LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMiJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
OSEMNAJSTA KNJIGA
196?
ZALOŽILA. SLOVENSKA A K A DE M J J A Z N A N OSTI IN UMETNOSTI
V LJUBLJANI


LETOPIS
xvni
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
OSEMN A J STA KNJIGA
196?

7AL07-1LA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOST! IN UMETNOSTI
V LJ U BL JANI

Sprejo tu 11 a seji predsedstva akademije dne 29, ja n u a rja 19{jfi
Uredil akademik Milko Kos
Natisnilo CP Delo — nbrat Triglavska tiskarna v Ljubljani
I
ORGANIZACIJA
PREDSEDSTVO
(po stanju 31. decembra t%7)
Predsedniki	Josip" V i il 111 a r.
Podpredsednik: Anion K 11 li e I j, Glavni tajnik: Milko Kos.
Razredni tajniki: I. v razredu za zgodovinske iu družbene vede France Stele.
2, v razredu, za filoloske in literarne vede Francfe K o b 1 a r.
\ razredu /a matematične, fizikalne in tehnične vede v. d. tajnika Anton Kn-1, olj.
4. v razredu za prirodoslovne in medicinske vede 1 van R a k o v e c,
t. v razredu za umetnosti Bralko Kreft,
Člani plenarna Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Josip V i d m u r , Milko Kos, France Stele,

VOD r L NI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEM I JE (po stanju 51. decembra l%~)
!, UPRAVNA PISARNA
Upravni direktor: dr. Lco B a t1 b 1 e r, I ajnica predsedstva: Nada J t s s c.
Šef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja F o m s e.
II. ZNANSTVENA PISARNA
Strokovni sodelavec: mag. folania Groo-Kozak.
III. BIBLIOTEKA
l pravnik: Primož R a tu o v š.
U P R AVA INŠTITUTOV IN KOMISIJ
L INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: a kad. dr, Srečko B rod ar.
Znanstveni svet: akad. dr, Srečko B rod ar, akad. ¡Ar» Jovan
II a d ž j , akad- dr. Ivan il a k O v e c, Znanstvena sodelavca: dr. France Habe, dr. Peter H a b i č. Višji strokovni sodelavec: Egon Pretner, Asistenta: Rado Gospodaric. F rane 1, e b e n. Zna a nji znanstveni sodelavec: dr. \ alter Bobi n i' e,
2. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: dop. član dr. Svetozar 11 e š i e.
Znanstveni svet: akad. dr. S.rečko Broda r. akad. dr. Milko Ko», akad. dr. Ivan R a k o v e c, dopisni član dr. Svetozar 11 e š i č.
Višja zaanstvena sodelavca: dr. Drago Meze, dr. Milan Šifre r.
Asistent: Milan Na tek.
V okviru Inštituta za geografijo je tndi Zavod za kartografijo. Kartograf — strokovni sodelavec: Vilko F i n i g a r.
3. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Upravnikj akad. tir. Ivan JI a k o v e c.
Znanstveni svcl; akad. dr, Sretko B rod ar, akad. dr. Jovan H a d i i, akad. dr. Ivan Ra ko v e c, aiiiv. prof. dr. ing. Jože D u ii o v n i k.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Rajko Pavlovec.
Znanstveni sodelavec: dr. Dragica Turn Sek.
4, INSTITUT ZA BIOLOGI JO
Upravnik: akad. dr. J ova 11 IL a d ž i.
Znanstveni svet: akad. dr. fovan 11 a d ž i, akad. dr. Ali ja Košir, univ, prof. dr. Ernest Mayer, univ, prof. dr. Miroslav Z e i.
Znanstveni svetnik: dr. Maks W r a 1} e r.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Jože Hole.
Znanstveni sodelavce: dr. Ivka M u n d a.
Asistenti; Jan Car nelu i ti, ing. Ivo l1 a 11 c e r , ing, Mitja Zupančič,
Zunanji znanstveni sodelavec; univ. prof. dr. Miroslav Zei.
Zunanja strokovna sodelavca: Srečko Grom, dr. ing. Vlado T r e g u h o v.
Inštitut za ¡biologijo ima se Biospelcološki laboratorij v Postojni, vodja dr. Jože Bole.
5. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IX GEJE
SLOVENIJE
predsednik: akad. dr. Jovan 11 a d ž i.
Znanstveni svet: akad - dr. Srečko H r o d ar, akad. dr. jovao H a d S i, akad. dr. 1 van Rakove c.
6. INSTITUT ZA ZGODOVINO
Upravnik;: akad. dr. Milko Kos.
Znanstveni svet: akad. dr. Srečko 13 rod ar, akad. dr. Milko Kos. akad, dr, France Stele, akad. dr. Fran Zwitter.
a)	Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik; a kad. dr. Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr, Pavle Bla k n i k,
Zunanji js&anstveni sodelavec: dr. Moli t ta P i vec - S t el e.
b)	Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik: akad, dr. France Štele.
Višji znanstveni sodelavec: dr. Kmilijan C e v c. Strokovni svet: a kad. dr. France 8 t e I c , nniv. prof. dr. Stane M i ko ž, višji znanstveni sodelavec dr. Emilijan Cev c.
c)	Sekcija za arheologijo.
Načelnik: a kad. dr. Srečko \i r o d a r.
Višja znanstvena sodelavca: dr.ing,Mitja B ro'd a r. dr. Alojz S e fc e l ji
\ išja strokovna sodelavca: Stanislav je s se, JarosJaV S n -sel.
Strokovni svet: akad. dr. Srečko B rod a r , ravnatelj Narodnega muzeju dr. Jože K a s t e 1 i e , višji strokovni sodelavec Stanislav jesse,
7, ORIENTALISTICNI INSTITUT
l pravnik: akad. dr. \ iktor Korošec.
Znanstveni svet: akad. dr. Viktor Korošec, akad. dr. France Štele, dopisni član dr. Milan Grošelj.
3. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK i pravnik: akad. dr. Kratko Kreft.
Znanstveni svet: akad, dr. France 11 e z I a j . akad. dr. Br at ko Kreft, nniv. prof. dr. Anton B a j e c , znanstveni svetnik dr.France I omšič. višji znanstveni sodelavec dr. Jakob Ji i g 1 e r.
a)	Dialcktoloska sekcija.
Načelnik; višji znanstveni sodelavec dr. Jakob Kigler. Asistent: Saša S c r n e c.
Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof, dr. Tine Loga i.
b)	LeksikoloŠka sekcija.
Načelnik: nniv. prof. dr. Janko J n r a n č i č.
Znanstvena svetnika: dr. Lino I, e g i s a . Božo Vod u 5 e k.
Višji strokovni sodelavci: Marija J a a a ž i č, Joža M ap, Stanislav S u Ji a ti o I ji i k.
Asistenti: Milena U a j n S e k - II i> 1 z, Jelisava Jfen č i č, [ omaž Korošec, tvana RuzK-vtar, Viktor \1 a j -d i č . Zvonka L e d e r - M gn č i ri i, Atlu V i d o > i e -M u h a, Iranu Novak, Marta Silvester.
c) EtimološkOronomastična sekcija.
Načelnik: a kad, dr. France B e z 1 a j.
Asistenta: Drago M e r t e 1 Milena Piškur.
č) Komisiju za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis.
Predsednik: univ. prof. dr. Anton Baje r.
Znanstveni svetnik: dr. France i o m š i č.
9. INŠTITUT ZA LITERATURE
Upravnik; iikad, dr. Anton O C v i r k.
Znanstveni $vet; akad. dr. France K u b l a r, akad. tir. Anton O C y j rk , akad. tir. Josip \ i ti ni a r.
Znanstveni svetniki: Alfonz G s p a n , Drago Sega, tir. Milena U !■ 5 i č.
Višji strokovni sodelavec: Nada Prašelj.
i», INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Upravnik; akad. dr. France B c z 1 a j,
Znanstveni svet: akad. tir. I lunce B c z 1 a j . akad. dr. Bratko Krel t. univ. prof. dr. Vilko Novak, prof. Višje pedagoške i o le Boris M e r k a r , rav natel| Mestnega arhiva tir. Sergij Y il f an, ünanstveiu sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr. Zmaga L ti m c r.
Znanstvena svetnika: dr. Miko Knret, dr. Milko Mati čeli o v.
Zunanji strokovni sodelavci: nniv. pnol. dr. Vilko Novi k, rav-nutelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, prof. Ekonomske si ednjo šole Petrina O c v i r k,
U. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik; še ni izvoljen
Znanstveni svet; a kad. dr. Bogdan Brecelj, akad, dr, Alija
Košir. akad. dr. Robert Neubauer, Zunanji znanstveni sodelavci: n ni v. prof. dr. Stanko Banič. primarij dr. Slavko R a ko vcc, docent, dr. Miroslav K a -I i S n i k.
12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik; akad. dr. Alija Košir.
Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir, akad. dr. Viktor Korošec. akad. dr. France .Štele, nniv. profesorja: ing, Albert S t r n 11 a in dr. Stanko Sanic, giinn. profesor * pok-Franc K a p u s.
a) Pravna sekcija:
Načelnik: akad, dr-Viktor Korošec.
Člani sekcije: akademiki — nniv. profesorji dr. Gorazd K u -sej, dr, Makso Šnuderl, tir. Lado V a v p e t i č ; nniv. profesorji dr. Alojzij F i n ž g a r , dr. Avgust M u n d a , dr. Vladimir Murko, dr. f.eonid P i i a -m i C, nniv. docent dr. Jaromir B e r a n, Znanstveni svetnik: dr. Vladimir K a k m a nb) Telili i ška sekcija:
Načelnik: nniv. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: ing. Stane Bon ne, (za papirno industrijo), nniv. pTof. ing. Boris Č er n i g oj {za strojništvo), ing, Venčeslav F u n i e k (za železnice}, univ. profesor dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. I.eo Knez {za varilstvo), akad. univ. prof. ing. Feliks L obe (za strojništvo), univ. prof. ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko), ing. Lev l5 i p a o {za raziskavo materiala), univ, prof. Vinko Sada r (za agronomijo), ing, Srečko S a j o v i c (za elektrotehniko), Lavoslav Struna {za redakcijo), univ. prof, dr. ing, Srd j an Tur k (za gradbeništvo), ing. Lojze Zumer (za gozdarstvo in lesno predelavo).
Jezikovni svetovalec; znanstveni svetnik dr. France Tomšič.
c) Medicinska sekcijo:
Načelnik: univ. prof, dr. Stanko ti 11 i č.
Strokovni sodelavci: akad. dr, Alija Košir, univ. profesor dr. Janez Bat is, primeri j dr. Mirko Karli n, san. major dr, Fran S m e r d u , asistent dr.Miklavž Kozak.
Jezikovni svetovalce: znanstveni svetnik dr. i.ino K e g i s a.
S (o sekcijo- tesno sodeluje veterinarska podkomisija v naslednji sestavi: Predsednik: univ. prof. dr, Janez Bat i s. Sodelavci: univ. prof. dr. Leo 11 i g 1 e r . 11 ni.v. docent dr. Janez B a n i c . veterinar v pokoju dr. Iran Vehi e.
c)	Naravoslovna sekcija:
Načelnik: Franc Kspus. g i mn, profesor v pokoju.
F'oniočiiiik načelnika sekcije: Silvo Breskvar, profesor srednje šole v pokoju,
Sodelavci; univ»profesorja dr ing. Jože Duhovnik in dr. Alojzij V a d nal; gimnazijski profesor Ivan Krt-č i 5-
d)	Umetnostna sekcija:
Načelnik: akad; dr. France Štele.
Člani: akad, dr. Bratko Kreft za literaturo, akad. Luči jan M. Škerjanc za glasbo, akad. dr. Bratko Kreft in prof. Pino M 1 a k ¿1 r — za gledališko, filmsko in plesno umetnost, višji znanstveni sodelavce dr. Emili jan g OVC — za likovno umetnost.
13. studijski center za zgodovino slovenskega
izšel jen st v a
Predsednik sveta: akad. dr. Fran Z w i 11 e r.
Člani sveta: akad. dr. Milko Kos, dopisni član dr.Svetozar 11 e £ i Č; višji znanstveni sodelavce in vodja bibliografskega oddelka NUK pitd. Janez Logar; pomočnik direktorja Zavoda za siatistiko S1LS dr. Živko Š i f r e r ; arhivar Arhiva Slovenije Ema tj 111 e k : od Slovenske izseljenske matice imenovani člani; predsednica Slovenske izseljenskima tiče Zima Vršenj, poslance skupščine SllS Ivan Kreft, urednica Slovenskega izseljenskega koledarja Mila S e n k.
SKUPSCINA
PREDSEDSTVO
_I_
I
Upravna pisarn«
I
I
Znanstvena pisarna
I
Rai LinoYodsl¥o
Ekonom at
I
Biblioteka
I	I
Razredi	Studijski center
Bil airorlnvino
slorcnjkcfft Izseljeutva
I
[. RAZRED I
I	I
i n j ti tu t	Orielltu-
zn	I i stični
¡r joda v i no	institut
RAZREDI
!
I. Sekcija (J bi (L in narodna zgodovina
■ I
TI. RAZRED
_I_
I
Inititnt
ZB
slovenski jezik
Inštitut
litcratu rc
1
II, Sekcija Ucuuliio^l n zi zgodovina
I
Ini litiit y.R iluvi^isko narodopisje
tli, sekcija Arheologija
I
IV. H AIR t D I_
I
I[LSli tu l
I
Inštitut
raziskovanje gL-iijmfijr)
krasa	in Zave J
la
kartografijo
I
Inltitnt
paleontologijo
I	(
Inititnt Inititllt
za	za
biologijo mcdicinske vede
I
V. RAZRED
. I
Odbor nt urejevanji fsvnc, Itarr in grje Slovenije
Tetminololka komisija
(sekcij«; dl pravna, b) tcliNLŠkn, oj medicinska, C) uaruvosluvna, d) umetnostna i
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti
II
Člani
častna člana
Josip Broz-Tito, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen avgasta 1948.
Gl. Letopis III, 79-115.
Edvard Kardelj, predsednik /vezne skupščine, izvoljen 0. decembra 1949.
GL Letopis Tli, 119-152.
RED M I IJN DOPISNI ČLANI L RAZRED
Za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Viklor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr. iur., redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na univerzi v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 1936; upravnik Orientalističnega inštituta pri akademiji; načelnik pravne sekeije Terminološke komisije pri akademiji: član Nacionalnega komiteja SI IIJ za Orieiïtulistiko; clan Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu, Société d Histoire du Dr (lit français et étranger v Parizu, Société d Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internationale de Papyrologues affiliée à la Fédération Internationale des Etudes Classiques v Bruslju, Comilato scientifie® internazionale revije lura v Ca-taniji, CtHiseil scientifique pTi Revne Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju, redni član Société i t.a liana d i Stori a del diritto, član Sociedade Brasilieira de Romanitas v Rio de Janeiro: podpredsednik Društva oriental ¡slov Jugoslavije. — (jJej Letopis Vili, 33—3t>.
Milko Kos, rojen 12, decembra 1892, dr. pbil., zlata dok-iorska diploma univerze na Dunaju I'Kiti, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na uni-
verzi v Ljubljani v pokoju; redni član ud 7. oktobra 1938, načelnik filoKofsko-fUoloako-historičnega razreda od 31, januarja 1940 do 28. junija 1941, od 19. maja 1950 glavni lajn i k akademije, upravnik Inštituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Poljak t akademije znanosti v K rakova (1947) in K ra lovske čeftke spol cen osti nauk v Pragi, clan instituta fiir osterreicbisehe Geachicbisforschung na Dunaju. Glej Letopis I, 53 —62.
Gorazd Kušej, rojen JTi, decembra 1907, dr, iur., redni profesor za teoTijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1938; dopisni član (assoeie correspondullt etranger) Acadčmie de Klali islas (Nanty), elan international Law Association v Londonn, Sociele de Legislation Coanparee v Parizu in mednarodnega preziriija lundatio Gruliana internal ion a] is iur i gentium propagan do nddlcta v Miinclmu. — Glej Letopis IX, 33—34.
i ranee Stele, rojen 21.februarja 1886, dr. phil, zlata doktorska diploma univerze na Dunaju 1962, redni profesor za umetnostno zgodovina na univerzi \ Ljubljani v pokoju; rodni član od 16. maja 1940. načelnik f il D2ofsk O-f ilološ k O-lii stori čilega razreda od I. julija 1942 do 2. oktobra !945, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede ocl 24. julija 1948 dalje, načelnik sekta je za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostno sekcije Iorminološke komisije pri akademiji; dopisni član jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, častni član Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, Član AICA pri UNESCO, Član Instituta fur iister-reickisehe fjosehiciitsforseliung na Dunaju; častni član Društva jugoslovanskih- kaniervaiorjev; Prešernova nagrada za življenjsko delo 1966, — Glej Letopis L 113—123.
M ¿j k s o S n u d e r 1, rojen 13. oktobra 1893, dr, iur., redni profesor za ustavno pravo SFR J na univerzi v Ljubljani; redni član od 2, oktobra 19%; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i um jet nosi i v Zagrebu: član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Gene vi in Association du Droit compare v Parizu. — Glej Letopis VIIL 37—38.
Lado Y a v p e t. i č , rojen 26. junija 1902, dr, i ur,, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1958; ravnatelj Inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti V Ljllb-
ljani; član Institut international du Droit comparé v Parizu, International La>v Association v Londonu in Association internationale pour 1 enseignement du Droit (rompuré v StrasbourgU. — Glej Letopis IX, 35—37,
Boris L i h e r 1 , rojen 25. septembra 1910. redni profesor za občo sociologijo na l'il oz of ski fakulteti univerze in na V i sok i šo]i za politične vede v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949, redni cían od 17, oktobra 1958; član Sveta federacije, član CK ZK j in predsedstva CK ZK Slovenije. — Glej Letopis ill, 165 - Í71 in IX, 38—40.	1
Fran Zwitter, rojen 24. oktobra i 905, dr. phiL, redni profesor za občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; predsednik sveta Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstVflL dopisni Član Ju gosi a vensko akademije znanosti i unij ein osti v Zagrebu. — Glej Letopis V, 76—82 in IX, 41—42.
Dopisni člani
Milan Bartoš, rojen 10. novembra i 901, dr. iur., redni profesor na Pravni fakulteti univerze v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra 1958: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in njen podpredsednik; redni član Inštituta za družbene vede v Beogradu, član sveta Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu iti Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, elan pravnega sveta Zveznega izvršnega sveta SFRJ; dopisni Član Jugoslavenske akademije znanosti i uiujet-II os t i v Zagrebu, redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu. Akademije za družbene znanosti v Philadelphiji, zona nji Član Lorenskc akademije Stanislas v Nancy ju, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washing tonu, Société de Législation Comparée v Parizu, podpredsednik International Law Association v Londonu, dopisni Član Mednarodnega inštituta za mednarodno pravo, stalni član Pomorskega med narodnega komiteja v Bruslju, član »talnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, član komisije OZN za kodifikacijo mednarodnega prava, član Mednarodnega inštituta za kozmiČno pravo mednarodne astroiiaviične akademije, predsednik izbranega sodišča Zvezne gospodarske komore Jugoslavije, član pred-sedništva zu nan je-trgovske arbitraži: v Beogradu, član stalnega konzultativnega odbora OZN za problem arhiva Društva narodov. Nagrada AVNOJ-a za l%7, — Glej Letopis IX, 43—44.
JoTan Djordjevic, rojen 10. marca 1908, dr. i ur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni élan od 17. oktobra 1918; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, ti opisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo, član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo, predsednik pravnega sveta SFRJ; pridruženi profesor Pravne lakultete v Parizu. — Giej Letopis IX. 45 —46.
L e on Gerikovié, rojen 2. februarja 191(1, dr- inr., redni profesor političnih znanosti: dopisni član od 17. oktobra 1958: predava na Visoki šoli političnih znanosti v Beogradu, zastopnik v Republiškem svetu Sabora Sli Hrvatske: poslanec: v Svetu narodov Zvezne skupščine in predsednik Zakomxlajno-pravne komisije Zvezne skupščine. — Glej Letopis [X, 49—50.
L j n d m i 1 H a u p t m a n n , rojen 5, februarja 1884, d r. pilil., zlati doktorat univerze v Gradcu; redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 16. maja !944); dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beograda in Krâlovske češke společnosti nauk v Pragi: zlata Jirečkovn medalja za življenjsko delo, podeljena od Siidosteuropa-Gesellsohaft v M imeli mi 1962. — Glej Letopis L 166—167.
Marko Kostrenčie, rojen 21. marca 1884. dr. inr., častni doktor Karlove univerze v Pragi; redili profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. Stoletja UU vseučilišču v Zagrehu v pokoju: dopisni člau od 2. juniju 1955: pravi član Ju goisl a venske akademije znanosti i uiujetnosii v Zagrebu, dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 74—75,
V oje »lav Mole, rojen 14, decembra 1886. dr. phiL, redni profesor za srednjeveško umetnost na JageJonski univerzi v krakovu v pokoju: dopisni člau od 22. decembra 1961: rediti član Poljske akademije znanosti v Krakovu (1947), častni član poljskega društva umetnostnih zgodovinarjev. — Glej 1. et op i s
XII. 29-34.
Grga Novak, rojen 2, aprila 1888, dr. phil., dr, Ji.c, univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču v Zngrcbu V pokoju: dopisni član od 22. decem» bra 1961: pravi član Jttgoelavenske akademije znanosti i uiujet-11 ost i v Zagrebu in njen predsednik; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Avstrijske aka-
demije znanosti na Dunaju in akademije znanosti v Heidelbergu. t-asi ni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti, Član De-plituzione storiea pcr le Venezie v Benetkah, Accadciuia del Mediterranfeo v Palermu, Is ti t nI o i ta liano d i preistoria e proto-storia \ Florenci, član Institutu m Archaeologicum Getmanieum v Berlinu. - Glej Letopis XII, 35—37.
II. RAZRED Za (iloloske in literarne vede
Redni člani
France Bezlaj, rojen 19. septembra 1910; dr. phiU redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni Član od 3. julija 19G4l upravnik Inštituta za .slovensko narodopisje pri akademiji- — Glej Letopis XV, 51—34.
France K O b I a r , rojen 29. novembra 1889; dr. pilil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, lil m tu televizijo v Ljubljani: redni član od 3. julija 1964: tajnik razreda za filolosko iu literarne vedo od 22. januarja 1963 dalje; predsednik Slovenske matice. - Glej Letopis XV, 35—"B.
Anton Ocvif k, rojen 23. marca 1907: dr. pilil., red ni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni Član od 3, julija 1964: upravnik Inštituta za literature pri akademiji. Glej Letopis XV. 39—40.
Josip \ i d m a r , rojen 14, oktobra 1895; dr. Ikc, univerze V Ljubljani: redni član od 6. decembra. 1949; od 27. oktobra f952 predsednik akademije; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Romunske akademije znanosti v Bukarešti. Prešernova nagrada 1966, Sterijina nagrada za širjenje dramske umetnosti in gledališke kulttire P/66: red oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade 1966. Nagrada AVNOJ-a za 1967. - Glej Letopis II, 172—184.
Dopisna člana
Milan Grošelj, rojen 19. septembra 1902, dr. p hi 1., redni profesor za klasično filologijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 17. oktobru 1958, — Glej Letopis IX, 53—54.
Janko I.avrin, rojen 10- februarja 1887. upokojeni rodni profesor za novejšo rusko litem!uro na univerzi v Not-tinghamu; dopisni član od 2. oktobra 1956. — Glej Letopis VI11, 19—4.2.
III. RAZRED
Za mttleinaiične, fizikalne in tehnične vede
Redni člani
Vence Koželj, rojen 17. septembra 1901, dr_ teehn., redni profesor /m teoretično elektrotehniko na univerzi V Ljubljani: dopisni član oil 2. junija 1951. redni član od 2 i. decembra 1962. — Glej Letopis IX. 55—56 in Kili, 51.
Anton K u h e ! j , rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na univerzi v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; od 22. decembra I96l podpredsednik akademije: dopisni člati Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. -- Glej Letopis III, str. 185.
Feliks I.obe, rojen 14. oktobra 1894, redni profesor za predmete »mehanska tehnologi ja-i in s gradnja obdelovalnih strojev« na univerz:i v Ljubljani: redni član od 6. decembra 1949; redni član College international pour leíude identifique des techniques de production mécanique, — Glej Letopis lil, I8G do 187.
A ii i o n P e t e r 1 i n f rojen 25. septembra 1908. dr, sci. nat,. dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; član American Association for the Advancement of Science (Washington), Fellow of American Physical Society (Washington). American Chemical Society (Washington), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Kiiln), Deutsche Physikaliache Geselischoft (Hanau)> Society of Sigma X (New Haven), Society of Rheology (Washington), slavni urednik Mac rom oleen lar Review (New York), soured nik Makromolekutare Chemie (Mainz), član Advisory Board revij Journal of Materials Science (London), Journal of Polymer Science {New York) in Journal of Macromolccular Science, Physics (New York). — Glej Letopis 11, 45—46,
Ivan Yidav, rojen 17. januarja 1918, dr. phi)., redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 1?. oktobra 1958, redni član od 21. decembra ¡962. - Glej Letopis IX, 55- 56 in XII, 52.
Dopisni clan
Zoran Rant, rojen 14. septembra 1904, dr. tehniški k znanosti: redni profesor in direktor inštituta za procesno tehniko na Tehniški visoki šoli v Braunschweig!!; dopisni član od julija 1964: clan znanstvenega sveta Arbeitsgemcinschaft indi istri eller Forschimgsvcroiniguugen, član znanstvenega sveta Verfahren,stcchnisehe GesclUchaft. — Glej Letopis XV, 47—40.
IV. RAZRED Za prirodoslovne in medicinske nede
Redni člani
Bogdan Brecelj, rojen h. maja 1906, dr. med., red ni profesor za or toped i jo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice V Valdoltri; redili Član od 6. decembra 1949; član Sveta federacije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Ju gosi a venske akademijo znanosti i limjctnosti v Zagrebu, inozemski član Akademije medtcinskih nauk SSSR v Moskvi: častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju {S. I. C, O, T.), častmi član Société Française d'Orthopedic et de Traumatologie v Pa riz ai častni član Društva ortopedov in travma toi ogov Bolgarije v Sofiji, član International Society for He-habilitation of tke Disabled v New7 \ orku, nacionalni delegat Udružonja ortopeda i traumatologa Jugoslavije pri S. I. G. O. T., ( orresponding editor revije Journal of Bone a ud Joint Surgery za Jugoslavijo, predsednik Združenja ortopedov in travmatolo-gov Jugoslavije, — dej Letopis 111, 199—200.
Srečko Brodar. rojen 6. maja 1895, dr. phil., redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi v Ljubljani v pokoju: dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 22. junija 1953: upravnik Inštituti! za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član 1L Oberiuaier Gesell-
schaft für die Erforschung des Eiszeitalters und seiner Kulturen (Erlangen). — Glej Letopis III, 205—206 in Letopis V, 98- -100.
j o v a n H a d ï i, rojen 22. novembra 1884, dr, phíL, redni profesor za zoologijo: rodni član od 7. oktobra 1918, načelnik matematično-prirodoslovnega razrt^da od 28. januarja 1959 do 10. okiohra 1940. tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 30. septemhra 1949 do tf. oktobra 1955. upravnik Inštituta za biologijo pri akademiji, predsednik Od hora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije, predsednik Meda ka demi j-skega odbora za favno in floro Jugoslavije, dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i uinjetnosti v /agrehu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Prirodo-slovnega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije i Beogradu; clan Sociedad Española de Historia Natural v Madridu. Nagrada AVNÖJ-a za 1966. — Glej Letopis I, 29—30.
Alija Košir, rojen 6. aprila 1891. dr, med,, redni profesor za histologijo in embriologijo v pokoju, strokovni i o raziskovalni vodja Histololko-embrioloäkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani; predsednik Terminološke komisije pri akademiji; redni član od 24-, junija 1955. — Glej Letopis VI, 45—48.
Robert Neubauer, rojen 7. decembra 1895, dr. med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani; redni član od 22.decembra t%l; častni čian Slovenskega zdravniškega društva: častni Član Združenja ftiziopnevmologov SR S, častni predsednik Združenja medicincev v Ljubljani, častni član Centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije; dopisni član Združenja nemških specialistov za pljučne bolezni in Francoskega društva fiziologov; član American College of Chest Physicians in American Thoracic Society: član skupine ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze borcev; glavni urednik časopisa £ Tuberkuloze, — Glej Letopis
XII, 38-39.
Ivan K a k o v e t. rojen 18. septembra 1Ö99, dr. phiL, redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede, upravnik Instituta za paleontologijo pri akademiji; častni član venskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega pa le ontološkega društva. — Glej letopis II. 47—55,
o p i s ii i člani
Brani mir G u Š i e , rojen 6. aprila 1901; dr. med., fir. piiil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu: dopisni član od julija I9f>+; pravi član Ju-gosla venske akademije nauka i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, redni elan društva otorinolnringologov Collegium Oiolarvngologieuiu Amieitiae Sacrum, častni predsednik grškega otoneurooftalmo-loškega društva, častni član 7bora lijeenika Hrvatske; član poljskega, bolgarskega, češkega in avtsrijskega društva otorinolarin-gologov, — Glej Letopis XV, 41 -46.
