» 263997 skupnost LETNIK 3 AV/GUST 77 številka 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE Sodobna zbiralnica mleka ■■ Ljubljanske mlekarne so 30/7-1977 proslavile 21 let delovne organizacije z otvoritvijo nove, moderno opremljene, zbiralnice mleka v Grosupljem. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja, jubilejne nagrade in diplome delavcem ter kmetom kooperantom. Proslavo je s svojim ^nastopom popestril Grosupeljski oktet. Iz dda občinske skupščine VEČJA SKRB ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V OBČINI Sodobni razvoj industrijske tehnologije in urbanizirani način življenja je nakazal problem proizvodnje manj zahtevnih izdelkov, popravil, montaže in drugih storitev kot dopolnitev osnovnih dejavnosti. Ta pro blem pa se rešuje v okviru malega gospodarstva in njegovega razvoja, kamor spada tudi obrt. V ta namen je izvršni svet skupščine občine pripravil osnutek srednje ročnega načrta razvoja obrti v občini Grosuplje za obdobje 1978-1985. Osnutek bo dan v obravnavo občinski skupščini na seji 29/8-1977 s predlogom, da ga da v javno razpravo krajevnim skupnostim, združenju obrtnikov, družbenopolitičnim organizacijam in občanom. Javna razprava bo trajala do 15. oktobra 1977. Pripombe sprejema planska služba skupščine občine. Na podlagi javne razprave bo izdelan predlog srednjeročnega načrta razvoja obrti v občini, o katerem bodo svoje stališče zavzeli še izvršni svet skupščine občine in vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij. Pred koncem letošnjega leta pa bo predložen v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine. NOVE CENE VODE Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine sta na seji 13. julija 1977 dala soglasje k novi ceni vode iz javnih vodovodov. Za osebno potrošnjo je nova cena vode 3,30 din za m3, za organizacije združenega dela in občane, ki opravljajo posebno obrtno de javnost pa 4,30 din. Komunalno podjetje Grosuplje bo uporabnikom vode iz javnih vodovodov od 1. septembra dalje že zaračunavalo vodo po novih cenah VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELEGATOV Delegat šubelj Lovro je v imenu delegacije SGP Grosuplje - TOZD Kovinsko lesni obrati in SDS skupne službe terjal odgovor na vprašanje, zakaj nihče ne vzdržuje kanalizacijskega omrežja - čiščenje pesko-lovcevin kdo bo nosil neprimerno večje stroške, če se bodo kanalizacijske cevi zamašile. Odgovarja Komunalno podjetje Grosuplje: "Komunalno podjetje Grosuplje redno vzdržuje dosedanjo čistilno napravo, dovodne in odvodne kanale. Občasno po potrebi vzdržuje tudi kanalizacijsko omrežje in čisti pe-skolovce. češče se izvajajo ta dela na tistih območjih, kjer so padci izredno majhni ali dimenzioniranost cevi premajhna (Trubarjeva, Levstikova in Taborska cesta). Nekajkrat pa je bilo na nekaterih mestih izvršeno čiščenje s specialno napravo, ki jo ima KP Snaga Ljubljana. SOLIDARNOST ZMAGUJE Naši delovni ljudje so pripravljeni solidarno prispevati tudi za zagotovitev trajnega vira sredstev za financiranje razširjene reprodukcije vodovodov. Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine so zato na seji 13. julija 1977 sprejeli odlok o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje. Potrošniki vode iz javnih vodovodov bodo od 1. septembra 1977 dalje v ta namen prispevali 2 din od m3 potrošene vode. Ob priključitvi individualnih stanovanjskih objektov na javni vodovod v naseljih, ki jih ne ureja samoupravna enota komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem, bodo investitorji prispevali 8.000 din. Krajevnim skupnostim je omogočeno, da lahko določijo tudi višje prispevke . Prispevek uporabnikov za financiranje razširjene reprodukcije vodovodov bo zaračunavalo in pobiralo Komunalno podjetje Grosuplje in drugi upravljalci vodovodov, skupaj z vodarino in ga do 15. v mesecu odvajalo na posebni račun komunalne skupnosti. Zbrana sredstva se bodo uporabila za uresničevanje srednjeročnega plana izgradnje objektov in naprav individualne komunalne porabe, ki ga bo ob upoštevanju srednjeročnih planov krajevnih skupnosti sprejel a komunal -na skupnost občineiti za odplačilo anuitet. Iz dela družbenopolitičnih organizacij JAVNA RAZPRAVA, KI NE SME MIMO SINDIKATOV V mesecu juliju je skupščina SR Slovenije dala v javno razpravo osnutke zakonov o delovnih razmerjih, organu samoupravne delavske kontrole, volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Osnutek zakona o delovnih razmerjih je ob j avl j en v skupščinskem Poročevalcu št. 16 z dne 14/6—1977 in v prilogi Delavske enotnosti -Sindikalni poročevalec št. 4 z dne 2/7-19773 osnutki ostalih treh zakonov pa v prilogi DE - Sindikalni poročevalec št. 5 z dne 9/7-1977. Vabimo delovne ljudi, da se aktivno vključijo v javno razpravo, izvršne odbore osnovnih organizacij sindikata pa, da nalogo vsebinsko res dobro zastavijo in izpeljejo, saj so dobro organizirane in vsebinsko temeljite razprave v organizacijah združenega dela o osnutkih naštetih zakonov hkrati že priprava in pomoč pri oblikovanju ustreznih samoupravnih splošnih aktov. Priporočamo podrobnejšo obravnavo osnutka zakona o delovnih razmerjih, ki je za delavce še posebej pomemben. V javni razpravi je zato potrebno razčistiti vso problematiko delovnih razmerij, ki se pojavlja v vsaki organizaciji združenega dela in jo, v skladu z osnutkom zakona, tudi ustrezno urediti v samoupravnem splošnem aktu, katerega so delovne organizacije dolžne sprejeti do konca tega leta. Zbori skupščine SR Slovenije bodo o osnutkih predlaganih zakonov ponovno razpravljali na jesen3 zato naj bo javna razprava V delovnih organizacijah zaključena najpozneje do konca letošnjega septembra. AKTIVNOST MLADIH Poletna meseca julij in avgust sta čas mladinskih delovnih akcij. Občinska konferenca ZSMS je imela svojo brigado na mladinski delovni akciji "Slovenske gorice 77"3 ki je z delom posegla tudi na območje naše občine. V začetku avgusta je Republiška konferenca ZSMS dala v javno razpravo gradivo o družbenih organizacijah in društvih ter osnutek predloga sprememb in dopolnil družbenega dogovora o štipendiranju. V naši občini bo javno razpravo po osnovnih organizacijah ZSMS, družbenih organizacijah in društvih vodila posebna komisija predsedstva Občinske konference ZSMS. V okviru ZSMS3 kot vzgojne organizacije mladih, imajo družbene organizacije in društva posebno vlogo in pomen, saj se v njih združujejo mladi na osnovi lastnih interesov in hotenj, kar je še posebno pomembno za vzgojo mladih v duhu samoupravnega socializma. Prav zato je treba v javni razpravi o družbenih organizacijah in društvih nakazati smernice za nadaljnji razvoj in boljšo povezanost osnovnih organizacij ZSMS, družbenih organizacij in društev. V razpravo je potrebno vključiti vse družbene organizacije, društva in njihove zveze, zlasti zvezo tabornikov, strelsko zvezo, RK, športna društva in gasilska društva. Le tako bomo uspešno rešili problem družbenih organizacij in društev kot kolektivnih članov Zveze socialistične mladine Sloveni j e, ki nas spremlja ze od IX. kongresa ZSMS dalje. V javno razpravo o