PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 230 (8632)	_TRST, torek, 2. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZOČARANJE DELAVSKIH SINDIKATOV
Vlada na zatožni klopi zaradi podražitve bencina
Tudi manjšinske struje v PSI ostro kritizirajo vladni ukrep
RIM, 1. — Povišanje cene bencina in plinskega olja za vozila In ogrevanje je sprožilo plaz protestov po vsej državi. Samo petrolejski industrije! so zadovoljni s tem «nepopolarnim vladnim ukrepom», kot ga je označil socialistični minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti. Po dosedanjih komentarjih sindikalnih organizacij in prizadetih prevoznikov, je vlada tokrat napravila korak, ki zna imeti resne politične in gospodarske posledice.
Vse pritožbe proti povišanju cene
petrolejskih proizvodov se najprej sklicujejo na nedoslednost vladne politike o zadrževanju cen. Ugotavljajo, da je vlada odobrila povišanje cene bencina v trenutku, ko bo zamrznitev cen v veljavi še za en mesec; ko si je vlada s svojimi odločnimi ukrepi proti draginji in inflaciji pridobila naklonjenost najširših ljudskih množic; da je vlada klonila izsiljevanju petrolejskih industrijcev in s tem razbila že itak krhko ravnovesje cen najnujnejših surovin in energetskih virov, ki so najtesneje povezani z dinamiko cen na drobno.
Po ostrem protestu CGIL, sta se danes oglasila tudi delavska sindikata CISL in UIL. Tajništvo CISL poudarja, da je ta vladni ukrep zelo resen, da bo močno vplival na družinske stroške, da bo škodljivo vplival na vladno politiko o zadrževanju
cen. kar lahko ima nepredvidljive posledice na gospodarskem in socialnem področju. CISL odločno zavrača kakršnokoli povezovanje povečanja državnega davka na petrolejske proizvode z morebitnim povišanjem pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne. Prav tako odločno protestira UIL, ki pravi, da je vladni odlok o povišanju cene petrolejskih proizvodov v ostrem nasprotju s politiko zadrževanja cen in da obstaja nevarnost, da bo vlada prva prekršila zamznitev cen zaradi verižne reakcije, ki jo ta ukrep lahko sproži na področju cen. UIL meni, da boja proti inflaciji ni mogoče voditi z neusklajenimi ukrepi, temveč se ga lahko vodi s pobudami, ki bodo omogočile krepke socialne naložbe. Sicer pa zvezno tajništvo UIL opozarja, da sedaj delavski sindikati pričakujejo, da bo vlada odgovorila na nji-
•iiiiiiiiiiimiuMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmnmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
NA POVABILO PREDSEDNIKA P0MPID0UJA
Leone na uradnem obisku v Franciji
Evropska vprašanja in odnosi z ZDA v središču političnih razgovorov
PARIZ, 1. — Predsednik republi-1 zahtevala od podpredsednika Agne-ke Leone je prispel na uradni obisk wa naj odstopi, v zameno pa naj
v Francijo v spremstvu soproge in zunanjega ministra Mora. Na letališču v Orlyju je italijanskega gosta pričakal predsednik Pompidou. Po izvedbi državnih himen in pregledu častne čete sta se predsednika s spremstvom vkrcala na helikopter, ki ju je prepeljal do središča Pariza, od tod pa je avtomobilski sprevod krenil do Elizeja, kjer sta si predsednika izmenjala priložnostne pozdrave.
Kmalu za tem sta imela Leone in Pompidou pivi razgovor ki je trajal eno uro in 15 minut. Po izjavah uradnih glasnikov je bil razgovor «odkrit in konstruktiven». Začel ga je predsednik Leone z obrazložitvijo stališč Italije o najvažnejših problemih sedanjega trenutka, nato pa mu je Pompidou odgovoril. Med najvažnejšimi problemi na dnevnem redu so odnosi med Vzhodom in Zahodom s poudarkom na konferenci o varnosti in sodelovanju ter odnosi med Evropo in Združenimi državami v luči zaključkov nedavnega sestanka «deveterice» v Kopenhagnu in Kissingerje-vih predlogov o preosnovi atlantskega zavezništva. Leone je tudi omenil vprašanja v zvezi z Evropo in predvsem regionalno politiko v okviru EGS, o kateri bodo obširno razpravljali na jutrišnjem srečanju, ki se ga bosta poleg obeh predsednikov udeležila tudi zunanja ministra Moro in Jobert.
bi zvezni preiskovalci zatisnili eno oko, ali pa tudi obe nad prekrški, ki jih je zagrešil kot guberner Marylanda. Agnew naj bi sprejel ponudbo, a pod pogojem, da ga sodišče oprosti vseh obtožb.
Po drugi strani pa «Los Angeles Times» poroča, da je Agnew na sestanku z voditelji republikanske stranke zagotovil, da se ng bo nikoli predstavil kot kandidat za predsedniško mesto, čeprav bi ga sodišče oprostilo vseh obtožb. Stališče naj bi utemeljil z željo, da ne škodi stranki.
Odstop grške vlade
ATENE, 1. — Grška vlada je danes odstopila. Predsednik republike Papadopulos je poveril mandat za sestavo nove vlade Spyrosu Markezinisu, bivšemu ministru pred državnim udarom leta 1967 in u-stanovitelju «napredne stranke» (na predne seveda le po imenu). Papa dopulos se je danes dolgo razgo varjal z Markezinisom in mu na ročil, naj do prihodnje sobote pri pravi seznam novih ministrov.
Treba je pojasniti, da ne gre za nikakršno vladno krizo, pač pa le za izpolnitev obljube, ki jo je Papadopulos dal ob nedavnem referendumu, s katerim je bila v Grčiji odpravljena monarhija. Nova vlada bo imela nalogo, da vodi državne posle do parlamentarnih volitev, prvih po fašističnem državnem udaru, ki bi morale biti prihodnjega leta. Toda tudi v tem o-mejenem času bo vlada imela le neznatne pristojnosti.
Uradno poročilo, ki so ga danes objavili, pojasnjuje, da «predsednik republike ostaja edini vir oblasti do prvega rednega sestanka bodočega parlamenta». Ministrski predsednik bo odgovoren samo pred predsednikom republike, ki bo o-sebno sprejemal najvažnejše sklepe, predvsem glede zunanje politike, o-brambe in javnega reda. Nova grška ustava, ki so jo odobrili z referendumom, namreč izrecno določa izključno pristojnost predsednika republike v teh sektorjih.
Zadava Agnew
NEW YORK, L - Znana ameriška revija «Newsweek» piše v svoji zadnji številki, da je Bela hiša
OBVESTILO
Zaradi povrnitve na sončno uro in zaradi novih urnikov pošte v Jugoslaviji, smo prisiljeni skoraj uro prej, kot doslej, zaključevati redakcijo lista. Uredništvo si bo prizadevalo, da zaradi tega čitatelji ne bodo prikrajšani za domače in mednarodne vesti, vendar se bo lahko od časa do časa dogodilo, da bo kakšna zelo pozna vest izpadla in da bo objavljena šele v naslednji številki.
Naročnike in čitatelje prosimo, da to z razumevanjem upoštevajo, zunanje sodelavce in oglaševalca pa prosimo, da nam dostavljajo svoje prispevke in oglase čez dan in le v zelo izjemnih primerih v zgodnjih večernih urah.
Uredništvo
bove zahteve o povišanju pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne.
Zelo ostro so odgovorili na povišanje cen petrolejskih proizvodov avtoprevozniki, ki vidijo v tem ukrepu veliko nevarnost za obstoj predvsem malih in srednjih podjetij. Hkrati avtoprevozniki zahtevajo ukrepe, ki jih je vlada že svoj čas napovedala, da se olajša njihov položaj. V sporočilu avtopre-vozniške organizacije je jasno povedano, da se bodo prevozi nujno podražili, saj se je plinsko olje za motorna vozila podražilo za 15 lir liter. Prav tako nezadovoljni so prodajalci bencina, ki pravijo, da so bili še enkrat žrtvovani na «oltar koristi petrolejskih industrijcev». Vlada je za prodajalce bencina določila povišanje marže samo za 1,50 lire od 23 lir skupne podražitve. Zato so že sedaj sklenili, da bodo v najkrajšem času sprožili stavkovno akcijo proti vladnemu ukrepu.
Podražitev petrolejskih proizvodov je zaostrila tudi spore med raznimi strujami v PSI. Tako je struja poslanca Mancinija izjavila da ni mogoče voditi učinkovite in življenjske levosredinske politike in da ni mogoče imeti zaupanja v levosredinsko vlado, ki dela kar ne bi smela delati, ki pada iz protislovja v protislovje, ki ne zna delati drugega kot obžalovati to, kar je naredila. Čeprav struja poslanca Mancinija pravi, da nihče v PSI ne vodi razbijaške politike, vendar zahteva od vlade leve sredine, da ravna kot vlada leve sredine. Tudi Lombardijeva struja obsoja vlado zaradi povišanja cene bencina in o-stalih petrolejskih proizvodov ter obžaluje, da je vlada podlegla pritisku petrolejskih industrijcev, saj bi lahko povečala državne davčne dohodke z obdavčitvijo na drugih področjih. Lombardijeva struja opozarja, da obstaja nevarnost spremembe sedanjega političnega okvira in da si zna s tem vlada zapraviti zaupanje, ki si ga je pridobila z uveljavitvijo prvih ukrepov proti draginji in inflaciji.
DR. V. BAKARIC V BUJAH NA PROSLAVI 30-LETNICE PRIKLJUČITVE ISTRE IN SLOV. PRIMORJA
Še dalje moramo graditi na temeljih bratstva in enakopravnosti med narodi
Zmaga nad fašizmom in rezultati 30-letnega socialističnega razvoja Istre-potrdilo pravilnosti Titovega poziva k splošni vstaji in politike KPJ o reševanju odnosov med narodi in državami

Ameriška ministra na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 1. — Na vabilo zveznega izvršnega sveta bosta tajnik za finance ZDA in glavni svetnik predsednika Nixona za gospodarska vprašanja dr. George Shultz in tajnik za trgovino Frederic Dent s sodelavci od 5. do 8. oktobra obiskala Jugoslavijo. S tem obiskom se bo v skladu z dosedanjo prakso nadaljevala izmenjava misli na visoki stopnji o dvostranskih gospodarskih odnosih, posebno o možnosti nadaljnjega razvoja trgovinskega, finančnega in znanstveno - tehnolo-
Nedeljske proslave v Bujah ob 30-letnici priključitve Istre in Primorske Jugoslaviji se je udeležila ogromna množica, kot kaže gornja slika
. ioni iiiiiiiiiiiiiiiniiMi m u itinin Min n 1011110111111 ■■ m mm     u
OB ZAKLJUČKU OBISKA SOVJETSKEGA MINISTRSKEGA PKEDSEDNIKA
Uspešno vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo In Sovjetsko zvezo
Skupno poročilo o razgovorih med Kosiginom in Bijedičem - Sovjetski premier se je vrnil v domovino - Predsednik ZIS povabljen v Moskvo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Od predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Alekseja Kosigina, ki je danes zjutraj po sedemdnevnem uradnem obisku odpotoval v domovino, so se na letališču v Dubrovniku poslovili predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, podpredsednik dr. Jakov Sirotkovič, predsednik izvršnega sabora Hrvaške dr. Ivo Perišin in druge osebnosti. Po povratku v Moskvo se je Kosigin brzojavno zahvalil predsedniku Titu in Džemalu Bijediču. zveznemu izvršnemu svetu in narodom Jugoslavije za prijateljski sprejem, s poudarkom, da je sovjetska delegacija zelo zadovoljna z rezultati sovjetsko - jugoslovanskih razgovorov, ki so bili usmerjeni k nadaljnjemu razvoju odnosov in tesnega sodelovanja in prijateljstva med obema socialističnima državama.
V skupnem sporočilu o obisku škega sodelovanja. Med razgovori Alekseja Kosigina se med drugim
bodo izmenjali misli tudi o aktualnih mednarodnih gospodarskih vprašanjih.
LONDON, 1. — V Blackpoolu se je danes začel kongres britanske laburistične stranke, ki bo po pričakovanjih potrdil zrnago Wilsono-ve zmerne linije nad strankino levico.
MOSKVA, 1. — Sovjetska zveza je danes priznala republiko Gvineje (Bissau) ter izrazila pripravljenost, da izmenja diplomatske predstav-1 deklaracije iz leta 1955 in izja-nike.	I vah Tito - Brežnjev iz leta 1971 in
ugotavlja, da sta vladna predsednika s svojimi sodelavci v ozračju prijateljstva in v duhu medsebojnega razumevanja^in odkritosti proučila dosedanji razvoj sodelovanja med obema državama in možnosti nadaljnjega napredka, se medsebojno seznanila z rezultati socialistične graditve v obeh državah in izmenjala misli o mednarodnem položaju. Predsednika sta ugotovila, da se jugoslovansko - sovjetsko sodelovanje uspešno razvija na vseh področjih na osnovah beograjske
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimfiimuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiunimMiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
PO OBLJUBI KREISKECA PALESTINSKIM GVERILCEM
GOLDA MEIR DANES NA DUNAJU
Zahtevala bo od avstrijske vlade, naj ne omeji ugodnosti, ki jih Avstrija nudi judovskim emigrantom
STRASSBURG, 1. — Predsednica Izraelske vlade Golda Meir bo jutri prispela na Dunaj, kjer se bo sestala z avstrijskim kanclerjem Brunom Kretskim. Po mnenju vseh političnih opazovalcev je obisk Meiro-ve v Avstriji povezan z odločitvijo avstrijske vlade, da omeji ugodnosti, ki jih Avstrija nudi sovjetskim Judom na poti v Izrael.
Odločitev avstrijske vlade, ki je izzvala val protestov v Izraelu, je posledica drzne akcije palestinskih teroristov, ki sta ugrabila na češko - avstrijski meji tri sovjetske emigrante judovskega porekla. Talce sta izpustila šele potem, ko jima je kancler Kreisky osebno zagotovil, da bo omejil ugodnosti, ki jih Avstrija nudi sovjetskim Judom na poti v Izrael.
Medtem ko je obljuba Kreiskega sprožila val protestov izraelskih voditeljev in tiska, češ da Avstrija s takim stališčem podpira teroriste, je ves i arabski tisk zelò ugodno komentiral «uspeh» palestinskih gverilcev. «Palestinska gverilca — piše u-gledni kairski «Al Ahram» — sta do-
segla svoj cilj brez prelivanja krvi. Izrael pa bo imel veliko moralno in materialno škodo zaradi zajezitve dotoka sovjetskih Judov. Odločitev kanclerja Kreiskega je najboljši dokaz, da je Avstrija nevtralna».
Egiptovski Ust «Al Gumhuriah» pa trdi. da se Palestinci borijo za svoje pravice.
V zvezi s protesti izraelske vlade je libanonski dnevnik «Al Moharrer» objavil danes opozorilo «Orlov palestinske revolucije», organizacije, ki si lasti očetovstvo drznega podviga. Gverilci opominjajo Dimaj, naj ne prelomi dane besede, sicer bo varnost Avstrije ogrožena. Istočasno pa spodbujajo Avstrijo, naj ne popušča pritisku sionistov.
Na vse te polemike in grožnje je avstrijska vlada odgovorila s pojasnilom notranjega ministra Roescha. Ta je v intervjuju z urednikom avstrijske televizije poudaril, da je delovanje zbirališča Judov v gradu Schoenau osnovano na zasebni pogodbi med lastnico gradu in judovsko agencijo. Zato — je poudaril minis-
ter — ne moremo preprečiti tega delovanja. Osnovno vprašanje je, kako zajamčiti varnost Avstrije in njenih državljanov ter istočasno dovoliti prehod avstrijskih Judov preko avstrijskega ozemlja.
Na evropskem košarkarskem prvenstvu
Jugoslavija-Kalija 73:71
BARCELONA, 1. - Jugoslavija je nocoj premagala v dramatični tekmi Italijo s 73:71 na evropskem košarkarskem prvenstvu v Barceloni. Zmagovalca sta dala šele dva podaljška, kajti ob regularnem času je bil izid neodločen 63:63.
Jugoslavija se bo jutri srečala v kvalifikacijskem delu še s Francijo, Italija pa z Bolgarijo.
Z današnjo zmago si je Jugoslavija zanesljivo priborila vstop v finale.
1972. Prav tako se ugodno razvija tudi sodelovanje med Zvezo komunistov in KP Sovjetske zveze, zvezno skupščino in vrhovnim sovjetom, med socialističnimi republikami, družbeno političnimi organizacijami in mesti obeh držav.
Kosigin in Bijedič sta posebno pozornost posvetila gospodarskemu sodelovanju. Pri tem sta poudarila potrebo vlaganja nadaljnjih naporov za razvoj proizvajalne kooperacije v avtomobilski in elektronski industriji, strojegradnji in drugih industrijskih vejah, in za krepitev sodelovanja v lahki industriji, metalurgiji, kmetijstvu, prometu in turizmu. Zaradi razširitve gospodarskega sodelovanja bosta obe strani spodbujali razvoj sodelovanja zainteresiranih znanstvenih in gospodarskih organizacij, tako na dvostranskem kot na večstranskem področju. V interesu nadaljnjega razvoja odnosov in vsestranskega obveščanja o življenju narodov obeh držav, se bodo v kratkem pričela pogajanja za sklenitev sporazuma o sodelovanju na področju informacij, kakor tudi na področju kulture, znanosti in šolstva. Vladna predsednika sodita, da obstajajo vsi pogoji za vsestransko razširitev jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja. Poudarila sta odločnost obeh vlad, da vložita nove napore za krepitev odnosov prijateljstva, medsebojnega razumevanja in zaupanja ob upoštevanju posebnosti notranjega razvoja in mednarodnega položaja obeh socialističnih držav.
Pri proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili, da je zadnje čase v mednarodnih odnosih, kot rezultat miroljubne politike socialističnih držav in naporov vseh miroljubnih držav in narodov, prišlo do pozitivnih sprememb. Obe strani sta izrazili globoko prepričanje, da sta v sodobnih pogojih mir in mednarodna varnost nedeljiva in da mir in varnost ne moreta biti monopol ozkega kroga, o-ziroma nekaterih večjih držav, temveč da je skrb za ohranitev miru in varnosti pravica in dolžnost vseh držav. Jugoslavija in Sovjetska zveza sodita, da je borba narodov proti kolonializmu, neokolonializmu, za enakopravne politične in gospodarske odnose, za dosledno uporabo načela miroljubne koeksistence, sestavni del borbe za splošni mir in napredek na svetu. Ugotavlja se nadalje, da se imperialistične in reakcionarne sile vztrajno trudijo, da bi preprečile proces popuščanja mednarodne napetosti, da ek-spanzionistična politika imperializma prihaja posebno do izraza v jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu, na jugu Afrike in na posameznih področjih Latinske Amerike. Zadnji dogodki v Čilu so sestavni del širših napadalnih načrtov imperializma. Jugoslavija in Sovjetska zveza odločno obsojata teror vojaške junte v Čilu in izražata solidarnost z ljudstvom te dežele.
Jugoslavija in Sovjetska zveza sta pozitivno ocenili rezultate konference neuvrščenih na vrhu ter njen mednarodni pomen. Poudarili sta prispevek in dejavnost neuvr-
ščenih držav v borbi proti imperializmu, kolonializmu in vsem oblikam politične in gospodarske dominacije in vmešavanja za utrditev miru, neodvisnosti in enakopravnega mednarodnega sodelovanja, za pravičnejše politične in gospodarske odnose in socialni napredek. V skupnem sporočilu se nadalje izraža obojestranska zaskrbljenost zaradi stanja na Bližnjem vzhodu in solidarnost s pravično borbo arabskih narodov in arabskega ljudstva Palestine. Jugoslavija in Sovjetska zveza poudarjata odločno podporo narodom Indokine v njihovi borbi za polno neodvisnost in pravico, da svobodno in neodvisno odločajo o svoji usodi. Obe strani dajeta velik pomen in poudarjata vlogo svetovne organizacije pri ohranitvi miru, za napredek enakopravnega mednarodnega sodelovanja in pri reševanju mednarodnih problemov. Jugoslavija in Sovjetska zveza sodita, da je za nadaljnjo ozdravitev mednarodnega ozračja prvenstvenega pomena prenehanje oboroževalne dirke. Sodita, da je nastopil čas, da se prično priprave za sklicanje konference o razorožitvi, ob udeležbi vseh držav.
Na kraju poročila se ocenjuje, da je bil obisk sovjetskega premiera nov prispevek k nadaljnjemu razvoju prijateljstva narodov obeh socialističnih držav in k napredku sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Džemal Bijedič je z zadovoljstvom sprejel povabilo Kosigina, da obišče Sovjetsko zvezo.
B. B.
Sindikalne organizacije so ostro reagirale na vladni ukrep o povišanju cene bencina in ostalih petrolejskih proizvodov, ki je stopil v veljavo včeraj. Sindikati očitajo vladi, da se sama ne drži politike zadrževanja cen, ki jo je uvedla takoj po izglasovani zaupnici v parlamentu in ki ji je prinesla naklonjenost najširših ljudskih množic. Opozarjajo na nevarnost verižne podražitve blaga široke potrošnje še pred zapadlostjo vladnih odlokov o zamrznitvi cen. Proti podražitvi petrolejskih proizvodov so tudi manjšinske struje PSI
Član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije dr. VI. Ba-karič je v nedeljo v Bujah na veličastnem zborovanju ob tridesetletnici priključitve Istre in Slovenskega Primorja Jugoslaviji poudaril načelo bratstva med narodi, sožitja in naprednosti, ki je istočasno tudi temelj zunanje politike Jugoslavije. Prav položaj v Istri dokazuje pravilnost Titove odločitve 1941. leta, ko je CK komunistične partije Jugoslavije pozval jugoslovanske narode na oboroženo vseljudsko vstajo, ki je bila mnogo več kot goli diverzantski odpor okupatorju in ki je tudi omogočila, da je nova Jugoslavija sedla za «zeleno mizo» kot enakopravni činitelj.
V nedeljo je bilo v Bujah, pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita in ob prisotnosti velike množice zborovanje ob 30-letnici združitve Istre,Slovenskega primorja, Reke, Cresa, Lošinja, Zadra in Lastova z Jugoslavijo, na katerem je govoril član predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič. Zborovanje je začel v hrvaščini, slovenščini in italijanščini tajnik komiteja Zveze komunistov za Buje Lucijan Benolič, ki je pozdravil prisotne in med njimi podpredsednika SFRJ Mitja Ribičiča, predsednika zvezne skupščine Mijalka Todoroviča ter številne vidne predstavnike iz Slovenije, Hrvaške, vseh jugoslovanskih republik, predstavnike odporniških in partizanskih organizacij iz dežele Furlanije - Julijske krajine, predstavnike tržaške federacije KPI in predstavnike Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Po prečitanju osebne poslanice j predsednika republike Tita, so spre-
govoril: v hrvaščini Lucijan Beno lič, v slovenščini tajnik koprskega obalnega komiteja ZK Livio Jakomin in v italijanščini član odbora Linije Italijanov za Istro in Reko Apollinio Abram.
Dr. Vladimir Bakarič je v svojem govoru najprej orisal zgodovinske pogoje v Istri, kjer je nastajanje velikih evropskih nacij povzročalo nova vprašanja na škodo malih ter še ne dovolj formiranih narodov. Zgodovina je bila brez milosti. Istočasno pa so se iskala pota, kako premostiti težave neskladnega razvoja narodov in rešitve so, kot običajno, nudili slabši, ki so šele prihajali na o-der življenja. Nudili so jih razredi. ki so nastopali v imenu novih narodov, ideologi narodnostnih gibanj — v našem primeru Slovencev in Hrvatov ter delavski razred, neglede na nacionalno pripadnost, čim je dosegel moderne organizirane oblike. Že v času Avstro - Ogrske so tako nastale ideje, ki so ustrezale številnim kasnejšim naprednim tokovom in ki niso odražale samo stoletnih teženj delovnih ljudi, temveč tudi nove oblike in zahteve razredov, ki so postali nosilci teh teženj. To je bilo stališče o bratstvu med vsemi narodi tega področja, o bratstvu med Slovenci, Hrvati in Italijani ter istočasno zavest, da se bratstvo lahko ustvari in mora ustvariti pod pogojem, da se ustvari napredno, svobodno in demokratično družbeno ureditev.
