xvn. letnik. Vr Gorici, i). septembra 11)09. 36. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 4, uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožni' zh celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge deželo izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna" v Uorici, ulica Vel-turini št. 9. HS5 3>C- Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorca Semeniška ulica št. IG. Posamezne številke se prodajajo v tobakariiali v -Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgaitl v Korenjski ulici in na Korenjsketn bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vistaii in sicer: če se tiska enkrat 1 J- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšck v Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna" (od:: iv. L l.ukežič) v Gorici. Sto in stotisoci Slovencev in sicer probujenih ter zavednih Slovencev po celi Sloveniji Je spoznalo, da Jo slovenski liberalizem rak-rana na telesu slovenskega ljudstva. Zato so ga skoraj s koreninami izrull in ga zavrgli. Moči v ljudski masi sima nobene. Probujeno slovensko ljudstvo vidi v slovenskem naprednjaštvu tirana, lenuha in izmozgovalca ter skrajnega sebičneža, ki nerad vidi reveža kmeta. Pravi čudež bi bil, da bi ne tudi Slovenci v naši krasni solnčnl Goriški spoznali te resnice. Napnimo sedaj ob volitvah vse moči, da bo cela Slovenija enega duha, enega srca, da so tudi mi, goriški Slovenci, pridružimo velikanski masi Slovencev, ki so združeni v Slovenskih Ljudskih Strankah I Preč pomisleki, preč malodušje! Na delo vsak pošten krščanski mož. V sveto dolžnost naj si šteje prigovarjati in pojašnjevati širšim masam ljudstva nevarnost agrarnega liberalizma na Goriškem, ki hoče ukleniti Goriško v verige liberalnega suženjstva, katerega se Je otresla cela Slovenija I Pogajanja — brez uspeha. Kakor pri zadnjih volitvah v deželni zbor, tako so se vršile tudi letos pogajanja z namenom, da bi se doseglo složno postopanje pri volitvali in v deželnem zboru. Dr. Frankotu je bilo na tem, da bi spravil ljudsko, kmečko in napredno ali liberalno stranko pod en klobuk. To se razvidi iz pisma, katero je pisal 19. avgusta dr. Gregorčiču, ki se glasi: Velecenjeni gospod doktor! Po celi deželi se čuje glas in željo, naj bi se stranke (kmečka, slov. ljudska in narodnonapredna) za deželnozborske volitve sporazumele in naj bi novoizvoljeni slovenski poslanci v deželnem zboru složno postopali in delovali v blagor ljudstva. Vodstvo kmečke stranke me je pooblastilo, da se v to svrho pogajam z Vašo in napredno stranko. Prosim torej cenjena sporočila, je-li Vaša stranka pripravljena, pogajati se s kmečko i n napredno, da se doseže sporazumne volitve in složen nastop prihodnje slovenske deželnozborske delegacije. Ker so volitve pred durmi, prosil bi Vas takojšnjega cenjenega odgovora. Konečno omenim, da imam od predsedstva izvrš. odbora nar. napredne stranke izjavo, da napredna stranka odobruje našo namero in je voljna sodelovati v smislu pomirjenja in za složen nastop pri volitvah in v deželnem zboru. Odličnim spoštovanjem udani Dr. Franko. V Gorici, dne 19. avgusta 1909. Vodstvo S. L. S. je imelo dne 23. avgusta sejo ter je bilo mnenja, da pogajanja v označeni namen so mogoča in morejo vesti do cilja le med strankami. ki si niso načelno in bistveno nasprotne v svojih programih, n. pr. med ljudsko in kmečko stranko, ne pa med strankami, katerih programi si v bistvu in načelih nasprotujejo, n. pr. med ljudsko in liberalno stranko. To nemož-nost je pri zadnjih volitvah trdil tudi And. Gabršček v odgovoru, ki ga je dal dr. Frankotu v tem oziru. — Dr. Gregorčič. načelnik S. L. S. je naznanil dr. Frankotu sklep vodstvene seje z naslednjim listom: V Gorici 23 S 09. Velecenjeni gospod doktor! Odgovarjajoč na Vaš cenjeni list z dne 19. t. m., v katerem vprašate, ali je S. L. S. pripravljena, pogajati se s kmečko in napredno stranko, da se dosežejo sporazumne volitve in složen nastop prihodnje slov. deželnozborske delegacije, Vam javljam vsled sklepa v današnji seji zastopnikov S. 1. S., da nam se dozdeva pogajanje v omenjeno svrho mogoče in obetajoče uspeh le med strankami, katerih verski, kulturni in gospodarski programi ne vsebujejo načelnega nasprotstva, a nemogoče, kjer se tako nasprotstvo nahaja. Zato smo pripravljeni, pogajati se s kmečko stranko, ako jamči, da nima stika z napredno stranko in njenim vodstvom, katera sta liberalna. Odličnim spošt. Vam udani Dr. Gregorčič. Ne to ni bilo odgovora in zdelo se je, da iz te moke sploh ne bo nič. Zato je pisal dr. Gregorčič iz Kamnika županu in bivšemu poslancu Fr. Oblubkti pismo, v katerem mu je sporočil, kaj je dr. Franko vprašal in kakšen odgovor je dobil, ter izrazil svoje mnenje, da od dr. Frankota ni nič pričakovati, ker je preveč omahljiv in se preveč boji Ga-brščeka in njegovega biča. — Pozval ga je, naj bi se vsaj on kot prost in krščanski mož s svojimi ožjimi somišljeniki približal ljudski stranki za skupni nastop. Pri ustnem razgovoru o tem, kako naj bi se oživotvorila misel zbližanja med strankami sta bila z dr. Gregorčičem edina v tem, da kmečka stranka, ki je zborovala prav tisti dan, naj sestavi svoje predloge glede skupnega nastopa, katere naj predloži ljudski stranki. Ta jih bo presojevala in sestavi eventualno svoje protipredloge, po tej poti bo morebiti mogoče priti do sporazum-ljenja. Kmečka stranka je imela svoja posvetovanja 2. in 5. septembra. Kaj je sklenila, se razvidi iz naslednjega pisma, ki sta ga pisala dr. Franko in Ivan Alr-inolja dr. Gregorčiču : Velecenjeni gospod doktor! Pooblaščena sva od zaupnikov slov. kmečke stranke, da se z Vami dogovarjava za morebitni kompromis na podlagi sledečih pogojev: 1. Novoizvoljeni poslanci tvoriti imajo en klub. 2. Klub novoizvoljenih poslancev zahtevati mora premem bo v osebi de- j žel nega glavarja. .1. Vaša stranka dobi "i poslancev (razim knezonadškofa), naša 0: v skupini mest in trgov ter kraških kmečkih obCin ne postavimo kandidatov. Na Vaši strani ne kandiduje več g. prof. Burbuč; tudi takozvani „novostrujarji‘‘ nimajo priti v poštev pri kandidaturah. 4. Učiteljstvu se da enega poslanca, kojega vzamemo mi v število. 5. lin egu deželnega odbornika dobite vi, enega mi. 0. V verskih rečeh se bomo pridruževali Vašim predlogom. 7. Kompromis za deželnozborske volitve in složen nastop v deželnem zboru se mora izvršiti od obeh stranij lojalno in brez zahrbtnosti. Blagovolite nama odgovoriti še tekom današnjega dne, ali sprejmete te pogoje ali ne, ker imava od stranke na- du v slučaju odklonitve nevtegoma razglasiva kandidate naše stranke. Odličnim spoštovanjem uda n a Dr. Franko Ivan Al r m o I j a. V Gorici, dne 6. sept. 1909. Odlična oseba je pripovedovala, da jc baje slišala iz ust moža, ki se je udeležil posvetovanja, pri katerem so obveljali navedeni predlogi: „Smo jim že stavili dva taka pogoja, da jih ne bodo mogli sprejeti". Vodstvo S. L. S. je imelo še tisti dan sejo. v kateri je pretresalo poslane predloge, ter je odgovorilo s protipred-logi, ki se razvidijo iz naslednjega pisma: Velerodni gospod doktor! Na cenjeni Vaš dopis z današnjega dne o pogojih in načinu, po katerem bi kmečka stranka z ljudsko stranko sklenila kompromis glede prihodnjih dežel-nozborskih volitev, javljam Vam vsled sklepa današnje seje zastopnikov S. L. S. to le: 1. S. L. S. je načeloma za to, da naj nastopa bodoča slov. delegacija v dež. zboru goriškem solidarno, posebno v verskih, kulturnih, narodnih in gospodarskih ozirih, ter prepušča bodočim poslancem, da po izvršenih volitvah določijo, ali naj se ta solidarnost kaže na zunaj v tem. da stopijo vsi poslanci v en klub, ali da stvarijo med seboj zvezo več klubov. 2. S. L. S. nima nikakega povoda, potegovati se za dr. Pajerja, s katerim nima nikakega oficiclnega stika, meni pa, da vprašanje glede osebe deželnega glavarja se ne da razpravljati, dokler niso volitve izvršene in je znano, kakšne stranke so v zbornici zastopane, kakšna je njih moč in kakšne osebe jim pripadajo. 3. Agrarna in ljudska stranka dobita pri bodočih volitvah vsaka sedem mandatov, in sicer agrarna: v mestih in trgih, v kmečkih občinah na Krasu in še štiri druge mandate po dogovoru. — Vsaka stranka postavi po svoji volji kandidate izmed svojih pristašev. Agrar- ni stranki je dovoljeno, da sine vzeti kandidate tudi i r. nedoločnih elementov, samo ne načelnika liberalne stranke in ne prononsiranih liberalcev. 4. Kandidaturi katerega ljudskega učitelja naša ljudska stranka načeloma ni nasprotna; samo ne sme biti dofič-nik prononsiran liberalec ali celo svobodomislec. 5. V deželni odbor pošlje vsaka stranka enega odbornika po prosti izvolitvi. 