osnutku predloga sprememb družbenega dogovora o štipendiranju pa je nujno, da se vključijo vsi mladi, tako delavci kot študentje, saj je štipendiranje že nekaj let pereč problem prav zaradi neusklajenih dogovorov. Sedaj imamo mladi možnost, da sodelujemo pri oblikovanju novega družbenega dogovora, ki mora problem štipendiranja odpraviti in štipendijsko politiko dokončno postaviti na trdna tla. Iz delovnih orgonizocij DOBRI REZULTATI GOSPODARJENJA V I. POLLETJU 1977 Tudi v letu 1977 se nadaljuje uspešno gospodarjenje v občini Grosuplje, kar dokazujejo periodični obračuni posameznih delovnih organizacij . Kljub temu, da so se cene v letu 1977 povečale in so deloma vplivale na celotni prihodek, lahko ugotovimo, da se je le-ta občutno povečal. Delovne organizacije so dosegle 930.603.000 din celotnega prihodka, kar predstavlja porast za 59 % v primerjavi s I. polletjem lanskega leta. Porabljena sredstva so zaostajala za rastjo celotnega prihodka in so v primerjavi z istim obdobjem porastla za 45 %, na kar je tudi deloma vplivala rast cen. Taka gibanja pogojujejo visok dohodek delovnih organizacij. Za celotno gospodarstvo občine je indeks porasta dohodka 210. Dohodek predstavljajo celotni prihodki, zmanjšani za porabljena sredstva. V absolutnem znesku je dohodek v I. polletju letošnjega leta znašal 255.139.000 din. Velik vpliv na tak porast dohodka ima zlasti SGP Grosuplje - TOZD Splošne gradnje. Po panogah je največji prihodek ustvarilo gradbeništvo, ki beleži tudi največji porast prihodka in sicer za 96 %. V prometu beležimo porast prihodka za 51 %, v industriji za 39 %, v kmetijstvu za 31 %, v trgovini za 30 %, v obrti za 35 % in v stanovanjsko komunalni dejavnosti za 74 %. OSEBNI DOHODKI V PRVEM POLLETJU Poprečni osebni dohodki delavcev zaposlenih na območju občine so v prvem polletju letošnjega leta znašali 4.596 din. Tudi tokrat so bili višji v matičnih delovnih organizacijah, kjer so znašali 4.716 din, v obratih delovnih organizacij s sedežem izven občine pa poprečno 4.112 din. V matičnih delovnih organizacijah so bili poprečni dohodki takile: Veterinarska postaja Krim 6.524 din, Elektroservice 6.327 din, Avto-prevoz Ivančna gorica 5.751 din, Knjigovodski biro 5.713 din, IMP TOZD Livarna Ivančna gorica 5.426 din. Pekarna 5.184 din. Instalacije 5.177 din, SGP 5.005 din. Gostinsko podjetje Polževo 4.751 din, Kovinastroj 4.721 din. Komunalno podjetje Grosuplje 4.703 din, Black Q Decker 4.570 din. Tabor 4.755 din. Motvoz in platno 4.502 din, KZ Stična 4.373 din, LM TOZD Prašičereja Stična 4.337 din. Splošno mizarstvo Grosuplje 4.129 din, Universal Ivančna gorica 4.041 din. Valjčni mlin Stična 4.041 din, Sinoles Šentvid 3.978 din, Stolarna Dobrepolje 3.572 din, Rašica Ambrus 3.553 din, Rašica Šentvid 3.435 din, Motel Turist 3.427 din, KZ Dobrepolje 4.460 din. Poprečni osebni dohodki v matičnih delovnih organizacijah s področja negospodarstva so bili: AMD Šentvid pri Stični 6.843 din. Gimnazija Stična 6.015 din, Osnovna šola Stična 5.674 din. Občinsko sodišče Grosuplje 5.453 din. Občinski organ za kaznovanje prekrškov 5.442 din. Strokovne službe interesnih skupnosti 5.338 din. Dekliško vzga-jališče Višnja gora 5.301 din. Osnovna šola Dobrepolje 5.130 din. Uprava SO Grosuplje 5.019 din. Posebna osnovna šola pri zavodu Šentvid 4.945 din. Osnovna šola Šentvid 4.902 din, Osnovna šola Grosuplje 4.666 din, Zavod Šentvid 4.246 din. Knjižnica Grosuplje 4.063 din, VVZ Grosuplje 3.637 din, DVZ Ponikve 3.218 din. V obratih s področja gospodarstva so bili poprečni osebni dohodki