Dr. Bakarič je nato govoril o razdobju med obema vojnama, o politiki Hitlerja in Mussolinija ter o hitrem porazu stare Jugoslavije, ko so pred vso Jugoslavijo in predvsem pred komunistično partijo Jugoslavije nastopile nove naloge.
Dr. Bakarič je nadaljeval: «Tu se pričnejo neke posebnosti, ki so značilne za KPJ in ki so omogočile zmago ter predstavljajo zanimivo značilnost tudi za zgodovino teh krajev.
Gre za Titovo parolo o splošni vstaji iz 1941. leta. To je bila rešilna parola, brez nje in brez njene uresničitve ne bi bilo zmage in bi nas čakal ponovni poraz. Mnogi bodo menili, da je ta trditev nekoliko čudna, saj mi vsi toliko vemo o vseh podrobnostih vstaje, da se nam zdi vse popolnoma naravno in logično. Toda ni bilo vedno prav tako.
Mi vsi, ki smo se vključevali v boj proti fašizmu, smo se hoteli upreti njegovemu vojaškemu prodoru in po porazu stare Jugoslavije nadaljevati z bojem, pa tudi z bojem s puško v roki. Nekaj sličnega je bilo tudi drugod, saj tudi drugod niso priznali Hitlerjevih vazalskih vlad in tudi drugod so pripravljali odporniška gibanja in partizansko vojno. Mi smo takoj po okupaciji pozvali ljudstvo, da se pripravi na oborožen boj proti okupatorju in po napadu na Sovjetsko zvezo, da ta boj prične.
Velika večina nas, takrat mladih ali mlajših komunistov, je menila, da to pomeni sabotažo in podobne oblike odporništva, pa tudi partizanske in vojaške akcije. Dlje pa nismo razmišljali. Vse omenjeno se nam je zdelo možno, izvedljivo pa tudi relativno zadostno. Tito pa je mislil drugače. Že 4. julija 1941 je predlagal centralnemu komiteju K PJ vseljudsko vstajo, kar je CK o-dobril in pozval jugoslovansko ljud-
stvo, da se dvigne in izžene okupatorja.
Mnogi izmed nas smo prvi trenutek menili, da gre le za možnost in izvedljivost splošne vstaje in ne mnogo več. Potrebovali smo nekaj časa, da smo še zavedli načelne razlike v teh stališčih in da ima pri tej razliki odločino vlogo ne količina, ne obseg vstaje, temveč težnja po vstaji in ustvarjanju vstaje.
Odporniška gibanja, pa tudi partizanska vojna — seveda če ne gre samo za obliko v kateri raste vstaja — so po svojem bistvu pomožna sredstva v neki vojni. Odločilne bitke se z njimi ne dobi, temveč se ji samo pomaga. Bitka se s takšno politiko vodi in zmaguje ne-
Dr. Vladimir Bakarič
kje na odločilnih vojnih frontah, politično pa za «zeleno mizo». U-soda vseh odporniških gibanj tega časa, pa tudi partizanskih gibanj, je bila prav takšna. 0 usodi njih narodov so odločali tisti, ki so bili pripuščeni za «zelene mize» povojnih konferenc, in je bila odvisna od teh odnosov sil.
Nam bi se kljub vsem našim žrtvam in naporom lahko zgodilo — ni bilo pa to nujno — da zasluge za sodelovanje pri razbijanju vojnega stroja osi pobere kakšen Draža Mihajlovič in kraljeva vlada, kar bi za jugoslovanske narode pomenilo novo ječo narodov, za vas iz teh krajev pa nadaljevanje suženjstva.
Parola vseljudske vstaje je vodila po drugačnih poteh in zahtevala drugačna sredstva. Pomenila je ustvarjanje lastne fronte, fronte za dokončen izgon okupatorja in tako določeno sodelovanje v splošnem naporu za razbitje sil osi. Nove Jugoslavije zaradi tega v določenem trenutku niso mogli predstavljati pobegli politiki, ki so prispevali k njenemu hitremu in sramotnemu porazu v aprilski vojni, temveč tiste, sile ki so ustvarile svojo fronto in za njo mobilizirale vse. Zgodovina je dokazala pravilnost načela o vseljudski vstaji. Zgodovina govori o težavah, istočasno pa tudi, da to načelo ustreza sodobnim težnjam sveta, saj se takšna gibanja vedno bolj organizirano pojavljajo pri tistih na-
(Nadaljevanje na 6. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. oktobra 1973
Izjava SKGZ o razlastitvah v Osapski dolini
Razlastitveni dekreti, ki jih je v avgustu razposlala deželna uprava in ki zadevajo Osapsko dolino, so bili znova in v pretežni meri naslovljeni na našega človeka, kar pomeni ponovno krčenje slovenske zemlje in s tem gospodarske moči slovenskega kmeta.
Način, kako sta celotno razlastitveno akcijo izvedli Ustanova za tržaško industrijsko pristanišče (EZIT) in deželna uprava, gotovo ni v soglasju z zakonom iz leta 1968 štev. 429, ki res omogoča razlastitve tudi v Osapski dolini, vendar z določenimi omejitvami. Zakon predvsem zahteva, da se razltistitev izvrši samo v primeru, da to izrecno narekuje javna korist in s predhodnim konzultiranjem občinskih uprav prizadetih občin, strokovnjakov in seveda prizadetih občanov, med katerimi velika večina pripada naši narodnostni skupnosti.
Ni dvoma, da vsaka razlastitev pomeni za prizadetega slovenskega kmeta težko izgubo, saj predstavlja uničevanje njegove gospodarske moči. ki je ne more nadomestiti nobena odškodnina, ker mu ta ne zagotavlja niti nadaljevanja prvotne dejavnosti, niti preusmeritve v novo. Še manj pa kakršna koli odškodnina v denarju odtehta škodo, ki jo predstavlja za celotno našo skupnost nasilna izguba zemlje, na kateri prebivamo stoletja.
Zavedamo se, da vsak napredek zahteva žrtve, vendar ne moremo dovoljevati, da bi to breme padlo vedno na slovenskega človeka, na našo narodnostno skupnost. Takšno žrtev bi moral vsaj opravičevati izjemno koristen namen, kar pa se v tem primeru ne dogaja, ker se po mnenju strokovnjakov namerava na acoro edino preostalo področje ugodno za razvoj kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva postaviti vri-vatna in gospodarsko nerentabilna čistilnica «Vincor», ki gotovo ne bo doprinesla novih zaposlitev naši krajevni delovni sili. temveč le še pospeševala ekološki propad tega območja, kakor tudi obubo-žanje preostalih kmetijskih dejavnosti.
Zaradi tega Slovenska kulturno gospodarska zveza odločno podpira akcijo Kmečke zveze proti razlastitvam v Osapski dolini ter odločno zahteva od Ustanove za tržaško industrijsko pristanišče naj odstopi od razlastitvenega postopka, kar naj omogoči preklic že izstavljenih dekretov z namenom, da se prizadeto področje nameni prepotrebnemu razvoju kmetijskih dejavnosti.
Izvršni odbor SKGZ
VPRAŠANJE VODNIH NAHAJALIŠČ
ACEGAT bo preučil nižinski svet ob Soči
Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela B. Giusta poveril tržaškemu podjetju ACEGAT nalogo, naj preuči nižinsko področje ob spodnjem teku Soče, da bi ugotovili količino in kakovost podtalne vode, ki bi jo lahko črpali za potrebe goriškega in tržaškega področja. ACEGAT bo najprej o-pravil dve globoki vrtini, in sicer pri Caseglianu in pri Štarancanu.
Deželni odbor je nadalje nakazal tržaški občini izreden prispevek 11 milijonov lir za gradnjo opornega zidu na občinski cesti Ul. Sottomonte pri Piščancih.
• Včeraj se je pričela vsedržavna stavka carinikov, ki bo trajala do
ZAČELO SE JE ŠOLSKO LETO 1973-74
Učenci na slovenskih osnovnih šolah bodo morali čakati na nekatere knjige
Na osnovnih šolah 7 razredov več kot lani - Sola s celodnevno zaposlitvijo tudi za Rimanje - Domjo
Po vsej državi, razen v krajih, kjer se je pojavila kolera, se je včeraj začelo šolsko leto 1973/74, ki se bo zaključilo 28. junija 1974. Začne se torej pouk na vseh vrstah šol, razen univerz, na katerih se akademsko leto začne pozneje. Kot običajno, je bila včeraj samo šolska maša, po maši pa so učenci in dijaki dobili navodila (razporeditev po razredih, urniki itd.) ter se vrnili domov. Na Opčinah so profesorji takoj, po maši poslali domov dijake srednje šole, ker je to dni umrl ravnatelj prof. Ivo Sosič in ni bil še imenovan novi ravnatelj. Nekoliko bolj napeto ozračje je bilo v Boljuncu, kjer so slovenske matere zasedle učilnice osnovne šole, o čemer poročamo na drugem mestu. V Boljuncu ne gre za pomanjkanje prostorov, ampak za smotrno porazdelitev učilnic.
Pred šolami je bil velik živžav, po treh mesecih so se spet srečali sošolci, «star» znanci, ki so si pripovedovali doživljaje na počitnicah, nove obraze in okolje pa so radovedno ogledovali najmlajši, tisti, ki so zdaj prvič prestopili prag osnovne šole. Teh je letos na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem 250. v vseh razredih pa skupno 1307. Ker so se nekateri razredi okrepili, je ministrstvo za šolstvo dodelilo 7 novih razredov na osnovnih šolah, kar pomeni 7 učnih moči več kot v lanskem letu, čeprav bi jih potrebovali 10. Kot smo že poročali, so letos uvedli poskusno šolo s celodnevno zaposlitvijo tudi za Ricmanje - Domjo, obljubljajo pa, da bodo tak poskus uvedli tudi na srednji šoli na Proseku, ko no dokončana in opremljena nova zgradba za srednjo šolo. Otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, dobivajo šolske knjige brezplačno, na slovenskih šolah pa so vsako leto težave. Tako bodo morali letos še nekaj časa čakati na učbenike za 2. in 3. razred, ki so zdaj v tisku, še več časa pa na pomožne knjige ali berila za 3.. 4. in 5. razred, za katere še sploh niso oddali rokopisov v tiskarno.
Ministrstvo za šolstvo je včeraj objavilo šolski koledar za novo šolsko leto, med katerim bo poleg nedelj še 29 dni počitnic, in sicer: 4. oktobra, 1. in 2. novembra, 4. novembra, 8. decembra, od 24. de cembra do 2. januarja, 6. januarja, 11. februarja, 19. marca, od 11. do Ifl, aprila, 25. aprila, 1. maja, 23. maja, 2. junija, 13. junija. Šolski skrbniki pa lahko dodelijo še dva dneva počitnic.
Zaključni izpiti na srednjih šolah se bodo začeli 17. junija, po; pravni pa 3. septembra, zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa sc bodo začeli 2. julija.
O številu vpisanih v otroške vrtce, osnovne šole, srednje in višje srednje šole bomo še poročali.
ladjo «Micoperi 26» v enoto za opravljanje raznih tehničnih del na odprtem morju. Na predelani ladji bodo med drugim namestili dvigalno napravo z zmogljivostjo 2.000 ton, ki bo največja te vrste na svetu. Ladjo bodo v glavnem uporabljali za dela v zvezi z vrtanjem za nafto na odprtem morju, oziroma za pripravljanje umetnih otokov po naročilih petrolejskih družb.
Med tem se vodstvo obrata pogaja z bolgarsko družbo «Transim-pex» iz Sofije, ki naj bi zaupala Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku predelavo serije ladij. Pogajanja so v teku tudi z nekaterimi ameriškimi in danskimi ladjarji, pri vseh teh pobudah pa gre za predelavo starih ladij v enote za izkoriščanje naftnih nahajališč na odprtem morju. V teh delih naj bi se namreč tržaški obrat sploh specializiral v prihodnjih letih. Da bi pridobil potrebnega prostora v bivši ladjedelnici, je predsednik ing. Lippi pred kratkim naročil delav-
cem, naj razdrejo sanišče štev. 2, s katerega je med drugim svoj čas zdrsela v morje tudi ladja «Raffaello».
Kvestor dr. D’Anchise imenovan za inšpektorja
Ministrski svet je na zadnji seji odobril imenovanje tržaškega kve-storja dr. D'Anchiseja za višjega inšpektorja javne varnosti. D'Anchi-se bo še nadalje ostal v našem mestu, kjer vodi kvesturo od leta 1968. Prej je vodil kvesturo v Bocnu in se zlasti izkazal v letih južnoti-rolske krize.
Dr. D’Anchise, ki je doktoriral na fakulteti političnih znanosti, je poročen in ima dva sinova. Med zadnjo svetovno vojno je bil mornariški oficir, nato pa voditelj političnega oddelka rimske in -genovske kvesture, zatem pa še kvestor v Aosti.
Seja pokrajinskega odbora PSI
Zahteve socialistov ob preverjanju v tržaški občim
Sinoči se je sestal pokrajinski odbor PSI, ki je z 18 glasovi proti 13 izglasoval zahteve, ki jih bo socialistična stranka predstavila drugim strankam levosredinske večine ob preverjanju v tržaški občini. Točke so: novi odnosi v večini, po katerih bo PSI priznana na vseh ravneh kot druga stranka v koaliciji: nasprotovanje novim petrolejskim objektom; zagotoviti demokratično prisotnost občanov v javni u-pravi; rešiti aktualna pristaniška vprašanja in vprašanja, ki se tičejo podjetja ACEGAT in nekatere druge točke, ki jih je pred kratkim o-dobril pokrajinski odbor. Za resolucijo so glasovali člani Mancinijeve in Lombardijeve struje, ki sestavljajo večino, avtonomist Teiner in člana Demartinove struje Ruan in Visentin,
Dva stroja GMT za Jugoslavijo
Tovarna Grandi Motori pri Bo-lljuncu je izročila reški «Jugoliniji» in piranski «Splošni plovbi» dva pogonska stroja večje zmogljivosti. Gre za stroja vrste GMT 780 S, ki razvijata po 10.000 KM moči in ki bosta poganjali ladji, katerima sta namenjena, s hitrostjo 17 vozlov.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
7 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Čilski dogodki nas opominjajo naj stalno bedimo nad svobodo
Izjava predsednika odbora Comellija ■ Vprašanje vremenskih nesreč in gradnja nove palače v Miramarskem drevoredu
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 2. oktobra
MIRNA
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.44 — Dolžina dneva 11.40 — Luna vzide ob 12.17 in zatone ob 20.55.
Jutri, SREDA, 3. oktobra TEREZIJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20 stopinj, najnižja 15,1, ob 19. uri 16,6 stopinje, zračni pritisk 1018,2 mb rahlo narašča, veter 16 km na uro vzhodni, vlaga 68-odstotna, padavine tekom dneva 1,9 mm dežja, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 1. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 30 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Vittorio Sutto-ra, 100 let stara Emilia Detoni vd. Pachor, 90-letna Antonia Sterzai vd. Fabbri, 58-letni Ugo Baldo, 63-letna Nerina Morgan por. Giacomini, 79-letna Maria Cadorini vd. Bossi, 66-letni Leonardo Cimadori, 64-letna Irma Kufersin, 78-letna Giovanna Cossutta por. Lozar, 61-letni Emil Leban, 87-letni Alberto Piscopello, 77-letna Rosa Florian vd. Petronio, 62-letni Giovanni Makale, 41-letni Silvano Tirello, 74-letna Anna Maria Gregorovichi por. Crisman, 38-letna Giovanna Lussi por. Pelaschiar, 73-letna Angela Zanin, 68-letni Romildo Presotto, 83-letna Maria Mamilovich vd. Ciacchi, 48-letna Magda Rubino por. Vigliani, 81-letni Guerrino Wagner, 39-letni Sergio Querel, 62-letni Renato Honovich, 69-letni Leopoldo Coslovich, 58-letni Andrea Sco-mersich 76-letni Mario Moirani, 32-letna Pia Capanialli por. Germani, 91-letna Elvira Panizzi vd. Nani, 64-letni Pietro Rossi in 79-letna Maria Cadorini vd. Bossi.
• Drevi se sestane rajonska kon-zulta za Sv. Ivan. Seja bo ob 20. uri na sedežu konzulte. Rotonda del Boschetto 3/F. Na dnevnem redu je razprava o petletnem načrtu in poročili šolske komisije ter komisije za promet in prevoze.
Novo naročilo za Tržaški arzenal
Tržaški arzenal - Sv. Marko je te dni prejel novo naročilo, kate-suka na višini
Včeraj se je v Trstu sestal deželni svet. Seja je bila dolžnostnega značaja, saj se mora skupščina po statutu sestati vsak prvi delavnik v februarju in oktobru. V začetku seje je predsednik sveta Berzanti pozdravil svetovalce in opozoril na delo, ki čaka skupščino v tem jesenskem času (med drugim je na sporedu o-dobritev proračuna Furlanije - Julijske krajine za leto 1974). Nato se je predsednik kratko spomnil preminulega časnikarja L. Burlinija, ki je vrsto let vodil oddelek za poročila pri slovenski radijski postaji v Trstu.
Po dnevnem redu naj bi svet včeraj razpravljal o raznih vprašanjih in interpelacijah, nakar naj bi prišli na vrsto volitve v razne deželne organe in- začetek razprave o novih zakonih, za katere so pristojne komisije že izrekle svoje mnenje. Dejansko pa se je razprava o prvi točki dnevnega reda tSko zavlekla, da pridejo druge na vrsto šele na današnji seji.
Prvo vprašanje, ki ga je svet vzel v pretres, je bila obsodba prevratniškega udara v Čilu. Svetovalci Cuffaro (KPI), Biasutti (KD), Pittoni (PSI) in Lonza (PS Dl) so postavili zahtevo, naj se deželni odbor jasno in soglasno izreče o tem problemu in naj nastopi pri osrednjih oblasteh v Rimu, da bodo zavzele do njega primerno stališče. V razpravo je posegel tudi svetovalec MSI Morelli, ki je skušal prevreči krivdo za čilski «golpe» na S. Allendeja, češ da je vodil neprevidno politiko do vojaških krogov v Čilu.
Predsednik Comelli je v daljšem odgovoru dejal, da se deželni svet pridružuje stališču, ki sta ga do čilskega vprašanja zavzela predsednik poslanske zbornice Pertini in minister za zunanje zadeve Moro. Dežela želi doprinesti svoj de-
7. oktobra. Zaradi tega je prišlo. rega vrednost se	,
na mejnih prehodih do zastoja pri okrog 5 milijard lir. V °bratu te-opravljanju carinskih formalnosti. I do namreč predelali 40.000-tonsko
...................................................
PROTEST PROTI RAVNANJU SPISKIH OBLAST!
Matere osnovnošolskih otrok zasedle solo v Boljuncu
so
Do zasedbe je prišlo, ker je hotelo skrbništvo preme-stili en razred iz šolskega poslopja v občinsko hišo
Matere osnovnošolskih otrok iz Boljunca so včeraj zjutraj zasedle šolske prostore. To je njihov odločen ugovor na namen šolskih oblasti, naj bi 5. razred slovenske osnovne šole premestili v občinsko hišo. Tako bi bili v šolskem po-slopju 4 razredi slovenske šole in 1 razred italijanske šole, medtem ko bi bila v občinski hiši po 1 razred slovenske in italijanske šole. To je seveda zelo neracionalna rešitev, saj bi bila s tem pretrgana skupna nit, ki veže otroke od prvega do petega razreda. Otežkočene bi bile tudi druge dejavnosti, kot so skupne pevske vaje, predavanja, predvajanja filmov, razstave in prireditve.
Prav tako bi ta nova ureditev delala preglavice materam, ki imajo več otrok v različnih razredih in bi morali tako spremljati otroke v obe poslopji, čeprav sta ti dve oddaljeni eno od drugega le kakih 100 metrov, je to za otroke v zimskih mesecih odvečen napor.
Povedati je treba, da se tudi starši italijanskih otrok strinjajo s slovenskimi starši, saj bi razdelitev italijanske osnovne šole v dve poslopji predstavljala tudi zanje precejšnjo težavo. Edini, ki nasprotuje zahtevam staršev, je didaktični ravnatelj italijanske osnovne šole, ki bi se čutil moralno ogrožen, če bi moral zapustiti šolsko poslopje. Zato je tudi vztrajal pri svoji zahtevi in prisilil starše k zasedbi šole.
Delegacija mater je odšla včeraj dopoldne na šolsko skrbništvo, kjer jo je sprejel namestnik skrbnika Todeschini. Izročila mu je pismo s podpisi staršev, v katerem protestirajo proti sedanjemu stanju in svoj protest tudi utemeljujejo.
Na skrbništvu so se domenili, da bo danes dopoldne v Boljuncu sestanek staršev ki mu bodo prisostvovali oba ravnatelja in nadzornika za italijansko in slovensko šolo. Na tem sesUnku se bodo pogovorili o bodočnosti boljunške Sole, vendar pa je treba pripomniti, da so matere trdno prepričane nadaljevati z zasedbo, dokler skrbništvo ne ugodi njihovi povsem upravičeni zahtevi.
Dijaki znanstvenega liceja prejeli priznanja v Padovi
V okviru 52. zasedanja Italijanske družbe za razvoj znanosti (SIPS), ki se je pravkar začelo na univerzi v Padovi, so predstavniki SIPS in Italijanske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI nagradili delovne skupine profesorjev in dijakov, ki so se ude ležili natečaja o pouku ekologije na višjih srednjih šolah, ki je bil razpisan v preteklem šolskem letu.
Med nagrajenci so bili tudi di- j jaki H. a razreda znanstvenega
liceja «France Prešeren» v Trstu, ki so se udeležili natečaja z med-predmetno študijo o pitnosti vodnih virov, ki oskrbujejo z vodo tržaško mesto.
lež k ustvaritvi takšnega javnega mnenja v Italiji in v drugih državah — je nadaljeval Comelli — ki naj omogoči popuščanje napetosti in nasilja v Čilu. Čilski dogodki opozarjajo, da pridobljena svoboba še ni vse: svobodo je treba namreč obnavljati dan za dnem. Zadušitev ustavne vladavine v Čilu odločno obsojamo, in sicer toliko bolj, ker so jo zakrivile prav tiste vojaške sile, na katere je Allende apeliral z velikim zaupanjem. In prav to dejstvo nam bo v opomin, da je treba tudi pri nas poskrbeti za stalen stik med srednjimi sloji in delavskimi silami, kajti demokracija ne more cveteti, če ni pravega prizadevanja za stalno razširjanje njene osnove in za vzpostavljanje zavezništva med življenj-skirhi silami v državi. Naša dežela ni pristojna za to, da bi vpli-valeMia vprašanje uradnega priznanja nove čilske vlade. V tej zvezi je vredna posebne pozornosti težnja, po kateri naj bi evropska deveterica zavzela do tega vprašanja enotno stališče. Deželni odbor in svet pa bosta vsekakor nastopila pri osrednji vladi z zahtevo, naj se zavzame za ponovno vzpostavitev miru, svobode in demokracije v Čilu. V imenu deželnega odbora in sveta — je zaključil predsednik Comelli — pa se klanjam spominu S. Allendeja in vseh zatiranih v Čilu, čilskemu narodu pa izrekam željo, naj bi čimprej ponovno prosto zadihal v demokraciji in svobodi.