0. Od obeli strank se zahteva jamstvo, da nimata z narodno-napredno stranko in njenim voditeljem nikake zveze in da podasti jamstvo, da se bo kompromis natančno izvrševal. Vaš cenjeni odgovor na le predloge pričakujem do jutri predpoludne. V (iorici, 6. septembra 1909. Odličnim spoštovanjem Vaš Dr. Gregorčič Drugi dan dopoludne dobil jc dr. Gregorčič naslednje obvestilo: Velecenjeni gospod doktor! Na Vaš cenjeni dopis z dne 6. t. m. o pogojih, pod katerimi bi bila Vaša stranka voljna, skleniti z našo kompromis za bližnje deželnozborske volitve, čast mi je odgovoriti, da v smislu sklepa pomnoženega izvrševalnega odbora naše stranke z dne 5. t. m., vsebuje moj in g. I. Mermolje dopis z dne 6. t. m. pogoje. od katerih naša stranka ne more odnehati. Ker so Vaši pogoji v mnogokakem pogledu našim bistveno nasprotni in je vodstvo naše stranke vezano na sklep izvrševalnega odbora, obžalujem, da moram smatrati kompromisna pogajanja za razbita. Odličnim spoštovanjem udani Vam Dr. Frank o. V Gorici, dne 7. sept. 1909. Iz teh dopisov je razvidno, da načelstvo kmečke stranke je: 1. že naprej prepustilo napredni stranki tri mandate; 2. da od ostalih 11 je večino 6 zahtevalo za se. pri pusti vši manjšino 5 ljudski stranki; 3. da petorico poslancev ljudske stranke je že naprej hotelo vkleniti v vezi skupnega kluba, kjer bi liberalci in agrarci imeli večino ter narekovali politiko; 4. da je segalo v področje ljudske stranke, hoteč ukazovati, koga ta stranka izmed svojih pristašev ne sme kandidirati; 5. da je hotelo vreči v ljudsko stranko plamenico razpora, izključivši takozvane ..novostrujarje" od kandidatur : (>. da samo pa ni imelo poguma zavezati se, da ne bo kandidiralo izmed elementov zunaj stranke načelnika narodno-napredne stranke in prononsiranih liberalcev, oziroma da jim ne pusti odprtih vrat v trgih iti mestih ter v kraških kmečkih občinah. Zmagala je v kmečki stranki liberalna struja in strah pred Gab. pasjim bičem. Pristašem kmečke stranke, katerim je v resnici za gospodarski in verski program, kakor pravijo, ne preostaja drugega, nego da se bližajo ljudski stranki. Liberalna struja in dr. Franko naj se klanja A. Gabrščeku in njegovi liberalni komandi. Kaj je goriška »Kmečka slranka‘7 Manj odkritosrčna in zato tem nevarnejša je takozvana kmečka stranka. Liberalna je po svoji sestavi, po svojem odboru in po svojem glasilu, a svoj liberalizem zna prikrivati. Na ta način je preslepila in zvabila že marsikaterega vernega kmeta v svoj tabor. Ta stranka se je ustanovila pred 2 letoma. Nje glavni namen je baje bil združitev vseh goriških Slovencev v eno stranko in pomirjenje dežele. V dosego tega namena je stopil dr. Franko v dogovor z narodno-napredno in z našo ljudsko stranko. Gabršček je odgovoril, da napredna stranka stoji na podlagi svobodomiselnosti; da so torej načela, ki jo ločijo od slov. ljudske stranke nepremostljiva, daje torej združitev nemogoča. O pogajanju z Gabrščekovo stranko je poročal dr. Franko lani 2. januarja na shodu v Gorici. Rekel je med drugim : »Kmečka stranka" se ne more združiti z napredno stranko, ker ta ima v svojem programu točke, za katere ne bo mase nikdar pridobiti. Če hoče napredna stranka dosledno izvršiti svoj program glede svobodomiselnosti in svobodne šole, potem je njena dolžnost, da ljudstvu tudi pove, kaj je zadnja posledica teh idej. Če pa ljudstvu resnico pove, je ne bo imelo nikdar na svoji strani. Ako se ima v programu točko o svobodomiselnosti (»Soča" trdi, da je dr. Franko govoril tudi o razpo-roki) in svobodni šoli, pa se jih ne izvaja, marveč se ljudstvu bistvo teh idej prikriva in govori po volilnih shodih še celo nasprotno, potem se to ne pravi tirati odkritosrčno politiko. Pri pogajanju med »kmečko" in našo ljudsko stranko se je bilo doseglo skoro popolno sporazumljenje. Naša stranka je bila voljna za združitev, da se le priznavajo krščanska in demokratična načela. Združitev »Kmečke stranke" z našo je priporočal dr. Franko na gori omenjenem shodu tako-le: »Program ljudske stranke ima široko demokratsko podlago in se krije s programom naše stranke. Z združenjem. kakor smo si ga mislili mi, bi dosegli namen naše stranke. Nastal bi mir v deželi in plodno delovanje sposobnih mož, ker bi združeni stranki tvorili tako močno skupino, da bi poleg nje druge struje ali stranke ne prihajale več v poštev. Ljudsko stranko se imenuje klerikalno le radi tega, ker je v njej kompaktna duhovščina. Toda duhovščina sama bi se rada odtegnila politiki, če bi imela jamstvo, da verska stvar no trpi škode. Ako bi naša stranka sodelovala z ljudsko, bi za duhovščino odpadla potreba, vtikati se v politiko in posebej v volitve, ker bi najbrž potem niti ne imeli volilnega boja". Tako je govoril dr. Franko lani na shodu pri »Zlatem jelenu" v (iorici, a do združitve z ljudsko stranko vendar ni prišlo. Ko je na istem shodu izjavil nadučitelj Bajt v imenu liberalnih učiteljev. da so oni proti združitvi z ljudsko stranko in da bodo oni pri kmečki stranki samo. ako ostane samostalna, je bilo dr. Frankove spravne komedije konec. Ker sc ni hote! ločiti od liberalnih učiteljev, se 111 dosegla združitev z ljudsko stranko, se ni dosegel prvotni g 1 a v n i n a m e n kmečke stranke, namreč pomirjenje dežele in odstranitev strankarskih bojev. Da so bili liberalni učitelji glavna zapreka združitve, je povedal dr. Franko na shodu v Dornbergu z besedami: Mi smo za složno delo. saj smo se hoteli lani združiti s slovensko ljudsko stranko, ali ta nam je stavila kot glavni pogoi. da moramo učitelje izključiti iz svoje stranke. Kako pa mi moremo kaj takega storiti ? Ona zahteva je naravnost nesmisel, da bi mogli tak važen stan. kakor je ravno učiteljski, ignorirati. Zaradi 100 liberalnih učiteljev je torej vedno dosledni dr. Franko obrnil hrbet mogočni slov. ljudski stranki, s katero so ga vezala, kakor je sam zatrjeval, Ista načela. Zaradi teh liberalcev je izdal glavno točko strankinega programa, o katerem je »Naš glas" v svoji prvi številki pisal tako-le: Kedar doseže naša stranka svoj namen, to je, kedar bodo goriški Slovenci zedinjeni v enem taboru v skupno delovanje za prospeh ljudstva, prenehata naše glasilo in naša stranka. * * * Z liberalnimi učitelji je pristopila h »Kmečki stranki" še truma drugih liberalcev: mnogo krčmarjev, trgovcev in inteligentov po deželi. Da so vsi ti liberalci zatajili kar čez noč svoje liberalno prepričanje, je izključeno, drugače bi moralo biti Goriško dežela največjih neznačajnežev. Ostali so, kar so bili, samo v agrarno obleko so smuknili, da se jih kmet preveč ne ustraši in da ga tem lažje speljejo v svoj tabor. Z vstopom teh liberalnih elementov je izginil prvotni namen in prvotna smer »Kmečke stranke", ostalo je le še ime »kmečka" stranka, v kateri pa ne gospodujejo kmetje, ampak li b er a 1 ni gospodje učitelji, krčmarji, trgovci, veleposestniki in razni »inteligenti". Iz teh elementov obstoji današnja »kmečka" stranka. Zato se ne čudimo, da je letos »Soča" pisala o tej stranki: Napredno seme ne vsahne, tudi tisto ne, ki je padlo v agrarno zemljo. Bodo pač napredni agrarci, kakor imamo napredne delavce, trgovce, obrtnike itd. Protiklerikalni so, in to je s po-litiškega gledišča glavno vprašanje... V stremljenju po enotnem svetovnem naziranju ne bo razlike med nami, ki tičemo sknpaj. Torej Frankovi agrarci in Gabr-ščekovl liberalci tičejo skupaj in oboji stremijo po enotnem svetovnem nazoru. To je trdila »Soča" letos 6. februvarja in — nihče ji ni ugovarjal -- niti »Kmečki glas", ki slepi zdaj ob volitvah kmete, da je »Kmečka stranka" verska stranka! Toliko o sestavi nove »kmečke" stranke. * * * Oglejmo si sedanji odbor »Kmečke stranke". Med odborniki je res tudi nekaj krščansko mislečih mož, a po veliki večini so odborniki liberalci. Med njimi so tudi taki, ki so bili še pred kratkim časom najbolj zagrizeni lflTeralci ; nekateri so bili še I. 1907 izvoljeni cele') v izvrševalni odbor narodno napredne stranke. Te gospode bi žalili, ko bi trdili. da so z vstopom v »Kmečko stranko" kar čez noč spremenili svoje prejšnje mišljenje. Ostali so. kar so bili! Odbor ima 49 članov. Odborniki za tolminsko glavarstvo so: Rakušček Josip, nadučitelj pri Sv. Luciji. Lucijan Kovačič, trgovec in poštar pri Sv. Luciji. Juretič Anton, krčmar in posestnik v Kobaridu, Ivan Kuštrin, župan na Ponikvah. Ivan Lužnik, posestnik v Polubinju. Jurman Peter, krčmar v Cerknem. Lapanja Blaž, veleposestnik na Slapu. Kmetje tolminskega okr. glavarstva! Oglejte si te »kmete"- in sodite! V goriškem okrajnem glavarstvu so odborniki »Kmečke stranke" : Križnič Anton, župan in obrtnik v Kanalu, Križman Ignac, nadučitelj v Dornbergu, Andrej Tomažič, nadučitelj v Lokavcu. Rojic Jakob, učitelj na Gradišči, Bajt Franc, nadučitelj v Solkanu,* dr. Peter Medvešček. odvetniški kandidat v Gorici, Josip Mervič, krčmar v Šempetru, Krševan AL, krčmar na Gradišči, Obljubek Fr„ veleposestnik v Krasnem, Špacapan Franc, posestnik in opekarnar v Ozeljanu, Klanjšček Josip, posestnik v St. Ferjanu, Čermelj Josip, župan v Vrtovinu, Franc pl. I.ocatelli, posestnik v Vrtojbi. Anton Sirk, posestnik v Višnjeviku, Rudolf Fiegl v Pevmi, Budal Peter v Standrcžu, Komel Josip v Šempasu. Budin Ivan. posestnik v Dornbergu. Žorž Franc v Dornbergu, Anton Pečenko, trgovec na Brjah, Bandelj Al. v Podg >ri, Tomažič Josip, posestnik v Morskem, Kozem Anton, posestnik v Prvačini, Živec Josip, veleposestnik na Vitovljah, Radikon Josip, posestnik v Podsabotinu, Josip Fiegl, posestnik v Pevmi. Odborniki »Kmečke stranke" za sežansko glavarstvo so: Vendramin Franc, nadučitelj v Dutovljah, Vran Josip, posestnik v Tomaju, Andrej Kante, posestnik v Velikemdolu, Josip