naslednji: Istra benz Ivančna gorica 5.703 din, KGP Kočevje 4.936 din, Elektro Kočevje 4.867 din, Elektro Ljubljana 4.710 din. Novost Radohova vas 4.581 din, Agrostroj Ivančna gorica 4.502 din, Mercator Grosuplje 4.429 din, Ljubljanske mlekarne 4.321 din, ZŽTP Ljubljana 4.123 din, Iskra Dobrepolje 3.911 din. Apnenica Dobrepolje 3.840 din. Semenarna Selo 3.773 din, PTT Ljubljana 3.682 din. Zmaj Šentvid 3.644 din, Gramex Šentvid 3.485 din, Iskra Višnja gora 3.325 din, Tobak Ljubljana 3.043 din, KZ Metlika 2.483 din, Krim Krka 2.419 din. V obratih delovnih organizacij s področja negospodarstva pa so bili poprečni osebni dohodki naslednji: SDK Grosuplje 5.665 din. Zavod za zaposlovanje 5.460 din. Lekarna Grosuplje 4.420 din. Ljubljanska banka 4.352 din. Strokovne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja 3.875 din. PRIČETEK GRADNJE POSTNEGA OBJEKTA V IVANČNI GORICI V želji, da se čimprej prične gradnja prepotrebnega poštnega objekta v Ivančni gorici, je Skupščina občine Grosuplje ponudila podjetju za PTT promet brezplačno zemljišče za gradnjo. Pogodba o brezplačnem prenosu zemljišča je bila sklenjena med komunalnim skladom občine in Podjetjem za PTT promet Ljubljana za zemljišče v izmeri 923 m2. Na podlagi lokacijske dokumentacije in pridobljenih soglasij je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve investitorju že izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo objekta PTT in avtomatske telefonske centrale v Ivančni gorici in tudi dovoljenje za pripravljalna dela. Objekt bodo gradili v centru Ivančne gorice, med regionalno cesto in železniško progo, ob objektu Ljubljanske banke. SINOLES GRADI TOZD Sinoles Ivančna gorica gradi podaljšek proizvodne hale v Ivančni gorici. Podaljšek bo namenjen za proizvodnjo pohištva in za skladišče premaznih sredstev. Dela izvaja Gradbeno podjetje Universal Ljubljana. VEČ TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV NA KRKI Telefonska avtomatska centrala na Krki ima sedaj 40 priključkov. Podjetje za PTT promet Ljubljana pa namerava razširiti centralo tako, da bo možnih 160 naročniških priključkov. Dela bodo stala predvidoma 321.600 din. IZGLEDI ZA NOVO TRGOVINO V DOBREPOLJU Trgovsko podjetje Tabor Grosuplje namerava v Dobrepolju graditi novo trgovino. Trgovina bo imela predvidoma približno 600 m2 prodajnih površin. Podjetje že išče v Dobrepolju primerno lokacijo in hkrati pripravlja potrebno dokumentacijo. INFORMACIJA O POSOJILU ZA CESTE Po stanju 31/7-1977 je bilo v občini vplačanega 5.908.458 din posojila za gradnjo, rekonstrukcije in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. NOVA ZGRADBA LJUBLJANSKE BANKE V DOBREPOLJU Ljubljanska banka - podružnica Ljubljana je 16/8-1977 s skromno slovesnostjo odprla novo zgradbo Ljubljanske banke v Dobrepolju. Zgradbo je v kratkem roku zgradilo SGP Grosuplje, že naslednji dan je v stavbi začela poslovati agencija Ljubljanske banke. Podružnica Ljubljana nova poslovna enota posluje za občane Videm - Dobrepolje v ponedeljek torek, četrtek in petek od 7,00 do 13,00 ure v sredo od 7,00 do 16,00 ure Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti NA PRAGU SIS ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN CESTNO DEJAVNOST OBČINE V skladu z novim zakonom o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena so tudi v naši občini pospešeno stekle priprave za ustanovitev komunalne skupnosti. Iniciativni odbor je uspešno opravil zahtevno in odgovorno delo. Pripravil je predloge vseh potrebnih samoupravnih aktov za ustanovitev