Nadaljuje vprašanje, o katerem je razpravljal deželni svet, se je nanašalo na škodo, ki so jo v naši deželi povzročile vremenske neprili-ke. Odbornik za kmetijstvo Tripa-ni je v odgovor na ustrezne interpelacije objasnil, da je deželna u-prava doslej opravila vrsto posegov, ki naj bi omogočili podelitev prispevkov iz deželnih in državnih skladov za finančno pomoč prizadetim kmetijskim posestvom. Predsednik deželnega odbora je tudi objavil ustrezne odloke v Uradnem vestniku, zdaj pa se sprejemajo prošnje za priznanje podpor oziroma prispevkov. Dežela je nadalje nastopila pri osrednjih organih v zvezi s podelitvijo prispevkov iz državnega sklada. Predvidene so tudi davčne olajšave za prizadete kmetovalce. Končno je dežela nakazala v ta namen 1.400 milijonov lir za dobo 5 let, in sicer deloma za podeljevanje prispevkov, deloma za kritje obresti na kmetijska posojila.
Številni svetovalci so izrazili svoje nezadovoljstvo z odgovorom odbornika Tripanija, predstavnika KPI Bosari in Moschioni pa sta še posebej postavila zahtevo, naj bi de-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. Istria 7, Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zau, Trg Venezia 2.
želna uprava namenila več sredstev, po možnosti nekaj milijard, obsežnim izboljšavam v kmetijstvu in zlasti razvoju živinoreje v Furlaniji - Julijski krajini.
Sledila je razprava o obratovanju cementarn, ki jih delniška družba Friulcementi upravlja v Furlaniji in pri katerih nastajajo tudi vprašanja ekološke narave. Za deželni odbor je na to vprašanje odgovoril odbornik za industrijo in trgovino Stopper.
Zadnje vprašanje, ki so ga obravnavali na včerajšnji seji, je veljalo gradnji nove deželne palače v Miramarskem drevoredu. Odbornik za finance Coloni je naglasil, da dežela nujno potrebuje večjo stavbo za odbomištva za šolstvo, (n kulturne dejavnosti, za turizem, za promet, za šport in za javna dela ter za nekatere druge storitve. Pogajanja za odkup bivše železniške pb-staje v Miramarskem drevoredu so se začela že januarja 1970. leta, februarja letos pa so se zaključila podpisom ustrezne kupoprodajne pogodbe. Upravni postopek je bil povsem pravilen in to velja tudi za vprašanje spomeniškega varstva, ki ga nihče ni načel vse do trenutka, ko so delavci začeli rušiti staro poslopje. Poprej je tržaški tisk celo poveličeval gradnjo nove stavbe kot veliko pridobitev za deželno upravo in prebivalstvo sploh.
Stara postaja je bila prosta vsake vinkulacije varstvenega značaja; družine, ki so v njej stanovale, so že vse pod novo streho in načrti za novo gradnjo bodo upoštevali tudi krajevno javno korist — je zaključil Coloni svoja izvajanja. Zanimivo pa je, je še pristavil, da se nekateri krogi tako protivijo novi javni pobudi, ne da bi mignili s prstom, ko se vse kaj hujšega dogaja na zasebnem področju.
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinntm
Policija aretirala roparja iz Domodossole
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so predsinočnjim aretirali 36-letnega Danteja Villo, brezposelnega kuharja iz Domodossole, ki je kot stalno bivališče prijavil Ul. Bončini 42. Policija mu je bila že dalj časa za petami, saj je osumljen ropa. Agenti so ugotovili, da se je zatekel v stanovanje v Ul. Paduina 5. Ko so bili gotovi, njegove prisotnosti so predsinočnjim ob 20.40 vdrli v stanovanje.
V stanovanju, ki je zelo razkošno opremljeno, so našli Villo v postelji s prijateljico 33-letno Stello di Pierre. V bližnjih sobah pa sta spala še dva mladeniča. Prvi je 21-letni Paolo Pigni iz Busta Arsizia. Tudi on je brezposeln, stanuje pa v Bustu Arsizm v Ul. del Lavoro; drugi mladenič ni imel dokumentov, izjavil pa je, da je 23-letni Maurizio Zagato iz Busta Arsizia, na vprašanje o poklicu pa je odgovoril, da ne dela ničesar. Policija je oba aretirala pod obtožbo, da sta pomagala Villi. Sz policijskega elektronskega centra ba so prejeli še zanimive podatke, iz katerih je bilo jasno, da sta oba mladeniča znana ljubitelja tuje lastnine. Di Pierrovo so tudi prijavili sodišču, niso pa je zaprli, ker je v betem mesecu nosečnosti.
Na tržaškem vseučilišču se je :eraj pričel kongres medicine in iologije, ki se bo zaključil 4. ok-tdbra. Otvoritveni slovesnosti je prisostvoval rektor Gianpaolo De Ferra.
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
4 ‘
^ -J
Matere otrok v zasedeni šoli
OB PRERANI SMRTI PIE GERMANI
V nedeljo v poznih popoldanskih urah se je kot blisk razširila po vsej nabrežinski občini vest o smrti nove občinske tajnice dr. Pie Ger-manijeve. Vsi smo bili že pripravljeni na tragični epilog prometne nesreče, ki se je pripetila 18. septembra, saj so bile vesti o zdravstvenem stanju pokojnice zaskrbijo joče in niso dopuščale niti najmanjšega upanja za njeno okrevanje.
Pia Germani njena Campanialli, najstarejša izmed treh sester, se je po opravljeni osnovni šoli in znanstvenem liceju vpisala na fakulteto za politične vede na tržaški univerzi Vse Študije je opravila zelo dobro saj jo je vso njeno kratko življenje odlikovala resnost in velik čut dolžnosti za vsako še '.ako nepomembno obvezo Najprej se je posvetila poučevanju na slovenski srednji šoli želela pa je stopiti v javno upravo, kjer bi lahko sama pripomogla k velikemu pomanjkanju slovenskih višjih funkcionarjev. Po dolgem času se je njena želja izpolnila in je bila s 1. julijem t.L imenovana za regenta tajništva devinsko - nabrez nske občine Poverjena ji je bila skrb za najvažnejšo in morda najbolj kritično slovensko občino na Tržaškem. Mlada tajnica se je z vsem svojim zagonom spopadla z vsemi nemajhnimi problemi, istočasno pa je skušala doseči neposreden stik z vsemi občinskimi uslužbenci, kar se ji je tudi v veliki meri posrečilo. Hitro so jo vsi vzljubili, tako izvoljeni upravniki, kot tudi podrejeno osebje in zlasti so vsi visoko cenili njeno resnost in nepristranost ter zavzetost za vse še nerešene probleme.
Pred osmimi leti se je Germani-jeva v Montecatiniju udeležila natečaja za proglasitev «Evropske i-dealne žene». Bila .j idealna žena naše dežele in na ta naslov, ki pomeni predvsem požrtvovalnost in vsem sorodnikom najiskrenejše so skrb za družino, je bila zelo' po žalje.
nosna.	i	Antek
W. . .,J-...	/ -.i.	~
Draga Pia, moj spomin nate sega v leto 1954, ko si kot najmanjša punčka prestopila prag višje realne gimnazije, v stari, a pr;,;"u Ijeni stavbi v Ul. Lazzaretto chio. Tvoj vedri in družabni čaj je takoj naletel na sim] novih in starih sošolcev, prijal in znancev. Na tistih starih
soda. Tam si v
ga prekratkega življenja, je ostala velika praznina.
so te devinsko - nabrežii vaici imeli že za svojo.
Gledališča
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Prosimo lanske abonente, da potrdijo abonma do vključno srede, 3. oktobra.
TEATRO STABILE
V teh dneh se v gledališču Rossetti pospešeno nadaljujejo priprave za uprizoritev Zuckmayerjevega dela «Il Capitano di Kopenick». To delo bodo jutri, 3. oktobra, prikazali na pobudo Nemškega kulturnega instituta tudi v filmski verziji. Film «Kopenick» so namreč predstavili pred mnogimi leti na bienalu v Benetkah. Za dramsko uprizoritev, ki bo 16. oktobra pa je vodstvo tržaškega «Teatra stabile» povabilo na premiero avtorja dela Karla Zuckmayerja.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti pa se medtem nadaljujejo rezervacije abonmajev.
Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje.
Nazionale 16.00 «L’affare Dominici». Igra Jean Gabin. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Una breve vacanza». Baimi film. Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori.
Grattacielo 16.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza, firmato colonello Butti-glione». Barvni film.
Fenice 15.00 «Tony Arzente». Igra A-lain Delon. Barvni film.
Eden 16.30 «La ragazza fuori strada». Igra Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film.
Aurora 16.30 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Alien. Barvni film.
Capitol 16.30 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre». J. Lemon. Barvni film.
Impero 16.30 «R magnate». Igra Landò Buzzanca. Barvni film za vsa kogar.
Filodrammatico 16.30 «Favole calde per le Svedesi bollenti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto.
Vittorio Veneto 16.30 «Gli eroi». R. Schiaffino, R. Steiger, R. Taylor. Barvni komični film.
Ideale 16 30 «Dio in cielo... Arizona in terra». Igrata Peter Lee Lawrence in Maria Pia Conte. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Gli orrori del castello Di Norimberga». Joseph Cotten in Elke Sommer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Lo scopone scientifico». Alberto Sordi in Silvana Mangano. Barvni film za vsakogar.
Šolske vesti
šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka št. 105 - 34011 Nabrežina) obuešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah s po šolskim {»ukom, da zapade rok za vlaganje tozadevnih prošenj 31. oktobra t. 1.
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72
vabi vse člane odbora na sejo, ki bo v sredo, 3. t. m. ob 20. uri v prostorih mladinskega centra. Ul. Ginnastica 72.
Izleti
PD «Ivan Grbec» v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okolico. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo «Tabor» Opčine priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet v Beneško Slovenijo. Vpisovanje v trgovini s pohištvom Rener, Proseška ulica, od 2. oktobra dalje. Odhod izpred Prosvetnega doma.
Slovensko planinsko društvo Trst, priredi 14. oktobra t. 1. izlet v gore Hrvaškega primorja na Platak. Ne-planinci se bodo lahko ustavili v planinskem domu «Partizan» na Plat-ku, 1111 m nad morsko višino. Za planince bosta dve varianti: 1. dve uri hoda od Plataka na Snježnik 1.506 m, 2. štiri ure hoda, avtobus bo peljal še 3 km naprej do Snježnika in peš čez Kušice, Medjuvrh na Snježnik s povratkom na Platak. V primeru slabega vremena bo ogled jezer pri Lokvah na Hrvaškem. Informacije pri tov. Norci v Ul. Geppa 9.
Razna obvestila
šahovski odsek kulturnega krožka Devin - štivan obvešča vse člane in simpatizerje, da se nadaljujejo šahovska srečanja vsak četrtek v društvenih prostorih v Devinu. Mladinski odsek obenem vabi vsak torek zvečer v šempolaj.
Prispevki
Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo ogledali tudi nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B, se zaključuje danes. Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago.
Imii
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 Ttl 30-101. 38-045
URADNI TEČAJI Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Mernika marka Avstrijski Šiling Dinar: debeli drobni
BANKOVCEV
590—
1.420—
196—
135,60
243,75
32,70
40—
40—
Namesto cvetja na grob pok. Ane Germani daruje N.N. 10.000 lir za PD «Ivan Grbec».
V	počastitev spomina inž. Ivota Sosiča daruje Ivanka Adam 5000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Pie Germani daruje družina Grbec-Patrizio 5.000 lir za spomenik padlim v NOB Skedenj - Kolonkovec - Sv. Ana.
V	počastitev spomina pok. dr. A-lojzija Stepančiča ob prvi obletnici smrti daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Viktorije Lovrečič daruje Marija Kocijančič-Oblak 5000 lir za športno združenje Bor.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ
SKEDNJA, OD SV. ANE IN S
KOLONKOVCA
Ob trideseti obletnici smrti brata Ivana iz Črnotič pri črnem kalu daruje Emil Furlan 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Pie Germani daruje Anica Žerjal 5.000 lir za SAG.
Uslužbenci občine Devin - Nabrežina izrekajo globoko, občuteno sožalje družini prezgodaj umrle občinske tajnice
dr. Pie Germani
Ob prerani smrti prijateljice
Pie Germani
se je spominja Sheila Lavrenčič
Ob smrti gospe Pije, življenjske družice našega bivšega predsednika Edija, izreka prosvetno društvo «Ivan Grbec» iz Škednja iskreno sožalje družini Grmek.
Dragemu prijatelju Ediju in malemu Karimu izreka globoko sožalje Aldo Štrajn z družino.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ob smrti dr. Pie Germani izreka družini in sorodnikom svoje globoko sožalje družina Palčič
Dne 30. septembra nas je zapustila naša preljuba
dr. PIA GERMANI
tajnica občine Devin - Nabrežina
Pogreb bo danes, ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v na-brežinsko cerkev
Tragično vest naznanjajo mož Edvard, sinček Karim, starši, sestre in drago sorodstvo
Počastimo njen spomin z dobrimi deli Trst, 2. oktobra 1973
Župan, odborniki in svetovalci občine Devin čajo žalostno vest, da je za posledicami hude umrla občinska tajnica	Nabrežina sporo- prometne nesreče
dr. PIA GERMANI	
Sposobno in požrtvovalno tajnico bomo ohranili v trajnem spominu	
Nabrežina, 2. oktobra 1973	
2.	oktobra 1973

PO PODATKIH TRGOVINSKI ZBORNICI
! POLOŽITEV VENCA K SPOMENIKU IN ZBOROVANJE V KUETURNEM DOMU
Meteorološki podatki potrjujejo] NA PROSLAVI GORIŠKE FRONTE V SOVODNJAN izredno neugodne razmere za kmete POUDARILI VEDNO ŽIVO PROTIFAŠISTIČNO MISEL
Avgusta je padlo le 4,6 mm dežja ■ Cene v glavnem stalne pri pičlem povpraševanju
Statistični urad trgovinske zbornice je objavil podatke o gibanju gospodarskih dejavnosti na Trzsakem v preteklem avgustu. Iz pregleda povzemamo, da je v omenjenem mesecu na našem področju padlo le 4,(j mm dežja, mečnem ko znaša poprečna uezevnost aV,7 mm. '.temperatura je bita tudi nad poprečjem, stalno pa so pihali tudi slabši vetrovi, tako da so vse poljske kulture, zlasti pa trta, huao občutile suso. Težave v kmetijstvu je še povečalo pomanjkanje krme.
V	turizmu je avgust zabeležil znaten napredek v primeri z lanskim letom, tako da kažejo podatsi za prvih 8 mesecev letošnjega leta napredovanje, in sicer tako pri domačih, kakor tudi pri tujih turistih. Prvi so namreč dan skupno 334.953 (lani 308.481) nočitev, drugi pa 205.329 (lan Ì200.913) nočitev.
V	trgovini na drobno se je promet v avgustu znatno zmanjšal v primeri z julijem. V omenjenem mesecu je večje število Tržačanov odšlo na počitnice, poieg tega pa se je zmanjšalo število jugoslovanskih državljanov, ki so prekoračili mejo v smeri proti Trstu. Trgovci se pritožujejo, da so kupci v avgustu nabavljali v tukajšnjih trgovinah samo blago, ki jim je bilo neobhodno potrebno, drugih večjih nakupov pa ni bilo. Tudi razne razprodaje niso mogle privabiti v trgovine večjega števila interesentov.
Kar zadeva cene pa poroča trgovinska zbornica o naslednjih gibanjih: prodajne cene jestvin so ostale praktično nespremenjene. Pri drugih artiklih so se pojavila nekatera gibanja, ki pa niso bistveno spremenila splošne slike. Pri razprodajah so trgovci skušali spraviti v promet blago z večjimi ali manjšimi popusti, pri sadju pa so cene nekoliko popustile glede na večje razpoložljivosti v tem letnem času.
V	industriji je bil položaj do konca avgusta naslednji: v železarni Italsider je proizvodnja surovega železa dosegla 364.790 (v istem času lani 387.239) ton, proizvodnja kokil pa 119.643 (lani 125.514) ton.
V	obeh primerih je proizvodnja po vsem tem popustila. Proizvodnja petrolejskih derivatov v Aquili pa se je nasprotno povečala za 20,5 odst. v primeri z lanskim letom.
V	razdobju januar .. avgust letošnjega leta so namreč v tem obratu predelali 1.491.115 ton surovega petroleja, medtem ko je znašala ustrezna postavka v lanskem letu 1.237.717 ton.
Proizvodnja cementa se je letos okrepila za 33 odst. ter je narastla s 151.230 ton v lanskem letu na 201.200 ton do konca avgusta letos. Proizvodnja časnikarskega in tiskarskega papirja se je tudi povečala, vendar v znatno manjši meri (za 4,7 odst.) ter je prešla z lanskih 74.512 na 77.994 ton.
za izboljšanje proizvodnje in 62% stroškov za ovrednotenje pridelkov, če se bodo ustrezna dela uresničila na pobudo konzorcijev ali zadrug. Prispevek v korist posameznikov pa ne bo mogel presegati višine 50% predvidenih stroškov. Prošnje je treba poslati najkasneje do 31. decembra letos na sedež deželnega odborništva za kmetijstvo (Videm, Ul. Percoto 16), kjer prejmejo interesenti tudi vsa potrebna pojasnila.
ZARADI TOČE
ZA POSODOBLJENJE KMETIJSTVA
Do 31. decembra U. prošnje za finančno prispevke FEOGA
Deželno odborništvo za kmetijstvo obvešča zasebnike, organizacije in ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da bosta vlada in Evropska gospodarska skupnost ponovno namenili nova finančna sredstva za modernizacijo kmetijstva. Ustrezne prošnje bo sprejemala deželna uprava, ki jih bo nato posredovala ministrstvu za kmetijstvo, to pa pristojni komisiji pri EGS. Prednost bodo imele prošnje, ki jih bodo vložili kmetijski konzorciji in zadruge in pa načrti večjega obsega. Kar zadeva pridelke in proizvode pa bodo uživali prednost govedoreja, pridelovanje krme in koruze. Prošnje se nadalje lahko nanašajo tudi na razna dela za izboljšanje namakalnih naprav. Država in FEOGA bosta krili 80% stroškov
Ugodna posojila za oškodovane kmetijske obrat« v Boljuncu,
Dolini in Krogijah
Odlok predsednika deželnega odbora z dne 23. 8. 1973, ki ga je objavil Uradni vestnik štev. 41 dne 3. septembra, prinaša seznam občin in krajev, ki so jih letos prizadele izredne vremenske nezgode v razdobju med 3. aprilom in 20. julijem. V seznamu so tudi Bolju-
Nova ladja za Splošno plovbo
^ A > ,J^1|
nec, Dolina in Kroglje iz dolinske občine, ki jim je toča dne 9. julija povzročila precejšnjo škodo, zlasti v vinogradih.
Kmetijski obrati, ki so utrpeli najmanj 20 odst. škode na celotni proizvodnji, lahko dobijo petletna obratna posojila z znižano obrestno mero. Rok za predložitev prošenj traja do 2. novembra t.l.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se zainteresirani kmetovalci obrnejo na krajevno Kmetijsko nad-zomištvo.
Premestitev letališkega terminala Trst-Ronkc v Miramarski drevored
Na predlog letalske družbe Ali-talia bodo premestili terminal ron-škega letališča s Trga sv. Antona v Miramarski drevored. Novo avtobusno postajališče bo ob poslopju železniške postaje, blizu izposojevalnice avtomobilov. Zato je tržaški župan odredil na tistem kraju prepoved parkiranja za vsa vozila razen za avtobuse namenjene v Ronke.
Župan Češčut: Z goriško fronto položeni temelji sožitja
Te dni je Splošna plovba iz Pirana prevzela v La Spe zi i novo ladjo «Kraigher B.s>, ki so jo zgradili v ladjedelnici v Riva Trigoso pri Genovi. Ladja, ki je enaka enoti «Kidrič B.» (slednjo je Spošna plovba prevzela marca letos) stane skoraj 9 milijonov dolarjev, del stroškov pa so krili s posebnim posojilom. «Kraigher B.» je dolga 179 m, široka 23 m in visoka 12,70 m. Poganja jo stroj fiat z 10.000 KM: bruto registrska tonaža znaša 14.700 brt, nosilnost pa 24.802 toni. Ekonomska hitrost je preračunana na 14,5 vozla. Prevažala bo suhe razsute tovore. Enota je poleg drugega opremljena tudi z dodatnimi napravami za plovbo po Severnem morju in Velikih jezerih. Prvo potovanje jo bo privedlo v Brazilijo, od koder bo peljala tovor rude v Philadelphio, nato pa tovor semen iz New Orleansa v Genovo.
S prevzemom «Kraigher B.» je ladjevje piranskega podjetja nara-stlo na 21 enot s skupno nosilnostjo 263.050 ton. Slovensko pomorsko podjetje bi sedaj potrebovalo še vsaj 3 ali 4 nove ladje, da bi lahko zadostilo naraščajočim potrebam po ladijskem prostoru v okviru njegovega delovanja na mednarodnem pomorskem tržišču.
Odbor za gospodarsko propagando zaključil letošnje delo v Avstriji
Z nastopom na mednarodnem graškem sejmu, ki so ga te dni odprli v glavnem mestu avtrijske štajerske, je odbor za gospodarsko propagando iz Trsta zaključil svoje letošnje poslovanje v Avstriji. Odbor je nastopil na dunajskem, celovškem in graškem sejmu, kjer je pripravil poseben paviljon. Poleg tega so njegovi predstavniki porazdelili med obiskovalci razstav mnogo propagandnega materiala v več jezikih.
Slovesnega odprtja graškega sejma se je udeležilo tudi odposlanstvo iz našega mesta, v katerem so bili podpredsednik pokrajinske uprave Foschi, predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predstavnik pokrajinske turistične ustanove Bari-son, predstavnik Tržaškega Lloyda Culot, predstavnik pristaniške uprave De Barba, predsednik pokrajinskega središča za produktivnost Padoa, predstavnik združenja špediterjev iz tržaške pokrajine De Polo.
V soboto zvečer so na pobudo sekcij ANPI Peč, Rupa, Gabrje Vrh in občinske uprave Sovodnje prosit,vili 30Tetnico goriške fronte. Za to priložnost se je zbralo v Kulturnem domu veliko prebivalcev sovodenjske občine in iz Gorice, da bi proslavili dogodek, ki je imel tolikšen pomen v osvobodilnem gibanju pri nas kakor tudi v širšem evropskem prostoru in zlasti v Italiji in Jugoslaviji.
Proslavljanje tega dogodka se je pričelo s položitvijo venca občinske uprave in AMPI k spomeniku padlim, z počastitvijo njihovega spomina z enominutnim molkom, igranjem žalostinke, ter nastopom noneta iz Sovodenj, ki je zapel pesem žrtvam.
Zborovanje v Kulturnem domu je odprl župan Jožef Češčut, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne ter dejal, da se je občinska uprava zato odločila proslaviti goriško fronto, ker so bile Sovodnje takrat v prvi vrsti te fronte. Opisal je našo polpreteklo zgodovino, ko nas je fašizem obsodil na smrt in obsodbe ni uresničil zaradi naše trdoživosti. Tudi v Sovodnjah so se ljudje upirali fašistični dotatori in njegovemu zatiranju demokratičnih svoboščin, slovenskega jezika, izpodkeoa vanju gospodarskih temeljev itd. Ko je propadla fašistična Italija so odšli množično v partizane, da bi dokončno premagali fašizem in da bi čimprej zasijala svoboda, bratstvo in enakop~avnost za vse. «Bilo nam je v veselje in ponos», je dejal župan češčut, «da so se skupaj z nami za iste dlje borili tudi italijanski tovariši, ki so s tem skušali popraviti krivice, ki nam jih je storil fašizem. In prav goriška fronta predstavlja eno izmed najbolj slavnih protifašističnega boja primorskega ljudstva, obenem pa tudi temeljni kamen sožitja med tu živečima narodoma».