Kralj, posestnik v Slivnem, Sirca Viktor, God-nje. Anton Abram. Tupelče, Brundula | Alojzij, Kreplje, Bole Anton, krčmar v Koprivi, Jejčič Anton, Svino, Anton Muha ml., krčmar in posestnik v Lokvi, Godnič Miroslav, trgovec v Komnu, Cotič Fran v Škrbini. Predsednik »Kmečke stranke" je advokat dr. Franko, podpredsednika sta Ivan Saunig, veleposestnik v Biljah, in Ivan Mrmolja, urednik »KmečkegaGlasa". Kmetje ! Ti gospodje tvorijo generalni štab »Kmečke stranke" pod vrhovnim, četudi nevidnim poveljstvom Ga-brščekovim. Oglejte si te kmečke voditelje in sodite jih sami — po njih mišljenju, govorenju in dejanju. * * * Kakor se spozna ptič po petju, tako se spozna stranka po svojem glasilu. Glasilo »Kmečke stranke" je »Kmečki Glas", ki zna prav tako lagati, kakor »Soča", in ki napeljuje vodo na liberalni mlin, kakor »Soča". Razlika med tema listoma je le ta, da je »Kmečki Glas" bolj potuhnjen in previden. Včasih se dela jako pobožen; objavlja tudi članke, v katerih kar mrgoli citatov iz sv. pisma, tako da misli čita-telj. da je rajna »Zgodnja Danica* zopet oživela. Če si pa ogledamo ta list natančneje, razvidimo, da je to »kmečko" glasilo le druga izdaja „Soče“ v manjšem formatu. Nekoliko dokazov. Mi svarimo naše krščansko ljudstvo. posebno še našo mladino, pred či-tanjem liberalnih in pohujšljivih listov; »Kmečki Glas" pa priporoča tudi liberalne liste in odsvetuje le popolnoma brezverske, n. pr. »Svobodno misel". Torej po nazorih »Kmečkega Glasa", naj naše ljudstvo bere tudi deloma brezverske liste, le popolnoma brezverskih naj se ogiba! Svoje stališče zagovarja »Km. Glas" tudi s hinavsko trditvijo, da e kmet tako veren, da mu ne more nihče vere vzeti I Tudi naši liberalci priporočajo v svojih listih izobraževalnim kmečkim društvom čitanje liberalnih listov, samo da grejo še nekoliko dalje, kakor »Kmečki Glas". Oni namreč ustanavljajo po deželi potom »Zveze narodnih društev" tudi taka društva, v katerih se čita popolnoma brezverska »Svobodna misel". »Kmečki Glas" sicer ne vprizarja »farske gonje" po »Sočinem" vzorcu, kakor so želeli nekateri njegovi dopisniki; vendar pa svetuje svojim sotrud-nikom to-le : »O duhovnikih naj se nam dopisuje, ako zanemarjajo svoje stanovske dolžnosti. Dalje, ako se je komu krivica zgodila od strani duhovna zaradi političnega nasprotstva". Vse prav; I toda mi vprašamo: Ali je dal »Kmečki Glas" svojim dopisnikom taka navodila tudi n. pr. glede učiteljev? Kaj pa še! Tega si tudi ne upal Pretekli četrtek je bilo na shodu »Kmečke stranke", na katerem so se imeli postaviti kandidati za deželni zbor, več liberalnih učiteljev, kakor k m e t o v a I c c v. I »Soča" smeši in napada romarje. Tudi »Kmečki »Glas" je pisal lani o romanju; »Klerikalci nagovarjajo svoje za romanje na sv. Goro, celo v daljni Lurd. kar Je v protislovju z evangelijem". Take nauke širi »Kineški Glas"! Neki dr. .Marko je pisal lani v »Km. Glasu" o framazonih in prostozidarjih: »Njih stremljenje gre za tem. da se pospeši in neguje vse lepo v človeku, da se človek zave svojega človeštva, pa je vreden član celokupne družbe, ki jo tvori človeštvo. Ti so zavrgli vsako verovanje in veroizpovedanje, pri tem pa so ohranili plemenito in idealno mišljenje, sprejeli od krščanstva bratsko Iju-bav in v vesoljnosti zro Boga I" Ali ne piše ta »dohtar", kakor da bi bil v službi framasonov? In ta gospod Marko se je podpisal pod svojim člankom kot »zdravnik za rane in notranje bolezni goriških Slovencev" I Take zdravnike ima »Kmečki Glas" med svojimi dopisniki I »Kmečki Glas" je še lani zatrjeval, da je res njegov namen, varovati ugled duhovščine. Hinavščina! Kaj pa piše o duhovščini, ki je v naši stranki! Trdi n. pr.: »V klerikalni stranki sc sme delati vse, dobiš odvezo za vsako pregreho, drugi pa bi ne smeli niti dihati! Neki L M. (Ivan Mrmolja?) trdi v »Kmečkem Glasu", da kmeta pritiska po eni strani duhoven, katerega navadno uboga, ker drugače se boji, da bi si ne obtežil vest, od druge strani pa obrtnik, kateremu je dolžan". Ali se s takim klobasanjem varuje ugled duhovščine? Ali ni to marveč brezvestno hujskanje proti duhovskenui stanu ? »Kmečki glas" z dne 22. aprila t. 1. priznava sicer, da je imela duhovščina v prešlih vekih zasluge za slovenski narod, o naši duhovščini v današnjem času pa pravi, da Izvaja v dejanju dosledno nauk: »ljubezen do domovine Je poganstvo". Ali ni to največje žaljenje naših rodoljubnih duhovnikov? Tako varuje »Kmečki glas" ugled' duhovščine! Ta »glas" in »Soča" sta se gledala pisano kakor pes in mačka, dokler je dr. Franko laviral med slovensko ljudsko in med Gabrščekovo narodno -napredno stranko. Ko pa so se združili Frankovi »kmetje" in Gabrščekovi liberalci v eno stranko, je zavladalo tudi med »Kmečkim glasom" in med »Sočo" prijateljstvo. Ko napada »Soča" najbes-neje duhovščino, škofe, papeže, krščanska društva, verske naprave - molči »Kmečki glas"! On je molčal celb tedaj, ko je »Soca* trdila, da Gabrščekovi liberalci in »kmečka" stranka tičejo skupaj, da je »kmečka" stranka napredna in da stremi, kakor Gabrščekova narod- j no - napredna, po modernem enotnem svetovnem nazoru I ž>e več! »Kmečki glas" še celb zagovarja »Sočo"! Navedimo le dva slu-Čajp. »Soča" je lani pisala: »Zopet bodo nabirali za papeža! In sicer za njegov jubilej. Papež ima milijone denarja in jata kardinalov živi v Rimu razkošno. Papež nosi najdražja oblačila na svetu. Kdor kaj da, Je vreden, da se mu s krampom pušča vrh glave". »Kmečki gl.", ki je poprej trdil da bo varoval ugled duhovščine, je k temu »Sočinemu" hujskanju molčal ko riba. Ko ga je »Primorski list" vprašal, zakaj molči, čeravno hoče biti katoliški list, je odgovoril: To niso nobeni napadi na papeža, da »Soča" piše o njem, Ja je bogat. Mi ne vemo (ubožec!), ali je to res ali ne, vemo pa, da to še ni napad, če kdo o kom kaj piše". Preneumno! Ko jc dalje »Primorski list" vpra šal, zakaj ne nastopi „Kmečki glas" proti luteranski „Soči", je ta odgovoril: V Gabrščeku ne vidimo nobene nevarnosti luteranske, kakor hoče to videti ,,1’rim list" in »Gorica". Seveda je ne vidi, ker je noče vi deti. In vendar bi moral vedeti, da s Gabršček in tukajšnji protestantski pa stor debela prijatelja, da je Gabršče kova »Soča" objavljala o protestant skem Ribanju na Goriškem podlistke, ki jih je pisal ta goreči protestant, ve tudi da je Gabrščekova »Soča" večkrat ob žalovala, da niso postali Slovenci luterani... Videli smo, da jc sedanja „Kmečk stranka" liberalna po svoji sestavi, po svojih voditeljih in po svojem glasilu Kakor smo že omenili, je v vrstah te stranke tudi nekaj krščansko mislečih mož. In prav zaradi teh smo ta članek spisali, da spoznajo tudi oni to laži kmečko, liberalno stranko. Tem kr ščanskim možem kličemo: Nazaj v krščanski tabor, nazaj v vrste slovenske ljudske stranke! To zahtevajo vaši mo ralni in materijalni interesi! Obrnite hrbet stranki, v kateri hočejo nekateri koristolovci zlesti' po vaših močnih hrbtih do politiške veljave in slave do časti in masti. Ciril - Metodova družba in Svobodna Misel. (Dalju.) »Razumni naši možje so že zgoda, videli, kam pelje pot naše družbe, a radi ljube sloge so molčali, češ, morda pa se stvar izboljša ... Če pa se je kdo izmed katoličanov svarilno oglasil, tedaj so zarjoveli zahrbtni radikalci, ki so lani oficijelno vstopili v liberalno stranko po časopisih: »Ne razdora! Slovenci, bodimo složni; nekateri brezdomovinci hočejo zasejati razpor v na.šo družbo!“ Hinavci! Delajo po reku: Rečem ti jaz, da mi ti ne porečeš! In s tem so pri klenili še bolj nerazsodne ljudi. Nerazsodni ljudje in tisti, ki so še vedno čakali na zboljšanje, so se puščali še dalje vleči za nos, dalekovidni pa so začeli obračati hrbet dnižbi, posebno od tedaj, ko je pod komando narodnih radikalcev vstopilo samo na Štajerskem enajst Ciril-Met. podružnic v Zvezo lib. društev! $oko na srce: kako more biti katoliški Slovenec ud podružnic, ki so včlanjene v svobodomiselnih zvezah ? In pomnimo: Vodstvo, čeravno na to opozorjeno, ni ničesar ukrenilo in s tem odobrilo postopanje podružnic! In če so naši Slovenci izstopali iz takih podružnic, so pa začeli liberalni listi pisati o izdajalcih slovenskega naroda itd., ki da bojkotirajo družbo. Ali se je res bojkotiralo družbo! Res je, da nekateri Slovenci so nastopili proti družbi, večina katoličanov pa io je še nadalje podpirala v nadi, da se povrne zopet mir in sloga. Pa si oglejmo nekoliko tega »bojkota". »Straža", glasilo S. L. S„ je še vedno objavljala sporede prireditev liberalnih Ciril-jMetodovih podružnic. Korošci so tudi vsi delali še naprej v prid Družbe sv. Cirila in Metoda. Resnica je tudi, da v veliki večini podružnic so bili učlanjeni tudi katoliški Slovenci. Pa kar vzemimo v roke »Slovenski Branik", katerega izdajajo člani Družbe in vodstva. Tako n. pr. poroča, da je izjavil Družbin potovalni učitelj v podružnici v Grosupljah, da ga veseli, da sta v podružnici obe stranki... Nek Ciril Petro-vec hvali v članku »Spomini na Muto" ondotnega kaplana, ki da je največ storil za Družbino šolo na Muti. V beljaški podružnici je župnik odbornik, v biljcn-ski podružnici predseduje župnik itd. Nadalje si oglejmo darove, ki jih dajejo