Franjo Kogoj, rojen 13. oktobra 1894, dr. med., dr. sc. meri. Ii. e. univerze v Ljubljani, dr. h.c. univerze v Gradcu, profesor za dermatovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni elan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Švicarske akademije medicinskih znanosti, član Deutsche Akademie der Naturforscher Leopoldina Hal le a/d Saale, častni član oziroma dopisni član ameriškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, britanskega, češkoslovaškega, danskega, dunajskega, finskega, francoskega, hambiirške-ga, iranskega, italijanskega, madžarskega, meh «kanskesa, moskovskega, miinclienskega, nemškega, poljskega, švedskega in venezuelskega dermatološkega društva, francoskega alergološkegu d ruš Iva. nemškega dr ušiva za esieiiČilO medicino; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, Zbora lijeenika Hrvatske v Zagrebu in Češkoslovaškega zdravniškega društva j, E. Purkyne v Pragi. Nagrada AVNOJ-a za 19W>. - Glej Letopis V, 101—102.
O tli nji ar K ii h n . rojen 5. novembru 1H92. redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, dopisni član ixl 6. februarja 1965, redni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju iu Akademije znanosti v Atenah, dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni doktor univerze V Atenah. Beogradu in Bukarešti, častni član Slovenskega geološkega društva in palcontološkegn društva v Indiji. — Glej Letopis XVI, 53—54.
Janez M i 1 6 i n s k i, rojen 5. maja 1913, dr. i ur., dr, med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski lakulteti v Ljubljani; dopisni elan od 22. decembra 1961; inozemski dopisni član Soeiete de
Medicine Légale di; Frunce, i i talar ni {'lan Académie 1 nimia t iona It* de Medicine Légale ci Sociale, častni clan Soc i otà Italiana di Medicina legale e del le Assieuruzioni, il Opisni član Deutsche Gesel techa ft Fiir peric h ti ic lie uni i soziale Vieil iz in, član Mednarodnega komiteja za alkohol 111 prOmci, član uredniškega odbora The International Microti]m Journal of Legal Medicine« (New ïork), častni član poljskega društva za sodno medicino in kriminologijo, predsednik l druženja za sudsku medicinu SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije I.'druženja za med j una rodno pravo SFRJ. - Glej Letopis XII, —45-
F rane N u v a k . rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med., dr. med-h. c. univcrz.e v Torino, redni profesor za porodništvo iu ginekologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ravnatelj Klinike za porodništvo, in ženske bolezni v Ljubljani; dopisni filan od 22. decembra 1961, časini. član Societas Gynaecologica et Obstetricia Italien, častni član La Sociedad Chilena de Obstetric ia v Ginecología, čas t n i čl an Ccsk osi o ve u ské lékar.sk é sp o-lečnosti J. E. Pnrkyúe, član Fédération Interna I ionule de Gynécologie et d'Obstétrique, predsednik za Jugoslavijo World Association for Gynecological Cancer Prevention, častni član Slovenskega zdravniškega društva in /bora liječntka lírvatske, podpredsednik [.druženja ginekologa i opstetričara Jugoslavije, predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Glej Letopis XII. 46 46,
S i n i š a S t a n k o v i č , rojen 26. marca 1892, dr. phil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni član ixl 2. junija 1953: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, inozemski član Akademije nauk SSSR v Moskvi. Nagrada AVNOJ-a zu 1967. — Glej Letopis V, 103 do 104.
Alojzij Tavčar, rojen 2, marca 1895. dr. ing., redni profesor za genetiko in žlabtujenje rastlin na vseučilišču v Zagrebu: dopisni član od 2. junija 1955; pravi član Jugoslavenske akademije znaniisti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Masary-kove akademie prucé v Pragi, časini član Scientific Society Sigma X. Cornell University, New york. Nagrada AVNOJ-a za 1966. Glej Letopis Y, 105- 106,
Kosta Tod oro vio, rojen 5. julija 1887, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v lieogradu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1953;
ret! n i Slan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni clan Jugo-sl a venske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu, častni predsednik Srpskcga lekarskega društva, častni član več podružnic Srpskcga lekarskega društva in Save/a lekarskih dru-št.ava SFRJ, častni član Društva Ijekara Bosne i Hercegovine, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriških medicinskih avtorjev, Znanstveno-medicinskega društva zdravnikov Štajerske, častni član Ceskoslovenske lekar-skč společnosti J. F, Purkyne v Pragi, Častni Član društva Union medica le Bfdkamcpie v Bukarešti, Nagrada AYNO J-a za 1966.
—	Glej Letopis V. 107.
Andrej O. Ž u p a n či.j55, rojen 27. januarja 1916, dr. med., redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani; dopisni član od 3. julija 1964: član Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Scientific Advisory Panel, fundacije Ciba, v Londonu. Glej Letopis XV. 50—51.
V. RAZRED Za umeinoxti
Redni člani
France Bevk, rojen 17. septembra 1890, književnik, redni član od 2. junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra I960 do 26. novembra 1966. — Glej Letopis V, i tO do 115.
Božidar .[akne. rojen 16. julija 1899, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; redni član od 6. decembra 1949; dopisni Član Jugosluvenske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AYNOJ-a za 1967.
—	Glej Letopis lil. 207—213.
Boris Kalin, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kipar-mojster: redni član od 2. junija 1953. — Giej Letopis V, 121-122.
Gojmir Anton Kos, rojen 24.januarja 18%. redili profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; akad. slikar: rodni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 214—315.
O i r i 1 K t>sma£, rojen 28. septembra 1010. književnik, rudni član od 22. decembra t%1. — Glej Letopis X1L 49 55.
Milka Kranjec, rojen 15, septembra 1908. književnik, red h i član od 2. junija 1953; dopisni član J u gosi a venske akademije znanosti i oinjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis V, 125—132.
Bratko Kreft, rojen II. februarja 1905. dr. ph 11., redili profesor za novejšo rusko književnost; književnik; redni član od 22. decembra 196t; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu; upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji, predsednik Slavističnega društva v Ljubljani. član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega ko-raireja, član Mednarodnega slavističnega komiteja. Glej Letopis XII. 63 -64.
France M i Is e 1 i č , rojen 27. aprilu ll>07. redni profesor za slikarstvo in risanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, redni član od b. februarja 1965. — Glej Letopis XVI. 31 —35.
Vladimir P a v š i Č - M a t e j U o r , rojen 14, apri la 1913, književnik, rerlni član od 6. februarja 1965; dopisni član |ugo-sla venske akademije znanosti i umjetnosti, predsednik slovenskega Pen-kluba. Glej Letopis XVI, 36- 52.
L uc i j a n Marija Šterjanc, rojen 17. decembra 1900: redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od h- decembra 1949. — Glej Letopis III, 2lb do 220,
Dopisni člani
Ivo A nd r i 6 , rojen 10. oktobra 1892. književnik; dopisni član od 2. junija 1953: rediti član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. Nagrada AVMOJ-u za i%7. Glej Letopis V, ¡33—134.
Lojze D o I i n a r, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji za umetnosti V Beogradu v pokoju: dopisni Član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 137—138.
Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893. književnik; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Ju gos la venske akademije znanosti i umjctuosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i Umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ-a za 1966. — tile j Letopis V, 130—141.
novi Člani



































RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
D It A G O T1 N C V E T K O
Rojen je bil 19. septembra 1911 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Diplomiral je na filozofski fakulteti (1936) in kon-ser va toriju (1037) v Ljubljani. 1938 je bil prom.oviran »a doktorju filozofije na temelju disertacije poti naslovom »Problem občega muz i kalnega vzgajanja ter izobraževanja*. V studijskem letu 1937—1938 se je izpopolnjeval v kompoziciji v mojstrski šoli kouservatorija v Pragi, Na jesen 1938 se je vrnil v Ljubljano. Pozneje se je zaradi Študijskega in raziskovalnega dela daljši ali krajši čas mudil v Pragi (Î948), im Dunaju i 1052, 1958). v Munch-ntt (1958), Parizu (1959, 1962), USA 0961) in drugod,
193S—1942 je bil honorarni profesor in 19412—1943 pogodbeni docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, V začetku septembra 1943 je odšel v NOV. Od januarja 1944 dalje je bil najprej sodelavec i ji jiato član kolegija Znanstvenega inštituta pri predsedstvu SNOS. V tem inštitutu je bil do jeseni 1943. ko se je kot izredni profesor vrnil na Akademijo za glasbo. Od Î952 do 1962 je bil ravno tam redni profesor. Leta 1%2 je bil izvoljen za rednega profesorja za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in lui prav tam îirvoljen tudi za predstojnika oddelka za muziko-logijo.
Od 1951 je član Société Internationale, de Musicologie (Rasel), od 1952 član Association Internationale des Bibliothèques musicales (Kassel), od 1954 član Répertoire International des Sources musicales. 1%t je bil izvoljen za stalnega člana International Institute for comparative Music Studies, 1964 pa za člana in podpredsednika znanstvenega sveta tega instituta (zahodni Berlin).
Sodeloval bi predaval je na mednarodnem kongresu UNESCO za glasbeno vzgojo v Bruxellosu (1954), na VI., VIL, VIII. in IX. mednarodnem muzikološkem kongresu v Oxfordu (1955). Kolnu (1958), New Yorku (1961} in Sulzburgu (1964), nadalje na med narodnem Mozartovem kongresu na Dunaju (1956), na kongresu Mednarodnega združenja zu glasbene biblioteke v Cambridgeu (1959), Sodeloval in predaval je na mednarodnih muzikoioških konferencah v Teheranu (1%1), Tokiu (1961), Pa-' rizu (1962), Kasselu (1962), Milanu (1963), New Delhi j it (1964). Ravno tako je sodeloval na strokovnih konferencah in simpozijih v domovini, tako na primer v Dubrovniku (1960), na Bledu (1963, 1964) in drugod. Udeležil se je in sodeloval na raznih delovnih konferencah, tako npr. na zasedanju Mednarodnega arhiva za glasbene vire v Parizu (1954) in Milanu (i965), na zasedanju Združenja evropskih glasbenih visokih sol v Kulnu (I960) in na zasedanju Mednarodnega inštituta za komparativno muzikologijo v zahodnem Berlinu (1964),
O vprašanjih slovanske in posebej slovenske zgodovine glasbe je predaval na Akademie fiir Musik tmd darstelleude Kunst na Dunaju (1952) ill na univerzah v Nottinghamu (1953), Ediiiburghu (1953), Glasgowu (1955), Londonu (1953. 1955, 1957}, v Circolo della cultura e delle arti v Trstu (1965) in drugod.
Iz obsežnega literarnega op tisa D, Cvetka bi podčrtali Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem, ki je izšla pri Državni založhi Slovenije v treh zvezkih, poljudno Stoletja slovenske glasbe, monografske orise naših pomembnih glasbenikov Rista Savi na, Davorina Jenka. Janeza R. Novaka in Jakoba Callusa ter dve posebni, za zgodovino razvoja te stroke pri nas pomembni študiji Academia Philharmonicomm I.abacensis in Neznan inventar mu žičnih knjig iz i. 1620.
Pa in številne podrobne razprave, eseji in preglede nam omogočajo sledečo sodbo o D. Cvetku kot zgodovinarju: je bil prvotno teoretično muzikološko in pedagoško usmerjen, zanimala ga je glasbena vzgoja ter psihologija in estetika glasbe-. Kmalu pa se je preori en tiral v zgodovino glasbe in se posvetil raziskovanju slovanske in posebej .slovenske glasbe s specialnim oziroiu na njeno mesto v evropskem glasbenem razvoju. Dotedanja deskriptivno usmerjena i i te rat ura o pomembnih poglavjih naše glasbene zgodovine, kakor je glasba naših protestantov, Jakob Gallas, filharmonija, gledališče in opera. Glasbena matica, moderna glasba itd, ga ni zadovoljevala. Pri vsem priznanju uspehov na tem področju, kakor jih predstavljajo dela K. Celina, V. Stewke, P. Railiea, J. Mantnaiiija, L. M, Skerjanca in
mnogih drugih, je čutil. da prihaja čas sinteze in sistema like. Največji plod tega prizadevanja je omenjena Zgodovina glasbene umetnosti na -Slovenskem, kjer mu je slo za. to, da pokaže, kako se je naš prostor vključeval v zgodovino svetovne glasbe in ji prispeval duhovne značilnosti svojega rodu. Široka verzi-rano.st v strokovni literaturi in samostojno raziskovanje virov sta mu omogočila zgodovinsko sintetično delo, ki sin o ga doslej pogrešali. Kol zgodovinar, ki je skeptičen do sebe in dvomi, da bi mogel bit! objektiven sodnik tudi O najnovejši dobi, ki jo kot kos življenja sproti doživlja, se je v Zgodovini previdno omejil na čas do moderne, vendar pri poljudnem pregledu, ki ga predstavljajo Stoletja slovenske glasbe, tega pomisleka ni imei in je vključil tudi moderno.
Kot zgodovinar tudi ni mogel mimo vprašanja period i zarije in načelnih vidikov obravnave tega gradiva. Pomanjkanje lastnega izročila v zgodovini glasbe pri nas in otipljiva odvisnost od zunanjih pobud sta ga privedla do spoznanja, da bo našo zgodovino pragmatično strnjeno mogoče prikazati samo na ozadju mednarodnega dogajanja, posebno, ker si tako edino ustvarimo tudi zanesljiva merila za to. da lastnega ne bomo prevelika 11. \ duhu lega spoznanja se ni spustil v kake lastne špekulacije O zgodovinskih vidikih razvoja glasbe, kakor tudi bi ga bila po Vurnikovem zgledu lahko zamikala aplikacija Cankarjevih osnovnih stilskih tipov likovne umetnosti tudi na zgodovino gLasbe, Spoznal je namreč, da je likovna umetnost kot vi-zuelno doživljanje močno drugačna kakor akustična glasba in je kriterije prve samo zelo previdno in mula lis mutandij mogoče sprejeti kot osnovo za sistem druge. Če obstaja notranje gonilo, ki usmerja razvoj likovnih strok, obstaja nedvomno tako gonilo tudi v glasbenem razvoju, ni pa nujno, da sta si enaka. Da se izogne dvoreznosti spekulativnih sistemov, se je odločil za v svetovni literaturi doslej udomačeno sistematiko glasbene zgodovine po stilskih razdobjih; posebno je bil zato upravičen, ker roman lka, gotika, renesansa, barok, rok oko, klasicizem, romantika. moderna itd- tudi za likovno umetnost ne pomenijo njej i mane II t neg a bistva, temveč samo dogovorne označbe razdobij kulturnega razvoja sploh.
Kot kulturni esejist, ki teži po intuitivni poglobitvi zgodovinskih spoznanj, pa se Cvetko ni zadovoljil S tako doseženimi rezultati in je v svojih monografičnih spisih skušal seči globi je-Tja naj bi mu pomagala psihologija umetniškega ustvarjanja. Priča tega prizadevanja je posebno monografija Jacobus Gallus ( arniolus.
Tu je v poglavju Osebnost in človek poskusil orisati na temelju podatkov, ki jili vsebujejo u votli k izdajam Gallusovih del, razne karakteristike sodobnikov o njem in skope lastne izjave, njegov človeški lik in značaj. Opredelil ga je kot humanista, človeka širokega obzorja in versko strpnega, čeprav je služil predvsem katoliškim prelatom.
Presojajoč Cvet k o vo zgori o vinarsko delo lahko z a kij a čin 10, da je njegova meloda zgodovinopisno neoporečna: opira se na samostojno raziskovanje del. arhivskih in drugih virov in na kritično porabljanje di>sioj objavljenega. S svojimi deli je premaknil našo glasbeno zgodovino z deskriptivnega na sintetično obravnavanje in ji šele s tem dal pravo osnovo.
Poleg utrditve glasbene zgodovine, katero predstavljajo njegovi spisi, pa je Cvetko kulturno pomemben tndi zato ker je z ustanovitvijo mnzikološke stoliee na filozofski fakultet i ustvaril ti stroki oporišče, ki jo dviga na mednarodno raven. Ustanovil je tudi Mtizikološki vesimk, ki naj Sadove teh prizadevanj ne Uveljavlja samo doma, ampak tudi v z u na njeni svetu. Prav tu pa ima Cvetko ze doslej obilo zaslug z objavami v tujih jezikih. s sodelovanjem pri mednarodnih muzikoloških enciklopedijah, predavanji na mednarodnih kongresih in podobnim, S čimer je zgrniovino naše glasbe vključil v svetovno evidenco in ji priboril mesto, ki ji gre.
Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za Zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen
7. f ebru arja 1967,
BIBLIOGRAFIJA (izbor)
7. .Samostojne pu/j I ¡tac i ji (knjige)
Problem občega muzi kalnega vzgajanja ter izobraževanja, i na ti-guralna disertacija, odlomek. Ljubljana 1938. str. 18.
Itisio Sa vis — Osebnost in delo, Ljubljana 1949. Str. 201 (franc, résumé).
Davorin Jenko i njegovo doba, Beograd 1932, str.237 (angleški résumé).
Odmevi glasbene klasike na Slovenskem. Ljubljana 1933. str.233 (franc, résume).
Davorin Jenko, Doha-Živlienje-Delo, Ljubljana 1033, str. 297 (izpopolnjena in predelana izdaja).
Život i rad kompozitora Kisla Sa vina, Beograd 195S. str, 204 (izpopolnjena in predelana izdaja).
Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem. 1, Ljubljana 1958. str. 413; U, Ljubljana 1939. str. 44b; HT, Ljubljana 1%0, str. 514 (franc, résumé).
Aeademia Philharmomooram Labacensis, Ljubljana 1962, str.23" (franr. resorne},
Muziika kultura u Sloveniji, v publikaciji Historijski razvoj mu-zičke k u It ure 11 Jugoslaviji, Zagreb 1963. str, 279—527.
Skladate] j i Gallus (Plautzius) Dolar in njihovo delo — Lee eom-positcurs Gallus (Plautzius) Dolar et leur oeuvre. Ljubljana 1963. redakcija in uvod (I—XlArllTj, sore vizija notnega teksta I 204 (slovenski in francoski tekst).
Stoletja slovenske glasbe, Ljubljana 1964 Str. 304,
Jacobas Gallus Carniolus, Ljuliljana 1965, str. 291.
G a 11 ti s. Ha rm oni ne mora les, uvod (i—XXI), sore vizija (l- -2%), redakcija, 1966,
K, Razprave, ene ji, članki
Glusbena kultura v slovenskem vzgojstvu, PZ XXX t L J 936, 102 do 125.
Češkoslovaško muzikalno vzgojstvo v teoriji in praksi, P LIX. 1937—1938. 105—112.
Sodobna češka in slovaika glasba, LZ LVIII, 193S, 558—565.
P1 žensk i skladatelji. Obzorja II. 1959. 321 324.
Sodobna ruska glasbena tvornost. LZ LIX, 1039, 493—498, 611—621.
Problem popularizacije muzičkog vaspitanja, Muzički glasnik IX. 1939, 49—5S.
Savremena slovenaEka muzika, Muzitki glasnik IX, 1959. 161—166,
Savremeno muzieko st varan je u Sovjetsko j Rusiji, Mu z li ki glasnik XI, (940, 85—104.
Pomen glasbe za sodobno življenje, LZ LX, 1940. 164—173,
Problemi umetnostne kritike, LZ LX. 1940. 5K2—5H6,
Muzilcalnata kultura v Sloveniji, Sodba XI, Sofia 1940, 143—14S.
Osebnost in delo Petra Iljica Čajkovski ga, Modra ptica 1940— 1941.
Iz muzikaluih problemov. I.Z LXL 1941, 36 40.
Odraz osvobodilne borbe v slove ask i glasbi. Slovenski zbornik, Ljubljana 1943, 391—397.
Sovjetska glasba, v publikaciji Ujkmar-Cvetko-Hiovatin. Zgodovina, glasbe, Ljubljana 194H. 407 -448.
Karakteristika tvornosti Rista Savina, NZ IV. 1949, 17—18.
SI o v ena ek a muzička produkcija i reprodukcija 1945—1948, Muzika 1949, 16—27. 60—67.
Jakob G alt us-Pete lin. Obzornik V, 1950, 535—542.
Jakob Gallus. Muzička revija I, 1930, 330—367.
Aeademia Philharmonic«ruin, NZ VII, 1952. 13—16.
Ustanovitev ljubljanske Glasb t! ae matice v luči slovenskega glasbenega razvoja, NZ VII, 1952. 17— 20.
Razvoj slovenske odrske glasbe. Gledališki list Narodnega gledališča v Mariboru. 1933. f22—124, 133 157, 236—242.
Pet ar Konjovič — njegovo delo in pomen, SGR 1933, 106—110.
Janez B. Novak in njegov Figaro, Gledališki lis t-D rama, Ljubljana 1953. 106—110.
Jacobus Gallus CamiolttS and His Music, Slavonic Review XXXIV, London 1955, i—10.
La Jugoslavia muziko, v publikaciji Jugoslavia kaj giaj popoloj. 1953, 243 —252,

Operna tvorba Petra ton j ovita. Naša see ti a, Novi Sad 1953,
Ljubljanska. Giasiviin matica in njen pomen. Kronika 1954. 30—38, 110—115.
F. S. Yilharievi stiki s Slovenci, NSd II, 1054, 698—91?.
Evolution historique de la musique des peuples yougoslaves. Le Conservatoire, Paris 1954 50—52. 54—56.
Die jugoslawische Musik in ihrer geschichtlichen Entwicklung, Xontakt, llamliurg 1954, 80—84.
Tlie Problem of National Slvle in Soutli Slavonic Music, Slavonic Review XXXIV, 1955.
Le rôle de la musique à la portée de tous, v publikaciji La musique dans l'éducation, éd.UNESCO, Paris 1955. 42—4?.
Die moderne jugoslawische Musik, Oesterreichische Musik-Zeit-sehr i Ff X, 1955,
Jane/ K rs. i ni k Novak, NSd IV, 1955, 676—695.
Mozart a Sloveniji, Zvuk 1956. 303—312.
Mozart iti Slovenci, NSd IV, 1956, 97—M.
Wolfgang Amadeus Mozart, Gledališki list-Opera, Ljubljana 1956, 114-116.
Mozarts Einfluss auf tlie slowenische Tonkunst zur Zeit der Klassik. Mozart-Jahrbuch des Zentralinstitutes für Mozartforschung, Salzburg 1957, 200—206.
The Renaissance in Slovene Music. Slavonic Review XXXVI. 195?, 27—36.
J.B.Novak — ein slowenischer Aullänger Mozarts, Bcricht über den internationalen musikwissenschaftlichen Kongresa Wien, MozartJahr 1956, Graz—Köln 1958, in" -it)6.
Kunsimtisik-Slowenicn, Jugoslawien, enciklopedija Musik in Geschichte und Gegenwart VII, 1958, >0?—315.
Ein unbekanntes inventariuni librorum musicalium aus dem Jahre ¡620. Bericht über den siebenten innsikwissenschaftlichen Kongress, Kassel—Basel—London—New York 1959,
Ein unbekanntes in v cutarium librorum musicaliuin, Kmjb, Köln 195Ö. 7t— SO.
les formes ei les résultats des efforts musieologiques yougoslaves. Acta ntusicologiea XXXI, 1959, 50-62.
Instruction in Music as parts of General Education, v publikaciji East—West. Music, Tekyo 1961, 123—126.
National sources, their functions and interpretation in nunsicolo-gical research, v publikaciji Music, Libraries and Instruments, London —New York 1961, 3?—40,
.VIiisique-Yougoslavie, v Encyclopédie tie la musique Easqiielle III, Paris 1961, 1101—1105.
Chopin et les Slovènes, Le livre Slovène 1/2, 62—66.
Testimonianza di Paolo Santonino sulle condizioni délia mttsica in Slovenia verso la fine del secolo XV, v publikaciji EttoTe Desderi. Bologna 1965, 29—37.
La fun?:ione délia musica nella fonnazione estetica dell'iiomo, Rüsseina di pedapogia XXXI, 1965, 176—190.
La musique nouvelle en Yougoslavie, The World of Music. Paris 1962 (tudi résumé V angleščini).
Concrete examples. Musical America I.XXXTIl/2. 19.
Le motif fie Figaro dans la musique slovène, Le livre si ovine I/t. M—34.
Funkcij it glasbe v estetskem oblikovanj n človeka. Sodobna pedagogika XIV, 6 i—68.
Le nationalisme musical et la musique universelle, m Colloque international pour la Sociologie de la musique contemporaine, Paris 1963, 121—124.
Stvaralački lik Petra Kunjoviéa. Zvuk 1965, 34£ -3152.
Chopin chez les Slovènes au XIXP siècle, v publikaciji The Book of the First International Mus ice lógica I Congres devoted to the works of Frederick Chopin, Warszawa 1903. 281—m
L«? siècles rie la musique slovène, l.e livre slovène 1. 1 (7—!20.
Música-Jugoslavia, v Enciclopedia della música, II. Milano t%4. 313 dalje.
The Problem of the Process of Listening to and of Making Indian and Western Music — Mistaken Univcrsalism, Cultural News Trout Asia, >>ew Delhi, May Í064.
Les transformations socialcs ayant une inl'lucnee sur la vie rln musicien et sur sa position dans la société, v puhlikaciji Tke Preservation of traditional Forms of the learned am d popular Music of the Orient and the Occident, París-Urbana, III, USA, 1904, 125—132.
Beethoven à Ljubljana, Le livre slovène 11/1. 37—59.
Jakob Zupan — zadnji mojster slovenskega glasbenega baroka, Zbornik Akademije za glasbo, Ljubljana 196?, 17—26.
Gustav Mailler v ljubljanskem Deželnem gledališču, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja L l%4— i 965, 190—200.
Jacobus Ci a Un s â Olomoue cl à Prague, Sbornik |j rac i Filosofické fatuity Brnčnskc university, XIV. F 9, Brno 1965, 59—ZU.
Les nouvelles orientations dans la musique slovène. Le livre slovène Ill/I, 23—29,
*Figaroa Janeza Krstuika Novaka, Gledališki list Drame SNG, XLV, št.8, Ljubljana 1966, 226—235.
Joannes Baptista Dolar, Hudcbuí vëda IIÏ. Praha 1966, 88—95,
La musique slovène du XVIs au XVIIIe siècle, v publikaciji Música an tiqua Europae orient alts. Acta scientific! Congress us I, Warszawa 1966, i64—200.
Les premières représentations d'opéras de Verdi à Ljubljana, Le livre Slovène III/2, 41—43.
Jatiaček na odru ljubljanske Opere, Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 11, 1966, (67—179.
II Tamerlano de Giuseppe Clemente B onimi, v publikaciji Essays presented to Egon Wellesz. Oxford I%6, 106—114.
The Problem of the Process of Listening to and of Making Western ami Indian Music, v publikaciji Music East & West, New Delhi 1966, 112—1.18.
Encyclopedic de la musique Fasquelle, Paris: 11, 1959; 11.1, I96t; 74 biografskih prispevkov za jugoslovanske m slovanske skladatelje in glasbene teoretike.
Die MUsik in GeSchichte und Gegcnwart: Kassel-WillielmshUhe; z v. V (19%) : Gotova c ; z v. VI {195 7): ilochreiter, Hoffer, Ipavec B.. Jenko; zv. VTI (1958); Kogoj, Kozina; z v. VIII (1959-1960): Lajovic, Lipovšek, Mantua ni. Marolt, G. in k, Mašek; zv. ¡X (196l); Milicvc, Novak, Omerza; zv, X (1962): Ostcre, Plautziua, PoBini, Praspergius, Premrl, Puliti; z*. XI (1963): Ravnik, Savin; XII (1965), XIIX (1966).
Enciclopedia dclla música Ricordi, Milano, zv. I (196";), zv. II (1964!, av. 111 ((964), zv. IV (1965): biografski prispevki o jugoslovanskih skladateljih, glasbenih teoretikih in nuizikologih.
Muzička enciklopedija. Zagreb, z v. T (1958). zv. II (1963), večina biografski k prispevkov o slovenskih skladateljih, glasbenih teoretikih in imizikologih in prispevki na konkretne leinc iz slovenske glasbe.
Enciklopedija Jugoslavije, Opfia enciklopedija. Zagreb: biografski prispevki o slovenskih glasbenikih, ki so vključeni v doslej natisnjene zvezke.
Slovenski biografski leksikon, z v. IX, posamezni biografski prispevki.
V tisku; nadaljnji biografski prispevki za Enciclopedia della música, zv. IV; Musik in Geschiehte imd Gegenwaxt, zv. X.II; Enciklopedija Jugoslavije. Opča enciklopedije, ŠRL.
111, Ocene in poročila
Kot glasbeni kritik je v razdobju 1932—i941 in 1945—1949 objavil številna poročila in ocene o koncertih, opernih uprizoritvah, natisnjenih skladbah in drugih glasbenih tiskih v slovenskem, hrvatskem, srbskem, češkem nerevialnent periodičnem in revialnem tisku. Nadalje je objavil ocene o slovenskih in tujih nmzikoloSkili publikacijah in o slovenskih kompozicijah v Slovenski glasbeni reviji. Naših ra^. gledih, Z v uku. Slavonic Review, Mel os u. Musical America in drugod,
IV. Razno
Gradivo za slovenski del publikacije Yugoslav masic, cd. Jugoslavija, Beograd 1959,
So uredništvo zbirke Pet Prešernovih pesmi, Ljubljana 1948.
S (»Uredništvo zbornika I u gos I o venska solo-pesma, ed, Save z k <>m-pozitora Jugoslavije, Beograd 1959.
Uredništvo; Muzikoloski zbornik, I (1%5), II (1966).