Po pozdravnih besedah predstavnika pokrajinskega vodstva ANPI Tullia Trevisana je predsednik sekcije ANPI Peč - Rupa - Gabrje Oskar Malič opisal okoliščine, v katerih je nastala goriška fronta, njen potek, sile, ki so se borile na eni in na drugi strani. Ko so ojačeni oddelki Nemcev s tankovskimi in letalskimi edinicami prisilile partizane, da so zapustili Gorico, je nastala v njenem zaledju in okolici 25 km dolga fronta od zapadnih Brd preko Sabatina, Sv. gore, Ška-brijela, Solkana, Panovca, Markovega hriba Šempetra, Vrtojbe, Mirna in Rubij do Krasa, čeprav so partizani, Id so sprejeli boje z Nemci, bili takrat še neizkušeni in slabo oboroženi, so v neenakem boju uničili dosti nemških tankov in letal na goriškem letališču: v teh bojih je padlo dosti nemških vojakov. V teh akcijah so Goričani Vipavci, Kraševci in italijanski delavci pokazali primere legendarnega junaštva, ki spadajo med najveličastnejše trenutke osvobodilne borbe primorskega ljudstva.
«Kot v narodnoosvobodilnem boju se moramo tudi danes, ko so fašisti spet organizirani in jih pošiljajo v boj proti naprednim silam, enotno boriti, da ne bo povratka na staro», je rekel Malič, «potrebno je, da demokratične sile in z njimi naša narodnostna skupnost nadaljujemo Po poti napredka z izvajanjem reform, z utrjevanjem reform, z utrjevanjem oblast-
Oskar Malič
nenju po svobodi. Hkrati pa ravno z verzi ki jih je za spomenil spesnil pesnik Filibert Bene detič, dokazuje, kako tudi mlada generacija, ki ni sodelovala •/ osvobodilnem gibanju, globoko razume ideale, na katerem je slonelo, ter jih ima za svoje, jih utrjuje in razvija. Takšna je danes mlada generacija, generacija drugega odporništva.
To so mlajši Arža-vljani, ki poznajo trp'j-r je partizanov ;n ni-ti-fašistov, pa'čeprav sami tega niso osebno doživeli. To trpljenje in tudi ju.ias slavne partizanske epopeje poznajo po pripovedovanju tistih, ki so vse to doživeli.
Odv. Sancin je nato pohvalil
koristen, naslov za opremo vašega doma
Pooblaščen prodajalec
ALVARANI
Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje .stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, > brezplačne in brezobvezne načrte in predračune.
Jožef češčut
venih teles. Pogoj za dosego teh ciljev je široka enotnost vseh demokratičnih sil kakršna se je us-stvarila v parlamentu, ko je bila postavljena zahteva po preganjanju tistih, ki oživljajo fašizem» Oskar Malič je govoril tudi o državnem udaru v Čilu, kjer je zmagal fašizem in kjer je s svojimi dejanji (uboji, zatiranjem demokratičnih svoboščin itd.) pokazal svoj obraz, ki je vedno enak' takšen je bdi v Italiji, takšen je v Čilu in takšen bi se spet vrni! med nas, če ne bodo budne vse demokratične sile v Italiji Osrednji govor na proslavi je imel načelnik skupine svetovalcev PSI v občini Gorica dr. Peter Sancin. V uvodnem delu svojega govora sc je navezal na spominsko svečanost pri spomeniku 101 padRemu občanu v osvobodi'rem boju slovenskega naroda .spomeniku ,ki ponazarja slavno zgodovino našega ljudstva v nenehnem hrepc-
Peter Sanzin
Ijali o sedanjem političnem trenut ku ter s petjem izpričevali svoj vedno živ narodnostni in partizanski duh.
V ČETRTEK V SOLKANU
PDS pričenja sezono s premiero «Koriolana»
Primorsko dramsko gledališče o Novi Gorici pričenja letošnjo sezono s premiero Shakespearovega dela «Koriolan», ki bo v četrtek, 4. oktobra ob 20.15 v veliki dvorani PDG v Solkanu. Delo režira gost Tone Peršak, sodelujejo pa še scenograf Tomaž Kržišnik in kostumografka Dolenčeva; glasbo je pripravil Matjaž Jarc. V Koriola-nu nastopajo vsi člani PDG, nekateri gostje iz Ljubljane, kot statisti pa tudi dijaki novogoriških srednjih šol, skupno 28 oseb. Ponovitveni predstavi bosta tudi v petek in soboto ob istem času.
vključevanje mladih v borčevsko i stropju, kjer so obnavljali spomine organizacijo ANPI, ker se bo na j ra osvobodilno^ gibanje, razglab-takšen način navezala duha parti-	~ ■~'1
zanskega pokreta in E» znala ceniti in tudi braniti pridobitve iz časov osvobodilnega boja.
Združevanje partizanskih, protifašističnih in demokratičnih sil pa ima svoj vedno aktualni pomen, če smo seznanjeni s stalno nevarnostjo, ki nam preti s strani reakcionarnih in fašističnih sil (Španija,
Vietnam, Čile). Vse, kar te sile danes počenjajo po svetu, smo pri nas doživeli na lastni koži. Zato naj nam služijo za opomin dogodki v Čilu, pa tudi razstrelitev partizanskega spomenika na Koroš kem dokazuje, da so prav na tem prostoru vedno na delu sile, ki bi rade spodkopale mir in sodelovanje, zavrle razvoj demokracije in pripravile podlago za kdo ve kakšne pustolovščine.
Proslavo je sklenil kulturni program, v katerem so nastopili članica Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Leli Nakrstova, pevski zbor Rupa, Peč in godba na pihala «Kras» iz Doberdova. Po prireditvi so se udeleženci zadržali v klubskih prostorih v prvem nad-
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiujuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiia
V PALAČI ATTEMS V GORICI
S svečanosti pred spomenikom 101 padlemu v občini Sovodnje v osvobodilni vojni
Tretji dan poročil in debate o preteklosti Srednje Evrope
Tržačan Elio Apih o pangermanizmu na našem področju
V nedeljo dopoldne se je v Attem-1 Včeraj dopoldne so zborovalci na- ugotovili zlom desne noge in druge sovi palači v Gorici nadaljevalo ! daljevali s svojim delom. Predse- i poškodbe. Ozdravela bo v 30 dneh. mednarodno zborovanje na temo ! doval je prof. Adam Wandruszka j Druga ženska pa bo v bolnišnici «Srednja Evropa v preteklosti», ki ga je organizirala ustanova ICM.
Prvi je podal svoje poročilo avstrijski delegat z Dunaja dr. Anton Maria Zahorsky-Suhodolski na temo «Mitteleuropa danes in včeraj — njen razvoj kot kulturni pojem in kot ideal sodelovanja med raznimi deželami». V njem je prikazal Srednjo Evropo kot sredstvo za ureditev tega področja in Evrope nasploh v federalističnem smislu. Poudaril je,' da je treba idejo Srednje Evrope ločiti od habsburškega mita, kar je nekaj povsem drugega. V svoje poročilo je vpletel tudi zanimive zaključke o mestih v Julijski krajini, s posebnim ozirom na Trst, ki ga dobro pozna, saj je bil v njem rojen kot sin češkega očeta in poljske matere. Po njegovem obširnem poročilu je sledila debata s številnimi posegi italijanskih in tujih delegatov.

ŠOLSKO LETO SE JE PRIČELO
V slovenskih šolah in vrtcih nad 1200 fantov in deklel
Ponekod morajo še rešiti vprašanja šolskih prostorov
Za tisoč otrok in dijakov se je šolsko leto pričelo včeraj tudi na Goriškem. To tudi za fante in dekleta, ki obiskuje slovenske srednje in osnovne šole ter otroške vrtce. Vseh teh je več kot 1.200 in z zadovoljstvom tudi letos ugotavljamo, da se je tudi tokrat njihovo število povečalo.
Otvoritveno šolsko mašo so imeli včeraj zjutraj dijaki slovenskih srednjih šol v stolnici, učenci slovenskih osnovnih šol v mestu pa v cerkvi v Ulici sv. Ivana. Po vaseh so imeli učenci mašo v domačih cerkvah.
Reden pouk se bo v vseh šolah pričel danes ob 8.30.
Prav tako so se včeraj otroci zbrali tudi v otroških vrtcih, ne sicer v vseh, ker so v nekaterih šolskih stavbah še vedno v teku popravljalna dela.
Dež zadnjih dni povzročil precej škode
Včeraj zjutraj so goriški in tržaški gasilci imeli mnogo dela zaradi nenehnega dežja, ki je poplavil precej stanovanj in cest.
V	tržiški okolici so gasilci opravili dvajset posegov in to predvsem v stanovanja, da bi izčrpali vodo, ki je poplavila spodnje prostore hiš. Tudi nekatere ceste so bile poplavljene, tako na primer ce sta Pieris — Turjak, ki so jo včeraj zjutraj za nekaj ur zaprli za promet zaradi popravil pri odtoč nih kanalih.
V	Gorici so gasilci imeli manj dela. V jutranjih urah so morali v Podgoro v stanovanje Giordana Volka, Ul. Calvario 34, zaradi poplave kleti. Voda je namreč pritekla iz hriba naravnost v klet, tako da je bila ta v nekaj urah pod vodo. Za goriško bolnišnico je ekipa gasilcev postavila vrpče s peskom, da bi preprečili, do bi potok Vrtojbica poplavil spodnje prostore nove bolnišnice.
letališču so za nekaj ur odložili polet letala namenjenega v Milan.
V Furlaniji je voda poplavila precej obdelanih polj, furlanski in briški vinogradniki pa so imeli precej težav s trgatvijo.
Dobri obeti za odprtje železniškega mejnega prehoda
Po izjavah ministra za prevoze Pretija naj bi bila italijanska stran pripravljena razširiti goriški železniški prehod za tretje države in potrošiti eno milijardo lir za ureditev goriškega kolodvora. S tem v zvezi se namerava Italija pogovarjati tudi z Jugoslavijo, da bi našli sporazumno rešitev. Vsekakor ne obstaja nobena težava v tem, da železniški mejni prehod takoj odprejo za prevoz živine z vsemi državami. V zvezi s tem prehodom so mu goriški predstavniki, De Simone, Lupieri, Rovis in Fantini, pojasnili goriško stališče do tega vprašanja.
S podtajnikom za finance Giu-seppom Amadeiem pa so se Goričani pogovarjali o nekaterih podrobnostih, ki jih bo potrebno vnesti v novi zakon o prosti coni, ki zapade konec leta in ga bodo spet podaljšali. Podtajnik je Goričanom zagotovil, da bo do polovice oktobra minister dokončno odgovoril na vse točno izrečene zahteve goriške delegacije o tej zadevi.
Začasna zapora pokrajinskega muzeja
Vodstvo pokrajinskega muzeja v palači Attems v Gorici sporoča, da bo ostal muzej zaprt za občinstvo od 3. do 27. oktobra, ker pripravljajo v njem razstavo «Slikar-
Zimski vozni red na progah št. 0 in 7
Goriško občinsko avtobusno podjetje obvešča, da so z današnjim dnem spremenili vozni red ob praznikih na progah št. 6 (glavna pošta, pokopališče) in št. 7 (glavna pošta Oslavje). Vozni red bo sledeč:
PROGA"št. 6. Odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
15.00,	16.15, 17.00. Odhodi izpred pokopališča ob 9.20, 10.30, 11.30, 12.20, 15.35. 16.35, 17.20
PROGA št. 7. Odhodi izpred glavne pošte ob 9.35, 12.35, 15.50, 17.35. odhodi z Ospavja ob 9.45, 12.45,
16.00,	17.45.
Izleti
ob sodelovanju Arna Krausa iz : ostala 15 dni zaradi prask po te-Prage. (V nedeljo je bil za pod- j lesu. predsednika prof. Luka Pavlovič iz Sarajeva.)
Najprej se je prijavil k besedi Avstrijec Viktor Suchy, ki je govoril o temi «Vseavstrijska etnična skupnost» in o izgubljenih priložnostih njene politike.
Sledil je poseg prof. Furlanija, ravnatelja knjižnice poslanske zbornice v Rimu na temo «Zadnji predlog ministra.'Brucka za Mitteleu-ropo». Prof. Aurelio Ciacchi je govoril na temo «Slovanska dediščina na raznàròdnih ali dvojezičnih pod-ročjTh v" Srednji 'Evropi».
Za njim je govoril prof. Ludo-vit Holotnik iz Bratislave o problemu integracije Srednje Evrope.
Prof. Giuseppe Pierazzi z univerze v Pizi in arhitekt Marco Pozzetto iz Turina ter še nekateri drugi ki so tudi dodali svoje pripombe k poročilom predgovornikov.
Veliko je bilo zanimanje za popoldansko poročilo prof. Elia Apiha s tržaške univerze, ki je v popoldanskih urah včeraj obravnaval zanimivo in aktualno temo «Mitteleuropa in pangermanizem v severovzhodnem predelu Italije». V njem je prof. Apih orisal razvoj o ljudskem dogajanju s posebnim ozirom na nemške poskuse za germanizacijo in priključitev narodov, ki živijo na podonavskem področju, predvsem pa na področju na severovzhodu Jadrana, kjer so si Nemci prizadevali, da bi prišli do toplih morij. Omenil je Rainerjevo prizadevanje po kapitulaciji Italije za priključitev tega področja k hitlerjevski Nemčiji ter vključil v to področje tudi Furlanijo.
Apihovemu poročilu, ki je bilo predvsem pregled vojnih in povojnih dogodkov in politike na našem področju, je sledila debata s posegi nemškega delegata Doderleina iz Muenchna, Stanislava Smatlake iz Bratislave, ki je govoril o slovstvu s posebnim ozirom na Slovaško ter drugih.
Danes dopoldne bodo na vrsti še nekatera poročila in zaključek.
Ob 12.30 bo udeležence zborovanja sprejel na županstvu goriški župan De Simone.
I. M.
Sestanek s prizadetimi kategorijami o avtoportu
Carinski špediterji in goriški avtoprevozniki so na sestankih z občinskim odbornikom za načrtovanje Ferrucciom Fantinijem pojasnili stališče glede bodoče izgradnje avtoporta, zlasti kako si zamišljajo njegovo urbanistično, tehnično in pravno ureditev.
Predstavniki teh dveh kategorij so pokazali živo zanimanje za izgradnjo tega objekta, ki je ve likega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj našega mesta, ter poudarili željo, da bi do njegove izgradnje prišlo čimprej in da bi hkrati zgradili tudi naprave, ki so dijo k tako pomembnemu objektu.
Nesreča dveh priletnih žensk
Pri Fari se je včeraj okoli 11. ure pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranili dve priletni ženski iz Trsta, in sicer 72-letna upokojenka Maria Vittori vd. Bellini in 63-letna Susanna Katenber-ger, ki je vozila fiat 850.
Avtomobil z ženskama je trčil
SPD iz Gorice priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet z lastnimi sredstvi na Razor planino,	vzpon	na	Vogel	in
tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih	puntov.	Zbirališče	ob
6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. Udeležba	bo	veljala	za
«Planinstvo in	šport	za	vsakogar».
Prijave do petka, 5. ohtobra, na sedežu v Ul. Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «AUa ricerca del piacere». H. Granger in Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «L'emigrante». A. Celentano in Claudia Mori. Bareni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Diario segreto da un carcere femminile». M. Serata in A. Strine” _rg. Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. Iptnrri.
VITTORIA 17.15-22.00 «La salamandra del deserto». E. Mamml in L. Nanni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Ufo, allarme rosso, attacco alla terra». E. Bishot in D Montez. Bareni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Malizia». Bareni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Omicidio al 17.mo piano». Bareni film.
AZZURRO Zaprto.
Nora Gorica
SOČA «Rančerji napadajo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Prekleta Marija», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Inšpektor Perak», francoski barvni film ob 19.00.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesarli, Ul. Carducci 38, tel. 2268.
ski mojstri 18. stoletja v Venetu».
V tem času bodo delovali samo ' v jugoslovansko vozilo, last 37-let-Zaradi slabega vremena so bile | vodstvo muzeja, knjižnica, zgodo nega Ludvika Kabaja iz Nove Gona tržiškem prekinjene nove tele-1 vinski arhiv ter podružni muzej na rico, ki je ponesrečenki pospremil ionske zveze in tudi na ronškem I goriškem gradu.	1 v goriško bolnišnico. Vittorijevi so
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72341.
Prispevki
Zveza borcev z Vrha je darovala za Kulturni dom v Sovodnjah 10.000 lir.
2. oktobra 1973
IZ LATINSKE AMERIKE
BO ARGENTINA NOVI ČILE?
Umori peronističnih voditeljev opozarjajo, da reakcionarne sile v deželi ter imperialistični krogi v svetu nameravajo z vsemi sredstvi preprečiti tudi Peronu, da bi vodil politiko neodvisnosti in neuvrščenosti
V Argentini je bil umorjen sindikalni voditelj Jose Rucci, kmalu potem pa še voditelj peronistične-ga mladinskega gibanja Enrique Grinberg. Peron pa je prevzel predsedniško mesto, ne da bi počakal na 12. oktober, kot to predvideva ustavno določilo. Peronisti so na Ruccijev umor odgovorili s splošno stavko in so tako imenovani «ljudski revolucionarni vojski» napovedali «vojno do iztrebljenja». Tej ekstremistični skupini namreč pripisujejo prvi zločin.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali se Argentina ne spreminja v novi Čile. Na to misel navaja že sam razvoj dogodkov. Ugotoviti je treba predvsem, da so peronisti tako prepričljivo zmagali na volitvah zato, ker so za svoj poglavitni cilj postavljali neodvisnost dežele — politično in gospodarsko. Argentina pa je še pred nedavnimi volitvami — ker je bilo že jasno, da se bo Juan Peron triumfalno vrnil v svojo predsedniško palačo — v Alžiru na lastno zahtevo postala polnopraven član skupnosti neuvrščenih. A Alžiru pa se je s tem, da je glasovala za dokumente tega sestanka na vrhu oprededila za politiko emancipacije tako sebe kot drugih od zunanjih dejavnikov.
Nadalje: Peron je zmagal tudi zato, ker ga je podpirala tako imenovana leva fronta — stranka socialistične orientacije in KP Argentine — ki takisto zastopa politiko, katere cilj je politična in gospodarska osamosvojitev dežele, s čimer bi bilo Argentini omogo-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upoštevajte predvsem žalje svojih predstojnikov. Dosegli boste vse svoje cilje, vendar samo postopoma. Zdravje dobro.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišla bo do izraza različnost pogledov med vami in sodelavci. Ne kažite pretirane občutljivosti.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Primorani boste spremeniti nekaj programa. V neki čustveni zadevi računajte na nagel uspeh.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes se boste morali pogajati z izredno nevarnimi nasprotniki. Oseba, ki jo ljubite, ne bo pokazala razumevanja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zagotovljen vam je uspeh v poslovanju, zahvaljujoč vaši sposobnosti. Srečne ure z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlično se boste znašli tudi v najtežjem položaju. Vaše želje se bodo v kratkem izpolnile.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Otresite se pozabljivosti, ker vam ta škoduje. Ne računajte na srečo, da bi dosegli vse cilje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dobra zamisel vam bo omogočila izpolnitev nekega načrta. Popolna harmonija v družinskem krogu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nastopila je doba ugodnih priložnosti za vse trgovce. Zabaven večer s priiatelji.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse važnejše probleme skušajte rešiti že zjutraj. Ne bodite preveč strogi z drago osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi zagotovili boljši usneh svoii uštanovi. se skušajte ooreti na že postavljene temelje. Nerazumevanje v družini.
'RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobri poslovni usnehi so odvisni izkHuč-no od vaše doslednosti. Prebili boste prijeten večer v krogu svoje družine.
čeno, da reši vrsto svojih socialnih in drugih notranjih težkoč. Spričo tega je gotovo, da pot, po kateri je po vsem tem stopila Argentina, še malo ne odgovarja tistim imperialističnim silam, ki se zavzemajo, da bi zavrle emancipacijo Latinske Amerike, v Čilu pa so že pokazale, kaj vse so pripravljene storiti, da svoj namen dosežejo.
Trenutno ni še iz ničesar moč razbrati, da bi val nasilja, do katerega je prišlo v Argentini, bil pripravljen od zunaj, če pa se dobro spominjamo, tega spočetka tudi v Čilu ni bilo moč dokazati, pač pa je človek lahko to slutil. Ugotavljamo lahko, da je zdaj tudi v Argentini ogrožena notranja e-notnost, v samen peronističnem gibanju še najbolj. V razbiti enotnosti — to se je pokazalo tudi v Čilu — pa imperializem vedno najde najugodnejša tla za svoje spletke, neglede na opredelitev te ali one grupacije. Radikalna «ultralevica» je prav tako bila v Čilu proti Allen-deju, kot je zdaj v Argentini proti Peronu.
Ruccija so umorili komandosi «ljudske revolucionarne vojske», v Argentini najbolje organizirane gverilske skupine, ki je usmerjena trockistično. Kdo je ubil Grinber-ga, še ni ugotovljeno, pri tem prihaja do izraza dejstvo, da so tudi sami peronisti razcepljeni. Eni zahtevajo «radikalne» ukrepe, drugi «umirjenost», Peron pa bi zdaj moral pomiriti in združiti ne samo te, marveč vse napredne sile Argentine. Če pri tem ne bo uspel, bo odprl pot najrazličnejšim vplivom od zunaj in morda celo reprizi vojaškega udara, kakršen ga je pred leti že enkrat primoral, da je zapustil svolo nredsedniško palačo in samo deželo.
Takrat so ga zrušili prav zaradi tega, ker je vodil politiko, katere cilj je bila emancipacija Argentine. Danes, ko se je pero-nizem opredelil za neuvrščenost, je ta politika še jasnejša. V Čilu smo prisostvovali tragediji, ki zgovorno kaže, kaj je imperializem pripravljen vse storiti, da bi takšno orientacijo Latinske Amerike preprečil. Ta imperializem bo najbolj krvavo branil svoje zadnje postojanke prav na ameriški polobli, a opredelitev za politiko neuvrščenosti pomeni zanj in njegov obstoj najhujšo grožnjo. Zatorej bomo v bodoče na latinskoameriškem področju priča še marsikateremu primeru čilske reprize. Toda pohoda ljudi k napredku in svobodi ne bo nihče ustavil, tudi imperializem ne.
IZNAJDLJIV
ODVETNIK
Z juristično senzacijo je nastopil branilec nekega morilca v Oaklandu. Izjavil je, da je njegov klient obtožen za umor mladega Samuela Moora, ki pa ni popolnoma mrtev, ker so njegovo srce po ugotovitvi klinične smrti prenesli v prsni koš nekega srčnega bolnika. Srce še torej vedno bije, čeprav v drugih prsih. Vrhu tega sta dva druga pacienta dobila vsak po eno ledvico umorjenega.
Bržkone niti ni potrebno povedati, da je to Boršt. Pozna ga vsak naš človek. Prelepa vasica. Pa ni v tem vse. Menda je njena velika privlačnost zlasti v dejstvu, da je v osvobodilnem boju bila zelo borbena vas. Ni malo žrtvovala, o tem priča spomenik padlim sredi vasi
(Foto M. Magajna)
Clini Eastwood:
High Plains Drifter
Začela se je nova filmska sezona. V premierskih kinematografih ne vidimo več letakov nekaterih filmov iz prejšnje sezone, ki niso izšli niti med poletjem, tako kot ne vidimo več letakov nekaterih repriz. Prvi film iz nove sezone, ki ga lahko vidimo, je drugo delo ameriškega igralca Clinta Eastwooda «High Plains Drifter» (Lo straniero senza nome, 1972), v katerem je Eastwood tudi protagonist (z njim igrata Verna Bloom in Mariana Hill).