duhovniki po razporu v Družbi na Bo- hinjski Bistrici. ..Branik'' poroča, da je dala Družba sv. Mohorja Družbi 2000 K za leto 1909, župnik Benedek 100 K, dr. Anton Medved je vposlal 1725 K, dnevnik »Slovenec" je vposlal za mesec januar 1909 10 K, župnik Sovič je volil Družbi .16.1 K, poljanski župnik daruje vsako leto 50 K. »Klub naprednih akademikov", ki je nabral 4000 K, piše, da so v prvi vrsti darovali: delavci, dijaki, trgovci, duhovniki, obrtniki ... itd. Misijonar Žužek je dal 500 K itd. itd. Nam se zdi res čudno, da so mogli biti katoličani tako dolgo strpni, posebno če pomislimo, kaj vse počenja list »Slovenski Branik". Pa poglejmo!" (Dalje prihodnjič.) Novi deželni in volilni red. (Konec.) § 51. V slučajih, ko se glasuje za isto volitev v več nego enem volilnem zborovanju, mora skupni uspeh vseh glasovanj skupaj poizvedeti glavna volilna komisija, katera mora v ta namen prevzeti volilne spise, ki jih vpošljejo posamezne volilne komisije komisarju, postavljenemu za označeno komisijo Glavna volilna komisija se zbere v navzočnosti komisarja v to določenem kraju, in jc sestavljena iz 5 članov, in sicer iz župana občine, kjer je sedež glavne volilne komisije, ali iz njegovega namestnika, katerega določi župan, iz dveh članov, ki jih izvoli dotični občinski zastop in iz drugih dveh članov, katere imenuje volilni komisar; člani komisije se morajo izbrati izmed volil cev dotične volilne skupine v kraju, kjer jc sedež volilne komisije. Predsednika glavne volilne komisije izvolijo člani komisije izmed sebe z re lativno večino glasov.' Med poizedbo volilnega uspeha imajo le volilni komisar in člani komisije pristop v lokal te komisije. Glavna volilna komisija mora sestaviti uspehe volilnih opravil, ki so jih ustanovile posamezne volilne komisije, ne da bi se spuščala v pregledovanje uradnih dejanj teh komisij. Ko se poizve skupni uspeh volitve, sklene sc dotični zapisnik, člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo, in priloživši mu volilne spise, ki so došli od posameznih volilnih komisij, se zapečati. Na ves spis se nadene nato napis, ki pove vsqbino in potem se izroči volilnemu komisarju, ki mora vposlati vse spise deželni politični oblasti. Predsednik glavne komisije razglasi uspeh volitve, ko se je odprl lokal glavne volilne komisije. § 52. Predstojnik deželne politične oblasti izda in vroči, ko je vpogleda! volilne spise, došle na to oblasti, vsakemu izvoljenemu poslancu, ako so dani pogoji, določeni za izvoljivost in ni ni-kakega razloga za izključenje po § 22., volilno potrdilo. To potrdilo daje izvoljencu pravico vstopiti v deželni zbor in utemeljuje domnevanje, da je izvolitev veljavna, dokler se ne proglasi neveljavnost izvolitve. § 53. Vse volilne spise mora poslati predstojnik deželne politične oblasti deželnemu odboru, ki jih pregleda in poroča o njih deželnemu zboru, kateremu )ristoja odločitev o dopustitvi izvoljenih. Ako se izkaže dvojna izvolitev, mora izvoljenec izjaviti najpozneje 8 dni )Otem, ko se ustanovi novoizvoljeni deželni zbor, in v slučaju dopolnilne volitve, ?po prvem sklicanju deželnega zbora, catero izvolitev sprejme. Ako se ne poda ta izjava tekom te dobe, odloči se z žrebom. — katerega potegne deželni glavar v javni seji. —katera volitev ima veljati. Gledč na ta način [izpraznjenega mesta "poslanca, razpiše sc nova volitev. I’ r o m e m b a volilnega r e d a. |? 54. Za deželnozborsko sklepanj glede premembo deželnega volilnega red je potrebna navzočnost najmanj treh če trlin članov deželnega zbora in pritrdi tev najmanj dveh tretjin navzočih članov U. III. Ta zakon stopi v veljavo dnem razglasitve in velja za navodilo pri prvih splošnih volitvah deželno/bor škili poslancev, katere se imajo /.vršiti po potrditvi tega zakona. Čl. IV. Mojemu ministru notranjih zadev jo nar. '"o, da izvrši ta zakon Štajerci, Kranjci in Ko rošcl se čudijo goriškemu kmetu, ka ko Je tako zabredel v liberalno-agrarne zanjke gorlških liberalnih ljudskih sle' pilcev. Goriški kmet ve, da niso agrarn In liberalni voditelji še ničesar naredil za ljudstvo, ga le šuntaii in podpihoval proti Slovenski Ljudski Stranki. Edino nevošljivost in zlobna strastj Jih Je vodila pri tem početju, ker so videl krasne vspehe naših mož v deželi. Kolik krik ln vik so zagnali, ko so poslanci v deželnem zboru ustanavljal deželno hipotečno banko, deželno trt nico in ko so Iztrgali iz rok špeku lantov milijone pri užitnlnl. Psovali so naše poslance s sleparji ljudstva itd Sedaj pa, ko se omenjenih deželnih naprav sami v veliki meri poslužujejo kričijo, da naši poslanci nimajo nobo' nlh zaslug pri teh koristnih napravah Iz tega lahko vsakdo spozna zlobno početje zelenih nasprotnikov, ki Jim Je le do tega, da bi prišli do deželnih Jas lij, Iz katerih bi srebali kronice. Slo vensko ljudstvo, poglej delo naših mož v deželi ter ne smeš slepo verovat nasprotnikom, ki vsako najboljšo na pravo zasramujejo. — Delo naših mož pobija njih obrekovanje I Politični pregled. ' Razpust državnega zbora. Listi pišejo, da pride skoro gotovo do razpusta državnega zbora in tudi češkega deželnega zbora, ako bi sedanja pogajanja bila brezuspešna. Dostavljajo pa, da novih volitev ne bi vodila seda nja vlada. Delegacije. Kakor poročajo listi, bodo imeli v prihodnjih dnevih ministri posvetovanje, na katerem bodo sklepali o sklicanju delegacij. Tega ministerskega sveta se bodeta udeležila tudi avstrijski mini-sterski predsednik, Bienerth, in ogerski ministerski predsednik, VVekerle. Spravne konference na Dunaju. V pondeljek so sc začele na Dunaju spravne konference med Čehi in Nemci glede sklicanja češkega deželnega zbora. Ministrski predsednik baron Bienerth se je razgovarjal najprej s konservativnimi člani veleposestva, popoludne pa z ustavovernimi člani veleposestva. Klub čeških deželnih poslancev je sklenil, da se tudi Čehi udeleže teh konferenc. Iz pisave, kakor čeških tako tudi nemških listov se pa ne more sklepati, da bi te konference imele vspeh, kakoršnega si želi Bienerthova vlada. Sicer pa je od teh konferenc odvisen ves razvoj parlamentarnega življenja v naši državni polovici. Čehi pravijo namreč, da le od zborovanja češkega deželnega zbora je odvisno tudi zborovanje našega parlamenta. Šest mesecev trajajoča razprava. V soboto je preteklo šest mesecev, odkar se vrši v Zagrebu razprava proti 53 obtoženim Srbom. Zaslišanih je bilo že 345 prič. V petek je bilo svrženo dokazno postopanje. Ker se za končne predloge morajo stranke pripraviti, odredil je predsednik, da sc razprava nadaljuje prihodnji četrtek. Prvi bo govoril državni pravdnik. o katerem se čuje, da bo govoril tri dni. Protičoške demonstracijo na Dunaju. V nedeljo so dunajski Nemci priredili velike demonstracije proti Čehom. Prišlo je do hudih spopadov med policijo in med demonstranti. Položaj na Grškom. Politični položaj na Grškem je še vedno jako kritičen. Novo ministrstvo se ne bode moglo dolgo časa držati, ker ima proti sebi večino v parlamentu, kateri stoji' na čelu predsednik Theo-tokis. Ako sprejmejo častniki koncesije, katere jim ponuja parlamentarna večina po svojem načelniku, Thcrtokis-u, potem so šteti dnevi ministerstvu Mauro Mi-chalis-a in na čelo vlade stopi skoraj gotovo Theotokis. Vesti o odpovedi kralja Jurija se sicer dementirajo, pri vsem tem se pa vendar zdi, da kralj resno misli na to. Generalni armadni nadzornik. Šef bosanske vlade feldzajgmajster Marian Varešanin pl. Vareš je imenovan za generalnega armadnega nadzornika za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo ter je opremljen s posebnimi pooblastili. Ruski car ne pojde v Italijo in v Carigrad. Zaradi slabega zdranstvenega stanja carice ne pojde ruski car ne v Italijo ne v Carigrad. Grški kralj Jurij se odpove kroni. Listi poročajo, da se hoče Grški kralj Jurij že v najkrajšem času odpovedati kroni in da je to že naznanil angležkemu kralju. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": F3, n. gg. Tomaj Rutar, kurat v p. 20 K, županstvo v Kanalu vsled sta-rešinstvenega sklepa z, dne 3. sept. t. L 100 K. deklica Pavla Podgornik nabrala pri veselici v Solkanu dne 5. t. m. 15 K 63 vin, Pavlin Franc v Vrtojbi 44 vin., Nekdo za preplačo srečk 10 vin., Ana Gorjup za preplačo srečk 10 vin., v nabiralnikih : gostilna g. Ivana Gleščič 1 K 60 vin., v velikem semenišču 2 K 3 v, gostilna Antona Fon 6 K 10 vin., gostilna Antona Lasič 2 K 58 vin., Hrne-stina Vipavčeva iz Št. Ferjana 40 vin. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Za »A 1 oj zi j e v išče" so darovali: Preč. g. Ivan Kenda, Cerkno K 10, preč. g. I. M. Martelanc, župnik Prosek K 10, preč- g. A. Terpin, vikar Podsabotin K 20, veleuč. g. H. Leban, vodja c. kr. pripr. Prosek K 10, p. n. gg. v Drežnici: Fran Rakušček K 8, Jakob Skubin K 2, Fran Kanalec K 1, Fran Gomilšček K I. Anton Kutin K 1, Simon Koren 30 vin., Anton Kranjc 20 vin., Jernej Kokošin 20 vin., N. N. 30 vin. Za knjižnico je daroval p. n. g. dr. Ujčič novo publikacijo: Vodopivec: Možki Zbori. Vsem dobrotnikom presrčna hvala in Bog plati! Domače in razne vesti. Naročnikom! Na poziv, naj bi naročniki poravnali letošnjo naročnino do konca avgusta, odzvalo so jih je žal, vse premalo. Naj se nas cenjeni naročniki spominjajo! Vsak krščanski naročnik naj si šteje v sveto dolžnost soravnati zaostalo naročnino, iz minulih let, ker imamo z listom o-gromne stroške. Nekateri niso plačali naročnine za leto 1908 in celo za 1907. Somišljeniki, agitirajte za »Primorski List«. Cena listu od zdaj do novega lela je 1 K .