F. Kompozicije
Zbori, samospevi, skladbe za klavir, orgle, komorna dela (npr. Godalni kvartet, Godalni trio) itd. Nekatere skladbe SO bile tudi natisnjene.
RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
A N T O N S LO D N J A K
Rotiti se je 13, junija 1899 v Bodkovcih pri Ptuju. Od 1912 do 1920 je obiskoval klasično gimnazijo v M ari boni. Po maturi je študiral na slavističnem oddelka univerze v Ljubljani, Leta 1925 je proiuoviral iz slovanske filologije, I. 1927 je napravil diplomski. 1. .193) profesorski izpit. V študijskih letih 1925/26 in 1926/27 se je izpopolnjeval na univerzi v Kra-kovu, kjer je bil zadnje leto tudi lektor slovenskega jezika. Od 1927 do 1945 je bil profesor na trgovski akademiji (sedaj ekonomski srednji šoli) v Ljubljani. Od 1945 do 1947 je bil najprej vršilce poslov Šefa, nato šef in končno načelnik odseka oziroma oddelka za strokovno šolstvo pri ministrstvu za trgovino in preskrbo v Ljubljani, Od 1947 do 1950 je bil izredni profesor slovenske književnosti na vseučilišču v Zagrebu, od 1950 do upokojitve 1959 redni profesor istega predmeta na univerzi v Ljubljani. Od 1. 1961 do (963 je predaval kot profesor-gost slovensko, hrvaško in srbsko književnost in slovenski jezik na Goethejev i univerzi v Frank fn rtu.
Anton Slodnjak, od I. 1950 znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, že skoraj štirideset let vidno posega V slovensko slovstvenO-zgodovinsko znanost. Od svoje prve večje zasnove Pisma o slovenski književnosti {1932—33), ki jo je preuredil v prvi moderni Pregled slovenskega slovstva (1934), do obsežne Zgodovine slovenskega slovstva (pri Slovenski Matici), za katero je prispeval poglavja Realizem T (1959), Realizem II (1961), Nova stmja in nadaljnje oblike realizma in naturalizma (1963) stoji Slodnjak v ospredju slovenske slovstveno-zgodovinske znanosti kot raziskovalec: posameznih dob, prireditelj kritičnih pa tudi poljudnih izdaj posameznih pesnikov in pisateljev, pisec monografij ter informator v domačih in tujih
revijah; sega, pa tudi na območje hrvaške in srbske književnosti in v posamezna poglavja svetovnega slovstva. Skoraj ni pomembne dobe ali razdobja, kjer bi A, Slodnjak no bil zastavil svojega raziskovalnega daru in kjer bi se ne bil d okop ¿d do novih odkritij. Njegova znanstvena prizadevnost ima očiten namen, da išče gibalne sile v časti in ljudeh, da ugotavlja vrednote posameznih del in jih strne v zgodovinsko rast naše narodne, družbene in človeČanske zavesti. I o dejavnost označuje velika avtorjeva vnema in ustvarjalni zanos, s katerim dopolnjuje svoje in tuje delo ter poravnava tudi napake prejšnjih časov. Pri tem se opira na svoje obsežno zgodovinsko, družbenokritično in estetsko znanje, večkrat pa tudi na svojo umetniško intuicijo,
Znanstvena dejavnost A. Slod lijaka obsega okoli 300 del (samostojnih knjig, razprav, člankov in poročil). Pisal je razprave in esejistične članke o Trubarju, Vrazu, Slomšku, Stritarju. Kersniku. Aškercu, Finžgitrju. Župančiču, Pnežihovem Vo-raneu, o svojih akademskih učiteljih Iv. Prijatelju, Fr. Kidriču, H. Nahtigalu, Fr. Ramovšu, u slovenski moderni ter O slovstvu med obema vojnama. Največ raziskovalnega dela pa je posvetil Prešernu in njegovi dobi. Levstika in Iv, Cankarju. Poleg sinteze Prešernovega življenju in dela v Slovenskem biografskem leksikonu je raziskal posamezne vrhove njegovega pesniškega ustvarjanja (Slovo od mladosti. Sonet je nesreče. Sonetni venec), oskrbel je za domači in tuji trg več komentiranih izdaj Poezij, svoja dognanja pa je strnil v monumentalni ilustrirani izdaji Prešerna v dveh knjigah (1964). Kot urednik Zbranih del slovenskih pesnikov 111 pisateljev in kot pisce monografij je vztrajno odkrival novo dokumentarno gradivo; oskrbel je dve izdaji Levstikovih del: proze (Zbrano delo III—VT, 1951—1935), celotno zbrano delo (doslej I—IX, 1948 bi), Frana Lrjavea zbrano delo {I—IV, 1954—40), Stanka Vraza. A, Aškerca. Frana MilČin.skega. Za preučevanje življenja in dela Iv.Cankarja je pridobil dragoceno dunajsko gradivo (Štefke Loflerjeve). Uredil in pojasnil je tudi izdajo Prijateljevih esejev (1 [J. ¡952—55) in Murkovega izbranega dela (1%2), Vse te izdaje izpričujejo, kako temeljito pozna osrednje in obrobno slovstveno gradivo, ga žila raz živili 111 skleniti v njegovi časovni funkcionalnosti, /a širšo informacijo je 1958 napisal obsežno (iesehichte der slovve-nisehen Literatur (v zbirki Grundriss de slaviachen Pliilologie und Kulturgescliiclite).
A. Slodnjak je z zgodovinskimi in kritičnimi prispevki sodeloval skoraj pri vseh slovenskih leposlovnih in znanstvenih glasilih, pa tudi hrvaških, srbskih in makedonskih; obenem je
sodelavec pri več domačih in tujih enciklopedijah. Njegovo delo je hilo s priznanjem ocenjeno doma in v tujini. Pogosto se je udeleževal mednarodnih slavističnih sestankov in kongresov, na njih predaval zlasti o slovenski romantiki in moderni: Dunaj (1950), Berlin (1955), Beograd (1955, 195?), Celovec (1955), Kini (1955), Varšava (1956), Moskva (1958), Gottingen (1962), Koln (1964).
Bibliografski pregled Slodnjakovega dela v knjigi: Jože Pogačnik, Anton Slodnjak, ¡Študije in eseji (1966), 45—64,
Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za filološke in literarne vede je bil izvoljen 7. februarja i%T,
TELIBOR G LIGORIC
Rojen je bil 28. junija .1899 v Ripnju. Z;i «asa prve svetovne vojne je študiral v Franciji in končal tamkaj srednjo šolo v Beaulieu-u, pravno fakulteto pa 1924 v Beogradu. Meri vojnama je bil v službi V ministrstvu za trgovino in industrijo. V drugi svetovni vojni je bil interniran in deportiran v {Nemčijo. Po vojni je bil direktor drame in upravnik Narodnega pozorišta v Beogradu, nato pa upravnik Jugosloven-skega. dramskega pozorišta. Je pravi član Srpske akademije nauka i umetnosti, od 1%5 pa njen predsednik.
Vatibor Cligoric je bil zlasti v obdobju med vojnama eden najbolj uiarkitntaih kritikov, ne le del piscev in znanstvenikov, marveč tudi u .sta nov, p risi vsem v Srbiji. Ustanavljal in urejeval j c časopise Nova svetlost. Baskrsnica, S a vremen i pregled in bil so uredil i k časopisa Umetnost i kritika, Ocenjeval in prcocenje-val je tradicionalna gledanja književne zgodovine na posamezne pisce kot na Borisava Stan kovica, Branislava Nusiča, Radoja Doma novica, A, G. Matoša, Vladislava Petkovima, Tina Ujeviča in druge. Iz dobe po drugi svetovni vojni je zlasti omeniti njegovo knjigo Srpski realisti (I. izdaja 1954), v kateri podaja Gli-gorič izsledke svojih prizadevanj, da pokaže nastanek in razvoj realizma v srbski književnosti, glede na njegove najpomembnejše predstavnike in V zvezi ¡5 duhom ter tokovi časa, v katerem so živeli.
7.a dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za filološke in literarne vede je bil izvoljen 7. februarja 1%7.
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIŠKE VEDE
DUŠAN H A D 21
Rojen je bil 1.1921 v Ljubljani, kjer se je šolal do diplome na skupini za kemijo Filozofske fakullele leta 1944, Stopnjo doktorja kemijski li znanosti mu je podelila Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1953 na osnovi disertacije »Elementarni procesi tvorbe koksa*.
Krajši čas je služboval v Megtni plinarni v Ljubljani, delal v raziskovalnem inštitutu GUMPRO v Beogradu do leta 1948, ko je postal višji asistent na Kemijskem inštitutu Slov-venske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Tu je delal pot! vodstvom akademika prof.M. Samca na kemiji premoga in koksa, V letih 1950 in 1951 je bil v Franciji (Hcnncs, Paris) in Angliji (Cambridge) kot štipendist Akademijskega sveta zaradi uvajanja v infrardečo spektroskopijo. L. 1953 je pričel predavati na Kemijskem oddelku tedanje Pr i rodoslo v no-nin te matic no-filozof ske fakultete predmet Teoretske osnove organske kemije, sprva honorarno, pozneje pa kot redni docent. Na Kemijskem inštitutu SAZU je še naprej honorarno delal kot vodja skupine za fizikalno kemijo. L. 1957 je postal izredni profesor na Naravoslovni fakulteti. 1.1962 p° redni na Fakulteti za naravoslovje ia tehnologijo, kjer sedaj predava predmete Struktura atomov in molekul ter teoretske osnove organske kemije. Kot honorarni predavatelj sodeluje pri 3. stopnji študija kemije naPrirod-no-matemaiieni fakulteti v Zagrebu. L. 1957 je organiziral Mednarodni simpozij o vodikovi vezi. 1. 1958 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za znanstveno delo, 1. 1959- 60 je bil dekan Naravoslovne fakultete L I960—61 pa je bil kot Visiting Fellow Mellonovega Instituta v Pittsburgu. Pa, Nedavno je bil izvoljen za predsednika komisije za kemijo pri Zveznem svetu za koordi-
norijo znanstvenega dela. Je elan uredniških odborov mednarodnih revij Spectrochimica Acta in Molecular Physics ter strokovnih društev The Chemical Society (London), Faraday Society, BunsengeselUsehaft in Société de chimie physique poleg domačih kemijskih društev. L deleži! so je 1+ mednarodnih kongresov več nacionalnih kongresov z referati in plenarnimi predavanji. Kot gost je predaval na univerzah ali strokovnih društvih v Bologni, Stuttgartu, Parizu, Liègeu, Cambridge». Oxfordu, M anches t ru, Pittsbnrgu, Berkeley u (C'a 1 if,). Los Angel esii, Ma d i son u (Wise,), Durham u (N. C.), Otiuwi, Varšavi in Poznanju.
Znanstveno delo prof. D. Ha Azija je bilo sprva usmerjeno na kemijo premoga in koksa, predvsem na problem kemijskega mehanizma tvorbe koksa ter na uporabo fizikalnih metod pri raziskovanju premoga. Pri tem delu sc jc .spoznal z infrardečo spektroskopijo, katero je pozneje vse bolj intenzivno gojil v smeri njene uporabe pri analizi nadrobne strukture kompleksnih molekul in problemih vodikove vezL Y Jugoslaviji se je koi prvi začel ukvarjati z infrardečo spektroskopijo in kmalu pritegnil k tej vedi številne mlade kemike in fizike. Pod njegovim direktnim vodstvom je opravilo 10 kandidatov doktorate na temah iz lnlrardcče spekln*skopije. Izmed ieb so že trije akademski učitelji.
Bibliografija šteje nad 50 originalnih publikacij. Od tega se nanaša 10 razprav na problematiko premoga iu sicer na infrardeče spektre premogovnih derivatov (1),* hullliliskih kislin (16), potencialnih intermedia tov pri procesu koksunja (5, 7), domačih lignitov (22), na kesmizem procesov pri pirolizi in tvorbi koksa (i>, 10), površinske karakteristike in grafit.izirnost premoga iz Raše (12) ter kap i la me značilnosti velenjskega lignita (47). F no delo se nanaša na študij dobivanja in karakterizacijo kat.ionskib izmenjavalcev iz domačih premogov (46).
Večina puhlikacij je iz področja infrardeče spektroskopije. 17 del obravnava asignacije infrardečih trakov v spektrih kompleksnih molekul, zlasti takih, ki vsebuje skupine C—O, OH ter NH. To so kitiont (2, 4), hidrpksikinoni in enoli (8, 17), karbo-ksilne kisline (3, 20, 30), aromatski amini. a mid i in hidroksamove kisline (23. 24, 25). Obdelal je tudi spektre spojiu s skupinami S = G in S—O (28) ter raznih kloionaflalenov (15). Izkušnje pridobljene pri študiju karakterističnih frekvenc jc uporabil pri raziskavah tautomernik sistemov in spojin, katerim je težko
* Številke v oklepajih sc nanašajo na seznam publikacij.
opredeliti strukturo na podlagi klasičnih kemijskih metod. To volja za oksid grafita (14), kisle soli karbonskih kislin (13), aul-finske in selcninske kisline (11, 21), hidroksiaz« spojino in kinon-monokshne (IS, 19). S pomočijo spektrov je tudi študiral pojav polimorfizma pri spojih z vodikovimi vezmi. Nadaljnjih 19 del obravnava problematiko vodikovih veti, predvsem močnih vodikovih vezi v kristalih. Gre za korelncijo med spektralnimi karakteristikami in tipi potencialnih funkcij protona v vodikovih vezeh pri feroelektrikih lipa KILPO, (31, 42, 50), kislih soleh karLoksiinih kislin (43, 35) aduktih karboksi luih kislin za raznimi bazami, kjer se tvorijo izredno močoe vodikove vezi in kjer nastopa problem prenosa protona s kisline na bazo (32, 33, 51, 53), Podobni problemi so bili predmet raziskav o spektrih aduk-tov fenolov s kisikovitni bazami (54). Ta smer dela je vodila do odkritju znatnega števila spojin s simetrično vodikovo vezjo (43. 45, 51}. kar so potrdila poznejša dela z uporabo di frakcij nevtronov in žarkov X, ki so jih izvršili na avtorjevo pobudo v Angliji (pTof. Bacon in dr. Speakman). Y delih (41, 44, 52) obravnava korelacijc med premiki valenčnih in dcformacijskih trakov, med njih intenzitetami in j a kosijo vodikove vezi ter med frekvenco valenčnega nihanja OH. tipom potencialne krivulje in O - H.. .O razdaljo v kristalih, V delili (26, 36, 37) razpravlja o izvoru širine trakov Oil valenčnega nihanja in tljih razcepih, ki se pojavljajo v infrardečih spektrih spojin z močnimi vodikovimi vezmi. V zadnjem času je ubral še eno smer dela in sicer proučevanje elektronskih učinkov substituentov na valenčne frekvence skupin X—H in intenzivnosti ustreznih trakov. Na ta način se bo dalo dobiti podatke o nadrobni elektronski strukturi skupin kot so OE1, NH. SH itd. Ena publikacija s tega področja je že izšla (49), več pa je v pripravi, Predložena za tisk so še druga dela o infrardečih spektrih organofosforaih kislin, tekočih adukioV karboksilnih kislin s sulfoksidi in fosfin-oksidi ter o vodikovih vezeh v teh spojinah. V delu ima tudi monografijo o vodikovi vezi, ki jo je naročila založba Interscience Puhl. Co. (New York),
7.a dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede je bil izvoljen 7. februarja 1967.
Sezn&m objaDljenih del
Knjige:
Hydrogen Bonding (Pergamon Press. London 1959). Zhrana dela Meclnarodngea simpozija u vodikovi vezi.
Cu racier¡slic Features in the Spectra of Organic Molecules fFlse-vier PubL Co, Amsterdam 1963). 7. poglavje Tnonografije > Infra-red Spectroscopy and Molecular Structure*.
Razprane;
1,	L p o raba infrardeče spektroskopije pri analizi premogu vih derivatov.
Razprave SAZU, Ser. j A, lil, 98, 1951.
2,	The carbonyl frequency in polycyclic quinones (/ K. S hep-pardoin).
J. A mer. Chem. Soc. 73, I4t>0. 1951.
5, The infrared absorption bands associated with the CO OH and COO D groups in dimcric ear box v lie acids (z N. Sheppardom).
Proc. Roy. Soc. 216. 247. Î955.
Tht influence of the structure upon the absorption frequency of the carbonyl proup in quinones.
Arhiv /.a keiniju 35, 53, 1953.
5. Structure of possible intermediates in carbon formation during pvrolvsis of organic compounds.
Fuel 30, it2, 1953.
fc. Klemen ta mi procesi tvorbe koksa (disertacija).
Razprave SAZU, Ser, 5 A, VI, 41. 1934,
7.	La structure des intermédiaires dans la formation du carbone. Leurs spectres infrarouges et ultraviolets.
J.de Physique et r:id. 15. 194. IW.
8.	The infrared speetra and hvdrogen bonding in chelated hidro-xyquinemes {r. K. Sheppardom).
Trans. Faraday Soc. 50, 911, 1934.
9.	Heats or Wetting of sulphur cools of Istria and some other Yugoslav coals {z A. Novakom).
Veatnik Slov. kem. dr. t, 175, 1954.
10.	Cher das Verkoken nicht back end« Kohlen (z R. Kavčičem in M. Samcem).
Brcnnstofreheuiie 44. I9Î4.
11.	Absorption spectra and structure of snlphinir acids (s S. De-ton i jc ml,
J, Chem. Soc. 1955, 3161.
12.	The lieut of wetting and graphitizability of Rasa coal of Istria (z A. Novakom).
Bul L Sci. Yugusl, i, 1Û4, 19 Si.
13.	Les spectres infrarouges et la Structure des sels acides de quelques acides carboxyligues (z À. Novakom),
Nuovn C i meut ô, Snppl, 2. 715, 1955,
14.	Infrared spectra of graphitic oxide (z A.Novakom}.
Trans. Faraday Soc, 5/. 1614. 1955.
15.	Infrared spectra of polychloronaphthalenes (z L. Cencljeru),
Spectroehim. Acta 7, 274. 1955.
10. Infrared spectra of huntic acids and iheir derivatives (z M. Cehum).
Fuel 35, 77, 1956.
17,	Infrared absorption bands associated with the chelate ring i" unsaturated hydroxycarbonyl compunds (z S. Bratoiem in G. Rossmy-
Jein)-
1'rails. Faraday Soc, 52, 464. 1956.
18.	Absorption spectra and structure of some solid hydro\yazo-coin pounds.
j. Client, Soc. 1956. 214'>.
19- Infrared spectra and structure of some qui none mcnoximes.
j. Chem Soc, 2725, 1956,
20.	The infrared absorption bands associated with the COOH and GOOD groups in dimerie cnrboxylic acids. Part II. The region 3700-ifiOOcnt " (s S. Bratozem in N. Shcppardoml, Spectrociiim. Acta 8, 249, 1956.
21.	Les spectres infra rouges des a rides Ijenzene- et toliieue-s6lem-niques et de I'acide s^leiiieux is S. Detonijevo).
J.Chim.phys. 53, 76U, 1956.
22.	Infrared spectra of lignites (z A. Novakom), Vestnik SIov. kem, dr. 3, 113, 1956.
33. Infrared absorption bands associated with ihe NH group. Part I. Some secondary aromatic amines fe M. Skrbljakovo),
J, Chem, Soc. t957, 843.
24.	Infrared absorption bands associated with the NH group. Part 13. Some secondary thioamides and N-methvlsulphinamide.
J. Chem. Soc. 1937, 847.
25.	Infrared absorption baud» associated with the NH group. Part III. Hydroamic acids and derivatives (z D. PrevorSkom).
Speetrochim. Acte HK 51, 195726. Infrared spectra of molecules with hydrogen bonds (s S, Bra-toiem).
J. Chem. Fhys, 2?, 991—97, 1957.
27. The infrared spectrum and the Gil in-plane deformation frequency in ClbCDsOll (z D. Jcremiccm).
Spectrochim, Acta 9, 263, 1957.
29, Infrared spectra of some organic sulphur-oxygen compounds (s S. Detonijero).
Spcctrochim. Acta 11. 611—8, 1958.
29.	Die Austuuschfahigkeit der Hydro Xylgruppet) von frisuhen uud gea Iter ten Amyloscn bzw. Aniylopcktin in it schwcren Wasscr (z M. Celioml,
Die Starke 10, 99. 1958.
30.	The OH in-plane deformations and the C-O stretching frequencies in moiiotuerie nrids and their association shifts (z M, Pin-turjem).
Spec t roc him. Acta 12, 162, 1958.
31.	The infrared spectra of some ferroelectric compounds with short hvdroRen bonds (z U, Blincem).
Molecular Phys. J. 591, 195S.
52. The infrared spectra of mixtures of carboxylitr acids with py-ridine and of the pyridine carboxylic acids. The position of the pruton iu the respective hydrogen bonds,
Vestnik Slov. kern. dr. 5, 21, 1958.
33.	I3ie Infratot-spekfren von Misehungen von Carboxylsauren mit Pvridin nnd das Tunnelieren in der Wasserstuff-brucke OH .. . N.
'L fitr Elektrochem, 62, lir>7, ¡95$.
34.	Infrared spectra and hydrogen bonding in the Tiickel-dime-thylglvoxiroe and related complexes (z 11, iilincem).
J. ChenuSoc. 4536, 195$.
35.	The infrared spectra and the hydrogen bond in some acid salts of phthalic acid (z A. Novakom).
Bull. ScL 4, 40, 195$.
36.	The tunnelling of the proton as a cause of the splitting of hydroxy 1 stretching hands H. Iilincem).
Hydrogen Bonding 147 (Perganion Press 1959}.
37.	An interpretation o T the breadth o T hydrogen stretching bonds i it the spectra, of hydrogen bonded molecules (s 5. Bratožem),
Hydrogen Bonding tit {Pergamon Press i959).
58. The hvdrogen bonds and the structure of naplua zarili (z K.Blineem in fi.Pirkuiajerjem).
Hydrogen Bonding 333 (Pergamun Prses ¡939).
19, The in-plane normal vibrations t>f formic acid {?, R. Blineem).
Spectrochim. Acta 15, 82. 1959.
40.	Infrared spectra of hydrogen-bonded compounds exhibiting polymorphism. I, 2,5-dihydrOxybenzoquinone (z A. Stojiljkoviccvo).
' Vcstnik Slov. kem. dr. J, ^6. 1958.
41.	The influence of hydrogen bonding upon the frequency and intensity of the OD in-plane deformation vibration of some phenols and alcohols b, I. Pet rovom in M. Zitkovo).
Advances in Mol.Spectroscopy, "94 (Pergainon Press 1962).
42.	Infrared and proto» magnetic resonance spectra of crystals ■with very short hvdrogen bonds [z R.Blineem).
Spectrochimica Acta 16, 852 (I960).
43.	Infrared speeira of and hydrogen bonding in some- acid salts of carhojtyiie acids (z A. Novakom),
Univerza v Ljubljani. 1%0.
44.	The relation between the bridge lenghl of short hydrogen bonds, the potential curve, and the hydroxy I stretching frequency [z R. Blineem in A. Novakom).
Z. Elektrochem. 64. 56", 1960.
45.	The hydrogen bunds in di- (p-cblorphe&yl) hydrogen phosphate {/. A. Novakom).
Proc. Chem. Soe. I960, 240.
46.	Rat ionski izmenjalci i z domačih premogov (s S. Lapaujetom),
Vestnik Slov.kan.dr.fi, 71, S959.
47.	Heats of wetting adsopriton isotherms of Velenje lignite and xylite (s P. Rožičem in A. Novakom).
Bull. Sci. Ta gosi. 5. 38, I960.
48.	Infrared spectra of hydrogen bonded substances exhibiting polymorphism. H o- Amiaobenzois acid (z L. Premrujem),
Boll. Scient Fac. Chini, Ijid. Bologna IH. 14«, I960,
49.	Correlazione delle frequenze e deilo mtensita ddle bande 1R del gruppo Slf con fatter! strutturali {z J. Janom in G.Modeno),
Ricerca Scient, 50. 1065, I960.
50.	i ar-inf rared lands of some crystals with strong hydrogen bonds.
J.Cbeifl. PhyS. 14, 1445, 1961.
51.	Hydrogen bonding in some adducts of oxygen bases with acids. Part. I. Infrared spectra and structure of crystalline adducts of some pliosphine-. arsine-, and amine oxides, aad suplhoxides witli strong aeids,
J, Chem.Soc. 1962T 5128,
52.	ffvdrogen bonding and die acid-base levels.
Boll. Scieut. Lac. Ctiim. lnd. Bologna, 21. S3, 1963.
53.	Infra-red spectra of solutions of some acid salts of carbo-wlic acids in dimethvlsolphoxide (z A, Novakom),
Spectrochim. Acta, 18. 1059. i%lI.
54.	Infra-red spectra of, and hydrogen bonding in, some adducts of phenols with tlicir ph en oxides and other oxygen bases (z A, Novakom in ). E, Gordonoin).
J. Plm. Chem. 6?, H18, i%3.
55.	The hydrogen bond. — (Lectures on solid State 1'hysics, Her-cegnovi. 1963).
SKNE. 1964, 205—217.
56.	Hydroxy] bands in the infrared spectra of organophosphoric and phosphinic acids. — Spectrochim. Acta, 20, 1964. 949—955 (sknpno s S, Detonijevo).
57.	Stereochintie des hvdra zones; vibration do valence du grotipe-ment Nil. — Rev, Roumaine de Chiinie. 10, 1%5. 1185—1187 (sknpno z J.Janom),
38. Structural factors influencing the Nil frequencies. - Rev. Roumaine de Chimie. 10, 1963, 1163—1172 (skupno z A. Aimanurn. [, Janom in S, OblaLorn),
59.	Infrared spectra of stroglv hydrogen bwded svstems. — ], Pure and AppL Chemistry. 11, 1%5, 455—453,
60.	Hydrogen bonding in some adducts of oxygen bases with aeids. Part II. Infrared spectra of liquid adducts of carbo\ylie acids with sulphoxides, phosphineoxides and other buses. — J.Chem.Soe., A. 4^9, 1966, 439- 445 [sknpno z N. kobilarcvom].
61.	DeuteTon quadrupole coupling and hydrogen bonding in crystals. — Nature, 212. 1966, 1307—1309 (sknpno z li, Hlineem).
RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE iN MEDICINSKE VEDE
VAS O BUTOZAN
Rojen v Starčeva pri Pan-čevu 5. decembra 1902. V Pan-čevu je končal osnovno sol o in gimnazijo (1921), absolviral Filozofsko fakulteto v Beogradu, v Zagrebu pa Veterinarsko fakulteto, kjer je leta 1931 doktoriral. Od 1930 do 1932 je bil asistent na tej fakulteti. L. 1954 je postal predstojnik Oddelka za veterinarski» epidemiologijo v Higienskem zavoda v Banji Luki, kjer je oslal do odhoda v partizane julija 1941.
Po osvoboditvi je bil 1949 izvoljen za rednega profesorja za veterinarstvo na Agronomski fakulteti v Sarajevu, a 1950. leta za rednega profesorja Veterinarske fakultete v Sarajevu, kjer je deloval do upokojitve 1. 1%6, Sedaj je direktor Znanstven o-raziskovalnega in diagnostičnega inštituta veterinarske fakultete v Sarajevu. 1949—1950 in 1952—1956 je bil rektor univerze v Sarajevu.
Za časa narodnoosvobodilne vojne je prof.Butozan opravljal mnogostranske in zelo pomembne funkcije. Omeniti je zlasti njegovo delo kot šefa vojne sani tete za Bosansko Krajino, dalje organizacijo civilne zdravstvene službe, skrb za gospodarstvo, svojce padlih borcev in prehrano vojske, Bil je član predsed-uišlva AVNOJ-a in ZAVNO BiH-a. Po osvoboditvi je bil poslanec v zvezni in bosansko-liercegovski ljudski skupščini, minister za zdravje in socialno politiko, minister za agrarno gospodarstvo in minister za znanost in kulturo iMB Bili.
Prof. Butozan je bil predsednik Na učnega društva B^snc in Hercegovine, od ustanovitve 1966 pa je predsednik Akademije nauka i umjernost.i Bosni! i Hercegovine. Je dopisni član Srpskc akademije nauka i umetnosti, redni član Naučnega društva za is torij u zdravstvene kulture Jugoslavije, redni član Akademije
znanosti v New Yortu in dopisni član Akademije za agrarne vede v Nemški demokratični republiki. Ima častni doktorat univerze v Sarajevu in Humboldtove univerze v Berlina.
Preiskuje predvsem liemuiLirijo prt govedu. O tem in drugih vprašanjih svoje stroke je objavil preko SO razprav ill člankov v tu- in inozemskih publikacijah.
Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za prirodoslovne in medicinske vede je bil izvoljen 7. februarja 1967.
SVETO ZAR I LE SI G
Rojen je bil 8. junija 190? v Ljubljani, kjer je maturiral Lia klasični gimnaziji v Ljubljani 1.1925, L. 1950 jc iliplo-miral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz geografsko-zgodo-vinske študijske skupine, 1955 pa je na temelju doktorske disertacije j Kmečka naselja na Vzhodnem Gorenjskem« pro-inoviral za doktorja lilozolije. isto leto je bil postavljen za asistenta v Geografskem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. V študijskem letu 1936/37 se je strokovno izpopolnjeval v Franciji (Pariz, Strasbourg). L. L940 je bil postavljen na Filozofski fakulteti za privatnegn docenta, 1. 19+5 pa za univerzitetnega docenta, L. 1947 je bil imenovan za izrednega, 1950 pa za rednega profesorja. Od marca ilo novembra 1950 je bil dekan Prirodoslovtio-nuitematične fakultete, (k1 novem h ra 1950 ilri oktobra 1952 prorektor univerze ter v študijskem letu 1955/54 ponovno dekan Prirodoslovno-matematične fakulteti.