Prejšnji Eastwoodov film, «Play Misty for Me» (Un brivido nella notte), je bil bolesten mizogin-ski film. To je komponenta, ki jo povzema tudi drugi, v katerem pa se reakcionaren pogled na družbo razširi. Gre vendar, kot v filmih Donalda Siegla (katerih je bil pogosto Eastwood protagonist in od katerih se je nedvomno mnogo naučil) predvsem za prikazovanje pogojenosti reakcionarnega pogleda, ki ga seveda režiser v prečejšnji meri sprejema, vendar dopušča gledalcu, da ga uokviri v realnost.
V tem filmu imamo npr. zelo zanimivo teorizacijo odnosa med meščansko družbo in dvoumnim fašizmon, preko zgodbe, v kateri
se vasica opre na samotnega re-volveraša za obrambo pred tremi ubijalci. Med to obrambo skuša protagonist trenutno uveljaviti svoj zmedeni nihilizem in obenem doseči osebno maščevanje.
Jacques Deroy:
«LA PISCINE»
Med repriznimi izdajami, ki so izšle pred novo sezono, so seveda tudi zelo recentni filmi. Tak je Francoza Jacquesa Deroga «La piscine» (La piscina, 1968). Gre za intimistično deio, ki zelo spretno gradi atmosfero in osebe. K temu pripomore prepričljiva interpreta-tacija Romy Schneider, Alaina De-Iona, Jane Birkin in Maurica Ro-neta. Atmosfero gradi tudi glasba Michela Legranda.
Scenariju, pri katerem je sodeloval Jeandaude Carrière, uspe rekonstruirati družbeno ozadje zgod-be iz detajlov, ki jih režija vizualno podaja. Zanimiv je med drugim simbolizem (a bi bilo primerneje reči vizualni znak) bazena, elementa, ki se pojavlja v mnogih filmih.
S. G.
....................
S KANDIDATSKEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA V PORTOROŽU
Portiseli, Polugajevski in Geller troboju in o tekmovanju naslov svetovnega prvaka
o
za
MOJSTER SVOJEGA POKLICA
Izraelec U. Geller je dokazal znanstvenikom, da ni moč vseh stvari in pojavov znanstveno obrazložiti. Pri demonstraciji svojih magičnih sposobnosti v raziskovalnem centru Stanford v Kaliforniji, je s pogledom ustavljal ure, dosegel, da so se noži in vilice zvijali kot črvi itd. Pri kockanju je vsako-
Kakor smo že poročali, je na pravkar končanem šahovskem troboju za uvrstitev med kandidate za naslov svetovnega šahovskega prvaka v Portorožu premočno zmagal madžarski velemojster Por-tisch. Osvojil je 5 in pol točke od osmih možnih, brez poraza, cb treh zmagah in petih remijih. Drugo mesto je osvojil s tremi točkami in pol Polugajevski, medtem ko je Geller zaostal za pol točke in bo pač moral počakati na novo priložnost.
Troboj je bil vsekakor borben in zanimiv in prinesel je vrsto teoretičnih novosti, s katerimi se bo zdaj nedvomno ukvarjala tudi stro kovna šahovska literatura. Bilo pa je tudi nekaj hudih napak kot posledica nervoze, saj je bilo vsem trem udeležencem od vsega začetka jasno, da je na poti proti šohovskemu Olimpu prostora le za dva. Žrtev teh napak je bil predvsem Geller. Najbolj usodna zanj je bila prekinjena partija s Portischem, v kateri je bil s kmetom več pred zmago, potem pa je preprosto pozabil na časovno kontrolo in izgubil s kontumacom.
Na zaključni večerji, kjer so razglasili rezultate in podelili nagrade, je bilo prisrčno in intimno vzdušje. Razen velemojstrov in njihovih sekundantov so prisostvo vali zaključku tudi predstavniki organizatorja — piranskega zavoda za turizem, potem glavni sodnik troboia dr. Lipoani, nekateri ugledni slovenski šahovski delavci, m“d niimi Vasia Pirc in Jože šiška ter seveda predstavniki tiska, radia in televizije. Prisostvovala je tudi izredno družabna so-Portischa, ki so jo v šali imenovali «Portischev prvi sekundant» in ki je ob splošnem odobravanju prijela tudi lepo praktično darilo. Kakor je navada med šahisti, so med večerjo kar švigale duhovite domislice, «žrtev» pa je bil nesrečni Geller. No, sovjetski velemojster je s širokim nasmehom sprejemal vse dovtipe in celo velemojstru Pircu ni zameril.
ko je rekel: «Pred meseci smo j govorili približno enako: Vsi ti
imeli tu slovesen zaključek Vidmarjevega memoriala, danes pa imamo slovesen zaključek «Gelle-rjevega memoriala».
Razpoloženje med večerjo smo novinarji ocenili kot najboljšo «podlago» za improvizirano tiskovno konferenco in smo velemojstre kar zasuli z najrazličnejšimi vprašanji.
Razumljivo je, da nas je najprej zanimalo, kako sami udeleženci o-cenjujejo rezultat troboja. Zanimivo je, da je bil odgovor Por-tischa, Gellerja in Polugajevskega identičen: rezultat je realen, lahko pa bi bil tudi popolnoma drugačen. Bjjo je mnogo nervoze in v takem položaju je polèg znanja in rutine pomembna tudi športna sreča.
Pisec teh vrstic je vsem trem velemojstrom zastavil še eno vprašanje v zvezi s trobojem: Novinarji, ki smo spremljali ta turnir, sodimo, da je bil vseskozi na športni višini, brez taktiziranja in da so velemojstri s samo igro demantirali razne insinuacije, da bi utegnila sovjetska velemojstra med ser boj remizirati in igrati ostro proti Portischu in ga na ta način eliminirati. Mislimo, da vam lahko v imenu vseh ljubiteljev šaha iskreno čestitamo, ker je vsaka partija potekala brezkompromisno in ker ste tako odločno zaprli usta raznim namigovanjem pred in med turniriem.
Odgovor na to vprašanje, oziroma bolje rečeno ugotovitev, je bil zelo kratek: Strinjamo se z vami in nimamo ničesar dodati.
Večina naših vprašanj pa je zadevala bližnje turnirje kandidatov in sistem tekmovanja za naslov svetovnega šahovskega prvaka nasploh in pa seveda vse, kar neposredno ali posredno zadeva Fischerja.
Na vprašanje, ali menite, da je teh osem udeležencev turnirja kandidatov (Spasski, Petrosjan, Karpov, Polugajevski, Korčnoj, Por-tisch, Berne in Mecking) res o-sem največjih šahistov sveta, so Portisch, Polugajevski in Geller od-
velemojstri so se uvrstili na turnir kandidatov skozi kvalifikacijske turnirje in ta lista je dejansko o-draz trenutne situacije v svetovnem šahu. Razumljivo je seveda, da v ta vrh sodijo tudi nekateri drugi velemojstri kot na primer Larsen, Talj, morda tudi Gligorič, Smislov in še nekateri drugi. Če se ti šahisti niso uvrstili naprej, je bila glavni vzrok njihova trenutna indispozicija. Toda tudi to je del šahovske igre.
Na vprašanje, kdo je glgvtji kandidat za Fischerjevega nasprotnika, pa ni hotel nobeden določno odgovoriti. Možnosti imajo vsi, na odločilnih dvobojih pa bo tako kot na kvalifikacijskih turnirjih odločala poleg teoretične in fizične pripravljenosti tudi trenutna forma.
Med razgovorom smo omenili, da šahovski svet največ pričakuje od obeh mladih talentov, to je od Karpova in Meckinga. Portisch se je izognil odgovoru na to vprašanje, medtem ko sta Polugajevski in Geller menila, da je med Kar povom in Meckingom velika razlika v korist Karpova. Interesantno pa je, da strokovnjaki v Sovjetski zvezi še zmeraj zelo resno računajo na Petrosjana, ki bi po njihovem mnenju utegnil biti — seveda ob primerni formi — celo izzivalec Fischerja.
In o samem Fischerju, o njegovi šahovski moči, o njegovih najnovejših predlogih in o njegovih muhah? Velemojstri so brez izjeme priznali Fischerju, da je trenutno ne samo formalno, ampak tudi dejansko najmočnejši šah'st na svetu. O govoricah, da se namerava odpovedati šahu in o drugih mukah, pa so prav tako skoraj enotno rekli: Fischerja poznamo in vemo, da kar danes trdi. lahko že jutri prav tako odločno zanika. Zato je treba vse njegove izjave in tudi govorice o njem vzeti z določeno rezervo. To velja tudi za najnovejši Fischerjev predlog, da bi v dvoboju za naslov sve-
tovnega prvaka šteli samo zmage, pri stanju 9:9 pa bi stari prvak obdržal naslov. Polugajevski je pri tem pripomnil, da je imel Fischer pri izdelavi tega predloga pred seboj le samega sebe. Njegov stil je pač takšen, da mu remiji, pa čeprav še tako borbeni, sploh ne ustrezajo. Toda to je sekundarno, voda na Fischerjev mlin je seveda v prvi vrsti predlog, da bi stari prvak obdržal naslov pri stanju 9:9. Prvi stari prvak, ki bi se lahko okoristil s tem predlogom, bi bil seveda Fischer.
Ob koncu smo se še porazgovori-li o jugoslovanskem šahu. Vsi trije velemojstri visoko cenijo jugoslovanski šah in so zavrnili naše mnenje, da je vrhunski jugoslovanski šah nekoliko v krizi. Portisch je menil, da to nič ne pomeni, če Jugoslavija nima svojega predstavnika na turnirju kandidatov. Gligorič je imel to smolo, da nrav na medeonskem turnirju ni bil v formi, kakor se je to nri-petilo Talju. ki je v zndn.iem času dosegel nekaj bleščečih uspehov, na medeonskem turnirju pa je povsem popustil. Sicer pa Portisch meni. da je Gligorič še zmeraj daleč najmočnejši jugoslovanski ša-hist in da se bodo morah mladi še mnogo učiti, če ga bodo hoteli dohiteti. Nasprotno pa je Polu-gaievski menil, da vidi največjo persoektivo jugoslovanskega šaha v Liubojeviču in Vehmiroviču in deloma v Planincu. Za Ljuboje-viča je na primer re^el, da se lahko v kratkem pr-mine v vrh svetovnega šaha, seveda če bo trdo delal pri izpopolnjevanju svojega stila.	L. O.
Mulki Sarsavata, 65- letni upokojenec iz New Delhija, se je zažgal, ker so krajevne oblasti spremenile manjši park v njegovi soseščini v gradbišče. V poslovilnem pismu je zapisal, da se je za to odločil, ker ni mogel prepričati občinskih oblasti, da bi park ohranile. Prav v tem parku se je polil z bencinom in zažgal.
JANKO JERI - GORAZD KUSEJ :
krat napovedal pravilno številko.
hihiiiiii ih n hhi oiiii	n n im im mn mi m hiihiii h imi 111111111111 m	■
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekatere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine
6.
Edine varstvene določbe v korist slovenske narodnostne skupnosti na področju državne zakonodaje za zdaj prinaša zakon o šolskih ustanovah v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju (videmska pokrajina, kjer živijo beneški Slovenci, je izvzeta) z dne 1 julija 1961, št. 1020. (19) Z njim je urejeno tisto slovensko društvo, ki ga je po zlomu fašistične Italije začela na osvobojenem ozemlju vzpostavljati slovenska ljudska oblast, potem pa prevzela in deloma izpopolnila anglo-ameriška okupacijska vojaška u-prava. 6. marca 1973 pa je poslanska zbornica na temelju osnutka, ki sta ga predložila poslanec A. Škerk (izvoljen na listi KPI) in C. Belci (izvoljen na listi KD), izglasovala dopolnitve k omenjenemu šolskemu zakonu.
Za nadaljnji manjšinski varstveni regulativni ukrep štejemo še zakon z dne 31. oktobra 1966, št. 935, ki odpravlja nekdanjo faši-
stično prepoved, da otrokom ni mogoče dajati slovenskih imen. (20) Gre za delno zakonsko uveljavitev 22. člena ustave, ki na splošno določa, da nikomur ni dopustno «iz političnih razlogov» (per motivi politici) odvzeti pravne sposobnosti, državljanstva ali «imena», kar kaže bolj na zagotovitev razglašene osebne (individualne) pravice in ne toliko na etnično - skupinsko (kolektivno) varstveno pravico.
Za dežele s posebnim statutom je bistveno, da njihov statut določi državni parlament kot ustavni zakon po postopku, ki velja za spremembo ustave. To pomeni, da je takšen statut oblikovan brez formalnega sodelovanja dežele in da deželi tudi niso dane nikakršne pristojnosti, s katerimi bi mogla neposredno vplivati na njegovo spremembo. Vsebinsko je takim deželam glede na njihove posebne razmere dana širša in z njo izvršilna upravna samostojnost ter večja finančna samostojnost. Re-
žim posebnega statuta z veljavo ustavnega zakona skratka dopušča, da se avtonomija teh dežel pozneje prilaga njihovim značilnostim.
Prvostopenjska deželna zakonodaja je izvirna in mora biti, kakor navaja člen 4 posebnega statuta «v skladu z ustavo, s splošnimi načeli pravne ureditve države, s temeljnimi določbami gospodarsko-socialnih reform in z mednarodnimi obveznostmi države» ter «mora spoštovati državne koristi ter interese drugih dežel». Med drugim ima dežela zakonodajno oblast na tehle področjih (skrajšano povzeto): kmetijstvo, lov in ribolov, občinski užitki, ustanovitev in vzdrževanje zemljiških knjig, industrija in trgovina, obrt, ceste, vodovodi in javna dela krajevnega in deželnega pomena, turizem m hotelska industrija, urbanistika, kulturne, vzgojne in športne ustanove, muzeji in knjižnice krajevnega in deželnega pomena.
Tako imenovana «drugostopenjska» deželna zakonodaja pa ob spoštovanju splošnih omejitev, navedenih v členu 4. in v sk'ndu s temeljnimi načeli, ki jih določajo državni zakoni glede posameznih področij, zajema tale področja (navedli bomo le nekatera)' urejanje referenduma: uvedba deželnih davkov: urejanje in razmejitev občin; javne in dobrodelne u-stanove; urejanje hranilnic; krneč kih blagajn; ustanavljanje in urejanje ustanov krajevnega ali deželnega p •'•"•'a za nrpnče anje ornerà mov za gospodarski razvoj: rudniki, kamnolomi; razlastitve zaradi javnih koristi, ki se ne tičejo
del v breme države: pomorske obalne proge med pristanišči dežele; krajevna, mestna in poljska policija; obrtna in strokovna izobrazba po obvezni šoli; šolska podpora; higiena in zdravstvo; zadružništvo; ljudsko stanovanja; toponomastika.
«Tretjestopenjska» deželna zakonodaja pa le prilagaja državno zakonodajo. taleo da izdaja dopolnitvene in izvedbene določbe na tehle področjih: otroški vrtci, osnovna, srednja, klasična, učiteljska, tehnična in umetniška izobrazba; delo, socialno skrbstvo in socialna pomoč: zgodovina in u-metnost, zaščita pokrajine, flore m favne in končno še na drugih področjih, za katera dajejo državni zadoni deželi to možnost.
Sedanji sistem zagotavlja državi (republiki) trdno nadzorstvo nad ustavnostjo izvrševanja deželnih pristojnosti (po potrebi s pomočjo ustavnega sodišča), pa tudi nadzorstvo politične narave (s pomočjo parlamenta) glede re-gulativnih aktov dežel z vidika, ali morebiti ne nasprotujejo državni koristi (l’interesse nazionale) ali koristi drugih dežel (regioni).
Zgodovinska geneza vzrokov za ustanovitev te zadnje dežele s posebnim statutom Furlamie Juhi ske krajine potrjuje, da je bil eden izmed razlogov, da je nasta la tudi ta, da v njej živi avtohtona slovenska manjšina Če citira mo le nekaj izmed teh značilnih dokumentov v ustavodajni skupščini je 27 julija 1947 F. Pecora ri v zvezi z ustanovitvijo posebne dežele med drugim izjavil, «da je
moralna in politična dolžnost popraviti, kar je zagrešil fašistični režim... Jugoslovanom je treba pokazati naš jasen in določen namen, da bomo ob sleherni priložnosti in v vseh razmerah branili manjšine...» (21) Medtem ko vsebujeta posebna statuta za dolino Aosta in deželo Tridentinsko-Zgomje Poadižje (ustavni zakon št. 4 z dne 26. februarja 1948 (22) in ustavni zakon št. 5 z dne 26. februarja 1948 (23) vrsto določb, še posebej glede uporabe jezika pri javnih uradih, sodiščih, pri sestavi posameznih organov in drugih zvezah, pa posebni statut dežele Furlanije - Julijske krajine (ustavni zakon štev. 1 z dne 31. januarja 1963) (24) slovenske narodnostne manjšine sploh ne omenja, temveč govori zgolj splošno o «jezikovnih skupinah» (gruppi linguistici), ne da bi prinašal kake podrobnejše določbe o varstvu teh «skupin». Zadovoljuje se namreč z ohlapno načelno formulacijo svojega tretjega člena: «V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z varstvom njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.»
Tudi italijanski izvedenci za u-stavno pravo opozarjajo na širše politično in siceršnje ozadje, ko poudarjajo, da se zakonodajalcu ni zdelo ustrezno, da opredeli vsaj to, da gre za «slovensko jezikovno skupino», posebej če primerjamo, da na pirmer celo statut dežele z navadnim statutom - Kalabrije (člen 59) med drugim izrecno o-menja «prebivalstvo albanskega izvora in se zavzema za pouk v
albanskem jeziku v kraju, kjer ta jezik govorijo». (25)
19)	Zakon obsega vsega 14 členov in med drugim določa, da je pouk v otroških vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah go-riške pokrajine in tržaškega ozemlja v materinem jeziku učencev, da se odredi ustanovitev in morebitna odprava šol s slovenskim učnim jezikom z odlokom predsednika republike na predlog ministra za javno vzgojo in da za vpis v te šole in njihovo obiskovanje veljajo isti predpisi kot za italijanske šole. Zakon je bil objavljen v Gazzetta ufficiale, št. 252, 9. oktobra 1961
20)	Gazzetta ufficiale, št. 285. 14. novembra 1966.
21)	Gl. Janko Jeri. Ob ustanovitvi samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina, Teorija in praksa, št. 6, 1964; prim. tudi istega avtorja Petnajst let sporazuma o tržaškem vprašanju, Teorija in praksa, št. 1, 1970.
22)	Gazzetta ufficiale, št. 59, 10. marca 1948.
23)	Gazzetta ufficiale, št. 62. 13. marca 1948.
24)	Gazzetta ufficiale, št. 29, 1. februarja 1963.
25)	«La Regione nel rispetto delle proprie tradizioni, tutela il patrimonio delle popolazioni di origine albanese e di altri gruppi allofoni, e promuove Tinsegnemento della lingua albanese nei luoghi ove essa è parlata».
(Nadaljevanje siedi)
TOREK, 2. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.00	Program za otroke FOTOSTORIE
Pripravila Donatella Ziliotto
Chihuahua
Fri o nadaljevanje
17.30	Napoved časa DNEVNIK
17.45	GIRO DEL MONDO IN 7 TV: CANADA Drugo nadaljevanje
... E vennero gli spiriti bianchi
19.45	ŠPORTNI DNEVNIK
Ital. kronike in vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	TEATRO — INCHIESTA N. 36 Il caso Rodriguez
Tema obdelave v tej zgodbi je moralni in psihološki konflikt, pod vplivom katerega prebivalci Saint Hippolytea, male vasice na jugu Francije, v okolišu vzhodnih Pirenejev, in sicer na osnovi vesti, ki jo je 18. januarja 1962 objavil dnevnik Le Monde. Vest se tiče mladega učitelja iz te male vasi, Alphonsa Rodrigueza, ki se je malo pred tem vrnil iz Alžirije, kjer je služboval v vojski v svojstvu podporočnika. Vest iz Le Monde pravi, da se je tu moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem zaradi obtožbe, da je neko arabsko ženo mučil do smrti. Sodišče ga je sicer oprostilo, vendar učiteljeva preteklost zbudi v vasici Saint Hippolyte najbolj razgibane polemike.
22.15	Andante ma non troppo
Glasbena oddaja, ki jo je pripravila Flora Favilla
23.15	DNEVNIK Parlamentarno poročilo Napoved vremena in šport
DRUGI KANAL
21.00
21.20
22.20
9.35,
10.40
15.55
17.45
18.00
18.15
18.50
19.15
19 45 ?n 09
20.35
21.35
22.35 22.45
20.00
20.15
20.30
22.00
DNEVNIK
FOLK IN POP V LATINSKI AMERIKI Vivere nel samba IN NOME DELLA GIUSTIZIA Un colpo inatteso — film
Igrajo: Leslie Nielsen, Hari Rhodes, Michael Bell, William Mims, Tom Reese, Peter Brocco, Charles Brewer, S. John Launer in Terence Garin.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
11.00, 14.45, 16.10 TV v šoli
Nemščina TV vrtec
«NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU»
Program za najmlajše
Najmlajšim pa tudi starejšim šolarjem je namenjena oddaja NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU, ki jo bodo v oktobru videli v štirih risanih nadaljevanjih. V prvi zgodbi boste spoznali mlačega Branka in njegovega pol leta mlajšega strica — Iketo. Oba sta vpisana v pni razred. In v tistih časih, ko je bil pisatelj Branko čopič še prvček, to res ni bila šala. Povsod sta slišala same grožnje. Nič čudnega, da sta se skoraj rajši odločila za hajduke, kot za šolo. Toda prvi šolski dan je vendar minil. Kaj vse sta doživela ta dan mali Branko in stric Iko vam je pisatelj Branko Čopič opisal tako veselo in prijetno, kot to samo on zna, narisala pa Marjanca Jemec - Božič.
Obzornik
Torkov večer: Marc Ogert V temnem o okraju:
CVETJE ZLA
Oddaje, ki govore o narkomaniji, jemanju cH>g in tableto-maniji, bodo gledalcem posredovali poslovenjene in prirejene "tako, da bo besedilo razumljivo širšemu krogu, in da bodo izvajanja jugoslovanskih strokovnjakov - zdravnikov, psihiatrov in drueih dosegla svoj namen. Ciklus je na sporedu v izredno aktualnem času, ko narkomanija prihaja tudi v naše kraje in ko so začela mamila zastrupljati ljudi, še posebno mlade, ki se nenadoma znajdejo v kaosu in ki stopajo v neznani onk'-aj iščoč izhod. Namen oddaje je prispevati svoj delež, k reševanju in spoznavanju tega naj-novejšega zi”, ki izredno našlo narašča.
SP FDNJEBOS ANSKT RUDNIKI CHdpia iz beosnajske serbe Karavana
KVm beoffra’sVe f*>l<*vizi'e je oosnela 25-nvoutn.i film o lepoti in zawm'vcs+i Tarine soteske. Blizu Mnikovca je že v srednjem veku obratoval rudnik Brskovo. In prav tu je Ma prva kovnica srbskega denarja.