% vin., za manj premožne pa 1 krono. — Naročnina naj sc pošilja edino h na upravo »Primorskega Lista« Semeni ška ulica Iti. Kdor lista redno ne prejema, naj reklamira; »Zadnjo šl lista nisem prejel«. Pismo bodi odprto, znamke ni treba. Na oviku naj se poleg naslova zapiše: *Re-klamacija«. Začetek šolskega leta sc jc približal in uže prihodnji teden sc bode vršilo vpisovanje v razne naše zavode. V »Šolski in Mali Dom" bo vpisovanje dne 15. in 16. septembra od 8. do 11. ure predpoldne in od 2. do 4. ure po-poludne. Vpisovanje v deško obrtno-nada-Ijevalno šolo v »Šolskem Domu" bode 15. septembra ob 5. uri popoludne. V petek 17. septembra razvrstvovalo se bode učence v razrede. Oni iz oddaljenih krajev, ki nameravajo lioditi le ob nedeljah v šolo, naj pridejo 19. septembra ob 9. uri dopoludne. Ta dan prične reden pouk za učence. Poziv »Kmečkemu Glasu" I — V svojem uvodnem članku z dne 3. septembra t. 1., v katerem navajate nebroj obrekovanj in zavijanj proti dr. Gregorčiču in prof. Berbuč-u, trdite tudi, da znaša število deželnih uradnikov „od slug, dnevničarjev pa gor do deželnega svetnika" 43, od teh da je 31 Italijanov in 12 Slovencev. Neoziraje se na druga obrekovanja, na katera dobite zaslužen odgovor, poživljamo vas, da natanko navedete one deželne uslužbence, ki so bili v službi pred to deželnozborsko dobo, in one, ki so bili v tej dobi imenovani, ter da nam naznanite, katere uslužbence smatrate za Italijane in katere za Slovence. Nadejamo se, danam to v prihodnji številki vašega lista pojasnite, inače bomo govorili z vami, kakor se spodobi. Saj vendar ne boste hoteli priboriti z obrekovanjem poštenih mož mesto deželnega odbornika dr. Franko-tu, ki nima za slovensko ljudstvo nobenih zaslug, kakor je sama „Soča" pisala. KJe so zverine? — Tako se vprašujemo, ko pišemo te le vrstice o veselici, ki so jo priredili v nedeljo mirenski „Sokoliči" in kolesarji. Sprejem gostov je bil klavern in brez nobenega pozdrava, ker se Pavle ni hotel kakor lani blamirati s svojim pozdravom „na mirenski zemlji". Dirkači, nekateri v škandalozni opravi, skoro nagi, bili so taki, kakor bi se bili prišli kopat v Vipavo. Telovadba pa je ostala na programu, le na orodju je par njiii nekaj klobasalo. Pač pa je bil neizogibni pic pri katerem so si nekateri prvaki že v početku skočili v lase. Proti koncu pa je nekdo iz te lepe in čedne družbe trikrat ustrelil na vinskega bratca .Mihaela Turel, ki je vsled vinjenosti nadlegoval navzoče. Krogla ga je zadela v glavo pod očesom tako, da je moral iskat pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov. Nadalje so nekateri iz te »omikane" družbe napadli domačina Vincenca Batističa, ko se je isti z ženo in otroci vračal domov. Z rezilom so ga ranili na glavi. Da je vse to res, priča dejstvo, da so se v nedeljo od II. ure zvečer pa do danes v ponedeljek celi dan ti bratci eden drugega hodili tožit na orožniško postajo. Značilno jo tudi to, da jc nekdo> ki je podoben Andre-u Velikemu, izzival mirenska dekleta, ko so se peljala k veselici v Solkan. Komentara k vsemu temu »čednemu" delu ni treDa. Vprašamo le: Kje so zverine? Vodovod za vipavsko občine. Toliko »Soči" kakor tuJi »Kmečkemu Glasu" jc zašel strah v kosti, ko sia slišala o Barbuč-cvcm načrtu za pre-skrbljcnjc vipavskih občin z dobro pitno vodo. Nc da bi bili mi iz začetka niti z bcscdico omenili onega načrta, začela je „Soča" po svoje profesorja B. napadati in smešiti. Sedaj ji sekundira tudi „Kmečki Glas" v vseh mogočih varija-cijah. No, ker gospodje vže tako hočejo, jim povemo za sedaj z namenom, da bodo še bolj glodali na poštenosti prof. Berbuč-a, da je priskrbel zadevni odsek po prizadevanju Berbuča brezplačno podolgostne profile in situvacijske načrte za to podjetje ter da je sploh vse potrebno ukrenil za pridobitev koncesije in zagotovilo potrebne vode. Bogoklotnežl. — čitaj, ti dobro, pošteno in verno slovensko ljudstvo, te vrstice in vprašaj se, je >i res slovenska mati rodila in nosila pod svojim srcem človeško bitje, ki na peklensko ostuden in brezsramen način preklinja, zaničuje in vlači po svojih umazanih ustih Onega, ki mu daje vsakdanji kruh, ki ga redi in živi, ki dovoli, da sije solnce na njega. Čitaj in vprašaj se, li more krščanska duša, li more krščen človek, ki je prejel milosti naše sv. vere, ki so edina tolažba ob času, ko se človek pripravlja na pot v večnost, li niore človek, vstvarjen po božji podobi, izustiti pri popolni treznosti v družbi več ljudi satansko-predrzno bogokletje proti Vsemogočemu, ki ga lahko z migljajem zdrobi in maščuje infamno hudobijo. Bilo je namreč 29. pr. m. v Št. Andrežu, kjer se je vršila veselica naprednih »Sokolov". Nebo je bilo oblačno uže v soboto in tudi v nedeljo zjutraj se je solnce skrivalo. Oči liberalnih ..Sokolov" so se obračale proti nebu. »Sokoli" so bili v strahu za popoludansko veselico. Kleli so, da se je kadilo. Sedaj čujtel Zbranih je bilo več možakov, med njimi neki napredni zbesnelec, ki nosi zvonec pri štandrežkih naprednih. Kaj je ta počenjal in kaj je govoril, ne moremo zapisati. V divji strasti in hudobiji je izprijenec dvignil roko proti nebu in zaklical : „0... a, Boga ustrelim, če bo popoludne dež 1“ Prisotni so molčali in se odstranili. — Sin poštene slovenske matere, kam si zašel ? Kdo te je tako naučil ? Si morebiti slišal iz ust domačinov, iz ust očeta, matere, bratov, sestre tako bogokletje? Ne! Družba in sicer brezverska in brezbožna družba v kateri se valjaš, te je tako izpridila I Kako sodbo naj pošten človek izreče o tebi? — Predragi, preč od takih, preč od kuge pohujšanja! Kot gobovega varujmo se pohujševalcev našil nežnih mladih. Ti pa, liberalna gospod i, se lahko ponašaš s takimi poberki človeštva! Čislaš take in jih postavljaš \ ospredje! Dobro! Vsaj vemo, kako sodbo naj izrečemo o tebi I Debela klerikalna laž. — „Soča“ pravi pod tem naslovom, da ni res, da bi bil Gabršček rekel na znanem socialističnem shodu v »Trgovskem Domu", da kmečki stan ne bo rešil slovenskega naroda. Saj to smo uže naprej vedeli. Kaj ne taji Gabršček! Saj tudi zvezo s Faiduttijem taji kakor taji, da se ni narodno-napredna stranka nič obvezala nasproti socijalnim demokratom o priliki zadnjih deželnozborskih volitev, ko so ti slednji s svojimi glasovi rešili potapljajočo se Gabrščekovo ladjo. Solnce na nebu bo tajil Gabršček, ako bi mu tako kazalo! Torej? Naslov profesorja. Cesar je podelil voditelju tukajšnje pripravnice na c. kr. gimnaziji, g. Franu Orešec, naslov profesorja. Čestitamo! Kmetje, ne pravdajte se! V naših člankih »Nova odvetniška tarifa" smo podali našim čitateljein nekoliko pojasnil o novi odvetniški tarifi, ki se je pri nekaterih pravdnih in pisarniških opravilih podvojila. Vsakdo torej naj poprej dvakrat premisli, predno stopi posebno v malenkostnih slučajih v odvetniško pisarno. Zgodilo se je uže — žal — premnogokrat, da se je marsikateri bridko kesal, ker je sedel na lini temu ali onemu krivemu preroku, ki mu je dokazoval z namazanim jezikom, da ima v tem in onem slučaju prav ter ga gnal k odvetniku, ki mu je tudi zatrjeval, da pravdo dobi. Ko pa pride do obravnave, celo njegove priče ne morejo tega potrditi, kar so mu prej zatrjevale, da jc res. — Te dni se je odigral pred sodiščem v Gorici slučaj, kateri naj služi v vzgled trmastim pravdarjem, ki ne morejo živeti, ako niso vsaki mesec enkrat v poslopju sodišča. Neko društvo za zavarovanje goveje živine v goriški okolici je tožilo člana, ker ni hotel plačati dolžne zavarovalnine, ki je znašala še ne 10 kron. Društvo ga jc večkrat opozorilo, naj plača, ako se hoče izogniti neljubim posledicam. A mož, od drugih pregovorjen, se je pustil tožiti. Pri prvi obravnavi sc ni ničesar dognalo. Morale so se poklicati še druge priče. Pri drugi obravnavi pa se je sodnik prijemal za glavo in se čudil tožencu, zakaj ne plača omenjene malenkostne svote ter mu prigovarjal, naj se obveže plačati omenjeno svoto, sicer bo britko občutil posledice. A mož ni hotel tega slišati ter zahteval, naj se zaslišijo njegove priče, kar se je seveda zgodilo. In kak je bil konec I Revež namesto plačati še ne 10 K, je moral plačati nad 200 K. Taki slučaji pri našem ljudstvu niso redki, pregosto jih srečavamo! Nepremišljeno pravdanje je velika rak-rana na telesu slovenskega kmeta. Kmet drugače stiska, družina živi slabo, oblečen je tudi revno, potreb je vse polno pri hiši, a za pravde le ima denar. Zatorej kmetje, dvakrat poprej prerazsodite, predno se lotite dragih in nepremišljenih pravd! Ali Imamo kak dobiček ali škodo od slabih ali dobrih poslancev? Na to vprašanje moramo odgovoriti z odločnim odgovorom in sicer: Poslanec, ki mu je le za čast in mast, ki mu je lastna oseba vse, ki se ne zmeni potem ko je izvoljen za volilce, ki sc ne spomni, koliko zaupanje so stavili vanj volilci, koliko