(■lavno znanstveno delo prof. Ilešiča je usmerjeno v agrarno geografijo, v vprašanje geografske regionalizaci je, deloma še v preučevanje naših rek in v razčiščevanje načelne, teoretične problematike geografske znanosti.
Xa j intenzivnejše je hilo v smeri morfogenetske agrarne geografije, tose pravi genetskega in tipološkega preučevanja tradi-cionahlih agrarnih naselij in njihove zemljiške strukture. Rezultati tega dela SO bili zajeti v sintetični študiji >Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem« (Dela Inštituta za geografijo SAZU, 1950). Delo je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado za leto 1951, O isti problematiki je prof. Ilesič večkrat poročal v meti na rodnem strokovnem svetu, tako na XA II. mednarodnem geografskem kongresu 1952 v Washingtnnu. na mednarodnem simpoziju za agrarno geografijo in zgodovino 1957 v Nancyju, kjer je s svojim referatom vzbudil posebno pozornost, in na pot!obrtem simpoziju
i960 v Vadateni na Švedskem. Pozneje je raztegnil svoje raziskave še lia Prekmurje, hkrati pa celotno problematiko na Slovenskem osvetlil v luči novih dognanj v evropski in svetovni literaturi, kjer so se prav v tem časa izoblikovali novi pogledi in nove metode. Na pobudo nekaterih udeležencev simpozija v Nancy ju je svoje sintetično delo, bistveno dopolnjeno, objavil leta 1959 v nemškem jeziku v »Miinchner (ieogruphische llefte«. Novost v primerjavi s prvotno slovensko študijo je v novem kritičnem pretresu uporabnosti agrarno-morfogenetskih kriterijev za zgodovino agrarne naselitve in agrarnega gospodarstva. Novejša evropska preučevanja so namreč bistveno omajala prvotno, marsikdaj pretirano naziranje o popolni kontinuiteti tradicionalne agrarne pokrajine od srednjega veka do Tranciscejskcga katastra (začetek 19, stoletja) in moeno obogatila dognanja o posameznih faza.li in procesih njenega razvoja v teku stoletij.
Zadnji eus je prof, llešič skušal preusmeriti slovensko in jugoslovansko »agrarno« geografijo v kompleksno geografijo podeželske pokrajine sploh. la naj vključuje tudi probleme sodobnih transformacij agrarne pokrajine in njene notranje strukture, Preučevanja je oplodil z izkušnjami tako imenovane asocialne« agrarne geogralije v Srednji in Zahodni Evropi ter z izkušnjami in pobudami mednarodne akcije za preučevanje in karti ra ti je izrabe tal, organizirane v okviru ustrezne komisije pri Mednarodni geografski uniji. Za vključitev v to akcijo je dal prof. llesič jugoslovanskim geografom pobudo žc po v>ashingtonskem mednarodnem geografskem kongresu 1. !953, predvsem p ti po mednarodni konferenci za preučevanje izrabe tal v Varšavi,
Druga problematika, s katero se je proF. llešič zadnja leta ukvarjal, je problematika geografske regionalizacije ali raj oni-zacije, ki je danes močno v ospredju geografskega zanimanja povsod po svetu- Lotil se je je v več metodoloških člankih v domačem strokovnem krogu pa tudi v referatih na XIX. mednarodnem geografskem kongresu v Stockholmu J9fi0 ter na zasedanjih komisije pri Mednarodni geografski uniji. Konkretno je uporabil svoje poglede na régionalizacijo v metodološko podprtih študijah o regionalizaciji Slovenije in Jugoslavije, Od teh je prva postala temelj vseh nadaljnjih tovrstnih študijskih del pri nas. Pri tem se je odločil za dvojno regionalizacijo. za tako imenovano fiziognom-sko-p okrajinsko, ki zajema vse ma ter i a la e, ne samo pri rodne, marveč tudi antropogene sestavine geografskega okolja, in za rlružheno-gospodarsko funkcijsko, ki se opira predvsem na gravitacijske tokove družbenega in gospodarskega dogajanja.
Prof. Uešič se je kakor že poprej tudi v povojnih letih ukvarjal še z nekaterimi povsem fizično-geografskimi temami, predvsem z geografskim preučevanjem naših rek. Tako je njegova študija o rečnih režimih v Jugoslaviji še vedno prva geografska sintetična študija te vrste v Jugoslaviji, ki je dala pobudo mnogim mlajšim raziskovalcem, S študijami o podol/nih profilih Soče in zgornje Save je dal pobudo za uvajanje eksakt-nih kvantitativnih metod v našo geom or folog i jo. Na primerit obeh slovenskih alpskih rek je prikrojil analizo podolžnili rečnih profilov beograjskega profesorja Petra Java novica posebnim razmeram ob teh dveh rokah (glacialnemu in fluviogluciulnemu reliefu} ter jo dopolnil z novimi analitičnimi pokazovalci.
Slednjič je treba omeniti še prizadevanja prof. llešiča za razčiščevanje teoretične problematike geografije ko: znanosti. V številnih poročilih je zastopal stališče o enotnosti geografije, ki je utemeljena v kompleksni geografski (prostorsko-pokrajili-ski) stvarnosti kot enotnem objektu vseh geografskih panog. Glavni namen naj ji bo ugotavljati vzročne lu funkcijske kore-lacije med različnimi Tak tor ji in procesi v prostoru, Pri tem osporava teoretsko nujnost geografskega dualizma, to je cepitve geografije nu dve samostojni znanstveni disciplini, na fizično in ekonomsko geografijo, povsem pravilno sodeč, da so med drugim prav koleracije med prirodo in družbo ena od osnovnih nalog geografskega premotri vanja.
Kazen tega sc je prof. llešio lotil sc drugih problemov in se udejstvoval tudi na drugih področjih geografije in je na teb prav tako dosegel lepe uspehe. Njegovo neumorno delavnost dokazujejo slednjič Se številni strokovni priročniki in visokošolski ter srednješolski učbeniki. Prof. Ilesič si je z vztrajnim znanstvenim delom pridobil toliko zaslug, da je priznan kot eden naj boljših gtiografov nc samo v domačem, marveč tudi v inozemskem znanstvenem svetu. Poleg že .omen j en i h se je 7, referatom udeležil še mednarodnega geografskega kongresa v Londonu (1964). 4. kongresa geografov SSSJt v Moskvi (1964), mednarodne konference za metode preučevanja izrabe tal v Varšavi (1960), dveh kongresov poljskih geografov v L.tiblinu (1%4) in Wroclawn (1966), Je dopisni elan in se aktivno udeležuje zasedanj raznih komisij Mednarodne geografske unije, je častni član Srpskega geografskega društva in Poljskega geografskega društvu.
Bibliografija znanstvenih in strokovnih del profesorja S. llešiča je objavljena v Geografskem vestniku 39 (1967). str. I i do 20.
Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za pri rod oslov nc in medicinske vede je bil izvid jen 7. februarja 1967.
DIMITRIJE JOVČIC
Dimitrije jovčič je bil rojen 1. 1889 v Yranju v Srbiji, Me ti ici tiske Študije je zučel in dokončal v Parizu, kjer je pro-mOviral 1.1918. ludi specializacijo iz dečje kirurgije in ortojicd ijc je nadaljeval v Franciji in se dve leti praktično in teoretično usposabljal na klinikah v Parizu ter v centra zu os teoar tikala rno t uberk n iozo Beck-sur-Mer. Po dovršeni spe-cializnciji je bil 1.1921 postavljen za .sekundarnega zdravnika v državni bolnici v Beogradu, 1.1924. pa je osnoval prvi od-dciek za dečjo kirurgijo v Jugoslaviji in leio dni za tem postal šef tega oddelka L. 1933 je bil izvoljen za privatnega docenta na Medicinski fakulteti v Beogradu. L. 1947 je bil izvoljen za izrednega profesorja in upravnika klinike za dečjo kirurgijo, kjer je L 1953 postal redni profesor. Na tem mestu jc usta I do upokojitve I. 1961.
Dr. Jovčič se jc kot prostovoljec udeležil balkanske in T. svetovne vojne in bil odlikovan z visokimi domaČimi in tujimi odlikovanji (Officier de la Légion d'honneur, Officier de l'Ordre de la Santč Publique), V osvobodilni vojni je sodeloval kot kirurg pri zaključnih borbah na fronti v Sremu,
Od časa izvolitve za profesorja pa do upokojitve je profesor Jovčič opravljal številne funkcije v fakultetnih odborih in komisijah Medicinske fakultete, postal je prvi predsednik novo ustanovljenega društva Udruženjn ortopeda i traumatologa Jugoslavije, prvi častni predsednik ortopedsko-travmatološke sekcije Srpskoga lekarskog društva, Associé étranger de l'Académie de Chirurgie Paris, častni, član društva Société française d'Orthopédie et de Trau tautologie, dopisni član ameriškega in italijanskega ortopedsko-travrnatološkega društva in bil dolgoletni predstavnik Jugoslavije v upravnem odboru SIÇOT. A povojni dobi se je udeležil po veČini vseh kongresov v domovini in predaval na številnih inozemskih kongresih (Francija, lialija, Švica,
Švedska) o zapažanjih in izsledkiii iz raznih področij svoje stroke.
Prof. Jovčic je do danes ohjavi! v domovini in v inozemstvu 90 znanstvenih in strokovnih del (4y v domačih. 42 v inozemskih medicinskih revijah), V svoji h deJili pitsega prof, Jovčič v najaktualnejša poglavja splošne kirurgije otroške dobe, prav tako pa tudi ortoped i je in travniatologije otroške dobe.
Izmed njegovih del je na prvim mestu omeniti publikacije s področja akutnega abdomens otroške dobe; v razpravah s Akutni apendicitis« in î Apendikuiarni peritonitia* obravnava najbolj nevarna akutna obolenja. Iz teli dol. ki so bila objavljena v Mémoires pariške kirurške akademije, je razvidno, da je pri teh operacijah imel do tedaj najnižje zabeleženo smrtnost. Akutni invaginaciji črevesa kot drugi najtežji obliki akutnega abdomena pri otrocih so dr, Jovčic in njegovi sodelavci posvetili nekaj pomembnih del. Nadalje je omeniti publikacije o hipertrofiji ileusa pri novorojenčkih, ki jo je Jovčič pri nas prvi pričel operativno zdraviti. Njegovo delo o »Pneumokoknem peri tonitisu pri otrocih« je vzbudilo posebno pozornost. V dohi pred antibiotiki je to obolenje zahtevalo izredno veliko žrtev in je mort al i teta znašala od 85—100%. Prof. Jovčič je meti prvimi uporabil penicilin in z njim dosegel nenavadno ugodne rezultate, o katerih je poročal 1. 1949 na pariški kirurški akademiji.
Med prirojenimi omfalocelami je prof. Jovčic dognal in opisal tretjo, interni cd i aru o obliko, katero so potrdili in osvojili kasneje številni avtorji. Pomembno je prispeval s svojim raziskovanjem k razpravi malignih tumorjev ozkega in debelega črevesa pri otrocih. S področja Urologi je SO bile predvsem zap a žene njegove publikacije: ¡-Maligni tumorji ledvic — (Analiza 150 primerov)« in pa {^Transplantacija uretra v sigmo pri ek-topiji sečnega mehurja*.
Vrsto del je prof. Jovčič posveti I vprašanjem travma t izma otroške dobe. 2e l. 1926 je med prvimi pri nas opozoril na kompleksnost problematike in na prednost konzervativnih ortopedskih metod zdravljenja pri določenih svežili prelomih kosti. Postavil je indikacije za osteosinteze in dokumenttirno obdelal veliko število operiranih primerov, pri katerih konzervativno zdravljeuje ni uspelo. Prinoi.pi, ki jih je postavil pred tridesetimi leti na področju zdravljenja otroških prelomov, so bili v celoti potrjeni na mednarodnem kongresu SICOT leta 1957 v Barceloni.
Brez dvoma najpomembnejši Jovčičev doprinos v znanstvenem in strokovnem pogledu pa so njegova dela s področja orto-
pedije. Med prvimi je pri nas prišel s sistematičnimi raziskavami pojava prirojenih anomalij kolka, v prvi vrsti prirojenega izpaha kolka, ki mu je posvetil takorekoč svoje življenjsko delo. \ njegovih publikacijah je prikazana domala celotna problema lika glede na Zgodnjo diagnozo, na konzervativne in operativne metode zdravljenja, glede na indikacije in vlogo arlro-grafije kolka in se posebej glede na kritično analizo rezultatov. Na kongresu jugoslovanskega in čelioslovaškega ortopedskega društva I. 1937 v Beogradu je v obširnem referatu s-Pri rojen izpah kolka in njegovo ortopedske» zdravljenje« v sodelovanju z dr. Stoj a novice m položil temelje vsemu nadaljujem a delti in že (ukrut opozoril na pomembnost zgodnje diagnoze in zgodnjega zdravljenja, da bi se izlx>!jšali rezultati zdravljenja,
S področja prirojenih anomalij je prof. Joveic obelodanil raznotere ma I for muc i je hrbtenice in v člankih »Spina bifida cystica* in »Spina bifida occultai opisal kirurške intervencije, s pomočjo katerih je uspelo operativno kriti defekte. V vrsti publikacij obravnava pa tudi specialno področje neonaialue kirurgije: prirojene a t rezi je ezofagasa. žolčnih vodov t vprašanja megakalona, diafragiualnih hernij, inekonialnega ileusa in peritonitis.
Preko 30 let je prof. Joveic proučeval l.ittlovo bolezen in opazoval rezultate zadajanje radikotomije (Forsterjeva operacija), kateri je sledila sistematična medicinska rehabilitacija. Spastične infaillible pa reze in paralize je koi aktualen nevrološki in ortopedski problem obravnaval v številnih publikacijah, ki jih je objavljal v; Presse Médicale. Mémoires de l'Académie de Chirurgie de Paris, Revue d'Orthopédie itd,
Prof. Juvčič je bil med prvimi, ki je kot učenec prof. Mé-nard-a in prof. Sorrel-a prenesel na domača lia klasične koncepte ciklične evolucije «steoartikularne tuberkuloze in v številnih publikacijah objavil takratne principe konzervativnega i ii Opera I i vitega zdravljenja s posebnim oz:i rotil na osleOartiku-larne artrodeze, V kasnejši dobi je bil Jovčic prav tako meri prvimi, ki je proučeval in opisal rezultate zdravljenja s strepio-micinoni. ki jih je 1. 1930 podal na francoskem ortopedskem kongresu.
Ko je po vojni kostna in sklepna tuberkuloza tako porasla, da je postala eden najtežjih problemov naše zdravstvene službe, so bile Jovčieeve izkušnje v zdravljenju s tuberkulostaîiki dragocena pridobitev, ki so jo pričele uspešno uporabljati zdravstvene ustanove sirom naše države — med prvimi bolnica Val-
doltra v Sloveniji, ki je ob Jovfiičevi vsestranski podpori 1. 194? postala prvi s Zvezni institut za oat« v novi Jugoslaviji.
Napredne ideje v pogledu strokovnega sodelovanja, ki ji L je prof. Jovčie dosledno ruz:vijal iudi v m cd narod nem merilu, so posebej pa med bratskimi slovanskimi državami, so doživele svojo prvo uresničitev v I- 1937, ko mu je uspelo organizirati v tj nagradil skupni kongres jugoslovanskega in čelioslov;iškega ortopedskega društva, ki so sc ga tudi udeležili predstavniki Poljske in Bolgarije - in kjer so bili pod njegovim vodstvom izdelani i liter I i za bodoče delo v obliki medsebojnega posredovanja strokovnih in znanstvenih dosežkov na področjih ortoped i je in travm atologije.
Prof. Jovčie je s svojim življenjskim delom postavil temelje lako ortopedi j i kot kirurgiji oi roške dobe na naših tleli in njegova zasluga je, da so se na njegovi kliniki Formirale generacije specialistov omenjenih strok pri nas. Ugledu, ki ga uživa v našem domačem medicinskem svetu, so se pridružila številna priznanja v zamejstvu, kar pričajo njegova dela, citirana v tujih publikacijah ozir. učbenikih: kirurgije (Kirsohner-Noz-dmanu), podiatrije (Pfaundler-Schiossnianii). ortoped i jc (Omhrcdannc-Mafbieu), osteoBrtikniame tuberkuloze {Sorrel), monografije o artrorizah (Kocher), v francoski medicinski enciklopediji in v kongresni publikaciji italijanskega ortopedskega društva (Za-noli).
Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za prirodoslovne in medicinske vede je bil izvoljen 7. februarja 1967.
M A R r J AN S A LOPE K
Marijan Salopek jo bil rojen 23. decembra J 883 v Kar-lovcu. Univerzo je študiral v Zagrebu in on Dunaju, kjer je bil leta 1909 p roiu oviran na podlagi disertacijo o triadnih amonitih. Se isto leto je na poziv prof. Gorjanoviču-Kram-bergerja nastopil službo kustosa pri Geoioško-paleontološkeni oddelku Hrvatskega narodnega muzeja v Zagrebu. Y študijskem letu 1909/10 je nadaljeval študije na politehniki v Zii-richu. naslednje lelo pa na univerzi v Parizu. Po prvi svetovni vojni se je pripravljal za znanstveno kariero. V decembru (919 je dosegel veniam legendi. Takoj nato je bil pozvan na novo ustanovljeno stolico za geologijo in paleontologijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, kjer je bil v marcu 1920 imenovan za izrednega profesorja, leta 1924 pa za rednega profesorja. V Ljubljani je ostal do leta 1928. ko je odšel v Zagreb, kamor je bil pozvan na izpraznjeno stolico. lam je deloval do svoje upokojitve leta 1955,
Leta 1930 je bil imenovan za dopisnega člana Ju posla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, leta 1935 za izrednega pravega člana, leta 1937 pa za rednega pravega člana. Na njegovo pobudo je bila na akademiji ustanovljena geološko-pa le-ontološka zbirka in laboratorij za kras ter ediciji »Atitfl geolo-giea« in sPalaentologica jugoslavica«.
Profesor Salopek se je ukvarjal predvsem s cefalopodno favno, ki jo je obdelaj z raznih krajev Hrvatske, Dalmacije, Črne gore pa tndi Slovenije. Zato se je posvetil v prvi vrsti raziskovanju triadnih in jurskih skladov. Pozneje se je začel zanimati se za mlajši palcozoik in za starejši tereiar.
Y času svojega delovanja na ljubljanski univerzi je ustanovil Gcološko-paleontoloski inštitut na filozofski fakulteti in ga bogato opremil. S svojimi študenti je raziskal mnoga področja V Sloveniji in ostali Jugoslaviji. i\:a geološki ekskurziji
v Bohinj iti na Triglav je odkril mnogo novih nahajališč fosilni-favne in nabral obilo gradiva za poznejše študije o anioni (ni favni (Obvrt na geološko ekskurzijo u Bohinj i na J rigfav, Glasnik Hrvatsko® priiudoslovnog društva. Spomenica Gorjantrviču, —39. Zagreb 1925/26). S pomočjo amonitov, ki jih je obdelal po več letih, je dognal, tla pripadajo jurski skladi v Dolini Triglavskih jezer srednjemu inalmu. V zvezi s tem je razpravljal tudi o nastanku jezer (O gorujoj juri u dolini Sedmerih jezera. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 246, Zagreb 1933). Leta 1926 je pričel skupno s prof. Seidlom geološko kar-tirati novomeško specialko (Geološko proufiavanje i kartirunje u Sloveniji godine 1926, Geografski vestnik 1927). I o delo je nadaljeval še v letih, ko je žc služboval na svojem novem mestu v Zagrebu (Izvješlaj o geološkom kartiranjn lista Novo ineslo. Izvještaj Geološko® instituta Jugoslavije za 1932, za 1933, Beograd 1933, 1934. 1935). Za mednarodni kongres v lleerlenu je sestavil referat o karbonskih skladih v Sloveniji, ki jih je straii-gralsko primerjal z ostalimi važnejših evropskih nahajališč (Einige Angaben über das Karbon in Slowenien, C. R. Congr. Slratigr. Carbo-Ilifere, Heerlen 1927, Liege 1928). Dolgo vrsto let je pisal v tuje strokovne revije poročila in ocene O geoloških in paleontoloških delih, ki so izhajala pri nas hi tako seznanjal zunanji svet o znanstvenih dosežkih v domovini.
Bibliografija del prof. Salopeka je bila objavljena v reviji Acta geolog i e a 5 (PHrodos lovna istraži vanja 35). Zagreb 1965, str, 9—11.
Za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za prirodoslovnc in medicinske vede je bil izvoljen 7. februarja 1%7.
RAZRED ZA UMETNOSTI
JANEZ CI
Slovenski skladatelj, zdaj rektor \isoke glasbene šole tErnnz-Liszt-lIoclischule fiir \fnsik) v \Veiniurju. je hil rojen 4-. decembra 1913 v kraju Velika Dubrava pri srcu Lužic, Hudvšinu. Njegov oče jc bil doma iz Liboj pri Celju, kjer se je rodil leta 1H86, a je moral zaradi n epov oljnih razmer iskati kruha zunaj ter se jo naselil v Saški, ki je takrat nudila delavcem boljše pogoje za obstoj kot domovina. Kot mladenič je s sta rs i pogosto obiska val svojo rodno domovino, v glavnem pa /e živel v Budv-šinti, kjer je dokončal osnovne in srednješolske študije z maturo leta 1933. Že zgodaj je kazal nagnjenje in nadarjenost za glasbo in se od ločil zanjo. Vpisal sc je na konservatorij v Leipzigu, kjer je študiral pri znanem skladatelju in orgallistu J,N.Dkvidlt kompozicijo in cerkveno glasbo. Takoj po koncu vojne je bil nastavljen kot docent na konservatoriju v Erfurtu. Dve leti kasneje je bil poklican na akademijo v Weiiuarju, kjer jc .1966 postal njen rektor.
Cilcnšek velja kot najvidnejši predstavnik zmerne moderne v obeh Nemčija h. Deležen je bil številnih nagrad, tako znamenite nacionalne nagrade za glasbo (1955) in je redni Član Nemške akademije umetnosti v Berlinu v razredu za umetnost. Najmočnejše poteze njegovega m uz i kalnega značaja so ravnost, ciljnost in stanovitnost: že prilično zgodaj si je ustvaril svoj glasbeni svet, v katerem si je z zgledno vztrajnostjo izklesal svojo lastno muzikahio podobo. Načelno in premišljeno se je postopoma podal na nekatera izbrana področja ustvarjalnost L v glavnem na komorno glasbo in na orkestralno glasbo. Od leta 1949 do 1955 je napisal pet koncertov za razne instrumente in orkester, nato pa je prav tako odločno prešel na simlouičnO
L L \ S E K
glasbo in ustvaril do leta 1964 šest simfonij, od kateri 11 je, četrta napisana za sani gori al ni orkester. Drngi li panog komponiranja se je Cilenšek doslej komaj bežno dotaknil.
Njegova dela kažejo v tehničnem pogledu naslon na njegovega učitelja in sklada tel jski krog, ki je v drugem in tretjem desetletju našega stoletja, krenil od takrat v Nemčiji prevladujoče Hmdemithove siueri v manj radikal no, čeprav ne strogo nasprotno orientacijo, lira smo se je odvrnil od njene močne osebne obarvanosti in se usmeril močneje na realistični svet: razgiba vajo ga dogodki časa, njihovi problemi in reševanja in od ti j ili je njegova ustvarjalnost bistveno prizadeta- Vsaka od simfonij izraža na svojstven način njegovo časovno doživljanje ali pa njegov odnos do aktualnih vprašanj, ne da bi s tem prešla v ceneni naturalizem. Večina teh simfonij je v treli stavkih: v pogledu tonskega gradiva je Cilenšek usidran na trdnih tleh diaionike, ne da bi zametaval kroniatično obogatitev: ne loteva pa se muz ¡kalnih problemov (onalnosti in atonulnosti in njihovih konfliktov, ki sicer zavzemajo mnogo prostora v problematiki današnjega skiadatoljskega sveta. Cilenšek skuša V najbolj jedrnatih in strnjenih oblikah izraziti, kar mu jc najbolj pri srcu, ne da bi hotel konkretno komentirati neke doživljaje ali dogodke; njegova glasbena govorica je tedaj klena, morda tudi trpka, a ravna in enotna in zavoljo tega tudi pristopna.
Za dopisnega Člana Slovenske akademije z iti in os t i in umetnosti v razredu za umetnosti je bil izvoljen 7. februarja 1967.
Seznam skladb Janeza Cilenška
t. Koncert za orgle in orkester (19513)
Praizvedba v Weimarju 1951, nato med drugim v Jeni, Varšavi, Bayrcuthu itd.
2,	Koncert za klavir in orkester (1950)
Tiskan 1951, založba Breitkopf & Härtel, Leipzig. Praizvedba 1930 v Weimar ju, nato v Guthi. Leipzigu itd.
3.	Koncert za violončelo in orkester (1952)
Praizvedba 1952 v Weimarju: nato ^ Gothi, Prfurtu. Berlinu itd.
4,	Koncert za violino in orkester štev, 3 (1953) Tiskan 1954 — založba Breitkopf A Härtel. Leipzig, Praizvedba 1953 Gotha, nato v Berlinu, Lrfurtu, Weimarju, Luipzigu. Moskvi, Leningradu itd.
5.	Simfonija štev. i (1954)
Tiskana 1956 založba Breitkopf A Härtel. Leipzig. Praizvedba 1934 Gotha, nato v EŠsenaehu, Weimarju, Leipzigu. Berlinu, Pragi itd.
6.	Simfonija štev. 2 (1956)
Tiskana	založba Neue Musik Berlin,
Praizvedba 195<j Gotha, nato t Jeni, Geri. H jI le. Weimar j n,
D rešilen u, Kasse hi itd.
7.	Simfonija štev.3 (1957)
Tiskana 1964J. založba Neue Musik Berlin. Praizvedbu 1957 Gotha, nalo y Erfnrtu, Weintarju, Leipzigu, Berlinu, Oldenburgu iid,
8.	Simfonija štev. 4 (1958)
Tiskana 1958: hellt ion Peters Leipzig,
Pr a izvedba 1958 Weimar, nato v Oldiinburgu, Magdeburgu, Berlinu, Dresden u, Varšavi. Moskvi itd.
9.	Simfonija štev. 5 (1959)
Tiskana 1961. Edition Peters Leipzig. Praizvedba 1959 Leipzig,
10.	Simfonietta (1965)
Pripravljeno za tisk pri Edition Peters Leipzig. Praizvedba 1965 Weimar, nato v Pianenu, Ilildburghausenu, Berlinu itd,
11.	Koncert za klavir tu orkester (1966) Praizvedba 1966 Gotha.
Komorna glasba;
12.	Sonata za violino in klavir (1948) Tiskana 1950, Breitkopf & Marte! Leipzig.
13.	Sonata za flavto in kitaro (1950) tiskana 1962, Breilkopf & Hartel Leipzig.
14.	Sonata za klavir (19511
Tiskana 1954, Edition Pete rs Leipzig.
15.	5 pesmi za bariton in klavir (i953) Tiskano 195 4. Edition Pete rs Leipzig.
16.	Sonata za oboo in klavir (1960) Tiskana 1961. Edition Peteis Leipzig.











■






. -




" -
umrli ©lani
J l. stop ¡a	_ f^ _
Rado Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941. Dr. Lur., redili profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razredu ih! 7. oktobra 1938. — (Hej Letopis I, 185—190.
Metod Polonc, rojen 19.decembra 1875, uinrl 10.oktobra 1941. Dr, i ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. načelnik tega razreda od 28. januarja 1959 do smrti. — Glej Letopis I, 193—197.
Gregor Krek, rojen 27.junija 1874, amrl i.septembra 1942. Dr. inr., redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi V Ljubljani; redni Slan pravnega razreda ud 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 193S do t L julija i 942, — Glej Letopis It 201—238.
Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za floristiko, fitogeogrufiju in botunično sistematiko: dopisni član niatemulično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. —• Glej Letopis I, 24i—257.
Ferdinand S e i d I, rojen 10. marca 1856, umrl I. decembra 1942. Realčni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo. kliniat.ologijo, seizmologi jo in geologijo; dopisni član maternatično-pTirodoslovnega razreda od 16, maja 1940. — (îlej Letopis I, 261—290.
R it ar d Jakopič, rojen 12, aprila 1869, umrl 2L aprila letu 1943, Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 41—43; II, 75—89.
Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, uIliri 26. marca Ima 1944. Dr. pliil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, dopisni član filozofsko-filološko-bistoričnega razreda od 16. maju 1940. — Glej Letopis I, 157—160; II, 61—74. J
M a t i j a Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. Akademski slikar; redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 47—49: 11, «JO—105,
Ivan R eg en, rojen 9. rinccmbra 1368, umrl 27. julija 1947. Dr. pliil., gimnazijski proiesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I,
175-176: IL 104—105,
Milan Skerlj, rojen 4. septembra i 875, umrl 8. dccom-bra 1947, Driur,, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—150; II, 106—125.
Oton Župančič, rojen 25. januarja 1878, umrl 11. junija 1949. Književnik: redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1958. — Glej l etopis I, 151—153; III, 225—2%.
France Kidrič» rojen 23, marca 1880. umrl U. aprila leta 1950. Dr. p bil., redni prolesor za starejše slovanske in slo~ vensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije; redni član filozofsko-ftlološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1958: od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda: od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije.
