po elektronski posti in dobite majico Savinjskih novic! Spoštovani naročniki in naročnice Savinjskih novic, v našem podjetju sledimo aktualnim trendom v smeri zmanjšanja obremenitev okolja, zato posodabljamo poslovne procese z uvedbo digitalnih rešitev, V tem kontekstu vam ponujamo roko in vas vabimo k sodelovanju, in sicer na ta način, da vam položnic za naročnino ne pošiljamo več po običajni pošti, ampak po elektronski pošti. vse, kar morate narediti, je, da nam na elektronski naslov trzenje@savinjske.com sporočite podatke o naročniku (ime, priimek in naslov) in na kateri e-naslov želite prejemati položnico. Lahko tudi pripišete, katero velikost majice želite. Vse, ki se boste v roku enega meseca, torej do 19. marca 2021, odločili za to spremembo, bomo nagradili z majico Savinjskih novic. ! 26 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 Oglasi VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20 Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (UL.RS., št. 93 / 05) in prve točke 7 člena ter 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (Ur.list RS št.98/2013 in Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali (UL.RS št. 89/2014) razpisujemo REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI 2021 Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) do dopolnjenega 3. meseca starosti. Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporablja cepivo, ki zagotavlja imu-nost več kot eno leto. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini v skladu z navodili proizvajalca. Rok naslednjega cepljenja je vpisan v potnem listu živali. Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje. Vsak pes mora biti označen z mikročipom in registriran ter dobiti EU potni list, najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namene premikov izven RS ali PRED PRVO SPREMEMBO LASTNIŠTVA označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce. PRI REGISTRACIJI PSOV SKOTENIH PO 01. 01. 2015 JE OBVEZNA ŠTEVILKA MIKROČIPA MATERE MLADIČA. PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE TO VABILO in EVROPSKI POTNI LIST. BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA. PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA SVOJEGA PSA LAHKO PRIPELJETE NA CEPLJENJE TUDI V AMBULANTO ZA MALE ŽIVALI NA VP MOZIRJE V PONEDELJEK, SREDO IN PETEK , OD 7 DO 15. URE ALI V TOREK IN ČETRTEK OD 10. DO 18. URE. POTREBNO SE JE PREDHODNO NAROČITI PO TELEFONU. PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PREVENTIVNIMI UKREPI: - cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, koronavirusna infekcija) - redno odpravljanje zajedavcev (vsaj trikrat letno) - cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija) OBVEZNA JE UPORABA ZAŠČITNIH MASK, UPOŠTEVAJTE MEDSEBOJNO RAZDALJO IN SPOŠTUJTE OSTALE UKREPE ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE BOLEZNI CO-VID 19. LETOS SMO CEPNA MESTA PRILAGODILI GLEDE NA ŠTEVILO PSOV, KI MORAJO BITI CEPLJENI, ZATO VAS PROSIMO, DA PREVERITE V POTNEM LISTU PSA, ČE MORA BITI VAŠ PES LETOS CEPLJEN, IN GA PRIVEDITE NA KATEROKOLI NAVEDENO CEPNO MESTO. Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr. vet. med. RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2021 PONEDELJEK 01. 03. 2021 ČETRTEK 04. 03. 2021 07:30 LJUBNO - NA FORSTU 06:30 OTOK - PRI MATAROŽNIK 08:30 LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU 07:30 NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU 09:00 PRIMOŽ 70 - GORSKA PUSTOTA 08:30 NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI 09:30 KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU 09:30 LENART - PRI SP. KOSU 11:30 LJUBNO - LOVSKI DOM 10:30 GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA 12:00 RADMIRJE - PRI ŠETEJ 11:00 BOČNA - PRI ZADRUGI 12:20 TER 60 - PRI IVANIČNIKU 12:00 FLORJAN PRI ZAVRŠKI KAPELI 13:30 LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI 12:30 NAZARJE PRI GASILSKEM DOMU TOREK 02. 03. 2021 PETEK 05. 03. 2021 07:00 VIMPASLE - PRI TLAKERJU 07:30 ŽLABOR - PRI MLINARJU 07:30 POLJANE - ŽERONICE 08:00 KOKARJE - PRI FLERETU 08:00 REČICA - GASILSKI DOM 08:15 LAČJA VAS - GASILSKI DOM 08:50 VARPOLJE - PRI ŽUNTARJU 08:30 PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU 09:30 ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU 9:30-10:00 ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI 10:00 GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU 10:15 ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU 10:30 OKONINA - PRI GASILSKEM DOMU 10:30 TRNOVEC - PRI KRANČIČU 11:00 DOL-SUHA - PRI RBETU 11:00 PRIHOVA PRI UNATU 11:30 ŽEKOVEC - PRI BELEJ 11:15 BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU 11:45 MOZIRJE - PRI STARI OBČINI 12:00 BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU SREDA 03. 03. 2021 SOBOTA 06. 03. 2021 07:00 PRIMOŽ - PRI JERAJU - BUKOVJE 07:00-08:00 LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA 08:00 LUČE - ZA TRGOVINO 08:30 LOKE PRI LEVCU 9 30 SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU 09:00 LEPA NJIVA PRI JOŽU 11 00 PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU 10:00 GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE 11 15 PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI 10:30 TRNAVČE - PRI PEČNIKU 11 45 RADUHA - PRI TEVČU 11:00 ŠMIHEL - PRI GOSTILNI 12 00 STRMEC - PRI MIKLAVCU 12 30 STRMEC - PRI SP. MOŽICU NA OVINKU 27 Savinjske novice št. 8, 26. februar 2021 SLDiTMHlOMuil.-. z lastno sončno?^ elel