pridušenja, rotenja, koliko govorjenja je bilo ravno zaradi njegove osebe za časa volitev, a se lepo komodno muza v pest svojim volilcem, ki so mu poverili tako čast, tak poslanec gotovo ni na mestu, gotovo ni dober. Od takega poslanca imamo zgubo. Od poslanca pa, ki sc zaveda poverjenega mu zaupanja in se smatra tudi odgovornim napram svojim volilce m, ki dela neumorno za ljudski blagor, ki skrbi za novel, ljudstvu koristne naprave, ki sprejema in zaslišuje svoje volilce in jim gre s s v e t o m in lastno inočjo na roko, ki skrbi za napredek domovine, tak poslanec j c dober. Od takih poslancev imamo dobiček. Take poslance moramo poslati v deželni zbor! — Da se dobe taki možje med pristaši naše stranke, o tem priča minula deželnozborska doba. Naši nasprotniki priznavajo med seboj, da so bivši naši poslanci mnogo naredili v minuli 6-1 e t n i d o b i. Z drugimi so ustanovili deželno trtnico, hipotečno banko, kmetijski urad, vstanovili deželno zavarovalnico za govejo živino, sezidali deželno norišnico, reorganizirali deželno kmetijsko šolo. sanirali dohodke pri užitnini, uvedli razstave goveje živine, šli na roko ljudstvu pri nakupu sena, pri pokončevanju kobilic, naredili načrte za ureditev vodovja, napravo novih lokalnih železnic itd. itd. Izdelanih i m a j o š e mnogo drugih načrtov, ki se bodo dali izvesti d e ž e 1 a n o m v korist. To so ne-pobitna dejsta. Pa naj nasprotniki pišejo, kar hočejo. Ob ta dejstva se razbijejo njih očitanja o brezdelju naših poslancev. Dne 26. septembra bo torej ljudstvu zbirati može stranke, ki so sc uže pokazali kot možje na mestu in med možmi stranke, ki niso še z mezince m ganili za blagor ljudstva, pač pa se smejali in zabavljali našim, ko so vršili dobra delal Vendar ni težka izbira! Volllec, beri In stori! Znano ti je, da bomo dne 26. t. m. volili tri poslance v deželni zbor goriSki. Potrebno je, da si dobro poučen, za kaj se gre. Zato pazno čitaj naše liste in drugim razlagaj sedanji položaj. Tle straši se dela in težav. Gre se za dobro stvari Tlaš nasprotnik ne spi. Dela, piše, čita in agitira kolikor more. Tla cesti, v3gostilni, v družbi, povsod ljudi poučuj, da dobe jasne pojme o našem boju. Stej si v čast, da si pristaš S. L. S„ ki je edina v deželi, ki ima za seboj lepo preteklost, kakor dejanja kažejo. Na c. kr. učiteljišču v Kopru se bodo vršila vpisovanja za vzprejemne preizkušnje dne 13., 14. in 15. septembra t. 1. V imenovanih dneh naj pošljejo redni obiskovalci zavoda svoje zadnje izpričevalo ravnateljstvu. Morebitne iz-premembe teh dispozicij se pravočosno objavijo. Dostavek. Kakor čujemo, si vlada v resnici prizadeva, da bi se uže z začetkom šolskega leta premestilo slovensko možko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Izpraznjenih je pri c. kr. kaznilnici v Kopru šest mest čuvajev. Zborovanje »Slomškove zveze" na Brezjah. — V četrtek se 'je vršilo na Brezjah napovedano zborovanje »Slomškove zveze" ob nepričakovano veliki udeležbi učiteljev. Zastopano je bilo tudi goriško učiteljstvo. Zborovanje je počastilo več poslancev; župan mošenjske občine je pozdravil zborovalce. Poslani ste bili udanostni izjavi cesarju in ljubljanskemu knezoškofu. Zborovanje je vspelo izborno. Razstave goveje živine, — V planinskem govedorejskem ozemlju (politični okraj tolminski) se prirede po inicijativi dežel, odbora naslednje razstave goveje živine: 1. Dne 20. septembra v Cerknem, za občine sodnega okraja cerkljanskega (darila v skupnem znesku K 550). 2. Dne 21. septembra v Tolminu, za občine sodnega okraja tolminskega (darila v skupnem znesku K 750). 3. Dne 23. septembra v Kobaridu, za občine sodnega okraja kobaridskega (darila v skupnem znesku K 500). 4. Dne 24. septembra v Bovcu, za občine bovškega sodnega okraja (darila v skupnem znesku K 200). Interesovanim občinam jc deželni odbor že razposlal primerno število programov razstav, kjer so natančno navedeni tudi pogoji glede podelitve daril. Dotične občine naj torej razdele programe med živinorejce, katere naj pozovejo, da sc udeleže razstav in da tekmujejo za darila. Prijave k razstavam naj vsprejemajo županstva v posebne v ta namen določene tiskovine, katere naj predložijo potem goriškemu deželnemu odboru do 15. septembra 1.1. Razpisane gozdarske slnžbe. V področju c. kr. gozdarskega in domenskega ravnateljstva v (iorici je izpraznjenih več mest gozdarskih pomočnikov. Prošnje je uložiti do 15. oktobra t. 1. pri omenjenem ravnateljstvu. Vojaška uprava v Gorici razpisuje nakup 1400 nv* trdega lesa za kurjavo. Kolekovane ponudbe naj se najkasneje do 17. t. m. do 9. ure predp. pošljejo na vojaško oskrbovališče, katero daje tudi pojasnila o pogojih pod katerimi kupi les. Pozor kmetovalci! — Do 15. t. m. je še čas, da se prijavijo pri okr. gozdnem nadzorstvu oni kmetovalci, ki želč nabaviti cepljene ali divje murve. Cene so: Za 2 letne cepljenke prve vrste z lepim vršičkom po 50 vin. komad, za ce- pljenke slabše kakovosti po 25 vin. komad. Tržaški župan. — Cesar je z odlokom od dne 2. t. m. potrdil izvolitev tr-žaškga župana, dr. Alfonza Valcrio. Nasilstvo nemškega vojaštva. 26. pr. m. zvečer je prišlo v Postojni med nekim krčmarjem in vojaki 27. pešpolka (Štajerci) do navzkrižja zaradi 1 1 vina pri plačanju. Vojaki so začeli kričati in razsajati. Psovali so na Slovence ter vse razbili, kar jim je prišlo v roke. Lotili so se tudi neke ženske ter jo grozno pretepli. Vojaška oblast se trudi, da bi stvar ostala prikrita javnosti Nemška olika! Orožniki branijo slovanskim otrokom v šolo. — »Slovenec" piše: V Po-štorni na Spodnjem Avstrijskem, na meji Moravske, bilo je v četrtek nad sto žan-darjev, ki so stali pred češko šolo, da ne bi stopilo vanjo 500 češke dece! Famozna — avstrijska specialiteta! -- Kakor da bi videli tiste drobne češke otročiče! Petsto jih je. Deklice belo oblečene, dečki zamišljeni, tudi v prazniški obleki: gredo v šolo! Nu, presenečenja! Na durih jih ne pričakujeta dobri učitelj in župnik; svetlijo se žan darski bajoneti... 1 Halt! Im Namen des Gesetzes! V imenu zakona ne smeš, otročič avstrijskega državljana — v šolol Sedaj umevamo vse. V tem je re-j čeno vse; s tem smo očrtali vso tragiko češkega, torej slovanskega položaja v tej državi, kjer vlada pošilja proti našim otrokom žandarje, da se ne bi približali viru kulture, luči napredka, ker bi Slovan moral še nadalje ostati neizobražen, v tmini neznanja, helot, rob, žival svojemu nemškemu gospodarju! Ne, ne, nemški gospodarji, — tako ne pojde naprej! Tudi z bajoneti ne bodete mogli zbrisati dejstva, da tvorimo večino v tej državi in da zato hočemo biti gospodarji. — Zaradi Poštorno bo imela Bienerthova vlada še dosti glavobola. Kovanje dvekronsklh in stokron-skih novcev. — C. kr. kovnični urad na Dunaju se pripravlja na kovanje novih dve- in stokronskih novcev. Dvekronski novci bodo iz srebra ter bodo imeli na eni strani cesarjevo podobo, na drugi pa dvoglavnega orla in naznačeno vrednost „2 Cor.“. Za stokronske novce, ki bodo zlati, nimajo še modela. Katoliški shod avstrijskih Nemcev. — Namestu odpovedanega splošnega avstrijskega katoliškega shoda nameravajo sklicati jeseni na Dunaj ali v Sol-nograd avstrijski nemški katoliški shod, ki se bo posebno bavil z nekaterimi I šolskimi vprašanji. O tatvini v denavren zavoda Banca cooperativa v Tridettu. Afera o tatvini v omenjeni banki poshja vedno bolj zamotana. Primanjkljaj znaša okoli pol milijona kron. Dva uradnika tega zavoda, ki sta bila aretirana, priznavata, da sta denar zapravila v špekulacijah. V Italiji je bilo aretiranih več oseb, ki so baje v zvezi s to tatvino. Pri hišni preiskavi enega arctiranca so našli politične dokumente velike važnosti. Blagajnik je tudi aretiran. Bloški zbori. — Uglasbil Vinko Vodopivec. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani". Cena part. 1 K 60 vin. — V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v založbi Katoliške Bukvarnc, nam podaja g. skladatelj šest moških in en ženski zbor. Med moškimi zbori sta zastopani dve krepki koračnici: »Bratje v kolo" in »Bratom Orlom-', dva mirna zbora z baritonskim samospevom: „Z vencem tem ovenčam Slavo" in „V mraku", ljubkonežni zbor |oz. čvcterospev| „Sijaj, sijaj, lunica" in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom »Lepi Jurij". Ženski zbor pa je zložen na Gregorčičevo pesem »Pogled v nedolžno oko". — Vse te skladbe so prikupljive in čed- ne. Harmonizacija je vseskozi preprosta in izvzemši par mest korektna. Zbori bodo gotovo z veseljem sprejeti, kjerkoli se bodo izvajali. Listnica uprave: (i. Sivec Matija, Kleblach-Koroško : Prejeli 3 K za 1. 1909. Kovačič Alojzij, Idrija ob Bači št. 42: prejeli 6 K za 1. 