komunalne skupnosti in jih posredoval v obravnavo in sprejem krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela, ki so uporabniki komunalnih storitev in skupščini občine. Samoupravni akti so vsklajeni tudi z interesi občin Trebnje, Lju- b1 jana-Vič-Rud nik in Kočevje, ki jih imajo pri upravljanju s skupinskimi vodovodi, kateri oskrbujejo s pitno vodo tudi občane naštetih sosednjih občin. Večina organizacij združenega dela je te akte sprejela, vrnila pristopne izjave ter posredovala imena delegatov, kasni j o pa krajevne skupnosti. Zbori Skupščine občine Grosuplje so že sklenili družbeni dogovor o izhodiščih za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Grosuplje, potrdili samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za to dejavnost in sprejeli informacijo o njeni ustanovitvi. V občini Grosuplje smo se odločili predlagati ustanovitev enotne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost, ki bo samoupravno organizirana skrbela za vzdrževanje in razširjeno reprodukcijo vodovodov, za vzdrževanje, modernizacijo in gradnjo novih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriz i ran i h cest, z enoto za upravljanje s stavbnimi zemljišči. Naj višji organ te samoupravne interesne skupnosti je skupščina, ki je dvodomna. Zbor uporabnikov ima 51 delegatskih mest. Vanj delegirajo krajevne skupnosti 27 delegatov, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije pa 24 delegatov. Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest. Skupščina samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem ima 19 delegatskih mest. Z ustanovitvijo komunalne skupnosti bosta prenehala z delom komunalni in cestni sklad občine. Dejavnost komunalnega sklada, ki je bil ustanovljen le za naselje Grosuplje, bo v komunalni skupnosti razširjena na celotno območje občine Grosuplje. Pričakujemo, da bodo organizacije združenega dela, zlasti pa krajevne skupnosti, ki še niso poslale iniciativnemu odboru pristopnih izjav in sporočile imena svojih delegatov, to obvezo čimprej izpolnile, da bo le-ta čimprej lahko sklical ustanovno skupščino. ŠOLA V NARAVI - NOVA SPOZNANJA ZA UČENCE V mesecu juniju je 424 učencev 4. razredov vseh osnovnih šol v naši občini preživelo teden zadnjih šolskih dni v novem okolju - ob morju. Na Debelem rtiču pri Kopru je namreč Občinska izobraževalna skupnost, v sodelovanju z Republ iškim odborom RK Slovenije, zanje organizirala šolo v naravi, ki je potekala v treh izmenah. Cena oskrbnega dne je bila 70 din, h kateri sta 40 din prispevali Občinska izobraževalna skupnostin Občinska te 1esnoku1 turna skupnost, preostalih 30 din pa so prispevali starši. Za učence iz socialno šibkih družin je bila šola v naravi brezplačna. Šola ob morju je dosegla svoj smoter in cilj. Za marsikaterega učenca je bilo to prvo srečanje z morjem in ladjami ter življenjem v obmorskih krajih. Pa ne samo to. Razveseljivo je število učencev, ki so v tednu dni uspeli splavati, ob strokovni pomoči telovadnih učiteljev in razrednikov, ki so spremljali posamezne izmene. Vreme jim na začetku ni bilo najbolj naklonjeno, zato so učenci sla bo vreme izkoristili za plavanje v zaprtem bazenu v Žusterni pri Ko pru. Vsem novim plavalcem so bile podeljene značke in nalepke. Učiteljem, ki so sodelovali pri organizaciji in realizaciji šole v naravi, velja zahvala in priznanje. Ni ravno lahko biti vsak dan, dan pa ima 24 ur, učitelj in vzgojitelj. NOVA STANOVANJA V IVANČNI GORICI Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je v Ivančni gorici dogradilo blok