Glej Le t op is L 51-61; II, 34^44; III, 257—266: IV, 86—100.
Sergej Ivanov ič V a vilo v, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951. Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni člull razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in teli nične vede od 7. novembra 1947.
Janko Slebinger, rojen 19. oktobra !876, umrl 3. februarja 195!. Dr. pbiL, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljuhljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, lilozolijo in biologijo od 21. deccmbra 1944). — Glej Letopis II, 54—58: IV, 101 do 134.
Matija Murko, rojen 10. februarja 186f, Umrl 11, februarja 1952. Dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju: dopisni član filozofsko-filo-loško-historičnega razreda od 16. maja 1940, — Glej Letopis I, 172—174: V, 168—177.
Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952. Dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, redni član filozofsko-filološkohistoričnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis I, 105—110; V, 148—160.
Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912, umri 11. aprila 1953, Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ: redni član razreda za zgodovinske in družbene verle od 6, decembra i949. — Glej Letopis 11L (56—164; V, 161—167,
L u e i e n T e s n i e r o , rojen 13, maja 1893. umrl 6. decembra 1954. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru; rl op is ni član razreda za filološke in literarne vede od 2. junija 1933. — Ciej Letopis V, 92—94: Vil, 59—65.
Pavel Luna ček, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila lota 1955. Dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekolpsko-porodniške klinike na medicinski fak ulteli univerze v Ljubljani; redni člau razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis VI, 61-65: VIE, 55-58.
Petar Skok, rojen L marca 1881, umrl 3. februarja 1956. Dr. pbil., redni profesor za romansko ftlologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1'J53, Glej Letopis V, 89—91; VIII, 77-82.
Janko Polec, rojen 19. avgusti 1880, umrl 12. maja 1956, Dr. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1949, predsednik Terminološke komisije- pri akademiji. — Glej Letopis I, 97—101; VIII, 48—60.
Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872, umri 7. januarja lela 1957. Redni profesor za urliifekturo na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. okiobru 1938. — Glej Letopis I, 87—89; VIII, 61—76.
Rajko Nahtigal, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca leta 1958. Dr. pilil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik .Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobru 1938, prvi predsednik akademije od 4. januarja Í939 do 27. junija 1942, načelnik razredu za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis I, 71—75; IX, 63—67.
Frane K 8 a v, L u k m a n, rojen 24. novembra 1880, umrl (2, junija 19,58. Dr. thcol,, dr, pbil,, redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščanskega-slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju; dopisni član od 16. maja Í940, — Glej Letopis I, 168 — 169; IX, 78—81.
A n d r i j a S t a m p a r , rojen I. septembra 1888, umrl 26. junija 1958- Dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti; dopisni član od 7. novembru leta J9+7. — Glej Letopis IX, 82 84.
Izidor Cankar, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958. Dr. pbil.T redni prolesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoja, redni član od 2. j II ili j S 1953. — Glej Letopis V. 67-73; IX, 68—77.
K n z i in i e r z M i t s c li, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958. Profesor poljskega jezika na univerzi v Kra-ko™: dopisni član od 7. novembra 1947, — Glej Letopis IX, 85—87.
Pavel Golia, rojen K>, aprila 1887, umrl 13, avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju: redni član od 2. junija 1953. — Glej letopis V, 116—120: X, 34 -39.
Aleksandar lielič. rojen 2. avgusta 1876, umrl 26, februarja 1960. Dr, phiL, profesor za lingvist iko na univerzi v Beogradu v pokoju: predsednik Srpske akademije nauka: dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis XI. 36—38.
Anton L a j o v i c , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960. Komponist in muzikolog. Redni član od i6. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis 1, 63—67 in XI, 34 -35.
L j n a r D y g g v e , rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961. Dr. h. c., dr. ing. h. C., arhitekt in arheolog. Dopisni Član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis IX, 47 48 in XII. 81—82.
Božidar Lavrič, rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961. Dr. med., dr. h. C., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Kirurgiene klinike: redni član od 6. decembra 1949. od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije, — Clej Letopis III. 201 -202 in XII. 72- 80.
Zde nek N e j e d 1 y , rojen 10. lebmarja 1878. umrl 9. februarja 1962; profesor Karlove univerze v Pragi; p rez id en t Akademije znanosti CSR. Dopisni član iwl 7. novembra 1947.
Fran Šaleški F i n ž g a r , rojen 9. februarja 1871. amrl 2. junija 1962: književnik; redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti- — Glej Letopis L 23—25 in XIII. 45—46.
M i i a n Vidmar, rojen 22, junija 1895, umrl 9. oktobra 1%2, dr. h, c„ dr, techn. ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi v LjubljanjjL; redni član ud 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodosloviiega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942, predsednik akademije od 127. junija 1942 do 2, oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 50, septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elektrisko gospodarstvo od l. junija 194^8 do l.maja 1959. kon-zulcnt tega inštituta od 1. maja 1959 dalje. — Glej Letopis i, 130-142 in XITL 47—50.
Vale Vj>uk, rojen 21. februarja 1886. umrl 27. novembra 1962, dr. pilil., redtli profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 108—109 in XIII, 51—53.
Anton S o v r e , rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963. Redni profesor za grški jezik na ti ni verzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1955, — Glej Letopis V, 86-88 in XIV, 36—58.
Milan Bogdanovič. rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964. Književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost, na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča \ Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 135-156.
Maks Samec, rojen 27. junija 1881. umrl 1. julija 1964, Dr. phil,s redni profesor na univerzi v Ljubljani ml 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949, Gd 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. — Glej Letopis 111. 188-198 in XV, 60-61.
] uš Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964. Književnik, Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 54—62 in XV. 62—64.
Ivan G r a f e n a u e r, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964. Dr. phil., profesor v pokoju. Dopisni član od 16. maju. I94A. redni član od 21. decembra 1946. Tajnik razreda za tilološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej Letopis L 161 — 165 in XV, 65—71.
Ilija Djuričič, rojen 18. julija 1898. umrl 2. aprila 1965, dr, med., redni prolesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti univerze v Beogradu; dopisni član od 22. decembra 1961:
predsednik Hrpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XII, 40-42 in XVII, 50—52.
Igor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965; dr. nied,, redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v pokoju; redni član od 6-decembru 1949, upravnik inštituta za medicinske vede pri akademiji. — Glej Letopis III, 203—204 in XVI, 63—65.
ivo Krbek, rojen 23, avgusta 1890, umrl 16- januarja !966, dr. i ur., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis IX. 3i —52 in tVH, 53—55.
Anton Melik, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr.phil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. - Glej Letopis 1, 170—171 in XVII, 37-46.
Marjan Kozina, Tojcn 4. junija 1907, umrl 19. junija
1966,	izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 123—124 m XVII, 47-49.
Marjan Salo p c k , rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967. Dr. pliil.. redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967. — Glej tO knjigo Letopisa str. 59—60 in str. 83—86.
Josip P 1 emel j, rojen 11, decembra 1873, umrl 22. maja
1967.	Dr. phii., častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti. Redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani v pokoju. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 7. oktobra 1938. Načelnik matematično pri rod oslov nega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis 1, 93—94 in to knjigo Letopisa, sir. 73—78.
Alojz Gradnik, dr. i ur., rojen 5, avgusta 1882, umrl 14, julija 1967. Književnik, Redni član od 21.decembra 1962. — Glej Letopis XIII, 33—38 in to knjigo Letopisa., str. 79—82.
JOSIP PLEME L j
Dna 22. maja 1%7 je v Ljubljani umrl akademik prof, dr, Josip Plcmclj, matematik svetovnega slovesa.
Rodil se je 11.decembra 1873 v vasi Grad na Bledu kot sin mizarja in malega kmeta. Njegov oče Urban Plemelj je bil trikrat poročen in je umrl, ko je bil pokojni profesor, drugi otrok tretje žene Marije r. Mrak, star komaj eno lefo. Mati je po očetovi smrti s težavo preživljala družino. Zato sprva mali Joža ni bil namenjen za šolanje, čeprav si je tega zelo želel, ko je videl, da se šolajo otroci bogatega soseda. Končno pa se je le našla možnost, da ga je mati poslala v šole v Ljubljano, kjer je potem obiskoval gimnazijo od I. 1886 do 1894. Do četrtega razreda se je preživljal s skromnimi prispevki od domu in s podporami dobrih ljudi. V višjih razredih se je vzdrževal sam z inslruirn-njem Svojih sošolcev. Od tedaj ni imel več materialnih težav pri študiju.
Veselje in nadarjenost za matematiko je pokazal Že v prvih razredih gimnazije. Srednješolsko matematiko je obvladal konec tretjega in v začetku četrtega razreda, tako da je kot četrtošolec pomagal oemošolcem pri maturi le hi i h nalogah. Poleg matematike seje zelo zanimal tudi za astronomijo, predvsem nebesno mehaniko. Ni se pa odlikoval samo po sposobnosti hitrega dojemanja, temveč je začel zelo zgodaj samostojno odkrivati nova dejstva. Tako je že v nižji gimnaziji sani našel vrste za nekatere elementarne funkcije, npr, za sin x in cos x. Tedaj je bilo v Ljubljani te?.ko priti do knjig iz višje matematike. Zato je bil zanj velik dogodek, ko Se mu je v petem razredu posrečilo dobiti v antikvariatu knjigo A. Burga Hdhere Mathemaiik. lo je bilo starinsko delo (izšlo okrog leta 1830) v treh zvezkih, ki so obsegali med drugim infinitezimalni račun, diferencialne enačbe in vaiiacijski račun, i) kaki matematični korektnosti ni bilo govora. Mladi Plemelj je vse tri zvezke v kratkem predelal. Razočaran je bil, ko je našel v njih omenjeni dve vrsti za kotne funkcije.
Posebno spretnost in veselje je imel pri reševanju težkih konstrukcijskih nalog. Na ie naloge se je v poznejšem življenju rad vračal, našel nove rešitve in odkril na njih marsikaj matematično zanimivega. Iz gimnazijskih let izvira tudi njegova konstrukcija pravilnega kroga vč rta nega sodmerokotnika in sicer natančno, ne le aproksimativno; je io enostavna rešitev s tri sekcijo kola, ki je bila dotlej neznana in ki nujno privede do
stare babilonske oz, indijske približne konstrukcije. Objavil pa je to rešitev dosti pozneje (1-1911). Ob neki priliki je izrazil mnenje, da bo morda to njegovo delo preživelo vsa njegova druga dela. ki so se gibalu na meji iega. kar je bilo S tedanjimi pripomočki dosegljivega, 1 i če se namreč vprašanja, ki izviru iz davnih Časov, je dostopno preprostemu matematičnemu razumu in bo zato gotovo vedno zbujalo nekaj zanimanja.
Razumljivo je. da si je pridobil na gimnaziji velik sloves tako med svojimi profesorji kakor med sošolci. V višjih razredih ga je učil matematiko in fiziko prof. Vincenc Borstner, ki ga je takoj spoznal, saj je mladi Plemelj zelo prednjačil s svojim znanjem in sposobnostjo. Od petega razreda naprej ga ni nikoli vprašal za red. Le če kdaj nobeden v razredu ni znal rešiti kake naloge, se je obrnil k njemu, iu mu rekel, naj on reši na togo.
Po maturi, 1.1894 se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze, kjer je nameraval študirati matematiko in astronomijo. Tam ga je že v prvem semastru pri prvem srečanju V seminarju odkril prol. lischerich in ga takoj določil za akademsko kariero. Nasvetoval mu je, naj študira matematiko in ne astronomijo, zakaj v astronomiji tedaj ni bilo kruha. Napravil je tudi vse korake, da mu je gmotno omogočil študij. Polog Eschericha je Plenielj poslušal na Dunaju Se predavanja profesorjev Gcgenbaucr-ja, Bolt.zmann-a in Weiss-u. Pronto viral je 1.1B9H 7. disertacijo Uber lineare homogene Differentialgleich-nngen mit eindeutigen period Lachen Koef fizicnteu. Studijo je najprej nadaljeval v Berlinu (1899/1900) in nato v Gotlingenu (1900/01) pri slavnih matematikih F. kleinu in D. HíLbertu.
Leta 1902 je postal privatni docent na dunajski univerzi. Ker mesto privatnega docenta ni bilo plačano, je bil ta čas nastavljen v dvorili biblioteki v Regionalbureuu fiir die natur-wiasenschaftliche Bibliographte. eno leto pa je hil tudi asistent za matematiko na tehniški visoki šoli {1906/07). L. 1907 je bil imenovan za izrednega profesorja na univerzi v Černovicah, naslednje leto pa za rednega profesorja prav tam. Univerza v Cerno v i Cal i je imela misijo širiti slavo nemške kulture na vzhod, Profesor kot zaveden Slovenec si je seveda želel, da bi čim prej nehal delati v čast nemški znanosti in se posvetiti delu za svoj narod. Med prvo svetovno vojno je bil hud nasprotnik centralnih sil. To mu je prineslo razne težave. Tedanja avstrijska policija ga je označila S P. V, (politisch verdaclltig) in ga leta 191? celo konfinirala na Moravskem. S posredovanjem dunajskih matematikov je bil pozneje premeščen na Dunaj, kjer je delal v nekem vojaškem inštitutu. Po razsidu avstro-ogrske monarhije
je bil najprej élan univerzitetne komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani. L. 1919 je postal redni protesor za matematiko na ljubljanski univerzi, ki je bila tedaj ustanovljena. Bil je njen prvi rektor (1919/20). Na ljubljanski univerzi je ostal do 1. 1937, ko je prešel kot profesor na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Glavna matematična področja, s katerimi se je prof. Pleme! j nkvaijal so; teorija linearnih diferencialnih in integralnih enačb, teorija potenciala in funkcijska teorija. Iz vseh teh področij je objavil tehtne razprave.
iN a prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje se je začela v matematiki naglo razvijati teorija integralnih enačb. Pokazalo se je. da so integralne enačbe uspešen pripomoček v teoriji parcialnih diferencialnih enačb, potenciala itd. Mnogo problemov iz teorije in uporabe je bilo mogoče rešiti šele z njimi. Ko je prof. Pletuelj študiral v Gottingenu, je tam Sved E. Holmgren poročal o izsledkih, ki. jih je pravkar našel I. Fredhoiin v tej teoriji. Goltiugenška šola se je z D, Hilbertom na čelu takoj lotila raziskovanja novega področja. Med prvi nt i, ki so tu dosegli lepe uspehe, je bil prof. Plcmelj. Objavil je več razprav, ki so zbudile pozornost v matematičnem svetit in mu prinesle priznanje. Njegovi prvi dve doli, kjer je uspešno uporabil linearne integralne enačbe pri reševanju robnih problemov v teoriji potenciala in v fiziki pri problemu stacionarnih toploluih stanj, jc označil slavni frtinCoski matematik L. Picard kot »deux excellentes nié m o i res«. Vrh njegovega ustvarjalnega dehi na tem področju gotovo pomeni knjiga Potentialtheoretische Untersuch-uitgen, ki je dobila nagrado znanstvenega društva kneza joblo-n črnskega v Leipzigu. Ta knjiga se odlikuje po pomembnosti in globini izsledkov in po dovršeni izdelavi.
Trajen spomenik v matematiki pa si je prof. Plemetj postavil 7, rešitvijo Riem an novega problema, s katerim so se matematiki zaman ukvarjali 50 let. Cire /a nalogo, dokazati eksistenco sistema funkcij z dano monodromijsko grupo in t danimi raz vej išči na ravnini kompleksnih števil. Tak sistem dobimo pri reševanju linearnih diferencialnih enačb Fuchsovega lipa. Hilbert je 1.1905 prevode! Riemannov problem na neko rešljivo integralno enačbo. Rešitev te enačbe pa še ni zagotavljala splošne rešitve Riemannovcga problema. I udi je Hilbertova metoda zelo komplicirana. Prof. Plcmelj je našel ključ do svoje rešitve v izreku o robnih vrednostih regularne analitične iunk-cije. Ta izrek je sam odkril. Enačbe, ki dajo robne vrednosti, so zdaj znane pori imenom Plemljeve formule. Te formule so omo-
gočilc prevesti problem na enostaven sistem linearnih integralnih enačb. S tem je bila odprta pot do popotne rešitve- Izkaže se, da vselej eksistira bazični sistem, to je tak »istem, s katerim se dajo razmeroma preprosto izraziti vse druge rešitve. Bazični sistem ustreza nekemu sistemu navadnih linearnih diferencialnih enačb prvega reda z racionalnimi koeficienti. Fuchsovega tipa.
Z Riemannovim problemom so se zaman ukvarjali številni matematiki, med njimi L. Sclilesinger, ki si je zastavil kot svoj življenjski eilj rešiti to nalogu. Zal je bil ves njegov trud zaman. Prav prof. Plemelj je bil tisti, ki je ugotovil, da je Schlesmger-jeva metoda neuspešna in da ne vodi do cilja. (liittingenški matematiki so namreč imeli Sehlesingerjevo rešitev za pravilno. Zaradi lega je nastala polemika med p mi. Plemljem in L. Schle-singerjem (glej Jahresberiellt der deutschen Mathematiker Vereinigung XVIII. 1909).
Poleg integralnih enačb je bil v matematiki dolgo časa v središča zanimanja problem uniformizacije algebraičnih funkcij. Gre za nalogo izraziti kompleksni spremenljivki, ki sta vezani s kako algebra i čno enačbo, kot enolični funkciji neke tretje spremenljivke, lako izražanje se da doseči z avtomorfnimi funkcijami, katerih teorijo sta malo prej razvila H, Poineare in F. Klein. Vse izreke, ki pridejo pri uniformbiaciji v postev, je popolnoma splošno dokazul nemški matematik P, Koebe. Toda tudi na tem področju so prispevki prof. Pleinlja pomembni. Našel je preprost dokaz za eksistenco takih uniformizirajočih spremenljivk, ki imajo mejni krog. Nadalje je rešil nalogo, kako se da preslikati kolobar z analitično prirejenostjo robnih točk na kolobar, kjer je ta prirejenofti linearna.
V teoriji uniformizacije algebraičnih funkcij in v teoriji cnolistih (univalentnih) funkcij igra pomembno vlogo izrek o analitičnem raziegu slik. V kvalitativni obliki je našel ta izrek in ga tudi dokazal P. Koebe. Kvantitativno .stran in najostrejšo formulacijo pii mu je dal prof, PJeniclj v svojem dunajskem predavanju na zborovanju združenja nemških matematikov l. 19J3. (Predavanje je bilo v celoti objavljeno šele tO let pozneje v Rada Jugoslavenske Akademije, 228, 1923. 43—49. Zato je Plemljev prispevek na tem področju premalo upoštevan v literaturi.)
Linearna diferencialna enačba Fuchsovega tipa s štirimi sin-gu turnim i točkami vsebuje en akcesorični parameter. Prof. Ple-nielj je dokazal, da se da ta parameter, če je med eksponenti v singularnih točkah neka zveza, vedno tako določiti, da se kvo-
t: i en t d veli neodvisnih rešitev enačbe povrne vase pri obkrožen ju dveh izbranih singularnih točk. Pri tem problemu je upošteval, da se rešitve linearnih diferencialnih enaeb kot luiikcije akce-sori Čilih parametrov odlikujejo z raznimi lastnostmi. Te lastnosti je saill odkril nekaj let prej.
Med manjšimi prispevki naj omenim še enostaven in lep dokaz Fermatove trditve za pete potence in pn rekonstrukcijo duhovitega Galoisjevega dokazu, kdaj se da znižati stopnja mo-dul.ske enačbe.
Ker so bila dela prof. Plemlja zelo pomembna in so nekatera postala osnova za nadaljnja raziskovanja, si je kmalu pridobil priznanje znanstvenega sveta. Tako je prejel 1.1911 že omenjeno nagrado društva Jablouowskega, naslednje leto pa na Dunaju nagrado Richarda Liebena. V domovini mu je bila 1. 1934 podeljena Prešernova nagrada. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti je postal 1.1923, dopisni član Srpske akademije nauka pa 1. 1930, Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil od njene usta novi t ve 1. 1938. Od 1. 1954 je bil tudi član Bavarske akademije znanosti v Miinchnu. Pomen njegovega dela je nadalje prav lepo razviden iz Enciklopedije matematičnih znanosti (Encvklopadie der mathemati-sehen Wissenschaften), kjer so skoraj vse njegove razprave obilo citirane.
Prof. Plemelj se je loteval samo težkih matematičnih problemov. Svoje izsledke je objavil šele tedaj, ko jih je dognal do vseh podrobnosti in našel najkrajšo pot do rešitve. Zato je pogosto odlašal z objavljanjem svojih člankov in večkrat sc je zgodilo, tla so ga pri tem drugi prehiteli. Ni Bil naklonjen uvajanju novih pojmov in izrazov v matematiko, če ni bilo to nujno potrebno. Velik poudarek je dajal estetski strani matematike. Njegova dela se odlikujejo po premišljeni dispoziciji in elegantnosti dokazov.
Vrnitev v domovino je bila pravzaprav žrtev za njegovo znanstveno kariero. Osamljen v majhnem mestu, kakršno je hila tedaj Ljubljana, brez dobre platema t ične knjižnice, je praktično nehal z znanstvenim delom in ostal le še učitelj matematike. Njegovo delo pa so nadaljevali drugi. I ako so metode, s katerimi je reševal Riomannov problem, postale osnova za teorijo singu-larnih integralnih enačb. Ta teorija se zelo uporablja v mehaniki, zlasti v teoriji trdnosti. Razvila jo je sovjetska šola pod vodstvom N. L Mushelišvilija.
Za razvoj matematike in eksaklnih znanosti jc bil p rdi od prof. Pleinlja v Ljubljano neprecenljivega pomena. Na naši uni-
verzi je predaval triletni ciklus za slušatelje ni a tenia tike. Ta ciklus je obsegal teorijo analitičnih funkcij, diferencialne enačbe z variaeijskim računom in algebro s teorijo števil. Za slušatelje naravoslovne in tehnične fakultete pa je predaval še osnovna predmeta Matematiko 1 in II. Kot izvrsten učitelj je skoraj 40 let na ljubljanski univerzi zbujal zanimanje za matematiko in držal matematično izobrazbo srednješolskih profesorjev na visoki ravni. Vzgojil je več generacij matematikov. Vsi predavatelji matematike na ljubljanski univerzi in številni fiziki smo njegovi učenci.
Na prvem kongresu matematikov in fizikov Jugoslavije, ki je bil na Bledu 1. 1949, so mu z več strani izrazili željo, naj napiše svoja predavanja. Dela se je res takoj lotil in tako so v desetih letih izšle pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti tri njegove knjige; Teorija analitičnih funkcij (1955). Diferencialne in integralne enačbe. Teorija in uporaba (I960) in Algebra S teorijo števil (1962). Zadnja njegova knjiga pa nosi naslov Problems in the Sense of Riemann and Klein. Prevedel jo je v angleščino prof. j. R. M. Radok in je izšla 1. 1964 v Ameriki pri založbi J.Wiley. 1 a knjiga obravnava tista področja, S katerimi se je pokojni profesor največ ukvarjal in največ prispeval za njihov razvoj; diferencialne in integralne enačbe, Rie-maunov problem in Kleinovi teoremi.
Z ustanovitvijo ljubljanske univerze so sc začela predavanja iz višje matematike v slovenskem jeziku. Potrebno je hilo torej izdelati ustrezno terminologijo v našem jeziku. 1 udi za to gre velika zasluga prof. Plenilju, S svojim izrednim posluhom za jezik je ustvaril vrsto dobrih izrazov za razne matematične poj ine in tako postavil temelj za nadaljnji razvoj.
Na koncu naj poudarim osebne kvalitete pokojnega profesorja. Kot izvrstnega matematika s ni o ga njegovi učenci spoštovali, zaradi njegovih velikih človeških odlik pa smo ga imeli radi.
Ivan Vidav
In memoriain dr A L O J Z U GRADNIKU
Ko čovck v s vaji muki one in i, jc meni dano reci. kbr me muči, J, W, Goethe
I .;i m 14. julija 1%7 je Ujnrl tri tedne pred svojo petinosem-dosetletnico pesnik dr, Alojz Gradnik, redni član razreda za umetnosti Slovenske akademije, znanosti in umetnosti. Noben tako pomemben slovenski pesnik, kakor je Gradnik, ni dosegel tako visoke starosti, čeprav ui mogoče trditi, da je potekido njegovo življenje mirno ali celo meščansko lagodno. M a zunaj sicer kaze ta videz, toda kdor ga jc pobliže poznal, ve, da «o v njegovi notranjosti divjali včasih hudi viharji, ki so bili zdaj posledica osebnih zaplet I jajev z življenjem, okoljem in ljudmi, zdaj posledica njegovega precej zapletenega in težkega značaja. Kdor se tudi po tej strani poglablja v njegovo poezijo, si more odkriti mursikukšno sled v njej, ki zdaj manj zdaj bolj odkrito priča O prvem in drugem. \' razne zapletljaje ga je včasih spravila tudi njegova sodniška služba, ki za občutljivega pesnika ni bila zmeraj lahka, kakor ni bil lahek njegov položaj v književnosti, TCil je sopotnik slovenske Moderne, ki je dala dve tako veliki umetniški osebnosti, kakor sta bili Ivan Cankar in Oton Župančič. Občutljiv k«kor vsak umetniški značaj se je čutil včasih zapostavljenega in nekje ob robu. dokler ga ni ob njegovi petdesetletnici kritik Josip Vidmar z esejem, kije izšel kot uvod k izboru Gradnikove lirike »Svetle samote«, postavil med naše največje pesnike, vsekakor pa nekje vštric z Otonom Zupančičem, čeprav ni mogel in nc more nikoli doseči tiste popularnosti, kakor jo je dosegel Zupančič. Vidmar jc sicer odkril, da so Gradnikove samote svetle, da niso zgolj mračne, kakor se po navadi misli, toda tudi izza svetlih samot se skriva marsikakšna senca življenja in večkrat težka pesnikova bolečina 111 nezadovoljstvo s svetom kakor tudi s samim seboj. Gradnik je bil v bistvu vendarle en sani boj raznih protislovij Življenja in značaja, boj z razočaranji in hrepenenji. V tem je Prešernu Celo sorodnejši kakor Župančič, čeprav se po značaju svoje lirike, po stilu in jeziku, prav tako pa po melodiji razlikuje od obeh. Ni tako sončen in fantovski kakor je Župančič v »Mladih poteh t, pa tudi ne tako veder, kakor je Župančič v svoji zreli dobi, ni pa tudi tako revolucionaren, čeprav s*>di poleg svoje intimne lirike tudi med naše pomembne domoljubne pesnike, ki jc svoj patriotizem izpričal v nekaterih pesmih prav tako globoko, ka-
kor je globoko zajel eros in smrt. Ni nežen lirik, kakor sta bila Prešeren in Jenko, tudi njegov stih nima tako tenkih melodij, ki bi bralca fakoj ponesle na svojih krilih v svet romantično navdihnjene ljubezenske poezije in prav tako romantične bolesti zaradi ljubezni do ženske, čeprav je ni nič manj globoko nbčuiiU Toda občutil jo je ne samo kot neko bridko usodo, kakor sta jo občutila Prešeren in Jenko, marveč kot nekaj usodno okrutnega, kot strašen boj dveh demonskih elementov m oš k epa in ženskega, ki se privlačujeta in hkrati tudi odbijata, da je med njima trajen mir nemogoč, kvečjemu le trenutno premirje. Bed k a je uteha in kratkotrajna, večkrat je celo varljiva. Grad-nikova ljubezenska lirika je izrazito moška v doživetju in izrazu. Najznačilnejše za Gradnikov» ljubezensko liriko pa jc skoruj stalna navzočnost smrti. Saj je misel na smrt pogosto tudi pri Prešernu, toda njemu je poteši tel jica. Gradniku pa je prav takšen usoden demon kakor poganski bog Eros, ki oba grozljivo lebdita nad človekovim, še posebej nad moškim življenjem. Videti je včasih, da se ju boji obeh, čeprav jih tudi premaguje, toda trajno ju dolgo ne more premagati, bije pa se z njieia zmeraj. V tem je nekaj goethejevskega demonizma, čeprav ni dobil pri Gradniku tako filozofskega izraza, marveč je njegova lirika emocionalna pesem krvi, pojoče krvi, ki jo je sprejel od Todne zemlje, Ta mu ni le draga domovina v življenju i m smrti, marveč pa ateistični demon življenja, njegovih sokov, njegova zibelka in hkrati pravir vsega, kar diha in živi, nič manj pa dobrotniea. ki ga bo na konca potešila, pomirila v svojem okrilju. Pesnik čuti, kako se po njem pretaka njena kri, ki je ljubezen in gnev, molitev in kletev, žetev cvetenja in troh-nobe. Kot njen polnokrvni, z njeno demoni jo prepojeni sin si zato želi, da bi se njena kri vsa prelil a v njegov spev, kakor je zares presenetljivo lepo in hkrati skoraj grozljivo izpovedal v zanj tako značilni pesmi »Pojoča krit, ki ne izstopa le iz njegove lirike, marveč je samosvoja v naši liriki sploh.