1908 in 1909. Mestne novice. Vpisovanje na c. kr. ženskem učiteljišču in na c. kr. vadnici v Gorici. Na tuk. ženskem učiteljišču se bode vršilo vpisovanje dne 14. in 15. t. m. Dne 16. t. m. bode sv. maša in sicer ob 8 uri. Dne 17. t. m. pa prične redni poduk. Ta dan se bodo vršili tudi ponavljalni izpiti. Na c. kr. vadnici se bode vršilo vpisovatije dne 15. t. m. Goriški brigadir, polkovnik StOger, ki sc mudi na vojaških vajah na Rakeku, si je zlomil roko. V bolnišnico v Gorici so vs-prejcli Luko Prežel iz Strzišča pri Tolminu, ker je zanemarjal s početka neznatno oteklino na nogi. Pri operaciji pa se je pokazalo, da je bila oteklina nevarna tako, da so mu morali nogo odrezati. Izgubljeno. — V Gorici je nekdo zgubil dne 30. avgusta 10 komadov bankovcev po 1000 kron. Kdor bi jih bil najdcl, naj jih nese na policijo. V posteUl pred sodnijo. — V petek je ležal pred sodniki neki natakar, ki Je poneveril večjo svoto v hotelu „pri Pošti". Privedli so ga iz Berolina, ka-4 mor je bil utekel. Ker je težko bolan, je ležal v svoji celici v tuk. zaporih. Vsled tega je bil primoran sodni dvor podati se v celico, kjer se je vršila razprava in obsodba. Prisodili so na postelji ležečemu dva meseca ječe, na kar so ga odpeljali v bolnišnico. S kolesom je podrl na tla V ulici Municipio učitelj iz Cerkna, g. Valentin Katnik 64-letno beračico Marijo Pavšič, ki je bila še precej poškodovana, a poškodovan je bil tudi on, ker je padel s kolesa. Iz goriške okolice. g Iz Lljaka.--Terorizem liberalnih divjakov je že postal neznosen. Že pretečeno nedeljo so liberalci, člani liberalnega društva na Ajševici in Staro-gorci prišli izzivat v gostilno pri Čubeju, kjer je imelo »Slovensko kat. izobr. društvo" na Lijaku svoj prvi občni zbor. Obnašali so se nad vse surovo. Le hladnokrvnosti naših seje zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Kar so liberalci pa napravili dne 8. t. m. je naravnost grozovito! Prišli so v gostilno z namenom napraviti pretep. Ze po cesti so peli oziroma tulili: l.jubca tebe zapustit klerikalce pomorit I V gostilni so koj začeli zbadati in po-pahovati. Spravili so se nad krčmarja in ga hoteli s steklenicami pobiti. Enega čisio mirnega Kronberžana so pobili, da je bil hipoma ves krvav. Nekega druzega moža so danes morali peljati k zdravniku. Skratka, odkar je usta-n ovij eno liberalno društvo pri Komelu na Ajšovici, kjer je zbrano vse, kar smrdi pa liberalizmu, je divjost liberalcev prišla do vrhunca. Krono svoji hudobiji so postavili s L’m da v »Soči" vse zavračajo na naše, češ, da so naši izzvali v nedeljo prepir. To je Že preveč! Kar je pametnih ljudij proč od liberalnega po-divjevalnega društva! Začetek šolskega leta. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1909—1910 dne 16. septembra t. 1. sč sv. mašo ob 7. uri zjutraj. Vpisovanja bodo dne 15. septembra od 9.—12. ure predpoludne in od 2.—4. ure popoludne v tamošnjem šolskem poslopju. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol, se želč posvetiti učiteljskemu stanu ter so dosegli vsaj 13'/. leto svoje starosti. Za sprejem se zahteva: 1) zadnje šolsko spričevalo, 2) krstni list, 3) zdravniško spričevalo, 4) spričevalo o obnašanju pa le oni, ki že dalj časa ne obiskujejo šole. Šolnine se na tem zavodu ne plačuje, temveč dobč pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov. Pojasnila gledč stanovanja in hrane daje voditelj pri vpisovanju. Iz štandrežke okolice. — Gospod urednik! Prosim Vas, vprašajte štandrežke »Sokole", o katerih »Soča" toliko bobna, od knga so si »Sokolice" za nedeljsko slavnost izposodile »pavovo perje" (narodno nošo). O joj, o joj 1 g Na Gradn pri Mirnu se bo obhajal vsakoletni glavni shod jesenski kva-ternico dne 19. t. m. tako-le: Soboto predvečer ob 5 in pol blagoslov. — Nedeljo: ob 6. uri pridiga sv. maša pred Izpostavlj. S. R. T. — ob 7 in pol in 8 in pol sv. maši — ; ob 9 in pol pridiga, in slovesna sv. maša, katero bo daroval preč. monsignor Jan. Lukežič. — Pop. ob 3. uri sv. križev pot ob cesti na Grad — 4. blagoslov. g Iz Kronberga. — Veselico priredi „Slov. kat. izobraž. društvo" iz Kronberga v nedeljo, dne 12. IX. 1909 ob 4 in pol pop. v prostorih g. Alojzija Komel se sledečim vsporedom: 1.) V. Vodopivec: Bratom Orlom, poje moški zbor. 2.) Na planincah, udarja tamb. zbor. 3.) Jv. Ocvirk: Rožmarin, poje mešan zbor. 4.) Dragotin Vodopivec: Junaki, šaljiv prizor. 5.) Veseli glasi, udarja tamb. zbor. 6.) V. Vodopivec: Pogled v nedolžno oko, ženski zbor. 7.) Trije učenjaki, šaljiv prizor. 8.) Fr. Ferjančič: Planinarica, poje mešan zbor. 9.) Vinko Vodopivec: Kovačev študent, opereta v 3 dejanjih libreto spisal Ivan Kovačič. g V Solkanu je veselica Sl. kat. izobraževalnega društva krasno uspela. Sporočilo o njej je došlo prepozno, je bomo prihodnjič priobčili. g Tatovi so včeraj med blagoslovom odnesli iz hiše Katarine Jericijo v Sovodnjah več zlata, denarja in drugih reči v vrednosti do 250 K. O tatovih ni sledu. g Vabilo k občnemu zboru »Kmetijskega društva" v Št. Petru, kateri sc bo vršil v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. po blagoslovu v društvenih prostorih. Dnevni red: Poročilo načelstva. Odobritev računa. Volitev načelstva in nadi-zorstva. K obilnudeležbi vabi odbor. Iz ajdovskega okraja. a Rihemberk. Prihodnjo nedeljo 12. t. m. priredi »Krš. soc. izobr. društvo" v Rihemberku zabavni sestanek s petjem pri g. Fr. Vidmarju, krčmarju na Preserjah. Začetek ob 4. uri popoldne. Vabljeni so vsi Člani in prijatelji društva. Odbor. a Iz Črnič. — Prejšnji teden nas je zapustil naš vrli gosp. kaplan Josip \odopivec. V kratki dobi 2 let svojega iitk. bivanja pridobil si je spoštovanje in ljubezen vseh dobromislečih. Bil je neumorno delaven in goreč v cerkvi in v svoji duh. službi, pa tudi na socijal-nem polji nevtrudljiv. Vodil je spretno našo hranilnico, bil je duša izobraž. društvu, v katerem je s posebno vnemo podučeva! tudi cerkv. in narodno petje. Pri vsaki priliki je vnemal mladino za pravo izobrazbo in pošteno zabavo. Ni čuda, če nam je žal, zelo žal po njem. Hvala mu za vse, kar je storil za nas in Bog blagoslovi njegovo nadalnje delovanje na novem mestu! a Otlica, dne 5. sept. 1.1. — Danes se je tukaj sv. misijon lepo završil s procesijo misijonskega križa, ki so ga nosili 4 krepki fantje. Sv. misijona so se skoro vsi Otličani — t. j. s cele angelske Gore — zvesto in radi udeleževali in s tem zopet pokazali, da so dobri kristijani, ki ljubijo in srbe, za svojo dušo... Kako lepo je videti toliko mflž in žen in toliko fantov v procesiji: kako ljubke so belo oblečene deklice pod Marijinim banderom ! — Ja, otliški »gospod" je popravil cerkev in farovž, pa prenovil je tudi srca Otličanov: — »Bog plačaj in ga blagoslovi!" — je rekel pater misijonar, držeč na prižnici križ v roki; Bog plačaj pa tudi dobrim Otličanom, ki svojega »gospoda" tako radi ubogajo — rečem z misijonarjem tudi Jaz. Kal so agrarni liberalci naredili za ljudstvo? Slovensko goriško ljudstvo! Pri tem vprašanju ustavi se in vprašaj se, kaj so doslej oni naredili v blagor našega ljudstva I Poglej v mesto, na deželo, poglej povsod I Nikjer ne najdeš naprave v naprednih rokah, ki bi kaj koristila ljudstvu. Je nil Brezdelje, lenoba, pijančevanje in psovanje jih diči. Če je v mestu kaka naprava občekoristna, je v naših rokah. Poglejmo v Gorici i Liberalci vzdržujejo in ustanavljajo hotele in krčme, ki žrejo slovenski denar. Vzlic temu jih imenujejo narodna podjetja, ki deloma niti slovenskih, deloma niti samoslovenskih napisov ne nosijo. Uie mnogo tisočakov slovenskega denarja so ti nenarodni piruhi požrli. Nadalje vidimo par liberalnih denarnih zavodov, kateri se po gotovih liberalnih mogotcih do skrajnosti izrabljajo. Od teh nima naš narod nobene koristi. Potem vidimo, da so agrarni liberalci ustanovili »Kmečko banko", ki pa posojuje denar kmetom dražje kot naša „Centralna posojilnica". Med tem pa vidimo delo naših mož in voditeljev v| mestu, ki glasno priča in govori o nesebični požrtvovalnosti rodoljubov, ki vse žrtvujejo, da se slovenstvo v mestu krepi. THedtem ko liberalci vodijo hotele in oštarije, kjer se kroka in ponočuje, zidajo naši možje šolska poslopja, trdnjave goriškega slovenstva. Zri krasna šolska poslopja v mestu glasno govore, v kateri stranki se dobe rodoljubi, čnako je na deželi. Medtem ko ustanavljajo naši rodoljubi gospodarska društva, posojilnice in izobraževalna društva, ustanavljajo liberalni atjrarci krokarska in ponočnjaška društva. Co je resnica! j)rugega ne rečemo kakor: Ljudstvo poglej in sodil Iz tolminskega okraja. t Volarje pri Tolminu. Kar bevska »Soča" o g. Tomšiču je vse zlagano. Na Volarjih nimamo niti enega liberalca in ravno tako nobenega liberalnega lista ne. O »Sočinem" bevskanju izvedeli smo šele v Tolminu. Dopis z Volarjev v »Soči" je torej gotovo spisal kak tolminski liberalec. I:j deželnozborske volitve se bližajo! Mi na Volarjih bomo, kajpada gotovo volili g. Vrtovca, ki je delal 20 let za druge, a hoče sedaj delati zase. Saj veste, ali bolje rečeno, gospod Vrtovec vč, da nima nobenega greha in da je čist kot solnce na nebu. Da se ne bodete Tolminci zVolarci borili, pa bomo vsi Vrtovca volili. Ko bote Tolminci glasovnice šteli za Vrtovca, z Volarjev nobene ne bodete imeli. Gosp. Tomšiča ne moremo zapustiti, ž njim pojdemo vsi volit za S. L. S. Tomšiča mi Volarci ljubimo in ga bodemo še naprej ljubili, četudi se bodete vi Tolminci presneto jezili. Mi mu skazujemo to čast, a vi mu je ne bodete odvzeli, če boste tudi vse strune napeli. Toliko za zdaj »Sočinemu" dopisniku, če je potreba, drugikrat pa še kaj več. t Iz Poljnblnja pri Tolminu. Petje v Poljubinju »Sočinemu" dopisniku ne da miru. V skrbeh je zavoljo naših otrok. češ. ..da prepevajo do II. ure in tudi do polnoči". O svojih otrocih gre sodba n a m stari š e m. ne pa dopisniku. Da se naše dekleta v petju vadijo, nam je prav. Uro za podučevanje smo določili sami in upamo, da imamo kot stariši do tega popolno pravico. Zavoljo petja ni med nami ne jeze ne kletvine. V izpričbo tega se tu podpišemo: Miha Klinkon, št. 72, Mati Marija Rejec. št. 23. Leban Blaž. št. 57. Jožef Kenda. št. 71. Matija Testen, št. 17. Ivan Leban, št. 16. Matija Leban. št. 14. Andrej Sivec, št. 2. Matevž Kozorog, št. 2S, Ivan Rejec. št. 21. S tem smo pri kraju. Zdaj pride pa vrsta na dopisnika. Naj naznani po našem vzgledu tudi on imena tistih »več Poljubincev starišev". kateri svojih hčera zavoljo petja zjutraj nemorejo sklicati na delo. Ko to stori, tedaj bo v vasi mir in njemu se pri srcu ohladi. Upamo, da nas' v kratkem razveseli. t Redek obisk. Presvetli biskup dr. Anton M a h n i d je na povratku iz Ljubljane dne 4. t. m. obiskal Sv. Lucijo, kjer se je v župnišču pomudil 2 uri. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu bo vpisovanje učencev dne 15. t. m. od 8.—12. predp. in od 3.-5. popoldne. Dečki, ki želijo obiskovati to šolo, naj pridejo omenjenega dne v spremstvu starišev ali namestnikov k vpisovanju ter prineso seboj: zadnje šol. spričevalo, krstni list in zdravn. spričevalo. Najmanjša starost je 13 let in pol. Cene stanovanjem so okoli 32 K; na željo daje vodstvo potrebna pojasnila. Pridni učenci dobe koncem leta nekaj drž. podpore. t Visoka politika. To goji seveda Andrej Veliki v svoji »Soči". V soboto je rešil velik politični problem, dragi Aleksander Veliki z gordiškim vozlom! Razvozlal je namreč za občno slovensko politiko velepomembno vprašanje; zakaj ga ne hvali ..tolminski rdečkar" v „Rde-čein Praporu''. In zakaj ?... ker mu pri neki priložnosti ni hotel on, Andrej Veliki, ponuditi bratovščine!!! To je zanimiva novica za občno slov. politiko!! In take baharije plačujejo „Sočini" naročniki. Iz cerkljanskega okraja. c Cerkno. (Rodila se je majhna miška.) — Oddahnili smo se Cerkljani po sokolski slavnosti, ker pretili so nam, da bodo ta dan naši »urhi" pod načelstvom g. brata Oeržela požrli vse kar ni liberalnega. Pokazati so hoteli, da niso vsi Cerkljani nazadnjaki, ampak prešinjeni od onega duha, kojega so polni naši radikalni stari študenti. Ljubi moj Peter in Ciril, bridko sta se varala! Nič ni vama pomagalo, ako sta polepila vse liberalne hiše po Cerkljanskem, po celi baški, idrijski in poljanski dolini z onimi velikimi plakati, ki so naznanjali svetu, da se bo ta dan na občinski njivi pohrustalo vse klerikalce. Res smo mislili, da bo Štrukljeva in tudi občinska njiva premajhna za udeležence, ki ste jih z največjo silo prignali gledati, kako se zna debeli Korbar in suhi Cene postavljati na glavo. Na »narodnem domu" v Ljubljani ste vabili celo Ljubljančane in »velikega Slovana" Hribarja na slavnost, da bi vsaj on vas rešil iz rok »brezdomovinskih" klerikalcev. Kaj ne Gorenjec, vi ste morali celo trikrat brzojaviti Goričanom ? In vse to ni nič pomagalo! Bilo je torej veliko kokodakanja, a malo jajc. Sešlo se je dopoldan kakih petdeset tujcev, med katerimi smo opazili tudi večnega kandidata Vrtovca iz Tolmina z namenom usiljevati svojo liberalno-agrarno kramo, katere pa se zbog premajhne udeležbe ni upal razložiti pred volilce. Število pričakovanih gostov, katerih ni hotelo biti, so nekoliko nadomestili šele popoldan, iderski liberalci s Šepetavcem na čelu. ki so tvorili večino na * j ..slavnosti". Dvomimo pa. da se je splačalo za izlet iderske liberalne frakarije toliko dela in truda, da imajo naši cerkljanski liberalci. ki navadno niso vajeni dela, — enkrat žttljeve roke. Glavne točke naznanjenega vsporeda so odpadle. Tudi slavnostna seja je bila tako slabo obiskana, da so ljudi s silo pehali skupaj. Pa pri najboljši volji niso mogli niti odbora skupaj spraviti. Brez reda in discipline se je vse vršilo. Kmečkega ljudstva ni bilo navzočega izv,. ”'i par znanih Bukovcev. Za danes le toliko še omenimo o tej slavnosti, da se je končala z velikim moralnim mačkom naših liberalnih voditeljev. Iz bovškega okraja. b Društvo costarjev bo imelo dne 12. t. m. ob I. uri popoldne v gostilni gospoda župana A. Mlekuž-a v Bovcu cestarski shod. Iz komenskega okraja. km S Krasa. Ta teden končala je sv. birma v komenskem dekanatu. Pre-vzvišeni knez in nadškof bil je povsod kaj lepo. prijazno in veselo sprejet. Kamor je prišel, pričakovalo ga je ljudstvo v obilnem številu, da, cela občina je prihitela, da pozdravi svojega nad-p as ti rja. Povsod je bilo vse v zastavah in v mlajih. V vsaki občini dva. trije in še več slavolokov z jako primernimi napisi. Občine so tako rekoč tekmovale, katera bo nadškofa lepše in veličastnije sprejela! Topiči so grmeli od ene do druge vasi. Pri vsakem slavoloku čakala je duhovščina, starešinstvo z žapanom na čelu, ter šolska mladina z g. šolskim voditeljem in z g. učiteljicami. Tu in tam pozdravila je Prevzvišenega, šolska deklica, ter mu poklonila cvetlični šopek. Kaj lepo je na ljudstvo vplivalo, da se je učiteljstvo, z malo izjemo, soglasno z duhovščino, za sprejem višega pastirja veliko potrudilo, otroke lepo vredilo ter nadškofa v svojem in v imenu šolske mladine prijazno pozdravilo! Čast jim! Prcvzvišeni se je kaj prijazno in ljubeznivo z vsakim pogovarjal ter pozdravljal svoje pastirje in ovčice. Lepi in veseli dnevi ostanejo neizbrisno v spominu. Umrla Je vsled peparjeuja v vreli vodi v petek v Kobdilju 6 in pol letna deklica Antonija Gulič, hči kobdiljskega kovača Antona. Bilo je v četrtek okolo poludne, ko je bila vsa Kovačeva družina zbrana pri obedu na in okolo domačega ognjišča, tik katerega se nahaja vzidan kotel, v katerem je bilo takrat kakih 30-40 I vrele vode. Kotel pa ni bil pokrit. Deklica, hoteč sedeti blizu svoje mamice, sedla je na kotlov zidani rob, ki je bil kakih 35 cm višji od ognjišča. Deklica je pa pri tem zgubila ravno-t ežje ter padla vznak v vrelo vodo v * cž 2 ¥ 3 c3 >o >o •pM *rH rt ^ S l/l ^ O rh 02 VJ >cc MM C3 cn m pRf*€OSO*o<- 0 0 Stroji xn šivilje »CENTRAL ItOiJBHV. šivajo naprej in nazaj J< 130 }C 150 Za krojače veliki in močni bivalni »troji ..SIX; F, It-- za domačo rabo finejši „J1.\KKR 111711“ posebno dobri finejši K 64 J< 72 J<9& j< 96 Jakob Šuligoj , urar in < Vsak stroj se garantira od 5 do 10 let. V slučaju, zlatar, i da stroj ne ugaja, ga zamenjam ali nazaj vzamem. GORICA, Gosposka ulica št. 25. Jt ti?? fr ^ Lokama Ji i o ttli i Gorici % % Pravo In edine žel. kni>l|l \i ,-KI -------------------------i.-------------- — C Slovenska manufakturua trgovinam GORICA — Raštelj 16 — GORICA p i nroči slavn mu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstn ga ,■ oblačilnega blaga po najzmernejSih cenah. --------— Postrežba Jočna in solidna! *** $ IVAN SCHINDLER, Dun j III.|t, Erdbergstrasse 12. poSIIJa Že veliko let dobro zijane Stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnic", vitle, trijerje, čistilnico za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cuvi. 0(1 sedaj po zopet zdutno znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo: nv dene pipe, sesalke za vino, gumijeve iu konopljene cevi, gumijeve ploče, struj za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, prip ave za izdelovanjo sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. Biroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehnice, decimalno tehnice; zelezno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodju in stroje vsake vrBte za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse a večletnim jamstvom! Po lajuptejšili plačilnih M#, tudi na Me! Ceniki L več kot 400 slikami brezplačno, prekupci in agentje zaželjeni. = Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost Ivan Schindler, Dunaj III\i Erdbergstrasse št- 12. m i Oznanilo. Podpisani najuljudneje priporoča sl. občinstvu, posebno Bricem svojo prodajalno jestvin, v kateri se nahaja raznovrstno boljše in ceneje blago kot v mestu. Blago dobiva naravnost iz tovaren. Zraven tega priporoča tudi svojo gostilno, v kateri toči izvrstno briško vino. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Vse po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem udani ROŽIČ MIHA, trgovec jestvin in gostilničar 0 slavje št. 141. sy™s urar c. kr. državne ieležmce - v 110RICI, Gospla ulica št. 25. Novodošlo blago za NASTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami rt ~ -9 -S N Ul S3 j* > 2 t-. e* & Ul d) bi) ia taos toD.M flelaunlca cs^Denih posod in CEriivstiEga orodja Fr. Lsban Sorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovščini sv oj c. dolavnlco caric enega orodia in cerkvenih p'>sod. svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa-kt-m »logu po hujnižjih cenah. Popruvlja In prenavlja siar« reči. Blago 5f razpošilja franko fINfl ilKHR naslednica G. Lihar 7 GOBICI - Semeniča ulica Štev. 10. Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd. Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentna papir za zavianie masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice Svetilke