A-l. V bloku je 15 eno in dvosobnih stanovanj s skupno stanovanjsko površino 665,5 m2. Dvanajst stanovanj bo kupila Stanovanjska skupnost Grosuplje - Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, od katerih je 2 stanovanji namenila za prosvetne delavce, enega za potrebe borcev, 9 pa za občane z nizkimi osebnimi dohodki, mlade družine in upokojence. Blok je stal 1.079-659,43 din. Gradbena cena znaša 6.312,88 din za m2 , i nve stitors ki stroški pa 1.622,32 din. Cena m2 površine v tem stanovanjskem bloku je torej 7-935,20 din. PRVI KRAJEVNI PRAZNIK KS TEMENICA Praznovanje krajevnega praznika KS Temenica - 14. avgusta je potekalo v znamenju Titovih in partijskih jubilejev, povezano s slovesnim odkritjem spomenika borcu in puntarju, odkritjem spominske plošče in poimenovanjem šole po prvoborcu, domačinu Milanu Mahnetu. Za to priliko postavljen muzej mlinov, spomenik kmečkemu delu, urejen park pred šolo, zgrajeno športno igrišče in asfaltirano 1060 m ceste skozi temeniško dolino. Slovesnosti so se udeležili številni krajani in gostje, med drugimi Leopold Krese-Jošt, ki je bil tudi slavnostni govornik, predsednik SO Grosuplje Janez Lesjak, predsednik IS Janez Koščak in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, predstavniki občin Trebnje in Litija, predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana in drugi. Slovesnost je bila kombinirana s povorko, v kateri so sodelovali praporščaki, mladi mopedisti, traktoristi, konjeniki, žene - gospodinje, pionirji, godba na pihala iz Trebnjega, moški pevski zbor iz Ribnice, žene v narodnih nošah in krajani, ki so zaslužni za uspelo prireditev. Šopek rož in topla zahvala pionirjev slavnostnemu govorniku Leopoldu Kresetu Za uspešno akcijo gre zasluga tov. Tonetu Kozlevčarju, domačinu, članu Slovenskega okteta, ki je bil idejni vodja in organizator, mladinskemu aktivu Temenica za lepo ureditev parka pred šolo in športnega igrišča ter krajanom, ki so prispevali mnogo prostovoljnih ut dela in dali za novo asfaltno cesto pre-Živkovič Francka ko 3.000 m3 kamenja. Velika zasluga za dosežene uspehe in uspelo prireditev gre tudi predsedniku SO Grosuplje Janezu Lesjaku, predsedniku KO ZZB NOV Šentvid Tonetu Pušu, predsedniku KS Temenica Jožetu Fajdigi in ravnatelju OŠ Šentvid Slavku Videniču, ki so s svojim delom in nasveti pomagali, da je bilo delo uspešno in pravočasno končano. Za dobro razpoloženje je poskrbelo Gasilsko društvo Temenica. MODERNIZIRAN ODSEK CESTE V TEMENICI Kot je znano, smo v občini presegli vpis posojila za ceste v znesku 3.188.160 din. Na predlog izvršnega sveta je skupščina občine sklenila predlagati Republiški skupnosti za ceste, da se ta presežek, seveda če bo posojilo dejansko vplačano v tej višini, uporabi za modernizacijo ceste Radohova vas - Litija v dolžini 1060 m ter za modernizacijo ceste Grosuplje-Blato, v dolžini 1,5 km. Ker so podatki o vplačilih ugodni, je IS zaprosil Republiško skupnost za ceste, da najame pri banki premostitveni kredit v višini 1.000. 000 din in že pred zaključkom vplačevanja oz. v letošnjem letu modernizira regionalno cesto skozi naselje Temenica. Republiška skupnost za ceste je predlog osvojila, občinski cestni sklad pa je moral dati garancijo, da bo iz svojih sredstev nadomestil morebitno razliko med zaprošenim zneskom in vplačanim posojilom za ceste. Med Republiško skupnostjo za ceste in Cestnim podjetjem Ljubljana je bila sklenjena pogodba za popravilo in modernizacijo 1060 m dolgega odseka ceste skozi naselje Temenica. Vrednost del po pogodbi je znašala 