Gradnikova ljubezenska lirika je pesem hrepeneče duše in telesne sle, ki se malokdaj znajdeta v harmoniji, in še takrat le za hip. v neki omami, ki je kakor smrt. Boj med obema pa se bije v njegovem srcu, ki je zdaj telo zdaj duša. Pesnik govori o ljubezni včasih iz ženskih ust (ciklus Pisma in De profundis), ki izpovedujejo neko predanost, še več — neko darovanje ženske moškemu, ki pa jo, kakor pričajo moške pesmi, hoče popolnoma osvojiti in imeti zase, Ne gre le za potešitev, marveč za neko prerojen je in sproščen je moškega, človeka in pesnika, ki drug v drugem globlje občutita in doživljata eros kakor povprečni
moški in ppvpiecné ženske. Predajanje in daritvenost, ki hi naj bila v ženski ljubezni, kakor pričajo Gradnikove pesmi, pisane po ženskem jazu, pa .so le prikrito in preneseno hrepenenje moškega z njegovo slo vred, ki si io predajanje in žrtvovanje želita in hrepeniLa po njeni, ker ga mož in pesnik potrebuje zase, za svoje pregorevanje in prerojen je.
Kakor je G radii i kova ljubezenska lirika vsa zemeljska kljub svoji duhovnosti, tako je zemeljska tudi njegova domovinska pesem, ki ni v svoji r ust ¡kalnosti niti najmanj idilična, marveč je trrla in grčava, kakor je briški svet, kameni! tu hkrati, zemeljsko sočen, da fl a je svoji trti vino. ki ga prežiga sonce v žlahtno briško kapljo. Zemlja, v kateri se je pesnik rodil, ga je priklenila uuse kol njegova nacionalna domovina, kateri je posvetil vrsto lepih pesmi kot izraz svoje globoko občutene ljubezni do nje, prav fako pa je z njo povezan kot človek, kot bitje, ki je z zemljo eno. Zato tu ti i občuti v sebi tako globoko, pristno iti prvobitno vez, ki je med zetu I jo in kmetom, človekom, ki jo obdeluje in svojim znojem prek vaša, tla bi mu rodila in tlala vse žlahtno, kar moreta skupaj dati življenju oba* V tem pan-ieističnein odnosu meri njima, ki je hkrati turi i pesnikov osebni odnos do zemlje, jc nekaj prarustikalncga, patriarhalno kmečkega. kar je dobilo v nekaterih Gradnikovui pesmih o zemlji in kmetu tako klasičen izraz, kakor ga je po svoje dal Zupančič v »Dumi«, Gradnik ni ustvaril cikla o tolminskem puntu zgolj zaradi zgodovinsko pomembnega poglavja iz preteklosti svoje ožje domovine, marveč predvsem za ra tli po njegovem elementarne povezanosti, ki je med kmetom in zemljo in ki sta po pesnikovem spoznanju iti doživljanju nerazdružljiva, ker sta eno. Takšna je tudi socialnost tega cikla in takšna je tudi njegova religioznost. Kmetu je edini gospodar Bog, a ne zato. ker je lastnik vsega, marveč, ker je sam vse. Tudi tisti» polje, ki ga kmet orje, bilka, ki jo reže, trta, ki jo zaliva kmetov znoj, vse kar jc in kar mu je dal Bog v fevd. Zato je tudi trn edini upravičeni kmetov fevdalni gospod in tuli če drugi. Zaradi tega so se vsi puntar j Í j)ri svoj i It pravicah toliko sklicevali nanj in se Upirali oblasti posvetne in cerkvene gosposke, ki jih je izkoriščala in nnredila iz njih svoje tlačane, ko so vendar v resnici Je kmetje, to se pravi od Boga postavljeni obdelovalci zemlje. Zato tudi niso niti njegovi tlačani. čeprav je gospodar lljim iII zemlji, marveč njegovi državljani. Šele ob smrti mu dajejo končni račun o svojem življenju in delu in o tem, kako so ravnali z zemljo i it kako so se mu z njo zadolžili in oddolžili. Gradnika moti in vznemirja zaradi lega tudi civilizacija, ki prav
h E.MnpiH
- 81 —
tako kakor pereče socialno vprašanje vasi našega časa podira patriarhalno razmerje med kmetom m zemljo ter ga počasi razkraja. kar povzroča pesniku skrb in bol. Noben slovenski pesnik in pisatelj ni tega občutil na tak način, kakor Gradnik, prebivalec svetlih samot in njih samotni, izvirni pesnik, hkrati pa doslej edini, ki si je odkrival in doživljal redko komu se odkrivajoče (i eni on sivo vsega hi tja in nebi tja ter Juu dal takšen osebnosten in visoko pesniški izraz kakor Gradnik. Prekaljal in zorel je v ognju resnic in zmot, iskanj in blodenj, muk in trenutnih uteh, upov in prevar, sovraštva in ljubezni, šel je skozi vice in pekel tega sveta, nenehno iskajoč spoznanje, očiščenje in odrešenje, potujoč kot prevajalce tudi skozi svetove drugih književnosti in njili ustvarjalcev od kitajske do španske in italijanske lirike, od Li- l ai-Poa in njegovih veselo-otožnih pestui do Shakespearovih sonetov in še marsičesa drugega. Mlad je meti prvimi prevedel nekaj povesti M. Gorkega, na Starost pa je zmeraj znova živel v svetu svoje kitajske lirike, ki sodi med njegove največje prevajalske umetnine. S svojim delom si je pribori! častno mesto meti največjimi pesniki slovenskega jezika in ljudstva.
Dr. Bratko Kreft
M A Ii 1 J A N SALOPEK
Profesor Salopek se je silno razveselil sporočila, da ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (7. februarja 1967) izvolila y.a svojega dopisnega člana, Za! tega veselja ni dolgo užival Že po nekaj dneli se ga je lotila težka bolezen, ki se je pojavljala pri njem že pred desetletji, a jo je bil vedno premaga]. 'Pokra i pa ga je močno želodčno krvavenje tako oslabilo in izčrpalo, da je bolezni 23. februarja podlegel.
Marijan Salopek je bil rojen 23. decembra 1883 v Karlovem V domačem kraju je obiskoval osnovno šolo iu gimnazijo, toda maluriral je na klasični gimnaziji v Zagrebu. Tam se je vpisal na univerzo, kjer je dva semestra poslušal predavanja iz geologije in paleontologije pri prol. D. Gorjanoviču—Krambergerju, iz mineralogije in petrogra fije pa pri prof. M, Kišpatiču. Nadaljnje semestre je študiral na dunajski univerzi pri profesorjih \ . Uhligu, P.E. Suessu, M. Keyerju, C. Dienerju, I!. Kossmatu in G, Abelu, Pri UhUgU je izdelal disertacijo s-Ein lieitrag zur Gephalopodenfauna der mittleren Trias von Süddalmatien und Montenegro«, na podlagi katere je bil leta 1909 promo vira rt. Nekaj let pozneje je izšla disertacija pod nekoliko spremenjenim naslovom (Abh. Geol, R. A, Wien 16. 3, 1911). Leia 1909 je Salopek na poziv prof. GoijanOviČa — Krambergerja nastop d službo kustosa pri geološko-paleontološkein oddelku Hrvatskega narodnega muzeja v Zagrebu. Da se pripravi na habilitacijo, mu je bil podeljen dvoletni študijski dopust. Prvo leto (1909/10) se je izpopolnjeval na politehniki v Zürich« pri prof. A. Heirnu. Tam je napisal razpravo »über den oberen J um von Don j i Lapac in Kroatien« (Miti. GeoL (ies. Wien 3, 1910), Naslednje leto je nadaljeval študije na univerzi v Parizu pri prof. E. HflUgu. Ob koncu študija je objavil monografijo »O srednjem trijasu Gregurič-brijega u Samoborsikoj gori i o njogovoj fau nk (Djela JAZU 20. Zagreb 1912). Po vrnitvi je leta 1911 mesec dni sodeloval z dunajskim geologom Kossmalom pri geološkem karti-rauju Vzhod nih Alp, predvsem v Julijskih Aipall, da bi se čim bolj usposobil za tovrstno dejavnost. Dve leti pozneje je prav tako meseC dni sodeloval pri geoloških kartiranjih Geološkega zavoda v Budimpešti. Leta 1914 je začel pori okriljem istega zavoda z geološkim k a rti ranjeni lista Lož — Cabar. kar pa je moral ob izbruhu vojne prekiniti zaradi vpoklica v vojaško službo, Že v januarju 1917 je ponovno prevzel službo kustosa v Hrvatskem narodnem muzeju v Zagrebu. V decembru 1919
je dosegel na filozofski fakulteti v Zagrebu veniam legendi iz stratigrafske geologije. Iakoj nato je bil pozvan na novoustanovljeno stolieo za geologijo in paleontologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, kjer je bil 20. marca 1920 imenovan za i zreti nega profesorja. Kazen tega je bil honorarni predavatelj za geologijo in paleontologijo na tehniški fakulteti. V avgustu 1924 je napredoval za rednega profesorja. V Ljubljani je ostal do leta 1928, ko je odšel v Zagreb, kamor je bil pozvan na izpraznjono stolieo za geologijo in paleontologijo. V oktobru istega leta je bil postavljen še za direktorja geološko-paleonto-loškega oddelka v Hrvatskem narodnem muzeju. Iz političnih razlogov je bil 16. oktobra 1941 upokojen. Z odlokom AVNOJa z dne 3. februarja 1945 pa je bila njegova upokojitev razveljavljena. Na zagrebški univerzi je nato deloval kot aktivni profesor do svoje upokojitve leta 1955, kot honorarni predavatelj pa do leta 1960.
Disertacija je Salopeku začrtala saier znanstvenega dela za več desetletij, Z veliko vnemo je preiskoval cefalopodno favno in v zvezi njo triadne in jurske sklade. Med anioniti, ki jih je obdelal iz raznih krajev Hrvatske, Dalmacije, Črne gore pa tudi Slovenije, je ugotovil nov p od roti PopinUea, številne nove vrste 1'roteites datmatinus, Japonites crnogorensis, Xenaspis bu-koroskU, Proarcestes hospiius, MeguphijUites labiatus, Ptj/chttea gorjanootči- krambergeri, P. gre tac, P. profugus, P. pseitdorugifer, P. contractus, Halilucites zagoriensis, TI. haugi, Protrachyceras dorue, P. nouki, Gymriites intermedius, G. uhiigi, Dinaritcs (Ve-lebites) dinaricus, Kellnerites samoborenuis in več novih podvrst. Številne razprave s tega področja dokazujejo, da je postal Sa-lopek eden najboljših poznavalcev amonitne favne za dinaride. Se pred drugo svetovno vojno je pričel posvečati čedalje večjo pozornost mlajšemu palcozoikn, Raziskoval je v glavnem perm-ske sklade v Velebitu in v Liki. Po vojni je razširil raziskovanju Ita (¡Orski kotar in Hrvatsko primOrje, Ka terenskih Ogledih je s svojimi sodelavci nabral toliko Fosilnega gradiva, da ga l>orlo mlajši paleontologi še dolgo let obdelovali. Zadnja lota jc osredotočil zanimanje na Istro, kjer ga ni toliko zanimal razvoj krede kakor mnogo bolj strat igrali j a paleogena in tamkajšnje tektonske razmere. Raziskoval je predvsem severno Istro in območje Lnbinskega in Pieanskega bazena.
Dolgo vrsto let je Salopek pisal v ta je strokovne revije poročila in ocene o geoloških in paleontoloških delih, ki so izhajala pri nas in lako seznanjal zunanji svet o znanstvenih dosežkih v domovini.
Čeprav je Salopek deloval na ljubljanski univerzi samo osem let, si je pridobil v Leni Času i olik o zaslug, da ga bomo Slovenci oliranili trajno v najlepšem spominu. Ustanovil je Geo-ioško-paleontološki inštitut na filozofski fakulteti in ga bogato opremil, celo s knjižnimi deli. ki so bila že v tisti dobi prava redkost. Vzgojil je naše prve geologe, s katerimi je raziskal mnoga področja v Sloveniji in v drugih pokrajinah Jugoslavije. Na geološki ekskurziji v Bohinj in na Triglav je odkril več novih nahajališč fosilne favne in nabral obilo gradiva za poznejše študije o umori i t [i i favni (Osvrt na geološku ekskurzij u u Bohinj i na Triglav, Glasnik Hrv. prirodosl. dr.. Spomenica Gorja novicu 38—30, Zagreb 1925/26). S pomočjo anioni tov. ki jih je obdelal po več letih, je dognal, da pripadajo jurski skladi v !>olini Triglavskih jezer srednjemu malmu, V zvezi s tem je razpravljal tudi O nastanku tamkajšnjih jezer (G gornjoj juri u dolini Sedmerih jezera. Rad JAZU 246, 1933). Leta 1926 je pričel skupno s prof. Seid lom geološko kart ira ti novomeško spe-eialko (Geološko proueavanje i karti ran je u Sloveniji god i ne 1926, Geogr. vestn. 1927). To delo je nadaljeval še v letih, ko je že služboval na svojem novem mestu v Zagrebu (Iz v ješ ta j o geo-loškoni kartiranju lista Novo mesto, Iz v j. Geol, inst. Jugosl., Beograd 1933, 1934. 1935). Za mednarodni kongres v lleerlenu je sestavil referat o karbonskih skladih v Sloveniji, ki jih je st rat igralsko primerjal z drugimi važnejših evropskih nahajališč (Einige Angaben Ulïcr das Karbon in Slowenien, C. 11. Congr. Straligr. Carbonifère, Metrien 1927, Liège 1928).
Salopek je na zagrebški univerzi vzgojil veliko število sposobnih geologov. Mnogi ined njimi zavzemajo danes vodilna mesta in nadaljujejo njegovo začeto delo. Njih pomembni uspehi najlepše dokazujejo, kako dober pedagog je bil pokojni Salopek.
7.a zasluge, ki si jih je pridobil za razvoj geologije in paleontologije ji u Hrvatskem in v Jugoslaviji sploh, je prejel razna odliko vanju ill priznanja. Leta 1930 je bil izvoljen za dopisnega člana luateiuatično-prirodoslovnega razreda Ju gosi a venske akademije znanosti i um j et nos ti v Zagrebu, leta 1935 za njenega izrednega pravega člana, leta 1937 pa za rednega pravega članu. Od leta 1955 do 1958 je bil tajnik oddelka za prirodoslovne vede. Na. njegovo pobudo sta bila na zagrebški akademiji ustanovljena geološko-paleontološka zbirka in laboratorij za kras. Začel je izdajati Strokovna časopisa »Acta geologica« in >PalaeOtito-logiea jugoslaviea«. Slednji je edina paleontološka revija v Jugoslaviji. Razen tega je bil Salopek med ustanovitelji komisije za znanstveno raziskovanje krasa JAZ L', od leta 1960 pa njen
predsednik. Ze več let izda ju komisija časopis »Krš Jugoslavije-«. Nadalje je bil Salopek dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in naše Akademije» Hrvatsko geološko društvo ga je izvolilo za častnega člana. Leta 1957 je bil odlikovan z redom dela I, stopnje, leta 1963 pa je prejel nagrado Rudera Ro-škoviea za svoje doživljenjsko znanstveno dela
Zaslužnega znanstvenika, ki je do zadnjega z velikim zanimanjem zasledoval tudi razvoj geologije i 11 paleontologije v Sloveniji in vedno rad sodeloval z nami, bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti obranila v trajnem spominu.
I. Rakovec
III
POROČILA O DELU AKADEMIJE
AKADEMIJA V LETU 1967
Člani in nameščenci akademije
Z n a nst ven o- st r okov n o in organizacijsko-lip ravno delovanje akademije sloni na dela njenih članov, znanstvenih sodelavccv v inštitutih in zima j njih ter strokovnih, upravnih ter drugih na meščcn ce v.
Število članov se je v letu 1967 spremenilo s smrijo ireh in 7, izvolitvijo novih članov 1 rednega in 7 dopisnih. Umrla sta dva redna člana in en dopisni član: dne 22. maja 1967 redni član v sestavu 3. razreda matematik dr. Josip Plemelj, redni član akademije od njenega začetka 1.1938 in dolgoletni načelnik njenega mutematičiio-prirodoslovnega razreda; dne 14. jtilija 1967 pa redni član akademije v sestavu peiega razredu književnik dr. Alojz Cradnik, redni član od leta 1962. Kmalu po izvolitvi za dopisnega člana naše akademije je dne 23. februarja 1967 umrl geolog prof, dr. Marjan Salopek, redni član Jugoslavenske akademije in bivši profesor ljubljanske in zagrebške univerze, V letu 1967 je izvolila akademija nove člane: v T, razredu za d op t snega člana dr. Drago! i ua Cvetka, rednega prolesorja univerze,
v 11, razredu za rednega člana dr. Antonu Slodnjakn, profesorja univerze v pokoju, in za dopisnega člana Vel i bora Gli-goriča, predsednika Srpske akademije nauka i umetnosti.
v III. razredu za dopisnega člana dr. Dušana Hadžija, rednega profesorja univerze,
v IV, razredu za dopisne člane: dr. Vasa Butozana, predsednika akademije Bosne in Hercegovine, dr. Svctozarja llešiča, rednega profesorja univerze, dr. Dem etri j a j ovc i č a, pravega člana Srpske akademije nauka i umetnosti, dr. Marijana Salo-peka. pravega člana Jugoslavenske akademije znanosti i nmjet-nosti.
v V, razredu za dopisnega člana Janeza (..ilenška, rektorja visoke glasbene šole v Weimarju.
Ob koncu leta 1967 je štela akademija 2 častna člana, 34 rednih in 29 dopisnih članov. Od teh je bilo v prvem razredu
8 rednih in 8 dopisnih članov, v drugem razredu 5 rodnih in j dopisni člani, v tretjem razredu 5 rednih in 2 dopisna člana, v četrtem razredu h rednih in 12 dopisnih članov, v petem razredu 10 rednih in 4 dopisni čl a mi. Od 29 dopisnih članov jih prebiva v Sloveniji 9, v ostali Jugoslaviji 15, v inozemstvu pa pet.
Uslužbencev je bilo ob koncu leta 105. Porazdelitev po njihovi zaposlitvi in namestitvi nam pokaže naslednjo podobo; a na j isi v enega in strokovnega kadra je bilo 53, bibliotekarjev, knjižničarjev in laborantov je bilo 17, upravnega in računo-vodstvcnega osebja 15, tehniških tu pomožnih delavcev je bilo 19. volonter je bil eden. Uslužbencev, ki so delali s skrajšanim delovnim Časom je bilo 12, stalno honor i ranih zunanjih znanstvenih sodelavcev pa 10. Pri znanstvenem in strokovnem delu inštitutov je bilo zaposlenih večje število zunanjih znanstveni h in strokovnih sodelavcev, zlasti na primer pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pri Slovenskem biografskem leksikonu, pri Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev ter pri delu med akademijskih odborov in še drugod.
Svet delovne skupnosti je obravnaval vprašanja, ki mu jdi je predložila uprava akademije. Najvažnejša tekočih zadev, ki se ponavlja skoraj na vsaki seji, so sredstva za zidavo stanovanj in njihova delitev. Kljub vsem težavam pa je problem na akademiji skoraj že rešen. I renutno ima svet le še eno prošnjo, tudi tej pa I jo mogoče ugoditi v začetku leta 1969.
1 TI S t 1 t 11 ti
Število inštitutov pri akademiji se ni povečalo, po številu jih je 10. Nekateri večji so porazdeljeni na sekcije, na primer Inštitut za slovenski jezik in Inštitut za zgodovino. Neposredno pri predsedstvu je Studijski center za zgndo-\ino slovenskega izšel jenstva, ki je v letu 1%7 končno dobil svoje delovne prostore in nameščenca, dodeljenega iz Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Kartografski zavod je tesno povezan z Geografskim inštitutom. Odbor za Favno, floro in gejo Slovenije pa z Biološkim inštitutom. TerminoloSka komisija ima pet sekcij, pravno, tehniško, medicinsko, prirodoslovuo in sekcijo za umetnost i. Akademija je slej kop rej soustanoviteljica pri Inštitutu za elektrogospodarstvo, pri Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča in pri Inštitutu za turbinske stroje, pri vseh brez materialnih obveznosti.
Delo t inštitutih in v sekcijah ter v terminološki komisiji je bilo omogočeno s sredstvi iz redne dotacije republiškega proračuna, v dokajšnji. meri pa tudi iz sredstev, ki so jih dali na razpolago Sklad Borisa Kidriča, Zvezni sklad za znanstveno delo, pa tudi nekatere gospodarske organizacije.
Skoraj vsi inštituti tožijo o pomanjkanju prostorov. Dotok knjig narašča od dneva v dan in zanje ni več prostora. Tudi za prostor znanstvenih delavcev je velika stiska. Nekoliko je temu odpoinogla namestitev nekaterih inštitutov ali delov inštitutov v novo zgrajenih desetih sobah na podstrešju glavnega poslopja akademije.
Podrobna poročila o delu v inštitutih, sekcijah itd. so objavljena v tej knjigi Letopisa akademije.
P u b 1 i k u c i j e
V letu 1967 je izšlo pri akademiji — v primerjavi s prejšnjimi leti — po številu in obsegu manjše število publikacij, le šest. v skupnem obsegu 1418 strani, kar da okrog 88 tiskovnih pol. Vzrok temu so nekatere publikacije, za katere smo upali, da bodo še v letu 1967 izšle, pa se je delo pri njih v tiskarnah zaradi zahtevnejšega stavka in drugih ovir zavleklo. Taka dela, ki so lik pred izidom, ali pa v korekturah, so zlasti Štiri, vsa z večjim obsegom {10. knjiga Razprav 4. razreda, tO. knjiga Geografskega zbornika, 18. letnik Arheološkega vestnika in prva knjiga korespondence Frana Pevca), Na novo sprejetih za tisk je pa bijo v letu 1967 pet razprav in dve deli, V letu 1968 bo izšla tudi prva knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika, predvidoma nekaj zvezkov Etimološkega slovarja slovenskega jezika in i. knjiga del Frana Ramovša. Želeli bi, da hi inštituti v večjem številu predlagali za objavo dela svojih sodelavcev.
Sklad za pospeševanje kulturnih rjejavnosti je odobril za Slovar slovenskega knjižnega jezika 120.000N din, za Etimološki slovar 113,000 N din in za Slovenski biografski leksikon 20.000 novih dinarjev.
Za publikacije, izšle v letu l%7, je bilo potrošenih skupno 147.91 S N ti i n (z vštetimi honorarji, stroški za tisk. klišeji in vezavo). Po tiskovni poli so znašali povprečni celokupni stroški ene publikacije v letu 1967 X din 1680.
Zapuščin;! arhitekta J, Jagra iz Mintieapolisu V ZDA je končno prispela in je shranjena v sobi biblioteke v centralni stavbi akademije, ki se imenuje odslej >soba arhitekta lvalia
Jagra«. Sestavljajo jo fascikli njegov i li originalnih načrtov in korespondence, okoli 2.Ü00 dragocenih knjig, tudi unikatov, jugoslovanske narodne noše in vezenine in kartoteka člankov z raznih kulturnih področij. Vse to ho zbrano na enem mestu in bo kmalu dostopno javnosti.
Kongresi, študijska bivanja in podobno
Akademija je dobila za leto 1967 na razpolago neblagovnih deviz za N din 25,000 in blagovnih deviz v konvertibilnih valutah za N din 3807,25.
Neblagovne devize so bile uporabljene za: a) udeležbo sedmih članov oz. znanstvenih sodelavcev akademije lia raznih kongresih in znanstvenih zborovanjih v inozemstvu,
h) za študijska potovanja desetih članov oz, znanstvendi. sodelavcev v inozemstvo.
Kongresov in podobnih prireditev v inozemstvu so se v letu 1967 udeležili}
a kad. France Bezlaj — Simpozija za slovansko etimologijo v Moskvi;
akad. Viktor Korošce — XVI, delovnega zborovanja asiriologov
v Chicagu (od akademije le delno kritje stroškov); akad. Kran Zwitter — mednarodnega kongresa ob 100-lefnici
du al i zm a v Bratislavi; akad. Bogdan Brecelj — zasedanja mednarodnega komiteja SI-
COT V l.ondnnn; znanstveni svetnik dr. Maks Wrabcr — XI. mednarodnega simpozija o sindin tuniki vegetacije v Rinteln/Weser (ZR Nemčija) in VIII. simpozija vzhodnoalpslco-dinarske sekcije mednarodne zveze za fit.osociologijo na Dunaju; asistent ing. Ivo Puncer — VIII, simpozija vzhod noalpsko-dinar-ske sekcije mednarodne zveze za filosociologijo na Dunaju: višji znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja Brodar — III. zborovanja O kamenodobni nomenklaturi v Halle/Saale.
Študijska potovanja
akad. Josip Vidmar in akati. Anton KuheJj — študijsko potovanje v Zah. Nemčijo na povabilo ustanove Deutscher Akademischer Austauschtienst v Bad Godcsbcrgii;
akad- France Koblar študij v knjižnicah na Dunaju, v Gradcu
in Sajzburgu za proučevanje škofjeloškega p a si j ou a mr a kad. J'" ranče S tele — študij umetnostno zgodovinskega gradiva v Italiji;
akad. Milko Kos — udeležba na proslavi 75-letnice obstoja Zgodovinske deželne komisije za Štajersko v Gradcu; akad. Viktor Korošec — potovanje na Dunaj zaradi navezave
stikov z orientalisti; dr,France Bernik — ekscerpiranje časopisov na Dunaju v zvezi s pripravo II, dela I.evčeve korespondence, ki bo izšla pri
SAZIJ;
znanstveni svetnik Drago Sega — študijsko potovanje na Dunaj; višji znanstveni sodelavec dr. Emilijan Cevc — študij umetnostno zgodovinskih spomenikov na Koroškem; znanstveni svetnik dr. Milko Ma tiče to v — raziskovanje ljudskega pripovedništva v Reziji (Italija),
Poleg tega se je večje število članov in znanstvenih sodelavcev udeležilo raznih kongresov in znanstvenih zborovanj duma v Jugoslavij t.
Naš Inštitut za slovensko narodopisje je v dneh od 28. marca do 1. aprila 196? organiziral v Slovenjem Gradcu 5. posvetovanje vzhodnoalpskih narodopiscev Alpes Orientales. Javnih predavanj je bilo v letu 6.
Na odprti katedri fakultete zu elektrotehniko je 12. decembra 1967 predaval predsednik akademije o Slovenski akademiji in o organizaciji znanosti na Slovenskem.
Akademija jc vključena v Svet znanstvenih akademij SFRJ. Predsedstvo Sveta je sedaj pri sedežu naše akademije in njen predsednik je predsednik Sveta, Naši člani in znanstveni sodelavci sodelujejo v odborih Sveta akademij, ki jili je 18 in pri koordinacijskem odboru medicinskih oddelkov, pa pri obeh sekcijah Bul letina Scientifique, ki ga Svet akademij izdaja, Kot že v prejšnjih letih je imela naša akademija tudi v letu 1967 skrb za delovanje medakademijskih odborov: za arheološko karto Jugoslavije, za Tabula imper i i Romani in za f a vilo Lil floro Jugoslavije. Vodstvo prvih dveh odborov je pri arheološki sekciji našega Inštitutu za zgitdoviuo, udbora za favno in floro pa pri Biološkem inštitutu. Pri odboru za arheološko karto Jugoslavije je arheološka karta za Slovenijo tako-rekoč že izdelana. Pri odboru za favno in floro pa so kot njegove publikacije izšli v letu 1967 štirje zvezki Kataloga favne Jugoslavije.
V Okvira izmenjave med Svetom akademij in Nacionalno akademijo v Washingtonu je na predlog naše akademije odšel na študijsko bivanje v ZDA mag. ing. Rafael Cajhen.
Gradbena dela
Investicijska gradbena dela v stavbi akademije na Novem trgu 3 so končana. V nove prostore so se vselili; Inštitut za slovensko narodopisje, oddelek Inštituta za literature, Orientali-siični inštitut, sekcija za etimologijo i 11 onomasliko Inštituta za slovenski jezik, dve sekciji Terminološke komisije in v eno sobo biblioteka,
Začelo se je z adaptacijskimi deli v akademijski hiši na Novem trgu 4,
Podatki o nekaterih izvolitvah naših članov in sodelavcev;
akad. dr. Alija Košir jc bil izvoljen zn načelnika Medicinskega oddelka 4. razreda: za upravnika Inštituta za geografijo je bil izvoljen dopisni član prof. dr. Svetozar llešič; akad. doktor 1. Rak ovce je predstavnik akademije v republiški izobraževalni skupnosti, dopisni član prof.dr, Svetozar llešič je član sveta Studijskega centra za zgodovino slovenskega izsedjenstva in član znanstvenega sveta Inštitutu za raziskovanje krasa. V svetu Nuklearnega inštituta s Jožef Štefan« je predstavnik akademije dopisni član prof. dr,Dušan Hadži.
Y	muzejski svet Prirodoslcrviiega muzeja je bil kot naš predstavnik izvoljen dr. J.Bole, višji znanstveni Sodelavec Biološkega inštituta, v muzejski svet Slovenskega etnografskega muzeja pa dr. M. Matičetov. znanstveni svetnik Inštituta zu slovensko narodopisje.
V	upravni odbor Sklada Borisu Kidriču sta bila za d vel (it no funkcijsko dol» kot naša delegata imenovana akad. L. Ya vpetie ia dopisni član A. Zupančič.