R^rvna risanka W DNEVNIK Mi med seboj
F. M. Dostojevski: BRATJE KARAMAZOVI TV nadaljevanka Glasbena medigra
Barcelona: EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI



KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Risanka Poročila NE UBIJAJ Celovečerni film
Barcelona: EVROPSKO PRVENSTVO V Jugoslavija — Francija
KOŠARKI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost, književnost, prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Poje Shirley Bassey; 19.10 Kmečki punti v slov. slovstvu: 19:25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 R. Wagner: Tristan in Izolda; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 13.30 Deželne kronike; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Zbori in baleti; 9.00 Plošče; 9.30 Glasbeno-govorni spored; 10.15 Skupina Jr. Walker in The Ali Starš; 10.35 Glasbeni intermezzo; 10.45 Vanna;
11.15	Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.10 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.10 Valčki, polke in mazurke...; 16.40 Zbor Pretella Martuzzi; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.45 Posnetki iz študija;
18.00	Parada orkestrov; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Večer v glasbi;
20.40	Zbori; 21.00 Manzoni ter evropsko in italijansko revolucio narno gibanje; 21.30 Rock; 22.00 Glasba Danila Švara; 22.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 20.00 Poročila;
7.40	Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.15 Vi in iaz; 11.30 četrti program; 13.20 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Strnjena komedija;
14.40	Nove ital. popevke; 15.10 Program za mlade; 17.05 «Sončnica»; 18.15 Neapeljske pesmi; 19.25 Koncert; 20.20 «Andata e ritorno»;
21.15	G. Rossini «Tancredi».
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Gilbert Bécaud in Rosanna Fratello; 8.40 Kako in zakaj?; 9.50 Amore e ginnastica — nadaljevanka; 10.05 Popevke; 10.35 Posebni spored; 12.40 «Alto gradimento«; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.00 Popoldanski spored; 15.40 Glasbeno-govorni program; 17.50 «Chiamate Roma 3131»; 20.50 Plošče.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.25 Glasba v času; 13.30 Glasbeni intermezzo; 14.30 G. F. Haendel: L'Allegro e il Pensieroso; 16.10 Violinist Luigi Alberto Bianchi; 17.20 Strani iz albuma; 19.15 Koncert; 21.30 Premio Italia 1950-1972.
SLOVENIJA
6.30,	8.00, 9.00,	10.00, 12.00,
13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00 Poročila in vremenska napoved; 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe;
10.15	Glasbena potepanja; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opol dan; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Slovenske narodne bodo peli: Slo venski oktet in solisti ob spremljavi harmonike; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Ali jih poznate?»;
14.40	Na poti s kitaro: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje baritonist L. Warren; 16.00 «Vrtiljak»;
16.40	A. France: Kuhinja: 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert: 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka;
20.00	Lahka glasba slovenskih avtorjev: 20.30 Primo Levi: Verzi-fikator: 21.10 Melodiie v ritmu;
22.15	Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno;
SPORT SPORT SPORI
Italijanska nogometna prvenstva
IZIDI:
Brindisi — Avellino	3:2
Bari — Ascoli	0:0
Como — Atalanta	1:0
Novara — Catanzaro	2:1
Perugia — Catania	0:0
Varese — Reggiana	4:0
Reggina — Parma	1:1
Spai — Palermo	1:1
Taranto — Brescia	1:0
Ternana — Arezzo	2:0
LESTVICA:
Varese, Ternana, Brindisi, Como, Taranto in Novara 2; Ascoli, Bari, Catania, Perugia, Palermo, Parma, Reggina in Spal 1; Atalanta, Avellino, Brescia, Catanzaro, Arezzo in Reggiana 0.
PRIHODNJE KOLO:
Arezzo - Taranto, Ascoli - Perugia, Atalanta - Novara, Brescia - Reggina, Brindisi - Reggiana, Catania -Spai, Catanzaro - Avellino, Palermo - Como, Parma - Ternana, Varese -Bari.
NOGOMET
V A SKUPINI C LIGE
Okrnjena Triestina
NOGOMET
V OKVIRU 2. AMATERSKE LIGE
V prvem letošnjem slovenskem derbiju
estala spet brez točk štandreška Juventina odpravila Zarjo
Tržačani so v Benetkah nastopili brez D’Alessija in Schilliroja
A SKUPINA
e:
IZIDI:	
Alessandria — Seregno	1:0
Belluno — Legnano Bolzano — Gavinovese	1:1
	2:0
Clodiosot. — Pro Vercelli	1:1
Mantova — Savona	1:1
Monza — Udinese	1:0
Lecco — Padova	1:0
Solbiatese — Derthona	0:0
Venezia — Triestina	2:0
Vigevano — Trento	0:0
LESTVICA:	
Monza 6; Lecco, Alessandria in	
Mantova 5: Pro Vercelli,	Trento,
Belluno in Venezia 4; Udinese, Sol-	
biatese in elodiasottomarina	3: Le-
gnano, Savona, Gavinovese, Triesti-	
na, Bolzano in Vigevano 2;	Dertho-
na in Padova 1; Seregno 0.
PRIHODNJE KOLO:
Alessandria - Solbiatese, Gavino-vese - Belluno, Lecco - Savona, Legnano - Bolzano, Mantova - Clodia-sottomarina, Pro Vercelli - Vigevano, Seregno - Padova, Trento -Derthona, Triestina - Monza, Udi nese - Venezia.
PARI PRVEGA KOLA: Cagliari — Napoli Cesena — Torino Fiorentina — Verona Inter — Genoa Juventus — Foggia Vicenza — Lazio Roma — Bologna Sampdoria — Milan
Avellino — Brindisi	2
Bari — Ascoli	X
Como — Atalanta	1
Novara — Catanzaro	1
Perugia — Catania	X
Reggiana — Varese	2
Reggina — Parma	X
Spai — Palermo	X
Taranto — Brescia	1
Ternana — Arezzo	1
Padova — Lecco	2
Prato — Lucchese	X
Crotone — Pescara	2
KVOTE
13 — 122.755.500 lir 12 -	3.457.900. lir
3
1. -
1.
2.
L 2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
KVOTE 12 — 531.319 lir, H — 25.000 lir, 10 —	3.400 lir.
2. -
3.	-
4.	-
5.	-
6.	-
Willpas
Silver Trac
Guercino
Henry's Word
Bortolotto
Frutto
Isolano
Bosco
Tenerife
Microfilm
Zigano
Giova
2
2
X
2
1
1
1
2
1
X
2
X
Venezia — Triestina 2:0 (0:0)
VENEZIA: Seda, BisioI, Ardizzon (Sabbadin), Bassanese, Santarello, Flaborea, Trevisanello, De Cecco, Bellinazzi, Scarpa, Bianchi (Forna-siero. Modenese).
TRIESTINA: Cantagallo, Lucchet-ta, Trabalza, Soldo, De Luca, Fera, Truant, Brusadelli, Bertoli, Tosetto, Rossi (v 70. min. Zanini), (Marson in Riva).
SODNIK: Lattanzi iz Macerate.
STRELCA: Bianchi v 73. min., Bellinazzi v 75. min. iz 11-metrovke.
V	tretji prvenstveni tekmi je Triestina doživela svoj drugi poraz, potem ko ji je uspelo v prvem kolu zmagati z golom, ki ga je dosegla iz enajstmetrovke. Tržačani so se predstavili v Benetkah z zelo okrnjeno postavo, saj so igrali brez svojega najboljšega moža D’Alessija, ki je bil izključen za tri nedelje ter brez edinega res sposobnega napadalca, Schilliroja, ki je moral tudi ostati doma zaradi enotedenske izključitve.
Tržaški tretjeligaš se je tako predstavil proti Venezii z obrambno taktiko ter upal, da mu bo uspelo odnesti domov vsaj točko. Ko je že vse kazalo, da mu bo to tudi uspelo, se je sedemnajst minut pred koncem sen navijačev razblinil. Benečan Bianchi je najprej s krasnim golom povedel za svoje barve, takoj nato pa je usodo Triestine zapečatil Bellinazzi iz enajstmetrovke, ki jo je Lattanzi dosodi! zaradi grobega in nepotrebnega pit krška branilca Trabalze.
V	obrambi so se Tržačani predstavili s spremenjenimi kadri, saj je igral izkušeni Soldo. Prvič je nastopil tudi Lucchetta. V obrambi i-ščejo Tržačani še vedno svoje pravo lice, ki ga doslej v treh tekmah še niso našli. Sredina igrišča pa je popolnoma klonila zaradi odsotnosti D’Alessija, tako da ga Tosetto ni znal nadomestiti. Predvsem se je zgubljal v kratkih podajah, namesto da bi pošiljal žoge daleč v os-
Upanje, da bi prišla Pro Gorizia domov vsaj z eno točko je v nedeljo splahnelo v 22. min. prvega polčasa, ko je odlično krilo Bernardi premagal Magrisa in povedel svojo ekipo v vodstvo.
Kljub porazu pa se Goričani niso izkazali kot manj vredna ekipa, nasprotno so večkrat pokazali lepšo igro kot gostje, le v napadu je nekoliko šepala, to pa predvsem zaradi dobrih branilcev Aanuane, ki niso dopuščali Omizzolu in Momes-su, da bi streljala v vrata
P. R.
OBVESTILO
SPDT obvešča mladince, ki bodo obiskovali predsmučarsko telovadbo v Križu, da je vpisovanje vsak dan do sobote, 6. t.m. od 17. do 18. ure v domu «A. Sirk».
Med ostalimi našimi ekipami je zmagala le Vesna, Primorje je remiziralo, Breg pa je ostal praznih rok
Tako je vratar Brega prejel enega od obeh golov
......7—7—7——..................— .....
Velik uspeh kolesarskega tekmovanja na katerem je nastopilo 47 dirkačev
Zmagovalci: Pavel Ota (naraščajniki), Karel Banano (mladinci), Albert Kralj (člani), Adria (moštveno)
V nedeljo je bila v Zgoniku izredno uspela kolesarska dirka v okviru 13. SŠI. Nastopilo je 47 tekmovalcev, kar je zelo veliko število, če upoštevamo, da goji med slovenskimi društvi ta naporen šport le en klub. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: med naraščajniki je stàrtalo dvajset fantov, med mladinci petnajst, med člani pa 12.
Predvsem je razveseljivo dejstvo, predje. Na sredino se je zopet vr- ,ja je prav tned najmlajšimi zani-
nil Brusadelli, potem ko ga je trener Bonafin uporabil kot branilca, kjer ni prišel do izraza. V napadu sta bila le Bertoli in Rossi. Medtem ko je prvi zadovoljil zaradi svoje požrtvovalnosti, je drugi razočaral, saj jé vsakdo pričakoval od njega mnogo več.
Triestina je tako zopet razočarala.
V nedeljo bo morala doma sprejeti v goste Monzo, ki je trenutno prva na lestvici. Ker bodo Tržačani šč vedno igrali brez svojega najboljšega predstavnika D’Alessija, ne moremo pričakovati od tega srečanja nič obetajočega.
* * *
Edina ekipa, ki ni po prvih kolih še doživela poraza, je Monza, ki je v nedeljo z golom razlike odpravila Videmčane. Monza je svoj zmagoviti zadetek dosegla takoj v drugi minuti igre in vsi napori Udineseja, da bi nadoknadil zamujeno, so bili zaman. Za prvouvrščenim pa je trojica ekip, ki ga zasledujejo s točko zamude. Lecco je zmagal v Padovi, Alessandria proti Seregnu, Mantova pa, ki je prejšnji teden delila prvo mesto z Monzo, se je morala zadovoljiti z remijem proti Savoni. Brez točke je po treh kolih le še Seregno, medtem ko sta boren remi dosegla v teh prvih srečanjih Derthona in Padova. Na dnu lestvice je poleg ostalih tudi Derthona, ki za sedaj še ni našla poti v gol in s tem do potrebnih točk.
Radi
V NOGOMETNI D LIGI
Poraz Pro Gorizie
Anuane — Pro Gorizia 2:0
PRO GORIZIA: Magris, Medeot, Ghermi, Zoratti, Sdri gotti, Bianco, Ridolfi, Somuzzi (Furlani), Mo-messo. Barile, Omizzolo.
ANUANE: Finotti I, Bagnolo, De Echer, Fumagalli, Finotto II, Babbo, Bernardi, Battisti, Bosia, Gio-vannin (Papai), Girardini.
STRELEC: Bernardi v 22. min. p.p. in v 9. min. d.p.
SODNIK: Porta Fuse iz Vigeva-
manje za ta šport tako veliko, saj bi lahko prav iz njihovih vrst črpali nove sile za nadaljnje nastope, ne samo na krajevni ravni, pač v širšem merilu. Dirko je organiziral lonjerski klub Adria, poleg njega pa so nastopali še Polet, Kras, RMV, Barkovlje, Gaia in STS.
Dirka se je odvijala na krožni, 7400 metrov dolgi progi, ki je šla iz Zgonika do Saleža, nato do Gabrovca, od tu pa znova do Zgonika. Pot, ki je na prvi pogled zgledala precej položna, se je izkazala za naporno, predvsem v zaključnem delu, ki je postajal vedno težavnejši, v razmerju s krogi, ki so jih morali tekmovalci prevoziti. Tekmovanje samo pa je zbudilo veliko zanimanje, saj se je na cilju zbralo precej ljudi, pa tudi ob poti jih je
Zmagoviti Albert Kralj
bilo mnogo. Navdušenja tudi ni manjkalo, kar je jasno dokazovalo navijanje v odločilnih fazah dirke.
Prvi so startali naraščajniki, ki so prevozili en krog. Takoj po prvih metrih je ušel veliki favorit te dirke Pavel Ota, ki si je priboril zadostno prednost pred Robijem Gorupom, ki je bil njegov najbližji zasledovalec. Ta dva sta opravila dirko zase, medtem ko se je bil hujši boj za tretje mesto. Skupina treh kolesarjev (Budin, Udovič in Čok), si je priborila manjšo prednost in se podala v zasledovanje Gorupa, ki pa je prispel na cilj pred njimi. Medtem ko je Ota zlahka zmagal in je drugo mesto osvojil Gorup, je o tretjem odločal sprint. Nekaj sto metrov pred ciljem je startal Aleks Čok, ki je presenetil svoja tovariša na begu in zmagal s par metri prednosti pred Budinom in Udovičem.
Vrstni red na cilju:
1.	,Qjta Pavel (BflfV) 11’50” s po^
prečno hitrostjo 37,521 km na uro
2.	Gorup Robi (Polet) 6” zaostanka
3.	Čok Aleks (Adria)	16”
4.	Budin Bogdan (Kras)	31”
5.	Udovič Andrej (Barkovlje) 56”
Z večjimi ali manjšimi presledki
sledijo še Laniša David, Dornik Mauro, Danev Evgen, Sosič Valter, Ču-bej Marko, Krečič Jurij, Malalan Mauro, Palčič Miloš, Blokar Pavel, Rebula Jordan, Leniša Franko, Gulič Aleksander, Milič Jožko, Milič Zvonko. En kolesar je odstopil.
Takoj nato so startali mladinci, ki so morali prevoziti tri kroge (22,200 km). Poletovec Edi Sosič je silovito startal, tako da sta mu ostala za petami le Bonano in Čok. Ti trije so prevozili prvi krog skupaj, medtem ko jih je od blizu zasledoval Koren. Sosič, ki je bil sam, je moral stalno voditi, saj se Lonjerca nista hotela postaviti na čelo kolone. Zaradi počasnejše vožnje je trojico ubežnikov kmalu ujel še Koren, tako da so bili v vodstvu en poletovec in trije kolesarji Adrie. Jasno je bilo, da ne bo mogel požrtvovalni Sosič napraviti dosti proti svojim številnejšim nasprotnikom. V zadnjem krogu se je pričela prava bitka za prva mesta. Najprej je startal Čok, ki pa ni dolgo vzdržal sam v vodstvu, tudi zaradi napake Korena, ki je pripeljal zasledovalce do njega. Takoj nato pa je silovito potegnil Bonano, ki si je nabral precejšnjo prednost in je z lahkoto zmagal. V boju za drugo mesto pa smo prisostvovali silovitemu finišu Korena. Ta je v zadnjem trenutku
saj je kmalu po startu zgubil stik z glavnino Edi Košuta, kateremu se je pokvarilo kolo, saj bi drugače lahko prišel med prve.
Vrstni red na cilju:
1.	Bonano Karel (Adria) 35’40” s p. h. 37,356 km na uro
2.	Koren Leonard (Adria) 5” zaost.
3.	Sosič Ivan (Polet) 10” zaost.
4.	čok Sergij (Adria) 15”
5.	Milič Igor H (Kras) 1’50” zaostanka. Sledijo: čač Robert, Malalan Mauro, Tavčar Rudi, Milič Igor I, Sosič Paride, Košuta Edi, Starec Valter, Lorenzetto Klavdij. Dva sta odstopila.
Pri članih pa je bila dirka na 37 km dolgi progi (5 krogov) domena «profesionalnih» kolesarjev Poleta in Adrie. Na eni strani sta stala aktivna amaterska kolesarja Kralj in Petelin, na drugi pa veterana Maver in Macarol. Takoj je bilo jasno, da se bodo za zmago potegovali ti štirje, medtem ko bodo drugi opravili dirko zase. Tako je tudi bilo, ?aj je četverica složno vozila in se me-
(Nadaljevanje na 6. strani)
0:2
ZARJA:	Babuder, Križmančič
Stojan, Komar, Primožič, Marc, Križmančič Vojko, Grgič, Bon, Bes-si, Žagar, Kalc, Turco, Ražem.
JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Corva, Nanut, Pavlin, Tabaj E., Marvin, Makuž, Montico, Tabaj M., Uraš, Černič, Tomažič.
STRELCA: 28. min. d.p. Montico, 32. min. d.p. Tabaj M.
KOTI: 6:3 za Zarjo.
V prvem nastopu in prvem slovenskem derbiju letošnjega nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, je bila zmaga Štandrežcev nad Zarjo zaslužena. «Rdečeplavi» so izkoristili svojo premoč v drugem polčasu, v prvem pa so bili v ooram-bi, ter so odgovarjali na napade Zarje s hitrimi protinapadi. Zarja si je na domačem terenu hotela priboriti s slabo igro prednost, katere ji ni uspelo ustvariti s tehni ko igranja. V prvih 45 minutah je resno ogrožala vrata Juventine, toda ni bilo pravega strelca, ki bi pretresel nasprotno mrežo. Kasneje je bila Zarja prisiljena braniti se, ker so jo Štandrežci pogosto-ma nadlegovali z nevarnimi protinapadi.
Igra juventincev je bila vseskozi prodorna in uspešna. Prvi gol je padel po prostem strelu Miloša Ta-baja katerega je Montico enostavno odbil z glavo v mrežo, čez vratarja. Drugi gol je padel, ko je Juventina še dalje napadala. Tokrat je bil uspešnejši JdilošJIabaj, ki je. streljal v prazna vrata po zelo lepi akciji.
Bazovsko moštvo vsekakor hi zaslužno tako visokega poraza', šaj je predvajalo vsaj v prvem polčasu zadovoljivo igro. Toda manjka
iiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiimiiimiiiiiiiiimiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiit
«3. DAN PLANINCEV» NA NANOSU
Kljub kislemu vremenu prijetno razpoloženje
«KKK» je odpadel, na sporedu pa so bila šaljiva tekmovanja
Čeprav v kislem vremenu, se je v nedeljo «3. dan planincev» prijetno odvijal. Zaradi trgatve na Tržaškem je bilo precej odsotnosti, predvsem pri mladincih, tako da je žirija 4. krosa ob napovedani uri za start tekmovalcev soglasno odločila, da se križ - kraž prenese na poznejši datum. Številne kolajne posebno gravirane za to priložnost bodo najpridnejši prejeli drugič, vendar pa še v tem mesecu. Štoparice, startne številke in ostali material je torej romal spet v avte, vesela družba planincev pa je s hitrim korakom krenila po «nosu» na vrh Nanosa. Čeprav ni bilo tekmovanja, so se hoteli nekateri pomeriti s časom. Dr. Branko Šalamun, predsednik koprskega planinskega društva je bil najhitrejši in je presenetil vse s
prehitel izčrpanega Sosiča, ki je bil med glavnimi pobudniki odločilnega i časom 55 minut. Četrt ure za njim bega. Manjkalo pa ni niti poškodb, ' pa sta dospela 10-letna Sergij Ce-
tin in Adrijana Margon. Omenjenim so se v kratkem pridružili vsi o-stali, tako da se je pred poldne zbrala v koči skupina kakih 60 planincev. Da je praznovanje poteklo uradno, je dr. Mašerova, predsednica SPDT, improvizirala izredno duhovit nagovor na travniku ob Vojkovi koči. S tem je tudi odprla vsakoletno tekmovanje v vrečah za najmlajše, ki je spravilo vse v dobro voljo, posebno pa Darjo Betocchi in Sergija Cetina, ki sta prejela kolajno za najboljša «vrečarja».
Pisana družba je zaključila nedeljo pod lopo ob gostilni v Razdrtem, kjer je spretni Jože Cesar praktično prikazal sladokuscem, kako se pravilno peče na ražnju vsakovrstno meso. Po našem mnenju si je prav on zaslužil največjo kolajno «Dneva planincev».
s m
mu, kot skoraj vsem našim enajste-ricam, sposoben realizator.
RAAL
Vesna — Edera	1:0
VESNA: R. Tence, Verzier, Botti, Di Candia, S. Tence, Skrem, Caharija, Valente, Kelemenic (k), Bortolotti, B. Tence (Zudini), 12 Tretjak, 13 Sulčič.
EDERA: Medin, Preprost, Mon-gardini, Salvini (k). Veglia, Pretti, Denich, Godas, Favento, Vouch, Modonutti, 13 Tavardo.
SODNIK: Marcelin (Trst).
STRELEC: v 37. min. Bortolotti.
V	prvem kolu si je Vesna proti skromni enajsterici Edere priborila prvo zmago. Vesna je sicer zasluženo zmagala, s prikazano igro pa kriški nogometaši niso zadovoljili. Igralcem se je poznalo pomanjkanje kondicije. Na srečo pa so imeli enako hibo tudi nasprotniki, ki so sicer s tehniko zadovoljili, igrali pa so prepočasi, da bi lahko o grožali kriška vrata.
Trener Renato Košuta je zasnoval svoje moštvo v glavnem na domačih igralcih. To je vsekakor pozitivno. Domači ljubitelji nogometa (in teh je dosti) bodo končno bo drili svoje nogometaše. Enajsterici pa, po našem mnenju, manjka tiste zagrizenosti, ki je nujno potrebna v tej kategoriji. S treningom pa bodo lahko Križani nadoknadili tudi to hibo.
Kronika nedeljske tekme je bila skromna. Križani se niso spustili v napad, kot je bilo pričakovati, saj so igrali pred svojim občinstvom. Za gol pa je vseeno poskrbel Bortolotti, ki je v 37. nrnuti z ostrim strelom premagal nasprotnega vratarja. V drugem polčasu je Valente zadel vratnico. Prvi teh nični vtis o kriški ekipi: moštvo je zadovoljivo v obrambi in na sredini igrišča, v napadu pa še nima dovolj moči in ni uigrano.
b. 1.
Primorje — Stock	0:0
PRIMORJE: Štoka, Visintin, Stre-kelj, Trampuš, Bukavec V., Tomiz-za, Barnaba, Sugan (72. min. žužič), Bolcich, Prašelj (kap.), Drioli, 12 Rocco.
STOCK: Ellero, Maranzana, Fon-tanot, Tremul (k), Tulliani, Puntar, Solinas, Zarattini, Lanza, Monzoni, Camassa, 12 Bandini, 13 Budicin.