1.261.366 din. Razliko med kreditom in pogodbeno ceno bo pokrila RSC iz lastnih sredstev. Tako nizka pogodbena cena je bila dosežena zato, ker so krajani brezplačno dali 3000 m3 kamenja in pomagali pri ureditvenih delih. Dejanska vrednost del bo verjetno nekaj višja od pogodbenega zneska, ker so bila dela razmeroma zahtevna, nekaj pa je bilo tudi nepredvidenih del, zlasti pri ureditvi odvodnjavanja. Širina asfaltiranega cestišča je 5 m, na ovinkih pa nekaj več. Zaporna plast bo položena kasneje. SOLIDARNOSTNA AKCIJA BRIGADIRJEV V KS AMBRUS Poleg rednega dela na izgradnji vodovode Višnje- Bakerc, sistema Dobrnič, vodovoda Čatež - Kompolje in izgradnje ceste Prevolje - Sela, so brigadirji mladinskih delovnih brigad iz Not e Gorice, Murske Sobote, Cel j a in Lenarta v petek 19.in sobota 20. avgusta sodelovali na udarniški akciji v KS Ambrus. Skupaj z domačini so gradili nov odsek ceste Ambrus - Brezovi dol. Prav tako so brigadirji udarniško delali tudi pri izkopu vodovoda Višnje - Bakerc. Mladinska delovna brigada v Ambrusu, pred odhodom na delovišče Dve generaciji domačinov, skupni napori in ista hotenja za boljši jutri domačega kraja NOVE TRANSFORMATORSKE POSTAJE Preskrba z električno energijo je na območju naše občine dokaj slaba. V mnogih vaseh zato ne morejo uporabljati električnih gospodinjskih aparatov in kmetijskih strojev. Občani si skupaj z Elektro Ljubi jano-okolico in Elektro Kočevje prizadevajo izboljšati stanje in izgledi so obetavni. V letošnjem letu so bila izdana lokacijska dovoljenja za gradnjo naslednjih transformatorskih postaj s priključnim 20 kV daljnovodom: Zagradec-Zdravstveni dom, Smrjenje, Vino, Ivančna gorica-center, Oslica, Zagradec pri Grosupljem in Plešivica, Kožljevec, Troščine, Blečji vrh. Hrastov dol, Lučarjev kal, Dedni dol. S lesni na, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, LESNIMI IZDELKI N.SOL.O. LJUBLJANA, TITOVA 51 TEL. 321-441 IN POHIŠTVOM V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN IN2INIRINGU NAČRTUJEMO IN PROJEKTIRAMO NOTRANJO OPREMO STANOVANJSKIH ZGRADB, SOL, BOLNIC, INTERNATOV, KINO DVORAN, ELEKTRONSKIH CENTROV, GOSTINSKIH OBJEKTOV, HOTELOV, LADIJ itd. PRI OPREMLJANJU SODELUJEJO NASI PROIZVODNI TOZD-i: SPLOSNO MIZARSTVO Grosuplje SINOLES Šentvid pri Stični BOR LaSko DEKORLES Brežice MIZARSTVO Ljutomer NOVOLIT Nova vas SOPOTA Radeče PRISTAN Ljubljana TAPETNIŠTVO Radovljica EMMI Slovenska Bistrica POPLAVE V DOBREPOLJSKI DOLINI Zaradi obilnega deževja je 21/8-1977 prestopila bregove reka Rašica, voda pa je začela bruhati tudi iz jame v Podpeči. Voda je povzročila dokaj veliko škodo na regionalni cesti Rašica-Ponikve in nekaterih objektih v Ponikvah. Precej škode je povzročila tudi na kmetijskih pridelkih v dobrepoljski dolini, poškodovala pa je tudi nekatere vaške poti. Škodo je utrpelo tudi skladišče GG Kočevje v Predstrugah, saj je hlodovino razneslo po dolini. Prav tako je bil poškodovan električni vod. Občinska cesta v Kompoljah je bila poplavljena in poškodovana in je bil promet en dan zaprt. Izvršni svet skupščine občine je proučil informacijo o poplavah v dobrepoljski dolini ter bo skupaj s krajevno skupnostjo in Vodno skupnostjo Ljubijanica-Sava izvršil nekatere ukrepe za odpravo posledic poplave, pa tudi za omilitev posledic morebitnih bodočih poplav. Redakcija je bila končana 26. 8. 1977. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106). Tiska: KB biro tisk Grosuplje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje lasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.