Finančno poročilo
Akademija je imela v letu 1967 na razpolago: 1. zu osnovno dejavnost iz republiškega
proračuna Sli Slovenije sredstva v znesku N din 3,710.000,—
21 iz republiške devizne kvote:
deviznih dinarjev 3.807,25 blagovnih deviz in
deviznih dinarjev 25.000.— neblagovnih deviz
5. za investicijska dela; adaptacija poslopja Novi trg 4 t Ljubljani, iz republiškega
proračuna............N din 1,057.000,—
4. dotacije raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodbene naloge inštitutov in drugo..........N din 1,288.320,93
Od zneska pod 4 odpade v dobro; PrS&Sed sivo a k a d eni i j e: — od Skladu .Borisa Kidriča — za študijsko potovanje dr. D. Kerinannerja . . . N din 4.500, Inštitut za zgodovino:
a)	Sekcija za občo in narodno zgodovino:
—	od Sklada Borisa Kidriča za temo: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (agrarne panoge) . N din 25,300. — od Zveznega sklada za znanstveno
delo za temo: Historično-topograf-ski leksikon in ailas jugoslovanskih
dežel, . . , . .......Ndin b.419,73
od Sklada Borisa Kidriča za temo: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (mere in uteži) . . N din 2.352.—
—	od Zveznega sklada za znanstveno delo za temo: Zgodovina kolonizacije v Sloveniji v srednjem veku , N din 2.000
—	od Zveznega sklada za znanstveno delo za temo: Zgodovina kolonizacije v Sloveniji v novejši dobi . . Ndin 4.000,—
b)	Sekcija za arheologijo:
od Sklada Borisa Kidriča za temo: A rl i eološ ka karta J u gosi av i j e. o zei n-Ije SR Slovenije.......Ndin 17.250.— od Zveznega sklada za znanstveno delo za temo: Arheološka karta Jugoslavije.........Ndin 15.000.—
—	od Zveznega sklada za znanstveno delo za temo: Materialna kultura
Jugoslavije ......... Ndin 2.100.—
—	od Zveznega sklada za znanstveno delo za temo: Tahula Imperii Romani ............N din 36.000.—
—	od Sklada Borisa Kidriča — za temo; S trati grafsk a in kulturna obdelava paleolitske postaje Jame
v Loži pri Orehka...... Ndin 500.—
3.	Inštitut za slovenski jezik: n) Diulektoloska sekcija;
—	od Srpske akademije naaka in umetnosti —za temo: Dialektološki
atlas............N din 6.504,20
b)	Leksikološka sekcija:
—	od Sklada za pospeševanje kult urnik dejavnosti — za Slovar slovenskega knjižnega jezika.....N din 114.000,—
c)	Etimološko-on orna stična sekcija:
—	od Sklada za pospeševanje kulturni li dejavnosti — za Ltimološki
slovar slovenskega jezika , . . , T^J din 15.000.—
—	od Zveznega sklada za znanstveno
delo — za onomastifiua dela . . , N din 7.000,—
4.	Inštitut za literature:
—	od Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za Slovenski biografski leksikon.......Ndin 20.000,—
—	od Skladu Borisa Kidriča — za
Literarni leksikon.......N din 12.000,—
4. inštitut za slovensko narodopisje:
—	od Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za kulturne prireditve »Alpes orientales« . . . . Ndin 7.000.—
6, Inštitut za biologijo:
—	od' Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Favna in flora
Jugoslavije.........N din 50.000.—
—	od Sklada Borisa Kidriča — za tem o: Vegetacijska karta Jago-
slavije....... ... Ndin 39.000,—
—	od Zveznega sklada za znanstveno delo— za temo: Vegetacijska karta
Jugoslavije .........N din 80.550,—
—	od Kmetijskega gozdnega posestva Kočevje — za gozdno vegetacijsko
karto za območje »Rog& ,	Ndill 5Q.Ü00,—
—	od Sklada Borisa Kidriča — za taksonomijo in ekologijo morskih
bentonskih alg . . . . ¿ , . . N din 2500.— 7. Inštitut za paleontologijo:
—	od Sklada Borisa Kidriča — za temo: HidrOzojska lavna in njen pomen za strat igral i jo zgornje jurskih skladov v Sloveniji . , , , N din 2.040.—
8- Inštitut za raziskovanje krasa:
—	od Soške elektrarne Nova Gorica — za temo: Hidrologiju krasa med
Idrijco in Vi pavo.......Ndin (j.305.
—	od Zavoda za vodno gospodnrstvo SR Slovenije — za temo: Hidrologiju krasa . - ,......N din 5.000,—
—	od Jamarskega kluba Rakek za
temo: Zelške jame.......N din 9.000.—
—	od Projekta za nizke gradnje, Ljub-
ljana — za traso hitrostne ceste . Ndin
—	od Z a vori a za vodno gospodarstvo
Ljubljana — za temo: Vodni tiri . M din 16.600.—
9.	Delovni kabinet pokojnega akademika
dr. M. Samca — za temo: Modifici-ranje cercaluih škroljov (dotacija Ministrstva za kmetijstvo ZDA) . Ndin 429,000.—
10.	Predsedstvo akademije:
—	od Sklada SRS za pospeševanje založništva — za natis Arheološkega vestni k a........N din 30.000.—
11.	Predsedstvo akademije:
—	od Republiškega sekretariata za finance, Ljubljana — za adaptacijo
poslopij..........Ndin 250.000.--
Ll>tOpÍS
— 97 —
IN STll L'T ZA R AZISK O V AN JE K R A S A
Poročilo o ti c 1 u v letu 1967
Terensko d o I o je bilo povezano z raziskavami krasa v trasi preti videne ]t i trosi ne ceste Ljubljana—Razdrto. Pregledna študija o kraških pojavili v širšem pasti ob trasi med Vrhniko in Postojno je bila izdelana za potrebe idejnega projekta. Delo je bilo opravljeno po pogodbi s Projektom nizke zgradbe in oddano v roku do 31. 7. 1967. Drugi del raziskav krasa za potrebe glavnega projekta na odseku med Vrhniko in Postojno obsega podrobne raziskave vrtač, g rezov in brezen. Posebej je treba v zimskem času preiskati tudi vse dihalnike v trasi in tako posredno ugotovit i mesta večje prevotljenosti,
V drugi polovici leta smo nadaljevali s preiskavami hidroloških razmer v krasu okoli Pivške kotline. Po naročilu Za votla za vodno gospodarstvo S RS so bile raziskave v poletni, sušni in nato v bolj namočeni jesenski dobi usmerjene v študij vodnih virov za oskrbo Postojne, ki je v tem poletju še posebno občutila pomanjkanje vode.
Poleg omenjenih pogodbenih del so bile izvedene nekatere manjše preiskave za potrebe prakse, Z zunanjimi sodelavci je bil geodetsko izmerjen vhodni del Velike lvarlovice za gradnjo odtočnega kanala za Rakovim ruostkom, Več terenskih ekskurzij je bilo namenjeno opazovanju ledenih razmer v Veliki Ledenici v Paradam in v Ledeni jami v Dolu v Trnovskem gozdu. V prvi smo skušali prodreti skozi ledeni sifon, poskus pa je šele pokazal. kako se bo treba v prihodnje pripraviti za ta podvig.
K terenskemu delu moremo šteti tritedensko študijsko in raziskovalno ekskurzijo po Karpatskeni krasu. Posebno poročilo o tej ekskurziji bomo pripravili za prihodnjo Številko Acta car-sologica. Podčrtati pa moramo, da smo ob tej priliki poglobili stike z romunskimi speleologi, ki so nas obiskali že spomladi. Ogledali Smo si najzanimivejše kraške predele v Romuniji, nato pa še najdaljšo slovaško jamo Demanovskiue jaskine. Udeležili smo se tudi letnega zborovanja poljskih jamarjev v Krakovu.
Potovanje je bilo vsestransko uspešno, saj smo prišli v stik z uglednimi spcleologi in z njihovimi krnskimi problemi. V Romuniji smo celo odkrili okrog 3 km ¡porih rovov v jami Sura M are, ki pa še ni do kraja pregledana in se manj izmerjena. Pričakujemo, da bomo sodelovanje z romunskimi spcleologi še okrepili.
Spomladi smo začeli z odkopa vanj em zasute jame pri Ri-sovcu ob poti k Pivki jami. S priložnostnim delom je A. Vadnjal izkopal okrog m" ilovice in grušča in na Sel nekaj kosti ter drobcev paleo! i Istega kamenega orodja. Od kopa vanje je poleg teli najdb pomembno tudi zaradi zanimive razporeditve različnih sedi men tov, ki dopolnjujejo znanje o mlajšem geomorfo-loškem dogajanju v okolici Postojne.
Interno delo v inštitutu je obsegalo olxlelavo terenskih podatkov, urejanje katastra in knjižnice ter izdelavo ustrezne dokumentacije k pogodbenim nalogam. Opravljenega je bilo precej risarskega tlela, izdelane so bile predloge za terenske raziskave, prerisani načrti jam in kartografsko predstavljeni rezultati novejših preiskav. V prihodnje bo treba misliti na boljšo tehnično opremo risalnice, v sedanjih razmerah si moramo namreč pomagati s preccj preprostimi sredstvi, kar se odraža na kvaliteti in na delovni storilnosti.
Za potrebe hidroloških preiskav so bile opravljene številne kemične analize vode, predvsem meritve trdote, medtem ko so nam ostale analize napravili na Zavodu za kemične analize in tehnologijo in na Zavodu za zdravstveno varstvo SRS v Ljubljani, Pri preiskovanju vrtač in sedi m on to v v njih smo izvedli nekatere preproste analize, zahtevnejše preiskave pa smo oddali strokovnjakom v ustreznih institucijah.
Nadaljevali smo z urejanjem jamskega katastra, ki šteje sedaj že 2960 jamskih objektov, 813 vodnih objektov in preko 300 ostalih večjih kraških pojavov v Sloveniji. Inštitut.ska knjižnica se je v tem letu povečala z novimi številkami sipeleoloških revij z vsega sveta, ki jih prejemamo v zamenjavo, nabavili pa sino tudi nekaj novejših domačih in tujih publikacij o krasu.
V tem letu sino nekoliko izpopolnili jamarsko opremo, nabavili smo nekaj jamarskih delovnih oblek, gumijastih čolnov in eno gumijasto potapljaško obleko. Se vedno pa smo za zahtevnejše raziskovalne linloge preslabo opremljeni. Podobno je tudi z laboratorijsko opremo, ki se je v tem letu pomnožila s termostatom in s siti za granološke analize, vedno lwilj občutno pa je pomanjkanje osnovne opremljenosti laboratorij®
Pri raziskovanju jam med Vrhniko in Postojno ter cerkniškega jamskega sistema so koristno sodelovali tudi člani Društva za raziskovanje j a m Slovenije. Kot zunullji sodelavec inštituta je sodeloval pri terenskih raziskavah krasa in pri študijski ter tehnični obdelavi podatkov absolvent geografije Andrej Kranjc. Od septembra dalje pa je honorarno zaposlen biolog-speleolog Božo Drovenik. ki je pomagal E. Protnerju pri raziskovanju jamske favne v Slovesni ji. Udeležil se je številnih ekskurzij v jame, posebej pa se je posvelil raziskovanju favne v Podkraj-nikovi Zijalki. za diplomsko delo pa obdeluje kolcoptersko lavno Meni ne.
Znanstveni sodelavec dr. France Uabe je urejeval jamski kataster. Letošnju številka 110 novih jam sicer ni tako visoka kot V letu 1966, vendar Se kataster iz leia v leto izpopolnjuje tudi z novimi podatki o že znanih jamah. Največ novih jam je bilo letos odkritih na Dolenjskem, zlasti v Beli Krajini in na Kočevskem, ostale pa so bile raziskane v Notranjskem podolju, na Idrijskem in v Julijskih Alpah, Veliko podatkov so pri speva I i klubi in sekcije Društva za raziskovanje jam Slovenije. Sodelavci inšlituia so dopolnili jamski kataster s podatki o jamah v predelu med Vrhniko in Postojno. Skupno je bilo v tem predelu pregledanih nad 100 jamskih objektov, ki jih je dr. F. Habe v poročilu za Projekt nizke zgradbe na kratko opisal. Priloženi pa so tudi načrti teh jam.
V zvezi s temo o vodni preskrbi Postojne je sodeloval pri hidroloških opazovanjih Zgornje Pivke in pri barvanju Palškcga ter Petelinjskega jezera. Samostojno je izvedci tudi barvanje potočka v Orehovškth Ponikvah in dokazal njegovo zvezo z izvirom pod PoliČkom pri Prest tanku. Sodeloval je pri raziskavah Male in Velike Karlovice ter pri opazovanju ledenic v I rnovskem gozdu, V sodelovali ju z jamarskim klubom »Luka Ceči je raziskoval tudi brezna v Kobiljih grižah in v okolici Jurišč na obrobju Pivške kotline. Udeležil se je študijske ekskurzije po Karpatskem krasil in ob tej priložnosti posnel veliko fotografij v romunskih in čeških jamah. Napravil pa je tudi nad 300 barvnih diapozitivov za strokovna predavanja o Karpatskem krasu. Udeležil se je dvodnevne študijske ekskurzije po Štajerskem in Koroškem, ki jo je organiziral Geografski inštitut univerze ob 60-letnki prof. llešiča. V povezavi z oddelkom za geografijo filozofske fakultete je vodil ekskurzijo študentov ila Sajevškein polju pri Postojni, udeležence jugoslovanskega mladinskega talmra na Barju pa v Postojnski jami,
Kot predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije je usmerjal dejavnost jamarskih klubov in jim v številnih predavanjih posredoval speleololke značilnosti domačega in tujega krasa. Na občnem zboru društva je predaval o inventarji a ciji kraških pojavov na Slovenskem, na posvetu o mednarodnem letu turizma pa o problemih zaščite jam. Udeležil se je razprav p turistični ureditvi Zelškill jam Ml razprav o naravoslovnih proučevanjih Cerkniškega jezera. Sodeloval je na tečaju jamarske reševalne službe Ua Medvedniei, ki ga ji: organizirala spe-leološka komisija Planinske zveze Jugoslavije, Organiziral je ekskurzijo po avstrijskem krasu in vodil slovensko jamarsko delegacijo na zborovanju jamarjev v Worglu na Tirolskem. Zborovanja in ekskurzije sta se udeležila tadi dva članu inštituta. Vsega je imel v tem letu 15 predavanj o domačem in tujem krasu, od tega 5 predavanja v I rs tu, slovenski šolski mladini, pri Slovenskem prosvetnem društvu in pri Slovenskem planinskem društvu.
Znanstveni sodelavec dr. Peter Ha bič je geouiorfološko iu hidrološko preučeval kras med Vrhniko in Postojno za potrebe idejnega in glavnega projekta hitrostne eeste. Olidelal je značilnosti drohne oblikovitost.i kraškega površja v odvisnosti od reliefnega položaja in kameninske podlage, hkrati pa je preučeval sledove starejših fluvialuih Sedi men tov na kraškem površju. V Notranjskem p od olja je odkril več sledov o površinskih vodilih tokovih: največ fluviahiih »ediuieiitov pa je ohranjenih ua kraškem površju ob robu Logaškega polju. Se pomembnejše so bile preiskave vrtač v trasi Ceste. Po morfoloških in drugih zuačiluustih je vrtače v predelu med Vrhniko iu Postojno razdelil v 5 kategorij. Posebej je obdelal 3 vrtače, ki so v njih za potrebe gradnje eeste od kop ali sedi men te v dnu. Na podlagi razmerja med velikostjo vrtač, brezen in jam je skuša) ugotoviti značaj za k rase I ost i ter površinske in globinske prevotijenosti krasa. Skušal je ugotoviti značilnosti kraškega pretoka med Planinskim poljem in Ljubljanskim barjem ter med Pivško kotlino in Cerkniškim jezerom. Opozoril je na potrebno zaščito podzemeljskih voda pred odplakami s ceste zlasti J a vozniškega podzemeljskega toka, ki napaja izvire v Maluih, kjer je predvideno zajetje za bodoči postojnski vodovt>d.
Posebno pozornost je posveti I preučevanju ud oni i h dolin in koliševk v Notranjskem p od olju. Po obliki in nastanku je ndorne doline razporedil v več kategorij, 115 znanih objektov pa predstavil v pregledni tabeli. Prostornine pregledanih koliševk znatno presegajo prostornine velikih podom in dvoran v
znanili jamah Notranjskega podolja. Iz tega lahko vsaj približno sklepamo na velikost še neznanih podzemeljskih rovov v tem dela krasa.
V	zvezi z raziskavami Cerkniškega jamskega sistema je preučeval tudi adorne doline v predelu med Cerkniškim poljem in tla kov i m Skoejunoni. Pri tem je ugotovil, da je potek nekdanjih podzemeljskih rovov üu tul toč n i strani Cerkniškega jezera že močno zabrisan s podori in z mlajšim kvartarnim zasipom jam.
Po naročilu Komunalnega podjetja Postojna so bile opravljene tudi hidrološke meritve in opazovanja kraškega izvira Koren tan, ki je imel v poletni suši izredne nizke vode, V obdobju kritične vodne oskrbe sredi poleija je sodeloval pri izdelavi informacije o perspektivah vodne oskrbe Krasa, ki jo je po naročilu Sekretariatu za urbanizem SRS pripravil Zavod za vodno gospodarstvo v Ljubljani. Sodeloval je v razpravi o idejnem projektu vodovoda Planina in se udeležil posveta o vodni preskrbi na Krasu, ki je bil avgusta v Sežani. Izdelal je nekaj krttjših poročil O možnostih vodne oskrbe v Črnem vrlin nad Idrijo in o hidrogeoloških pogojih za odvajanje odpadnih voda iz Cerknice. Pripravil je. tudi program preiskav vodnih virov za oskrbo Vrhnike, ki jih bo izvedel inštitut v prihodnjem letu.
V	drugi polovici leta je največ časa posvetil preučevanju vodnih virov za oskrbo Postojne. S tem v zvezi je študiral hidrološke razmere v porečju Zgornje Pivke in na podlagi različnih metod prišel do novih spoznanj o javorniškem podzemeljskem toku. Rezultati teh preiskav bodo uporabljeni pri načrtovanju bodočega izkoriščanja kraških voda pod Javorniki za oskrbo Pivške kotline.
Udeležil se. je zborovanja avstrijskih jamarjev v Worglu na Tirolskem in študijske ekskurzije po Karpatskem krasu. Na zborovanju poljskih speleologov v K rakov u je imel krajše predavanje 0 poglavitnih nalogah raziskovanja krasa v Sloveniji. Na občnem zboru DZRJS je predaval o speleoloski ra j on i za c i ji krasu v Sloveniji, za permsko speleolo.ško revijo »PesČCri* je napisal članek o dejavnosti inštituta od ustanovitve dalje. Za tisk je pripravil razpravo o krasu med Idrijco in Vipavo, nadalje poročilo o raziskavah Pološke jame in referate, ki jdi je imel uti zborovanju o Zunanji h Dinaridih in o splošnem vodnem gospodarstvu ILa krasu v Jugoslaviji,
Asistent Rado Gospodaric je sodeloval pri raziskavi krasa v trasi hitrostne ceste Vrhnika—Postojna z geološkimi in speleo-loškimi preučevanji. Posebej je Študiral litološke in strukturne
pojave v krasu, kjer sc podzemeljsko pretakajo vode iz Planinskega polja k izvirom Ljubljanice. Poglavitni rezultati so dali vpogled v sestave in zaporedje litoloških enot apnenca in dolomitu v spodnjekrednih kameninah, v strukturo tega krasa, ki je zanj značilna mreža prelomov z vodoravnimi premiki v smereh X L—S\V i n \\V—SE, in v kraško prevotljenost, kjer so razvita brezna kot posledica delovanja prenikujoče vode ob razpokah in prelomih ter vodoravne jame, ki jih oblikujejo ponornice.
Pri temi vodni viri na Postojnskem je sodeloval pri opazovanju in merjenju vodostajev v Matijevi jami. v Kobiljih grižah in v Koren.tanu. Na osnovi novih podatkov je sestavil geološko kur (o Pivške kotline in prikazal hidrogeološke situacije posameznih vodnih objektov. Pomembna je ugotovitev, da je zaledje Korentana zgrajeno iz zgornjekrednih in paioocenskih apnencev, kar kaže, da je Orehovški kras avtohtoni del dvignjene podlage fliša in ne tektonska krpa, kot so mislili doslej,
Pri nadaljevanju sp ideološki h raziskav med Planino, Cerknico in Postojno je s sodelavca izmeril Malo Kailovico, sodeloval pa je tudi pri geodetskem preverjanju načrta vhodnega delti Velike Karlovice. Raziskave so zajele tudi Ikalco jamo, kjer so bili odkrili rovi. ki jih doslej še nismo poznali. Gradivo o Kar-lovieah in o Cerkniškem, jamskem sistemu pripravlja za iisk.
Sodeloval je pri opazovanju ledu v Para dani v Trnovskem gozdu in pri poskusu, da bi s soljo znižali ledeni čep ter tako prodrli v globlje prostore, V Postojnskem podzemeljskem sistemu in posebno v rovu za Veliko goro je preučeval podrte kapnike. Ugotovitve kažejo, da je podiranje kapnikov sestavni del razvoja jame iri tesno povezano z aloht.onimi sedimenti, ki so bili v ledeni dobi naplavi jeni v jamo in deloma iz nje tudi odnešeni. O potresih, ki naj bi kapnike lomili, ni dokazov. O teh spoznanjih in o zaporedju naplavljenih sediuientov govori prispevek, ki ga je pripravil za tisk v Naših jamah. Ugotovljene razvojne stopnje je apliciral na ves podzemeljski jamski sistem in jih primerjal tudi S podobnimi pojavi v ostalih jamah Diuarskegu krasa. Več novih spoznanj geološkega značaja sestavlja vsebino obširnejše naloge lektoniku in kraški pojavi Postojnskega krasa«, ki .sodi v okvir disertacije.
S proučevanjem geologije Pivške kotline je zbral podatke, ki on veti ju je jo zgradbo njenega obrobja. Med pomenil mej še rezultate štejejo nove najdbe paleocenakih kamenin pri Prestranku in Orehku, dokazujejo jih foraminifere Rhipidionia fibnrincti Staehe in Rhapiclionina liburnica Stache, Stomsfopgig sp., Co-sinie cf„ ki dopolnjujejo 1. I%6 ugotovljene paleocenske breče in
fliš med Pustojno in S tu d enim. Pomembni 50 tudi številni novi strukturni podatki o severnem robu Pivške kotline, ki bodo koristili pri razlagi narivnih struktur un Notranjskem in pri tolmačenju tok ton i ke Postojnskega krasa.
Mnogo časa je posvetil urejanju gradiva I V. mednarodnega speleološkega kongresa za tisk, uredniške posle pa je opravljal iudi pri speleološki reviji Naše jame. Udeležil se je zborovanja o geologiji Karavank v Mežici in tritedenske raziskovalne eks-pedicije po Karpatskcm krasu.
Asistent Franc Leten je pri terenskem delu skupaj z M. Bro-darjcni rekognostieirul Ajdovsko jamo pod Rese v no pri Šentjurju, kjer so našli kamnitne sekire, obenem sta si ogledala tudi jamo Skadavnice pri Sv. Jeronimu nad Vranskim. Sodeloval je pri paleoliiskili izkopavanjih v jami Poljštška cerke v pri (Gorjah, ki jih je vodil M. Brodar, pri sondiranju apodmolov okrog Bleda in Poljšiee (Zndnja skala, šola rje va luknja in spod mol >Na stovcu«). Pomagal je pri določevanju lokacije arheološki» pomembne Ajdovske jame v Babni gori v Ščavnici nad Bohinjem.
Sodeloval je z Mestnim muzejem v Ljubljani pri izkopavanjih antične Emone, Dokonča] je tematsko delo o jamskih najdiščih na ozemlju jugovzhodnih Al]) in prvo tretjino lega dela že odda! v tisk. Je stalni sodelavec Leksikološke sekcije za arheološke termine novega slovarja slovenskega jezika. V 1. IU(>7 je napisal in oddal v tisk: Tominčeva jama \ škocjanskih jamah, Stratigralija in časovna uvrstitev jamskih najdb na I rža-škein krasu, C asov 110 mesto bronaste verižice iz dvorišča S A 7.1. ,
Višji strokovni sodelavec Egon Preiner je nadaljeval raziskovanje jamske lavne v Sloveniji. Itn Hrvaškem in v Hercegovini. Z biologoma dr. J.Boletom in dr. A. Muri inčičem je bil na gorah in v jamah Prokletij, z družino tir. Deeleniann iz Was-senar-a pa v jamah v okolici Pirota v Vzhodni Srbiji ter \ jamah Zahodne Srbije in Vzhodne Črne gore: z Antenskim speleoklu-boni pa na Orjcnti. Sodeloval je na številnih ekskurzijah ljubljanskih biologov, Skoraj vsako nedeljo pa je biološko preiskoval jame v Sloveniji ter ob Kolpi in v okolici Plitvičkih jezer, skupaj z dr, J.Boietom iti dr. G-Driolijem iz Trste. Na teh ekskurzij it h je med drugim dogual, da živi rod Pheggomisetes, ki je bil doslej znan le iz bolgarskih jam Stare Planine, tudi v Srbiji. V Liki je našel dve novi podvrsti Astagobjus angustatus-a, v jamah okoli Peči in na Prokleiiju pa 3 nove slepe hrošče: lavna doslej neraziskanega gorovja Droškarice pri Grahova v Črni gori se ujema s favno Orjena, na katerem je ugotovil nova naj-
tlišča tamkajšnjih emdeinnih vrst. Za tisk je pripravil katalog subfam. Bathiaeiinae, ki obsega 57 rorlov s 190 vrstami in 125 podvrstami in zelo obširnim seznamom literature. Delo bo objavljeno v zbirki Catalogus Faunae Jugoslavije- Za tisk pa ima pripravljeno tudi monografijo rodu Aiiagobius in opis novega ¿epiodfrusa z Velebita.
Načrt dela za leto 1968
Še nadalje bomo sodelovali pri hidroloških preiskavah krasa za potrebe vodne oskrbe ili to v predelu med Idrijco in \ ipavo, v okolici Pivške kotline in v zaledju kraških izvirov Ljubljanice, Nadaljevali bomo s speleološkimi raziskavami v okolici Cerkniškega jezera, ki so del obširnejših naravoslovnih preiskav lega zanimivega kraškega predela,
Dopolnjevali bomo metode speleološkega, geoiuorfološkega in hidrološkega kariiranja krasa, študirali geološko zgradbo in tektoniko slovenskega krasa ter zbirali gradivo o jamski favni v Sloveniji in v Jugoslaviji. Izvedli bomo poskusno arheološko sondiranje v jamah iti nadaljevali z izkopavanjem jame Risove. Uredili bomo zbrano gradivo za prihodnjo knjigo Acta carso-logica in pripravili za tisk tudi nekatera poročila o preiskavah krasa v preteklem letu.
Sodelovali bomo pri proslavi 150-Ietnice odkritja Postojnske jame, na zborovanji! slovenskih jamarjev v Postojni, lia V. jugoslovanskem sp ekološkem kongresu v Skopju in na nekaterih speleoloških srečanjih v tujini, kjer bomo poročali o rezultatih novejših preiskav slovenskega krasa,
Objavljena dela članov inštituta v letu 1967
Rado Gospodaric: Cber Entstehung und Alter der PalÄeogen-schiehten im Pivka Becken bei Pustujna, Anz. d. inat. -natura. k hisse ti, Osterr. A kad. iL Wissenschaften, Jahrg. Nr. 2. (soavlorji G. Ki>-losvary, It. Pavlovcc. in Proto-Dccima).
France llabe: Die Tektonik des nördlichen Randes des Piuku-hcckcns unler besonderer Berücksichtigung des Höh lensystems von Pred jama, Dritter internationaler Kongress für Speläologie. Band 5. Wien 1966.
Objavljenih je tudi \eč manjših prispevkov v dnevnem časopisju, med drugim o zaščiti jam in preskrbi Postojne z vodo.
INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO
Poročilo o delu v letu. 19 6 7
Končana je obdelava mastodontovih molarjov in krovu i ne velenjskega premogovnika, Obe vrsti, Bunolophodon arncrnensis in Zygolophodon borsoni, ki jim pripadajo^ si a po izoblikovanji! strukturnili elementov sodeč, dosegli razvojno končno obliko. Tako torej imamo prvič opravka s pliocenskimi relikti, ki so preživeli v EvTopi prvi poledeniiveni sunek. Vrsta Z. bornotii je izumrla že v sredi najstarejšega pleistoccna. S tem smo popolnoma upravičeni zgornji del krovnine, v katerem so ležali masto-dontovi ostanki, staviti v spotili j i villafraticliij, ki v Jugoslaviji doslej še ni bil nikjer ugotovljen. Po pulinoloških raziskavah, ki jih je v ta namen izvršil dr. A. Šercelj, višji znanstveni sodelavec Sekcije za arheologijo, in ki zgornje ugotovitve v celoti potrjuje, leži plio-pleistocenska meja nekaj deset metrov pod najdiščem.
Pri nadaljnjem obravnavanju ostankov jamskega leva (Panike tspelaea) iz Lesnega brila je bilo ugotovljeno, da gre samo za eno žival, čeprav je spodnji tretji premo!ar izredno majhen. Izkazalo se je namreč, da pripadajo zobje razmeroma majhnemu jamskemu levu, medtem ko so pripadale dosedanje najdbe te živalske vrste iz Slovenije in drugih delov Jugoslavije pretežno močnim in velikim živalim. Zanimivo je, da se skoraj na vseh preiskanih zobeh kaže nekaj znakov, ki se ne skladajo z značilnostmi jamskega leva, in da sc kažejo na vseh tudi znaki, ki so sicer tipični za tigra. K.ljLib temu spadajo ostanki še v oblikovni krog jamskega leva. Zobje jamskega leva iz Lesnega brda nam nudijo lep primer, da so njih strukturni elementi podvrženi precejšnji variabilnosti, in to celo taki, kakršna doslej še ni bila znana.