KOTI: 9:3, sodnik Bernardis iz Tržiča,’ gledaHoev^lsO:’1
Prvi nastop Primorja na domačih tleh v prvenstvu druge amaterske lige" ' ni ' 'žUčKtfbijil!"dohriačih navijačev.' 'ProseSarif šo se spoprijeli z enajsterico Stocka, ki je ena od najbolj resnih kandidatov za končno zmago. «Rdeče-rumeni» so bili sicer boljši nasprotnik v prvem polčasu, toda premoč Primorja je bila le terenska ne pa tehnično - taktična. V vrstah Primorja smo sicer opazili dobro tehniko posameznikov, kondicija in skupna igra ekipe je pa bila slaba. Obramba domačinov je bila zanesljiva. Trampuš in Bukavec sta pokazala viden napredek in sta s tem potrdila, da so bile napake in pomanjkljivosti, ki sta jih zakrivila na «Puntarjevem memorialu» le slučajnost, oziroma nepripravljenost. Branilca Visintin in Štrekelj nista imela težkega dela, saj sta obe krili Stocka igrali precej v ozadju. Sredina igrišča je bil sektor, kjer je Primorje polagalo največ pozornosti (morda včasih celo preveč), če računamo, da je trojici Drioli, Tomizza, Prašelj občasno priskočilo na pomoč tudi krilo Barnaba. Breme napada sta tako nosila dva nova primorjaša Bolcich in Sugan. Prvi je v prvenstvenem krstnem nastopu zadovoljil, saj je pokazal precej gibčnosti in prodornosti, drugi pa je precej razočaral, saj ni nikoli resno zaposlil obrambe gostov, ki res ni imela težke naloge.
V	nadaljevanju sta obe enajsterici znatno popustili in zato nismo videli lepega nogometa. To je nedvomno treba pripisati nezadostnim pripravam obeh ekip, ki nista znali, oziroma uspeli zdržati dobrega tempa do poslednje minute igre.
Za goste predstavlja osvojena toč-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Jugoslovanska nogometna	
prvenstva	
1. ZVEZNA LIGA	
IZIDI:	
Borac — Sarajevo	5:0
Beograd — Čelik	0:1
Vojvodina — Radnički	1:2
Dinamo — Bor	4:2
Željezničar — Proleter	2:1
Hajduk — Velež	2:2
Olimpija — Partizan	2:0
Vardar — Sloboda	2:0
Crvena zvezda — Zagreb	6:1
LESTVICA:	
Čelik in Dinamo 12; Crvena	zvez-
da 11; Hajduk in Radnički 10; Velež 9; Željezničar. Beograd, Proleter in Olimpija 8; Sloboda, Partizan, Bor in Sarajevo 7; Vardar in Borac 6; Vojvodina in Zagreb 4.
PRIHODNJE KOLO:
Proleter - Borac, Sarajevo - Beograd, Čelik - Vojvodina, Radnički -Dinamo, Borac - Crvena zvezda, Velež - Željezničar, Partizan - Hajduk, Sloboda - Olimpija, Zagreb -Vardar.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
IZIDI:	
Dinamo (V) — Karlovac	1:1
Mercator — Šibenik	2:1
Crvenka — Rijeka	0:3
Dinamo (P) — Spartak	1:0
Maribor — Igman	2:2
Osijek — Iskra	2:1
Mura — Novi Sad	1:1
Kozara — Leotar	2:1
Bačka — Famos	0:0
LESTVICA:	
Rijeka 13; Osijek 10; Famos. Novi	
Sad, Bačka, Mercator in	Dinamo
(P) 8; Igman, Crvenka in	Karlo-
vac 7; Dinamo (V). Iskra	in Mura
6; Šibenik. Spartak, Leotar žara 5; Maribor 4.	in Ko-
PRIHODNJE KOLO:	
Karlovac - Maribor. Šibenik - Dinamo (V), Rijeka - Mercator. Di-	
namo (P) - Crvenka. leman -	Osijek,
Iskra - Mura, Novi Sad -	Kozara,
Leotar - Bačka, Spartak - Famos.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI:
Drava — Šmartno	5:3
Nafta — Koper	4:1
Sla vi ja — železničar	1:0
Kovinar — Aluminij	1:0
Ilirija — Ljubljana	2:1
Izola — Rudar	2:1
Slovan — Kladivar	1:0
LESTVICA:
Slavija in Slovan 9; Nafta, Rudar, Kladivar in Koper 7; Ilirija in Kovinar 6, Železničar in Izola 5, Aluminij in Drava 4; Šmartno in Ljubljana 3.
PRIHODNJE KOLO:
Kladivar - Drava, Rudar - Slovan, Ljubljana - Izola, Aluminij - Ilirija, Železničar - Kovinar, Koper - Slavija, Šmartno - Nafta.
ZCNL
IZIDI:
Tolmin — Sava (K) Usnjar — Jadran Vozila - Tržič Triglav — Adria Tabor — Litija Sava (T) — Primorje
LESTVICA:
2:3
0:0
2:0
3:1
2:3
2:2
Vozila 9; Litija in Jadran 7; Triglav in Sava tK) 6; Tabor, Tržič, Adria, Sava (T), Primorje in Usnjar 4; Tolmin 1.
PRIHODNJE KOLO:
Sava (K) - Primorje, Litija - Sava (T), Adria - Tabor, Tržič - Triglav, Jadran - Vozila, Tolmin - Usnjar.
OLIMPIJSKE IGRE
VARNA, 1. — Na kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v Varni je glavno mesto Irana Teheran najavilo, da bo predložilo svojo kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger leta 1980. za katero je že predložila svojo kandidaturo Moskva. Prijave morajo biti predložene do 31. marca prihodnjega leta, o dodelitvi iger pa bo olimpijski odbor sklepal oktobra prihodnjega leta.
SPECI AT OR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Zato so menihi tudi skrivali Lo Bartola in ostale pajdaše. Menihi so torej delali vtis izsiljevalcev in zločincev, v bistvu Pa so hoteli dobro žrtvam.
To tolmačenje rimske kasacije je v skrajnem primeru izjemno. Ozorima služi za ilustracijo razmer na Sicilija. Toda ni tudi izključeno, da so hoteli s takšnimi juridičnirm subtilnostmi rešiti menihe ječe, da bi celoten frančiškanski red in cerkev ne nosila madeža.
Ker je stari fra Carmelo, najpomembnejši, medtem umrl, se bosta samo fra Agrippino in fra Venanzio znova pojavila pred sodiščem v Perugii.
II. AFERA TANDOJ
Poleti 1960. leta se je ves italijanski tisk razpisa, o škandalu, ki je nastal zaradi umora policijskega komisarja Ca-talda (Alda) Tandoja v sicilskem mestu Agrigento. Tan-doja so menda ubili že 30. marca, toda iz skrivnosti, ki so jo nekaj tednov skušali pojasniti, je izbruhnila na koncu škandalozna senzacija.	,
Cataldo TandoJ, star 44 let, je bil po 14 letih službovanja v Agrigentu premeščen v Rim. To je bilo nedvomno napredovanje. žena je še naprej ostala v Agrigentu, čeprav je bri ze
našel novo stanovanje v Rimu. Končno je sam odšel v Agrigento, da bi jo nagovoril, naj se preseli v Rim. Tu se je zadržal nekaj dni. Zvečer 30. marca je odšel z ženo na sprehod in se počasi vračal v svoje staro stanovanje, že se je približeval vratom, ko je iz teme nekdo skočil predenj sredi ulice in izstrelili štiri krogle iz revolverja beretta kalibra 9 mm. Tri krogle so zadele Tandoja in padel je mrtev na tla. četrta krogla se je odbila od zidu in zadela študenta Antonina d’A-manteja, ki je šel slučajno mimo in je tudi sam padel mrtev na tla. Na mrtvega komisarja se je vrgla žena in začela klicati na pomoč.
Ko so ga pokopali, so komisarja pospremili predstavniki oblasti, celotna mestna elita in vsi so izražali sožalje vdovi pod črno tančico, ki je svoje solze prikrivala s temnimi očali.
Vendar pa se je zastavilo vprašanje: kdo je ubil komisarja Tandoja. Seveda je bila prva misel: mafija!
Agrigento je glavno mesto istoimenske pokrajine, le-ta pa je znana še po posebej razviti in močni mafiji. Zaradi tega je moral komisar Tandoj voditi številne preiskave o umorih, ki so bili očitno delo mafije. Nekatere umore je pojasnil, toda večine ne. Ne samo zato, ker se mu to ni posrečilo, temveč tudi zato, ker tega ni smel. Ali pa ni hotel tvegati. Vendar je odkril ugrabitelje barona Agnela pred nekaj leti. Da se mu niso zdaj maščevali za to?
Eno izmed pričevanj o tem umoru je bilo naslednje:
V sami policiji v Agrigentu so vlomili v blagajno in odnesli mnogo milijonov. Tatov niso prijeli, menda pa je Tandoj nekaj vedel o njih. če ni morda vloma izvršil policijski poročnik Zurria? Ko je bil Tandoj umorjen, so časniki namigovali tudi na to.
Preiskava je trajala zelo dolgo. Končno so aretirali dve osebi: Salvatora Calacioneja in Salvatore Pirrereja, oba doma iz Favare, mesteca, oddaljenega kakih deset kilometrov od Agrigenta. Oba sta človeka mafije. Dva primitivca.
Toda še mnogo večja senzacija je nastala, ko so aretirali profesorja dr. Maria La Loggio in vdovo komisarja Tandoja, lepo in mlado Leilo.
18. maja 1960 je policija dala novinarjem komunike, v katerem je bilo na kratko rečeno, da so bile omenjene štiri osebe aretirane v zvezi z umorom Tandoja.
Na kratko: La Loggia je naročil umor Tandoja pri mafiji, storil pa je to v sporazumu z Leilo Tandoj.
Prav zaradi imena La Loggia je zadeva postala prvorazredna senzacija za vso Italijo in to s političnim prizvokom. La Loggia je ena izmed najmogočnejših družin na Siciliji. Veleposestniška seveda. Dr. Giuseppe La Loggia, še pred kratkim predsednik deželnega parlamenta Sicilije, eden izmed voditeljev demokrščanske stranke Sicilije, član rimskega parlamenta, vpliven v politiki Rima z velikimi koristmi v gospodarstvu Sicilije in Italije. Njegov brat Mario je bil vpliven v pokrajini Agrigento. Brata La Loggia sta postavljala organe oblasti, pokrajinske prefekte, kvestorje, sodnike itd. Mario La Loggia je profesor psihiatrije na medicinski fakulteti, je direktor psihiatrične klinike, na čelu je raznih ustanov in organizacij, skratka «osebnost iz prve vrste». Mario La Loggia je v Rimu spoznal Danico Pajkovič, očitno emigrantko, ki jo v novinarskih reportažah o aferi nenehno imenujejo «Danika». Imata že odraslega sina.
Med družino Tandoj in družino La Loggia so se bili razvili pristni odnosi. Toda to niso bili običajni družabni stiki ali navadno prijateljstvo. V tem je bilo nekaj morbidnega, odvratnega Lepa in zapeljiva Ledla se je bila povezala na poseben način z Daniko La Loggio, potem pa je postala tudi ljubica, profesorja Maria in nastal je trikotnik na podlagi perverznosti, mamil in orgij. Kakšno vlogo je pri tem igral Tandoj ni popolnoma jasno. Vsekakor se je okrog tega kroga zbirala «smetana» Agrigenta in se je del tistega «sladkega življenja», ki ga je bil režiser Fellini prikazal v svojem zname-
Očitno je Tandoj zahteval, da bi odšel iz Agrigenta toc ko je že našel stanovanje v Rimu, ni hotela njegova Leila pri za njim. Zastonj je bilo dopisovanje ne samo z njo temvi tudi s profesorjem La Loggio (omenjena pisma pa’ so bi kasneje pomemben dokument v preiskavi). Tandoj je priš v Agrigento, da bi zadevo do kraja likvidiral, toda tam je n šel smrt.	J
Seveda bd ne bilo posebej prepričljivo, če bi dejali, c naroči: umor komisarja Tandoja san Zadrža sv°jo ljubico v Agrigentu. Nekaj je m ralo biti še po sredi, čeprav je bilo v osnovi prešuštvo
no« Jre •fVlral 12 deistva. da je obstajal ljubezenski o hotela	^ Profesorjem La Loggio in iz dejstva, da j
hotela oditi z možem v Rim, čemur je nasprotoval tudi I loggia. Toda tudi iz dejstva, da je bil komisar Tandoj nam raval reševati svojo ženo s kakimi grožnjami ali akcijami pr V..—1 L^f1’ oziroma, da bi se za vse, kar se mu je bilo zg. ddo^ maščeval La Loggi z nekimi zelo kompromiUrajočin
V samem obnašanju Leile Tandoj tistega usodnega večera so bili tudi nekateri elementi, ki so še okrepili sum policije. Kako to, da je napadalec z revolverjem njej prizanesel? Kako to, da je napadalec čakal v temi blizu stanovanja in stal na njeni strani in je, da bi ne zadel nje, tvegal in skočil na drugo stran sredi ulice in od tam streljal? Zdi se, da je tako vodila tisti usodni sprehod, da bi imela napadalec in njegov pomočnik, ki sta sledila paru, lažje delo. Verjetno je dale tudi kakšna znamenja. Vse tja do bližine stanovanja je držala moža pod roko, v zadnjem trenutku pa ga je spustila. Medtem ko sta bila še daleč od hiše, jima je neki znanec ponudil, da ju bo popeljal domov z avtomobilom, pa ga je ona zavrnila, čeprav je mož hotel, naj ju popelje. (Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. tftncacnDa,r°čnina 28 'nozerns^vo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» / S ion PosarTlezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	2. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
cADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglas!	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI DEŽJA IN SPOLZKE CESTE
NOVA PRIDOBITEV ZA ZAMEJSKI SPORT
Strahovito trčenje pri Fernetičih V TREBČAH SO SLOVESNO ODPRLI terjalo življenje 61-letnega Tržačana PRENOVUENO NOGOMETNO IGRIŠČE
PORI SPORT SPORT
NOGOMET :
V OKVIRU 13. SŠI
Devet golov Sovodenj v tekmi z Mladostjo
Najboljši strelec je bil Marson (s 3 zadetki)
Avtomobil Silvana Cuka je zaneslo v fiat 128 Guerrina Hauserja, ki je pri priči umrl
Kazbitine dveh avtov: na desni fiat 128 sport, v katerem je našel smrt Hauser, na levi, prevrnjen na
strehi, čukov fiat 1300
Prav gotovo je več tragičnih vzrokov botrovalo včerajšnjemu strahovitemu trčenju dveh avtov pri nadvozu na cesti Fernetiči — Opčine, a prav gotovo nosi mokra in zato spolzka cesta glavno breme odgovornosti. Obračun nesreče je prav gotovo tragičen: 61- letni Guerrino Hauser stanujoč v Ul. Gam-bini 36 je bil na mestu mrtev, 33-letni Silvan Čuk iz Trebč 43 pa se v oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice bori s smrtjo.
Bilo je približno ob 11.30, ko je Čuk privozil s svojim fiatom 1300 z onstran meje, namenjen domov. Že nekaj metrov pred začetkom
vzpetine železniškega nadvoza pa je njegov avto zaneslo na levo stran ceste. Ravno tedaj je privozil iz nasprotne smeri Hauser s svojim fiatom 128 sport in oba voznika sta zaman pritisnila na zavore. Čelno trčenje je bilo silovito: čukov avtomobil je obrnilo na streho, prednji del Hauserjevega pa se je popolnoma skrotovičil.
Na kraj so prihiteli bolničarji Rdečega križa, openski gasilci in prometna policija. Za Hauserja ni bilo več nobene pomoči: volan se mu je zaril v trebuh in prsni koš, tako da je na mestu umrl. čuka pa so izvlekli iz razbitin in ga
odpeljali v bolnišnico. Tu so mu ugotovili posledice zelo močnega u-darca v glavo in po obrazu ter zlom obeh nog, zaradi česar so ga sprejeli v oddelek za oživljanje. Zdravniki še niso obupali, da bi mu lahko rešili življenje.
Medtem so agenti prometne policije pod vodstvom polk. Borsette opravili vse potrebne meritve, na kar je namestnik državnega pravd-nika dr. D’Onofrio izdal dovoljenje, za prevoz trupla v mrtvašnico. Gasilci so ostali na kraju vse dokler ni dež opral s cestišča bencin, ki se je razlil po trčenju, in so odstranili razbitine avtomobilov.
•iiiifiiiiiiiliiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmfimiHiHiimmiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinii
Bakaričev govor v Bujah
(Nadaljevanje s 1. strani)
rodih, ki so bili ali ki so še pod kolonialnim jarmom.
Razlika — je poudaril Bakarič — je bistvena. Prvo stališče vodi in mobilizira za boj, drugo stališče pa vodi in mobilizira za boj, istočasno pa tudi na zmago.»
Dr. Bakarič je v nadaljevanju dejal, da je bila KPJ edina, ki je sprejela načelo splošne vstaje, kar je na področju Istre pomenilo rešitev še posebnega vprašanja, kako uskladiti stališča antifašistov ter še zlasti italijanskih antifašistov s potrebami vstaje. Dr. Bakarič je poudaril, da to delo ni bilo lahko in nadaljeval:
«Znano je, da je KPJ že v maju 1941. leta menila, da je njena dolžnost, da v boj za osvoboditev povede vse naše narode in torej Slovence in Hrvate tega področja. Oni so se znašli v istem položaju, kot vsi drugi, katere so po aprilski vojni priključili k Italiji, ki ni imela pravice, da se sklicuje na prejšnje sporazume, ki jih je sama poteptala. Zaradi tega smo se najprej obrnili na naše sobrate in smo poslali naše kadre, po večini domačine, da pojasnijo naše načrte in da pomagajo pri organizaciji.
VELIKA DRUŽINA
Šest velikanskih hlebov kruha, pol vreče krompirja, tri kokoši in 50 jajc so količina hrane, ki jo potrebuje za običajno kosilo največja sovjetska družina: zakonca Petronija s 17 otroki
Dimitrij Petronija je star šele 38 let in dela v premogovniku, njegova žena Ana je leto dni mlajša in je občasno zaposlena v tekstilni tovarni.
Od otrok je najstarejša 20-letna hčerka že povila svojega prvorojenca, najmlajši 7 - mesečni fantič pa še vrešči v zibelki.
Zakonca Petronija nimata prevelikih finančnih problemov, ker dobivata od države precejšnjo finančno podporo, poleg tega pa imata stanovanje brezplačno, otroci se šolajo na državne stroške in zdravstvena oskrba je zastonj, pa so na srečo tudi vsi zdravi. Tudi Ani ne bi prisodili šestnajstih porodov (enkrat je rodila dvojčka) saj je še vitkega telesa in brez gub na obrazu. Zadovoljna je s svojo veliko družino, vsekakor pa priznava, da je boljše delati v industriji kot pa imeti naslov herojske matere (vsaka sovjetska mati, ki je rodila deset otrok ima pravico do tega naziva). «Treba je veliko potrpljenja - pravi - saj moram gledati vsak otroški film sedemnajstkrat, pošlušati moram vedno isto glasbo in prebirati vedno iste knjige, da vzgojim vsakega otroka.»
: Poleg splošnih stvari je bilo treba 'pojasniti dvoje: prvič, da brez lastnega boja ni osvoboditve, oziroma da je osvoboditev odvisna od tega, koliko bodo sami prispevali v boju; drugič, da tu ne gre za osvoboditev Slovanov izpod Italijanov, temveč za skupen boj proti fašizmu in silam osi. Temelj, in to dober temelj, za ustvarjanje bratstva, je že obstajal in o njem sem že govoril.»
Bakarič je nato dejal, da je «razumljivo, da so bili uspehi večji pri Slovencih in Hrvatih, nikakor pa se ne sme podcenjevati uspehov pri italijanskem prebivalstvu in zlasti pri delovnih ljudeh. Številne partijske organizacije, pa tudi drugi antifašisti, so vedno bolj razumeli, da politika KPJ prinaša večje uspehe in obeta večje rezultate kot pa linija, ki so jo oni osvojili in ki je niso mogli dovolj učinkovito braniti v razpravah s kadri, ki so zagovarjali našo linijo.
Naša stališča so dokončno zmagala v dneh, ko je kapitulirala fašistična Italija in katerih 30-letnico prav sedaj proslavljamo.» V tej zvezi je nato dr. Bakarič govoril o velikem prispevku Istre v boju proti fašizmu.
«Jugoslavija — je dejal dr. Bakarič — si je z izrednimi napori na svoji fronti proti fašizmu pridobila tudi velik mednarodni ugled, tako da je lahko sedla za «zeleno mizo» kot enakopraven dejavnik. To pa ji je omogočilo, da je tudi na tem težavnem področju ustvarila bratstvo in enotnost, kar je istočasno tudi osnovni pogoj, da sta se lahko Istra in Slovensko Primorje spremenila s področij žarišča nasprotij in vojne v žarišče boljših odnosov med ljudmi in narodi. Takrat smo to pričeli ustvarjati — je poudaril Bakarič — sedaj pa nadaljujemo in utrjujemo in to moramo še nadalje čuvati. Ti kraji so bili pogosto kamen spotike, v današnjem svetu pa predstavljajo preizkusni kamen, da se vidi, če je Jugoslavija sposobna ustvarjati dobre odnose med narodi ne samo znotraj svojih meja, temveč tudi izven njih.
Parola ljudske vstaje torej ni samo zgodovinska, temveč je še vedno živa in je sedaj sestavni del koncepta vseljudske obrambe. To geslo pa pomeni še nekaj več, saj je priznanje, da noben narod ni dolžan prenašati nasilje nad seboj, temveč da je dolžan, da nasilje ruši. Ko pa to načelo priznavamo za nas, smo ga dolžni priznati tudi drugim, kar je osnova politike miroljubnega sožitja in iskanja mirnih rešitev za vse svetovne probleme. Področje Istre je preizkusni kamen te politike in je do sedaj pokazalo vse dobre rezultate takšne politike, ki omogoča dobre sosedske odnose še zlasti z Italijo in da na tej osnovi še dalje gradimo.»
Bakarič je nato govoril o poskusih, da se takšna politika ruši >n kot primer navedel položaj v Čilu ter zapostavljanje Slovencev v so-
sednji Avstriji, kjer se na «jugoslovanski meji 'ponovno poskuša u-stvarjati žarišče nemirov in vojne».
Član predsedstva ZKJ dr. Bakarič je nato obravnaval velike rezultate, ki jih je prebivalstvo Istre doseglo v zadnjih 30 letih in dejal: «Mnogi so nas vprašali, kaj vse ste dali Istri in Slovenskemu primorju. Mi nikoli nismo govorili o tem, da bomo nekaj dali in da nekaj darujemo. Mi smo se trudili, da ljudem omogočimo, da skupaj z nami gradijo brez preprek svojo prihodnost in moram ugotoviti, da ste to pravilno razumeli. Vse kar ste ustvarili, je delo vaših rok!»
Dr. Bakarič je nato govoril še o novi ustavi in o pripravah za 10. kongres ZKJ.
V	kulturno - umetniškem programu so nato nastopili veliki orkester mornarice Jugoslovanske ljudske armade iz Pulja, pevska zbora Lino Mariani in Matko Brajša -Rašen, oba prav tako iz Pulja, ter še zlasti toplo pozdravljen slovenski Tržaški partizanski pevski zbor. Žal pa je pričelo deževati tako, da so morali predvideni program skrajšati. Vendar pa je bilo ozračje kljub dežju borbeno, kar je prišlo še zlasti do izraza, ko je dirigent Oskar Kjuder stopil na dirigentski pult in ko so vsi sodelujoči ansambli v čast velikih septembrskih dni pred tridesetimi leti skupaj zapeli «Internacionalo».
Vrsta bombnih atentatov v Ulstru
BELFAST, 1. — Vrsta bombnih atentatov je povzročila velik preplah včeraj v Ulstru, na dan, ki so si ga katoličani in protestanti izbrali za skupno molitev za mir v državi.
V	vseh severnoirskih mestih se je včeraj zbralo na tisoče ljudi na trgih, v parkih v šolah na igriščih, da bi skupaj molili za mir v deželi. Kmalu nato pa so začele pokati prve bombe. V Benburgu so neznani atentatorji izstrelili proti policijski postaji raketo sovjetske izdelave. Na srečo ni počila, tako da je škoda majhna.
V	Castledergu ob meji z republiko Irsko je eksplozija peklenskega stroja uničila neko trgovino, kmalu nato pa je druga bomba uničila bencinsko črpalko.
Predstavnik britanske vojske je sporočil, da so protestantski skrajneži parkirali po raznih belfaških ulicah štiri avto-bombe, katerih eksplozije so povzročile veliko materialno škodo, človeških žrtev pa na srečo ni bilo.
Danes je v belfaški bolnišnici umrlo 19-letno dekle, ki sta jo včeraj skušala ugrabiti zakrinkana in oborožena neznanca. Ženska je komaj stopila v taksi, ko sta se atentatorja približala vozilu, šofer je pobegnil, nesrečno dekle pa se je zgrudilo v mlaki krvi, smrtno ranjeno od dveh svinčenk. To je že 888 žrtev štirih let nasilja v Ulstru.
Po otvoritvi je bila na sporedu vrsta tekmovanj ■ Priznanje zaslužnemu vaškemu športnemu delavcu Nardotu Kralju
V	nedeljo so se na novem športnem igrišču v Trebčah srečali poročeni in neporočeni. Rezultat: 5:1 za neporočene.
POROČENI: Kralj Aldo (Dragoni), Mesar Zucchi, Možina Tulio, Sluga, Kralj Mario, Kralj Renato, Čuk Riko, Čuk Bogdan, Kralj Nardo, Čoki Livij.
NEPOROČENI:	Kralj Mirko,
Kralj Bruno (Stojkovič), Možina Doro, Sosič, Križmančič, Možina Valdi, Čuk Marčelo (Kralj Marko), Kralj Darko (Milkovič), Kralj Boris, Kralj Pavel, Kralj Mauro.
STRELCI: v 1. polčasu Možina Valdi in Čuk Marčelo; v 2. polčasu Kralj Mauro, Kralj Pavel, Križmančič in Kralj Nardo.
Po dolgih letih so si tudi v Trebčah domačini zgradili nogometno igrišče. Domačini so s prostovoljnim delom obnovili in dogradili, kar je bilo potrebno, škoda, da nima novi objekt slačilnic, tako da uradnih tekem in prvenstev ni mogoče igrati. Primorec bo to igrišče uporabljal za treninge in prijateljske tekme. Za gradnjo igrišča se je zanimalo veliko domačinov, največja zasluga gre Nardotu Kralju, ki je bil zaposlen na igrišču skoraj vsak dan.
V	okviru otvoritve je bila tekma med starimi in mladimi, ki so, kot je v Trebčah navada, šli peš od Ljudskega doma do igrišča. Pred igriščem je bil kratek govor domačina, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k izgradnji. Kratek govor je imel še predsednik Gaje Karel Grgič, ki je obdaroval Tre-bence z žogo in s cvetjem. Nato je najmlajša športnica v Trebčah Ticiana Križmančič prerezala belo rdeči trak in na igrišče sta stopili ekipi starih in mladih
Mladi so čez vso tekmo prevladovali na igrišču in so dosegli kar pet golov. Edini gol za stare je dosegel Nardo Kralj, najstarejši igralec na igrišču.
Po tekmi so bila v Ljudskem domu še tekmovanja v vlečenju vrvi in skakanju v vrečah, kar je privabilo veliko gledalcev.
V	vlečenju vrvi je zmagala ekipa sestavljena iz petih oseb.
V	skakanju v vrečah pa je zmagal Čuk Stojan. Drugi je bil Kralj Darko, tretji pa Kalc Jordan. Med mlajšimi pa je zmagal Malalan David.
V	vlečenju vrvi so tekmovale tudi ženske, in sicer poročene ter neporočene. Zmagale so neporočene, po dolgi bitki.
Sledilo je nagrajevanje. Nagradili so vse zmagovalce, še posebno Nardota Kralja. Ekipa neporočenih mu je darovala kronometer, športno društvo Primorec pa umetnino dr. Hlavatyja (slika, ki kaže športno igrišče z Nardotom Kraljem), saj je to sliko tudi pošteno zaslužil.
Po nagrajevanju se je praznik nadaljeval v dvorani, kamor je prišel tudi Partizanski pevski zbor, ki se je vračal iz Buj. Bil je tudi ples, igral je priznani ansambel Lords.
Na splošno je prireditev dobro uspela, kljub slabemu vremenu.
Odbor športnega društva Primorec se zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k uspehu prireditve.
Bruno Križmančič
V prvem derbiju
(Nadaljevane s 5. strani)
ka lep uspeh saj, ko so videli, da je Primorje poustilo, so se zaprli na sredino igrišča in 'nadzorovali «rdeče-rumene», ki v zadnjem delu srečanja niso imeli moči za protinapad in so se morali zadovoljiti z delitvijo točk. Ta remi pa predstavlja za navijače Primorja neuspeh, saj so slednji pričakovali mnogo več od enajsterice, ki se je za to prvenstvo precej ojačila.
Za kroniko naj omenimo, da je v tej tekmi kapetan proseške enajsterice Karel Prašelj oblekel 101-krat dres prve ekipe Primorja v prvenstvenih tekmah. Prašelj je do sedaj dosegel tudi 37 golov.
B. R.
Breg — Campanelle 0:2
BREG:	Favento, Rodela (Kr-
mec), Manfreda, Saksida, Gombač, Race, Gasperutti, Medenini, Samec, Mahnič, Grahonja, 12 Rapo-Ucc
CAMPANELLE:	Puzzer, Olivo,
Cegler, Zudich, Lodi, Messi, Pelin, Castellano, Brandolin, Del Piano, Zorzut, 12 Ferluga, 13 Riosa.
GLEDALCEV: 100.
Prvi letošnji nastop, ki se je končal s klasičnim izidom v škodo naših igralcev, je razočaral sicer neštevilne domače navijače in je pokazal, da bo treba še trdo delati. Taki nastopi ne dajo veliko u-pov za bodočnost. Takoj naj omenimo, da je imela tekma dve lici: eno do prvega zadetka, ki je padel v 38. min. po zaslugi Pelina in drugo po tem zadetku. V prvem delu tekme so Brežani obvladali nasprotnika in so imeli vajeti igre v svojih rokah. V 16. min. je Man freda odlično tolkel kazenski strel, ki ga je Puzzer z akrobatskim sko kom komaj odbil v kot.
O tega trenutka dalje so Breža-
ni sicer napadali, toda napad je bil jalov in je dal v prvem polčasu le izkupiček 6 strelov iz kota, ki so jih naši fantje malomarno zapravili. Ob tej neučinkovitosti naše prve vrste so se Campanelle opogumile in prišle v vodstvo, ko so naši igralci najbolj prodirali v nasprotno polje. Po golu je postala igra «plavih» še bolj zmedena, zlasti, ko je zaradi poškodbe zapustil igrišče Rodela.
Morda je prav, če omenimo nekatere pomanjkljivosti, ki se dajo z dobro voljo odpraviti. Prva je nepotrebno zadrževanje žoge, druga pa ta: kote in kazenske strele naj tolče kdor zna.
JOLO
KOŠARKA : ■ v;i
Drevi v Ul. Caravaggio Bor — Italsider (ml.)
Drevi bodo Borovi košarkarji, ki ' se pripravljajo za promocijsko prvenstvo, odigrali prijateljsko trening tekmo proti mladincem Ital-sidra. Srečanje bo v telovadnici v Ulici Caravaggio 4 in se bo pričelo ob 20. uri.
Srečanje bi morali odigrati že prejšnji teden, večina igralcev Ital-sidra, pa je bila zaposlena s člansko ekipo, zato so tekmo odgodili na drevi.
iiuiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiini„||tii|||||||||||||||||||||l|||||1l||ll||||,||l|ni||
KOŠARKA
13. SSI NA ZAHODNEM KRASU
Peterka Kent o ve la A v finala mladincev
Klavdij Starc je bil najboljši strelec tekme (21 točk)
Košarkarski turnir v okviru 13. SŠI se na zahodnokraškem področju bliža koncu. V soboto so odigrali dve tekmi.
MLADINCI
Kontovel A - Kontovel B 72:33 (31-18)
EKIPA A: Nabergoj I. 11, Čuk 19, Lukša 13, Regent 4, Starc I. 6, Ukmar 6, Bukavec D. 13.
PROSTI METI: 8:22.
EKIPA B: Nabergoj A., Bukavec P., Prašelj, Štoka 4, Starc K. 21, Perini 4, Majovski 2, Ban 2.
PROSTI METI: 5:22.
SODNIKA: Lisjak in Starc.
Tekma med mladinci je bila zanimiva in na lepi tehnični ravni. Ekipa B se je krčevito upirala nasprotniku vse do 10. minute. Od tu naprej pa ni šlo. Odlični Čuk je po svoji zaslugi prinesel moštvu visoko prednost, ki je zatrla vse upe nasprotnikov.
Drugi polčas je bil za ekipo B še bolj dramatičen in napori igralcev, da bi zaustavili razigrane nasprotnike, niso zalegli. Pri ekipi A so dobro igrali Čuk, Nabergoj in Lukša, pri B pa Starc in Štoka.
S to zmago si je Kontovel A pribori! mesto v finalu 13. SŠI. Kontovel B pa bo moral odigrati še tekmo s Sokolom, ki bo odločala o drugem mestu.
H. L.
MINIBASKET
Kontovel A - Kontovel B 98:1 (42:0)
EKIPA A: Bukavec 20, Černoli 4, Ban 24, Majovski S. 4, Majovski K., Orel, Prašelj 5, Starc 41.
PROSTI METI: 4:14.
EKIPA B: Milič 1, Starc P., Starc A., čuk, Štoka, Ukmar in Daneu.
PROSTI METI: 1:6.
SODNIKA: Lisjak in Nabergoj.
Tekma sama ne potrebuje komentarja, saj je že iz rezultata razvidno, da je bila ekipa Kontove-la A mnogo boljši nasprotnik. O-meniti pa moramo, da so zastopali ekipo Kontovela B zelo mladi Igralci, ki trenirajo šele nekaj mesecev.
Največje veselje je vladalo med igralci, ko je imel Milič, v drugem polčasu na razpolago dva prosta meta in je prvega zadel. To je bil tudi edini častni zadetek, ki so ga najmlajši dosegli. Pri Konto-velu A so zopet izstopili Starc, Bukavec in Ban. S to zmago je Kontovel A praktično že v finalu, medtem ko se bosta ekipi Kontovela B in Sokola pomerili za 2. mesto.
Velik uspeh
(Nadaljevane s 5.
strani)
1.	Adria
2.	Polet
3.	RMV
4.	Kras
14 točk 11 4
1
Radi
Sovodnje — Mladost 9:0
SOVODNJE:	Marson, Batistič,
Ferfolja, Gruden, Kovic, Trivellato, Petejan, Sambo, Trampuž, Marson B., Florenin, Tomšič (Devetak).
MLADOST: Boscarol, Jelen, U-Ijan, Vianelli, Ferletič, Gergolet I, Gergolet II, Gergolet III, Cotič, Uljan G., Jarc.
Sodil je Cijan Marjan s Peči.
STRELCI: v 10. min. Sambo, v 20. min. Trampuž, v 25. min. Marson, v 34. min. Marson, v 42. min. Trampuž, v 43. min. Florenin, v 76. min. Marson, v 76. min. Florenin, v 81. min. Petejan.
Čeprav se je ekipa Juventine že uvrstila v finalni del športnih iger so v nedeljo na štandreškem igrišču odigrali nogometno tekmo med Sovodnjami in Mladostjo. Zmagala je prva z visokim rezultatom, ki jasno kaže, kako je potekala vsa tekma. Zmaga je namreč pripadla bolje organizirani in zbrani ekipi, ki je znala izkoristiti lastne napade, medtem ko so Doberdobci bili precej negotovi pred vratarjem Marsonom. Tekma je bila tudi dober trening za sovodenjsko ekipo, ki bo pričela s prvenstvom 14. oktobra.	Davorin
OBVESTILO
ŠD Breg organizira v okviru 13. SŠI za Trst in Breg danes, 25. t. m. ob 20.30 namiznoteniški turnir za vse kategorije. Turnir bo na stadionu «1. maj» v Trstu.
KONJSKI SPORT
V prijateljski nogometni tekmi
Visoka zmaga Olimpije
V okviru prijateljskih tekem pred začetkom prvenstva se v nedeljo na stadionu «1. maj» pomerili ekipi Uniona in Olimpije. Olimpija je visoko zmagala in prikazala dobro kondicijo. Po prvem polčasu, ki se je zaključil pri neodločenem stanju 1:1, ni kazalo, da se bo za O-limpijo tako dobro končalo. Posebno ne, ko je Union v začetku drugega polčasa povedel z 2:1. V obdobju prvega in v začetku drugega polčasa so Gabrovčani igrali živčno. Čeprav so imeli pobudo v svojih rokah, nikakor niso uspeli priti pred nasprotnikova vrata. V zadnjem delu tekme se je igra nekoliko spremenila na bolje, predvsem po zaslugi Verginelle, kateremu je uspelo urediti napad. Gol izenačenja je vlil igralcem več zaupanja, medtem ko je Union popustil. Zadnjih 20 minut je imela Olimpija igro trdno v svojih rokah. Dala je tri gole in prikazala nekaj dobrih akcij. Gole so dali v 55. minuti prve-ča polčasa ko je Černjava zelo lepo streljal prosti strel v zgornji kot vrat. V drugem polčasu je v 20. minuti bil usoešen Manzutto. V 28. minuti je streljal Blažina. V 35. minuti je bil na vrsti branilec
MERAN, 1. — Letošnja loterija v Meranu je prinesla točo milijonov v Emilijo, kjer je bilo izžrebanih največ zmagovitih stavnih listkov. Na dirki sami pa so zmagali francoski konji, medtem ko so italijanski tekmovalci popolnoma popustili, potem ko so se izločili med seboj. Presenetil pa je stari Cogne, ki se je po odlični dirki uvrstil na peto mesto.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Kocjan. Zadnji gol je dal v 45. minuti Pertot. Olimpija je nastopila v sledeči postavi: Suzzai, Husu, Trampuš, Kocjan, Delise, Blažina, Daneu .černjava, Rebula (Verginella), Manzutto in Pertot.
E. K.
Izidi tekem v mladinskih nogometnih ligah:
MLADINCI
Breg — Campanelle	2:1
Primorje — Lih. Sv. Marko 2:2 CGS — Gaja	6:0
NARAŠČAJNIKI Breg — Tergeste Union — Cremcaffè ZAČETNIKI Breg — Soncini
0:2
3:0
V OKVIRU 13. SŠI
Pravilnik
planinsko
orientacijskega
pohoda
1.	POP priredi taborniška organi, zacija RMV.
2.	Pohod bo v nedeljo, 7. oktobra. Zbirališče bo ob 8. uri v dvorani PD Vigred v šempolaju. Po tem času ne bo nobena ekipa pripu-ščena k tekmovanju. Odhod ekip se bo pričel ob 8.30. Ekipe bodo odhajale v presledku treh minut.
3.	Vsako društvo se lahko predstavi z največ petimi ekipami.
4.	Tekmovanje bo ekipno. Vsako ekipo sestavlja 4 do 6 tekmovalcev. Ekipa mora biti med vsem tekmovanjem strnjena in se taka tudi prijaviti na kontrolah in na cilju, razen če določila tega tekmovanja to drugače zahtevajo.
5.	Ekipa, ki bo kakorkoli ovirala nemoten potek tekmovanja, zavirala ali uničevala napise ali znake, ki so nujni za nadaljevanje poti, bo izključena iz tekmovanja. Prav tako bo izključena ekipa, ki se ne bi prijavila na vseh kontrolah.
6.	Vsaka ekipa naj ima kompas. Priporočljiva je težka obutev in primerno oblačilo.
7.	Vsa ostala navodila bodo tekmovalci dobili tik pred startom.
8.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli na tekmovanju.
9.	Prireditelj si pridržuje pravico, da tekmovalni pravilnik spremeni po svoji uvidevnosti.
NAMIZNI TENIS
NA GORIŠKEM PODROČJU 13. SSI
Goriški Dom povsod prvi razen med naraščajniki
Med moškimi je bil nujuspešnejši Igor Komel, med dekleti pa Franka Mikluš
njavala v vodstvu. Najaktivnejši je bil Maver, ki se je skušal s silo otresti svojih dveh mlajših nasprotnikov, predvsem pa odličnega Petelina. Izkazalo se je, da je bil dosti nevarnejši Albert Kralj. Potem, ko so vseh pet krogov prevozili skupaj, se je dirka odločila v zadnjih 200 metrih. Kralj je silovito potegnil, Macarol je sicer reagiral, toda i-mel je pretrdo menjavo, tako da je zgubil stik s svojim nasprotnikom. Mladi Kralj je tako z lahkoto zmagal pred Macarolom, medtem ko je Petelin brez težav odpravil Ma-verja, ki se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, potem ko so bili že vsi prepričani, da bo zmaga njegova.
Vrstni red na cilju:
1.	Kralj Albert (Polet) 59’38” s poprečno hitrostjo 37,230 km na uro
2.	Macarol Adrijan (Adria)
3.	Petelin Maks (Polet)
4.	Maver Nino (Adria)
Sledijo: Renko Egon, Križmančič Pavel, Hrovatin Aleksander, Čok Valter, Močilnik Jurij, Križman Bruno. Dva sta odstopila.
Ekipna lestvica dirkah:
po vseh treh
Pozno zvečer so se v petek zaključila tekmovanja v namiznem tenisu, ki jih je organiziralo ŠZ Dom v okviru 13. SŠI za goriško pokrajino. Tekme so bile v prostorih Prosvetne dvorane «Zlati pajek», na treh mizah.
Zadnji večer sta bila na sporedu turnirja v moških dvojicah in moških ekipah. Vsega skupaj, za oba nastopa, se je vpisalo 12 ekip, toda nastopilo jih je samo 9. Prijavljene ekipe so bile predstavnice sledečih društev: ŠZ Dom 6, ŠD Juventina 2, taborniki RMV 2 m ŠD Sovodnje 2.
Pri ekipnem turnirju, kot pri dvojicah, je prvo mesto zasedla domovska dvojica Damjan Klanjšček — Igor Komel, ki je bila že od vsega začetka glavni favorit za prvo mesto.
MOŠKE DVOJICE
Dvojica Komel — Klanjšček v tem turnirju ni imela velik'h težav, saj je vse nasprotnike odpravila s čistim izidom 2:0. Drugo mesto sta zasedla Rudi Pavšič in Boris Morel.
IZIDI
Kvalifikacije:
Prinčič D., in Radikon S. — Cijan
S.	in Petejan E.	b.b. 2:0
Dornik M. in Jarc M. — Gravner R. in Corva S.	b.b. 2:0
Jakin S. in Plesničar I. — Kont L in Čubej M.	2:0 (14, 13)
Četrtfinale:
Pavšič R. in Morel B. — Dornik M. in Jarc M. 2:0 (14, 11) Prinčič D. in Radikon S. — Mučič D. - Faganel R. 2:1 (-17, 13, 18) Mužič F. in Sossou D. — Mikluš K. - Klanjšček M. 2:0 (17, 20) Komel I. in Klanjšček D. — Plesničar I. in Jakin S. 2:0 (17, 11) Polfinale:
Pavšič R. in Morel B. — Prinčič D. in Radikon S. 2:0 (13, 22) Komel I. in Klanjšček D. — Mužič F. in Sossou D. 2:0 (13, 11) Finale:
Komel I. in Klanjšček D. — Pavšič R. in Morel B. 2:0 (7, 19) Končna lestvica moških dvojic:
1.	Komel Igor — Klanjšček Dam jan (Dom)
2.	Pavšič Rudi — Morel Boris (D.)
3:0 2:1
2:0
in
2:0 (8, 16) 3:2 2:0
3.	Sossou David — Mužič Ferruccio (Dom)
4.	Prinčič Darij — Rad’kon Stanko (Dom)
MOŠKI EKIPNO
Tokrat ni bilo tako lahko za Komela in Klanjščka, kot pri dvojicah. Pavšič in Morel sta se jima trdno zoperstavila in jima tako o-težkočila pot do zmage. D. Klanjšček je namreč v prvem nastopu klonil proti Pavšiču, toda v ostalih srečanjih je prva domovska ekipa zaigrala učinkovito. Na tretje mesto sta se uvrstila Stanko Radikon in Darij Prinčič.
IZIDI
Kvalifikacije:
DOM A — RMV B Mikluš K. - čubej M.
(-21, 14, 14)
Klanjšček M. — Kont I.
(15, 8)
M;k!uš in Klanjšček — Kont Čubej
DOM D - JUVENTINA B Prinčič D. — Plesničar I.
(16. 21)
Radikon S. — Jakin S.	2:0
(15, 12)
Radikon in Prinčič — Plesničar in Jakin	0:2 (14, 16)
Prinčič D. — Jakin S.	0:2
(17, 12)
Radikon S. — Plesničar I. 2:0 (19, 21)
RMV B - DOM E	b.b. 3:0
Četrfinale:
DOM B - SOVODNJE B b.b. 3:0 DOM A — DOM Č	3:2
Mužič F. — Mikluš K.	2:0
(17, 13)
Sossou D. Klanjšček M.	0:2
(16, 13)
Mužič in Sossou — Klanjšček in Mikluš	2:0 (20, 17)
Mužič F. — Klanjšček M.	1:2
(16, —15r 17)
Sossou D. - Mikluš K.	2:1
(11, -14, 12)
DOM D - RMV A Prinčič D. — Dornik M.
(15, -19, 10)
Radikon S. — Jarc M.	2:1
(17, -13, 16)
Radikon in Prinčič — Jarc in Dornik	2:0 (15, 5)
DOM C - JUVENTINA A	3:0
Klanjšček D. — Faganel R. 2:0 (12. 17)
3:0
2:1
Komel I. — Mučič D.	2:0
(14, 11)
Klanjšček in Komel — Mučič in Faganel	2:0 (13, 19)
Polfinale:
DOM B - DOM Č	3:0
Pavšič R. — Mužič F.	2:0
(14, H)
Morel B. — Sossou D.	2:0
(10, 11)
Pavšič in Morel — Sossou in Mužič	2:1 (7, -16, 16)
DOM C — DOM D	3:0
Klanjšček D. — Prinčič D. 2:1 (-18, 17, 17)
Komel I. — Radikon S.	2:0
(10, 17)
Klanjšček in Komel — Radikon in Prinčič	2:0 (13, 11)
Finale:
DOM C — DOM B	4:1
Klanjšček D - Pavšič R. 1:2 (20, -22, 19)
Komel I. - Morel B.	2:0
(16, 17)
Komel I. in Klanjšček D. — Pavš’č R. in Morel B. 2:0 (16, 22) Komel I. — Pavšič R.	2:0
(15, 19)
Klanjšček D. - Morel B. 2:0 (15, 20)
Končna lestvica moški ekipno:
1 Klanjšček Damjan — Komel I-gor (Dom)
2.	Pavšič Rudi — Morel Boris (D.)
3.	Radikon Stanko — Prinčič Darij (Dom)
4.	Mužič Ferruccio — Sossou David (Dom)
S petkovim večerom se je tako zaključil namiznoteniški turnir 13. SŠI za goriško pokrajino v moški in ženski konkurenci. Naj omenimo še enkrat zmagovalce posameznih turnirjev.
ŽENSKE:	narašča jnice:	Bensa
Dolores (Dom), mladinke in članice: Mikluš Franka (Dom), ženske ekipno in dvojice: Mikluš Loreta in Franka (Dom), mešane dvojice: Bensa Elijana in Komel Igor (oba Dom).
MOŠKI:	naraščajniki:	Faganel
Renzo (Juventina), mladinci: Klanjšček Damjan (Dom), člani: Komel Igor (Dom), moški ekipno in dvojice: Klanjšček Damjan in Komel Igor (Dom).