Sedimentacija paleogenskih plasti v juž.nozaliodni Sloveniji je potekala nekoliko drugače kot v Istri in Dalmaciji. Kot posledica tega je različna tudi favna. Zuio so člani našega inštituta toliko raje sodelovali z geologi Geološkega zavoda v Ljubljani, ki so raziskovali boksitna ležišča v Pazinskent bazenu. Poseben
poudarek je bil na preiskavah numulitne in asilinske favne. Pregledanih je bilo nekaj profilov v okolici Karojhe v severozahodnem delu Paiinsikega bazena.
Nad plašim i z zelo številnimi školjkami — te leže največkrat na mdifltnetn apnencu ■ ■ so nekaj metrov debeli apnenci.
V	ti jih je ponekod precej alveolin, ni pa n um ulito v in asilin. Žele nad teini plastmi se začno apnenci, ki vsebujejo poleg alveolin še številne n umu I i te, asi line, orbitollte in ponekod dis-kociklinc. V nižjih plasteh so najl>olj pogostni numuliti iz skupine Nummujttea lnenigatus ter vrsta, ki zelo spominja na Num-muhies dincorbinus. Potrebne bodo še podrobnejše raziskave teh numulitov, vendar utegneta biti olje vrsti novi. Že pri dosedanjih preiskavah pa se je pokazalo, da sta izredno pogostni in karakteristični obliki za del ooecnskih plasti, v vsem Pazi.nskem bazenu, nekoliko \ labinskem bazenu in najbrž tudi v Dalmaciji.
Del apnencev, v katerih so poleg drugih tudi omenjeni numuliti, je nastal nekako na prehodu iz spodnjega v srednji eoceu, morda že v najnižjem delu srednjega eocena. V mlajših plasteh pa se pojavljajo razne oblike iz skupine Nummulites fierforniuii. 1 udi med temi bo zelo verjetno nekaj novih vrst.
V	zgornjem delu apnenca dobimo Nummulites millecaptit, ki nastopa tudi v spodnjem delu Hišnih plasti. Fliš se je torej začel vsedati v in teci ju.
Po favnietienih iu sod i m ontoloških raziskavah, ki so bile delno izvedene tudi v prejšnjih letih, je bilo mogoče v Goriških brdili ugotoviti naslednje zaporedje iu alurost plasti, Nad ru-distnim apnencem leži v Gori škili brdih rdeči lapor. Med obema kameninama je erozijska diskordanca. Rdeči lapor se je v sedal v zgornji kredi in še v paleoccnu. Po odložitvi rdečega laporja je bila ponovna erozijska faza, ki je v nekaterih delih laporje povsem odstranilo. Sledila je sediinentacija kožbauskih plasti, ki so v glavnem iz spodnjega eoeena. njihove najstarejše plasti pa morda še iz zgornjega paleocena. Kožbanske plasti prehajajo navzgor v medanske, ki so nastajale v spodnjem in srednjem eocen u.
Na prošnjo tovarno cementa in salonita V Anhovem SO bile preiskane paleogenske flisne in flišu podobne plasti v Goriških brdih. Posebna pozornost je bila posvečena tamkajšnjim laporjem, primernim za cementno industrijo, Izračunane so bile tudi zaloge teh laporjev.
Pregled ugotovitev raziskav Goriških hrd, narejenih v zadnjih letih, je podan v tO—1! številki ti, letnika časopisa >Bul-letin Scientifiquci, Zagreb.
Nii prošnjo prof. Herberta Hagna iz Miinchita .so bili določeni nekateri n umu liti iz haxiir.skili nahajal išč. Poilatki so bi)i pomembni za raziskave tamkajšnjega starejšega terciarja.
Posebna pozornost je bila posvečena vrsti Nummulites fa-bianii in sorodnim oblikam iz raznih zgornjeeoeenskih in oligo-eenskib nahajališč. Pokazalo sc je. da prehodna oblika med Numrnulites fabianii in IV. intermediun, to je N. problematums, nastopa tako v zgomjeeocenskih kakor tndi v oligoeenskih plasteh. Nitmmulites fabianii je živel v zgornjem eocenu, N. inter-medlu* pa je oligoeenski.
Končana je obdelava jurske in kred ne koralne, lavne iz zbirke dr. R, Radoičičeve iz jnžnozabodne Jugoslavije. Določene so vrste: Heliocoenia (Decaheliocoenia) regulnrU n. sp,, Microsolen a aff. ditiefanoi Prever, Microphullio s p., Lochrnueotuniliu sp., Actinaraea minuta Roniewicz in Aetinacis martiniana D'Oi-bigny. Rodovi Microsolena, Actinacis in Actinaraea so zelo podobni skupini Spongiomorphoidea, ki jo paleoontologi uvrščajo med hidrozoje. Na podlagi primerjave obdelanega fosilnega materiala pa smo prišli do sklepa, da je to samostojna skupina fosilnih ktiidarijev, podobno kot hetetidr. lletetide so mezozojskb nasledniki tabnlatnih koral, spongiomorfide pa so se razvile iz rtigozniii koral iu predstavljajo vmesno skupino med mezozoj-skimi hcksakoralam i in hidrozoji reda Spkaeractmoidea.
Vsi rodovi obdelanih koral razen Heliocoenia, so v Jugoslaviji prvič opisani. Bogata koralna favna iz vzhodne Srbije je povsem drugačna, zato domnevamo, da sta bili v mezozoikst na ozemlju Dinaridov in vzhodne Srbije dve ločeni sediuien-taeijski področji. Rezultati teh raziskav SO pripravljeni za tisk vil. knjigi Razprav IV. razreda.
Končane so raziskave v zvezi s paleoekologijo jurskih hidrozoje v v Sloveniji. Pri tem delu smo prišli do zanimivih sedimen-tacijskih ugotovitev. Po strukturi skeletne zgradlje hidrozojakih kolonij, po spremljajočih mikroorganizmih ¡11 s pomočjo strukturnih analiz apnencev smo ugotovili, da je Cladocoropaia uspeval na ravnem mirnem šelfnem področju, para strifena top oridni hidrozoji na za ti Snem grebenu, uktiiiosiromaridm hidrozoji z elipsaktinijami pa na grehenski barieri, ki je mejila na odprto morje. Tu je bila cirkulacija vode zelo živahna, kav je omogočalo bujno rast kolonij, saj so imele zadosti hrane in čisto vodo. Sedimenti in favna na zunanji strani te bariere, to je na severni i 11 severovzhodni strani, so globljenlOrskega značaja. Pri Folminu in pri Sošicah poznamo pelagične kalpionele in radiolarije, v Alpah in Karavankah pa cefalopodno favno. Na severnem Do-
lenjskem nam zaenkrat razen I i ud ni h vzorcev, ki kažejo na globi jemorsko sed imen taci jo (Spirillina liassica, drobni cefalo-podi, spikule spongij), ni uspelo najti maimskih sediinentov. Pri podrobnejših raziskavah pa bomo verjetno tudi tukaj dobili več jurskih profilov. Zato bomo morali v prihodnjih letih posvetiti več pozornosti raziskavam severne Dolenjske. Zanimivo je dejstvo, da prav na ozemlju z glohljemoTsko favno dobimo večkrat stratigrafske presledke ali diskordance. S ponavljajočimi kopnhiii erozijami si to težko razložimo. Pač pa si to razlagamo s podmorski m i tokovi, ki so bili ob grebenski barieri močnejši ¡11 so sed i tu en tac i j sk i material ndnašali, I ako so v posameznih dobah ¡na nekaterih mestih preprečevali sed imen taci jo. Zunanji rob sferaktinidnega hidrozojskega grebena nam torej predstavlja prihližnn mejo med globljem orsk i m (dosedaj alpskim) in plitvmnorskim (dosedaj kraškim oziroma dinarskim) fn-eiesom v jurski dobi na ozemlju Slovenije,
Načrt dela za leto 1968
i. Obdelava postkranialnega skeleta vrste Zygolophodon borsoni.
Nadaljevanje raziskav numulitne lavne v srednjem delu Vipavske doline.
Preučevanje nekaterih oblik iz skupine Nummulites lae-vigalus.
Preučevanje meje kreda terciar v Sloveniji.
5.	Raziskave eocenske favne v srednji Istri in primerjava s favno iz južnozahodne Slovenije,
6.	Nadaljuje zbiranje jurskih koral v Sloveniji.
7.	Obdelava devonskih liidrozojev z Jezerskega.
8.	Raziskava triadnih liidrozojev rodu Heterastridium iz Turčije.
INSTITUT ZA GEOGRAFIJO
Poročilo » delu v letu 1967
S prvim marcem 1967 je bdi na mesto, upravnika inštituta postavljen dopisni čian SAZTJ prof. dr. Svetomar llešie.
Za dvenrno dnevno urejanje geografske kartoteke Slovenije, za katero se že od leta 1950 zbira gradivo na inštitutu, je bil n 1. septembrom 1967 s pogodbo za nedoločen čas imenovan profesor dr, Valter Bohince, upokojenec.
Kot doslej je tudi v letu 1967 teklo delo v glavnem po predvidenem načrtu. Razvijalo se je predvsem v d veli smereh, geo-morfološki In družbenogeografski. Zaradi skromnih finančnih sredstev v letu 1967 nismo mogli, kot vedno doslej, pritegniti z Lina njih sodelavcev (izjema je bit letni pregled Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, kjer je sodeloval, kot vsako leto, meteorolog Dušan Košir). Ker tudi obljubljene denarne pomoči Sklada Borisa Kidriča za dolgoročno temo »Kvartarni sedimenti in njihova izraba na Slovenskemu zaradi znanih splošnih denarnih težav v letu 1967 ni bilo, smo bili za izpolnjevanje obširnega delovnega programa prisiljeni nasloniti se samo na skromna redna sredstva SAZI., ki so bila namenjena znanstvenemu delu. Zato je tudi predvideno delo pri nadaljevanju prevzete teme pri Skladu Borisa Kidriča za leto 1967 v celoti izpadlo.
Pri preučevanju kvartarnega razvoja doline Krke v letu 1966 je bilo težišče našega dela na mlajšem in srednjem pleisto-cenu, v letu 1967 pa smo se ukvarjali predvsem s starejšim pleisti>cenom in tudi s še starejšim obdobjem, ki pomeni že prehod v samo pliocensko dobo, Tako smo ogledali nahajališča krem eno vega peska in proda v Kočevskem polju, na številnih krajih po Suhi Krajini, pa tudi v Krški dolini. Poizkušali smo čim bolj podrobno osvetliti odnos te nasutim- do današnjega reliefa in tudi do še starejših miocenskih sedi men t o v, kot tudi do tako imenovanega »belvederakega proda«, ki je v vzhodu eni delu Krške kotline pa tudi navzgor ob Savi ohranjen na tako Šte-
Tirnih krajih. Pri tem se je pokazali», da so 1i krem eno vi peski in prodi podobno kot lil i oren ski sediment i samo skromni preostanek nekoč veliko bolj na široko razprostranjenih odkladain. Tako domnevamo, da se je ohranil kremenov prod in pesek do danes Je še v večjih tektonskih depresijah in kraških kotanjah, ki so kot. kažejo neki znaki obstajale Se pred samo akumulacijo tega proda. Po novejših geoloških ugotovitvah zapolnjujejo podobne kraške oblike, tudi m i ocen ski sedi m en t i. ki so se lokalno ohranili pod tem. domnevno pliocenskim prodom. Zato se vsiljuje domneva, da so se v območju Suhe Krajine ter v Krški kol lin i lokalno ohranile celo miocenake kraške oblike, kar vse močno modificira dosedanje poglede na razvoj ravnikov in krasa na Dolenjskem. O tem, da je razmeroma d roba n in precej čist kremenov pesek in prod v območju Krške kotline in po bližnjih planotah dejansko le preostanek nekega starejšega nasi-panja in da ni nastajal šele v dobi samega razvoja današnje doline Krke nas je prepričalo predvsem dejstvo, da se ostanki tega proda niso ohranili samo v večjih depresijah, marveč tudi po manjših kotanjah raztresenih po višjih predelih Suhe Krajine in t.u d i v vsem ostalem sosedstvu. V teh pogledih nas je utrdila tudi ugotovitev, da v obdobju najmočnejše erozije ob Krki pa tudi ob Savi za nastajanje tako svojskega kremenov eg a proda ni bilo pravih pogojev, Pri preučevanju akumulacijskih razmer ob Savi pa tudi v vseiu ostalem vzhodnem območju Krške kotline se je namreč pokazalo, da je prod po terasah v višini 500 do 550 m, torej že v sami neposredni bližini najvišjih uravnav na jugovzhodnem Dolenjskem, petrografsko in tudi morlološko močno jjodoben produ na nižjih terasah in celo onemu v povrhnji preperelini zadnje vriirmske akumulacije. Poleg debelih kosov kremena je v tem produ zelo veliko različno obarvanih peščenjakov, pomešanih z zelenimi in rdečimi vulkanskimi kameninami nli tufi. Takšen značaj tega proda u&s je navedel na misel, da je ta prod razmeroma mlad in da tudi v najvišjih legali ne more biti pliocenske starosti (belvederski prod). Vedno bolj smo mnenja, da pripada večji del tega proda pleistocenu, ko jc prišlo kljub prevladujoči eroziji tudi do obdobnega nasi panj a. Do podobnih zaključkov pu smo prišli tudi v območju Kočevskega polja, kjer se je pokazalo, da je tudi tu razmeroma d roba n in čist kremenov prod prekrit z debelejšim prodom, med katerim so zelo Številni, tudi kot pest debeli kosi železne rade, 1 a debeli prod sestavlja široke pteistocenske terase i a seže po nižjih prehodih pri Mali Gori tudi proti Krki. Prav na osnovi
teli ugotovitev smo poslovili (lomne v o, tla je ohstojala še v starejšem pleisioceau tu čez star« hidrografska zveza med Kočevskim poljem i 11 dolino Krke.
V letu 1%7 smo raziskovali tudi kvartarni razvoj v območju Dobrav, ki zavzemajo svet širokih pleistocenskih teras inetl Radovljiško in Kranjsko ravnino. Pri tem preučevanju se je pokazalo, da so tukaj tekom pleistotena poleg Save izredno veliko nasipali tudi njeni levi pritoki, predvsem Kokra in l ržiška Bistrica, ki pritekata iz območja slabo odpornih, vododržnih kamenin. Ti dve reki sla tekom vsega pleistocena odrivali Savo iiii skrajni južni rob kotline pod samo a pni š ko Jelovico. Vse te poteze nam najlepše izkazuje najvišja pleistocenska terasa {1 H), ki bi ustrezala Briicknerjevemu starejšemu krovnemu produ in je bila kljub svoji obsežnosti doslej skoraj ncopažena. Pri sledeči eroziji se je med takratnim vršajem Begun jščice in I ržiške Bistrice razvilo porečje Lešniee, ihed levim krilom vršaja I ržiške Bistrice in Kokro pa zelo široko porečje Rupovščiee.
PorJ to teraso zasledimo v območju Dobrav še dve vodilni kouglomerami terasi (I A in 1); višja ustreza Briicknerjevemu mlajšemu krovnemu produ ter je globoko zakrasela, nižja pa predstavlja visoko teraso (I). Z višjo povezujemo morene najstarejše doslej pri nas ugotovljene pol eden i t ve, ki se nahajajo nad Upnico, jugovzhodno od Pustega gradu, z nižjo pa precej manj preperele morene druge poledenitve na Lede v mri južno od gorenjske ceste, na nasprotni strani Save pa jim ustrezajo morene na jugovzhodni polovici Brdske planote (kote 552 m in
m). Za večjo starost morenskega gradiva nad I ipuico govori predvsem globlja prepereiost in zakraselost površine, poleg tega pa še to. da so tudi posamezni kameninski k<*si veliko močneje prepereli. Zunanji svetlejši pas. ki izkazuje najmočnejše učinke prepereiost i drobirja seže tu 10- 12 mm globoko, medtem ko seže pri morenah druge mlajše poledenitve, ki jih povezujemo z visoko teraso (I) le okrog 4—5 mm.
Dve samostojni akumulacijski fazi pa lahko ugotavljamo tudi v okviru mlajšega zasipa. Čeprav je višinska razlika med enim in drugim zasipom le neznatna ter preide lokalno starejše gradivo celo pod mlajšega, ene in druge akumulacije ni težko ločiti. Pri preučevanju se je pokazalo, tla je proti starejše na-sutine Že delno konglomeriran ter da ga prekriva okrog 0,75 ru debohi preperelina, ki se v obliki že prav izrazitih Žepov vriva v spodaj ležeči prod. Na mlajši, še povsem sveži nasutini pa je preperelina veliko tanjša ter tudi apniški prod v njej še ni do kraja preperel. Različno dolgo dobo preperevanja pa nam izka-
zuje tudi odpornejši silikatni drobir iz ene in druge propereline. Pri starejšem produ seže svetlejši, najbolj preperel pas okrog 2—2,5,mm globoko, medtem ko pri miujši nasutim niti ne doseže polovico milimetra. Tudi do teb d veli akumulacij jc prišlo ob rlvch samostojnih poled eni Ivah, ki jih izpričujejo min rene tretje in četrte pol eden i t vene laze. Morene starejše, tretje poled en itvfe so posebno lepo ohranjene v osrednjem delu Brdpkc planote, vzhodno od zaselka na Hribu, prekrivajo pa tudi Bra-tranico in severni del Ledevnioe nad glavno gorenjsko cesto. Najmlajši ali četrti poled en i t veni fazi pa ustrezajo velikanski moren sk i nasipi nn skrajnem severnem delit Brdske p Iti note v Dobravi (kote 398 m in in) ter Štnidolski nasipi na nasprotni strani Save vzhodno od Radovljice.
Kazi skal i pa smo tudi leden like sledove v vsem širokem visokogorskem svetu v porečju Trziške Bistrice. Pri tem se je pokazalo, da je segel ledenik izpod Ljubelja še preko Tržiča vse do nad Blajsnice vzhodno od Bistrice. Obsežno poiedenitev pa smo ugotovili tudi v območju Košute. Povsod tod pa tudi pri ledenikih okrog Storž i ča smo lahko ugotavljali sledove dveh ali celo treh poiedenitev.
V okviru naših preučevanj smo podrobno preučili tudi sledove širokopoteznega periglacialuega nasipanjn, ki je pustilo posebno v dolini Begunjščicc ter v porečju Lešniee in Rupov-Ščice obilne sledove; tudi to gradivo izvira iz več poledcnit-venih faz.
laven programa je bilo vključeno preučevanje kvartarnega razvoja v porečju Kokre, za enkrat predvsem nad Preddvorom -Tu p ulicami. To je bilo pred leti -že delno preučeno v okvini teme za Sklad Borisa Kidriča, a je ostalo več odpriili vprašanj, in predvsem i a naj bi skušala rešiti sedanje preučevanje. Novi glavni rezultati, do katerih je privedlo raziskovanje, so tile: Vse kaže, da so v porečju Kokre ohranjene sleci i najmanj treh poiedenitev, razi i kovanih meti seboj pO različni sprijetoflti moren skega gradiva (močno zlepljene, rahlo zlepljene iti nesprijete morene). Bazen teh obstajajo še postglaeialne morene, kakor jih je ugotavljal že Lucerna. SIctli treh poiedenitev so najbolje oh ranjene v dolini Jezerniee in Kokre do Kanonirja in v povimem ti elit Sloržiške Beke. Samostojni ledenik izptxi Dolgih njiv je bil zelo velik, in je imel daljši obseg, kot je bilo znano doslej, saj je segal do spodnje Kokre in še naprej skoraj do Potoč. Tudi v območju tega ledenika so ohranjene zlepljene in nc-sprijete morene, ki tudi kažejo na tri glacialne faze. Ledenik, ki se je spuščal z območja Grintovcai dela južne KoČne in Gre-
bena ni liho Suhadolnika proti dolini Kokre, je bil manj obsežen, kot je postavil Lacerna, saj pripadajo morene, ki jili je imel na izteku Roblekovega kota za produkt ledenika iz Suhadoiniko-vega grabna, >Roblekoveiuu« ledeniku. Glavni »jezerski« ledenik v zadnji glacialni fazi ni segal samo ti o Kation irja, marveč ga je v dolini Kokre mogoče slediti do Zgornje Kokre. Izpod zahodne Kokre je tudi do Fužin prišlo v dolino Kokre obilo apniškega materiala, med katerim so v prevladi velike skale, že pravi balvani, ki so ali produkt ledenika ali zelo močne Boliflukcije. Korelacija med ugotovljenimi morenami v poreč j ti Kokre in konglomeratom ter prodom v kokrskein vršaju niže Tupalič se ni izvedena; la in natančnejši pregled sestave in geneze bi zahtevala dodatnega terenskega dela.
V okviru teme »Priseljevanja delovne sile v Ljubljano iz južnih republik«, za katero se je pričelo zbiranje gradiva že v letu 1956, jo bilo do inarea zaključeno večmesečno zbiranje podatkov. Naše preučevanje je zajelo zaposlene v okrog t HO podjetjih nu območju mesta Ljubljane. S tem so bile zajete vse večje delovne organizacije, ki zaposlujejo delovno silo iz drugih republik SFR Jugoslavije.
Obdelava z našim popisom zajetih podatkov je pokazala, da je najbolj primemo, da zbrano gradivo zaradi kakršnekoli kasnejše primerjave z rezultati popisa prebivalstva 1961. leta uredimo in prikažemo po občinah, to je polilično-teritorialni razdelitvi Jugoslavije, kakršna je bila 31. marca 1961.
Razčlenitev podatkov je pokazala, da so prišli delavci v Ljubljano skoraj iz vseh območij Jugoslavije. Po izločitvi kario-tečnih listkov za delavce, ki so bili zaradi menjave službe na območju Ljubljane dvakrat ali celo večkrui zajeti pri našem popisu, smo ugotovili, da je leta 1966 delalo v Ljubljani 20.114-delavcev, priseljenih iz drugih republik Jugoslavije. Največ jih je prišlo iz SR BiH (8R00) in Hrvatske (7620), iz SR Srbije 3230 (od tega samo iz Kosmeta \ 170 delavcev) itd. Med priseljenci prevladujejo moški (87,5 %}. Najštevilnejši so našli zaposlitev v gradbeništvu (66,3 ter v industriji (23 %), mnogo manj pa jih tlela v komunali (6,8 %) ter v trgovini in prometu. Razčlenitev starostne strukture iz drugih republik priseljenih delavcev v Ljubljano pokaže, da je kar polovica starih med 20. in 30» letom, oziroma v starosti od 16. do 35. leta je med njimi kar 83 % delavcev. Osnovni podatki kvalifikacijske strukture pokažejo, da jc med njimi 54 % nekvalificiranih tlelavcev, Razčlenitev priseljevanja v Ljubljano po posameznih obdobjih je
dala zanimivo podobo: v lotu 1966 sc je v Ljubljani zaposlilo 6700 delavcev iz drugih republik Jugoslavije, medtem pa jib je tudi okrog 5400 odšlo iz Ljubljane.
Seveda so v vseh pogledih občutne razlike med prišel jene i, ki so prišli v Ljubljano iz različnih predelov Jugoslavije. Vse te pa bo mogoče spoznati pri nadaljnji obdelavi zbranega in deloma že tudi urejenega gradiva. Dosedanje delo je pokazalo, da SC- bo treba pri nadaljnjem preučevanju priseljevanja delavcev v Ljubljano tesneje povezati s sociološkimi in etnološkimi vedami.
O strukturi gospodarsko zaostalih agrarnih pokrajin v Sloveniji) kar preučuje inštitut že peto letos so bile v letu 1967 dokoučno preučene vse hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline, vključujoč celotno Dobroveljsko planoto, čeprav glavni del te že gravitira v Spodnjo Savinjsko dolino (naselja: Braslovško Dobrovi je, Jeron i m, južni del Grete). Preučenih je bilo 454 hribovskih kmetij, skupaj s Solčavskim in Lučko pokrajino, ki sta v tem smislu že obdelani, so bile torej v Gornji Savinjski dolini obdelane vse hribovske kmetije, in zaradi primerjave tudi del samotnih dolinskih kmetij. Zbrano terensko in drugo gradivo 1k> v letu 1968 pripravljeno za objavo. Tendence razvoja so podobne onim v Lučki pokrajini in na Solčavskem, le da imajo najbolj na vzhod pomaknjena hribovita, področja več poljedelstva in sadjarstva, medtem ko imajo hribovska naselja v zaledju Ljubnega in v zgornjih delih pobočij Zadrečke doline tudi v gospodarstvu bolj alpsko noto. Živ in oreja je na splošno v zaostajanju za gozdarstvom, čeprav se v zadnjem času opaža skromni napredeik prve, ji osebe j pri nekaterih kmetih, ki so začeli pri živinoreji uvajali moderne metude, slonočc na rezultatih znanstvenih preučevanj. Ljudi za delo je na hribovskih kmetijah preučevane pokrajine še vedno malo (povprečno 3,2 od 5,3, kolikor jih je na kmetiji), mehanizacija je šele v razvoju in tudi povezava z dolino z boljšimi gozdnimi cesiami sc je šele prav začela. Ni se zato čuditi, da so kmetije še vedno v stagnaciji, veliko pa jih tudi nazaduje. Od leta 1820 do danes je bilo popolnoma opuščenih 9,3 % vseh hribovskih kmetij, delno pa še nadaljnjih. 2,1 %. Več kmetij je na tem, da bodo v kratkem opuščene, Rešitev je v mehanizaciji, v solidnih cestah, ponekod v t.im.kmečkem turizmu in predvsem v večji in učinkovitejši podpori družbe. Kljub vsemu temu jia nekatere kmetije ne bodo mogle še uaprej obstajati, zlasti tiste, do katerih je spel ja v a modernejše cesie nemogoča, in teh ni malo, pa tudi tiste ne, ki imajo premalo zemlje za večji kmetijski obrat,
kakršen je v današnjih razmerah edinole perspektiven. Take kmcEije hi .se morale združevati z drugimi, ti> pa je proces, ki se niti v zasnutku pri nas še ni začel.
Kot prejšnja leta smo ludi v letu 1967 pregledali oh zaključku talilne dobe stanje Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki sta se naprej v fazi krčenju.
Geografska kartoteka Slovenije je bila dopolnjena z vsemi, v letu l%? izišlimi geografskimi deli. Kazen tega pa je bila kartoteka dopolnjena z manjkajočimi geografskimi deli, ki .so zapopadena v publikaciji »Slovenska geografska bibliografija za razdobje 1960—1963«, izišli ob priliki VII. kongresa slovenskih geografov; vanjo smo uvrstili tudi pomembnejša rokopisna dela. p red vsem elaborate. Honorarni sod d avec dr. Ta] ter Bohince je začel urejati, geografsko kartoteko po sodobnih bibliotekarskih pravilih, prilagojenih specifičnosti geografske snovi (podrobne regije).
V	ietu 1%7 ni izšla pri SAZU nobena geografska študija. Vzrok ni bil v pomanjkanju rokopisov, marveč v pomanjkanju denarja in obremenjenosti tiskarn. V tisk je šel Geografski zbornik X. za tisk pa sta pripravljeni še dve knjigi, ki bosta izšli v zbirki »Delat; Ila tiskarno Čakata že tretje leto. Izven SAZL* je asistent tov. Na tek v letu 1967 objavil: I, Vodno omrežje v Spodnji Savinjski dolini iu njega uporaba za mlinarstvo in žagarstvo. Celjski zbornik l%7, sir. 143—188; 2. Priseljevanje delovne sile v Slovenijo. Naši razgledi XVI, str. 149—150: 3, Vrednotenje podnebja v geografskemu detenuinizmu. Geografski zbornik XIV, str. 44—47: 4. Žalec. regionalnogeografski oris. Geografski zbornik XIV, str. 83 92.
Načrt dela za teto 1968
V	letu 1968 kmo v okviru Inštituta za geografijo SAZIj nadaljevali s preučevanjem kvartarnih sedi men tov in njihove izrabe v Sloveniji, Naša preučevanja bodo zajela dolino Kolpe nad Severinoni, dolino Save med Dolom pri Ljubljani in Zidanim mostom, nadalje dolino Soče med Mostom na Soči in Solkanom ter tudi Jelovico. S terenskimi raziskavami bomo dopolnili dosedanja dognanja o kvartarnem razvoju doline Kokre in pripravili to gradivo za objavo. Za iisk pa želimo pripraviti tudi rezultate večletnih preu Če v an j k va rta rnega ra z vn j a I) obta v na Gorenjskem. Izrabo kvartarnih sedimentov bomo preučili v Dravinjskih goricah in Halozah,
V	istem obdobju bomo nadaljevali s preučevanjem učinkov industrializacije v Sloveniji. V okviru tega programa bomo zaključili s preučevanjem dotoka delovne sile delavcev i/, drugih republik SFRJ v Ljubljano. Z anketo, pri kaiei-i bodo sodelovali tudi sociologi in etnologi, pa bomo skušali ugotoviti tudi prilagaj e vanje teh delavcev novemu socialnemu okolju.
V	ospredju naših raziskav bo prav tako preučevanje hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini. Zaključiti pa želimo tudi S preučevanjem talx>rOv na Slovenskem ter pripraviti to gradivo za objavo, Za tisk pa želimo pripraviti tudi študijo o hribovskih kmetijah v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline in na Dobro vel j ski planoti.
Kot doslej bomo tudi v tekočem ietu preučili stanje I riglav-skega ledenika in 3 edenika p ml Skuto. Obenem bomo preučili tudi eventualne nezgode, ki bi a tem letu doletele našo deželo {plazovi, poplave, podorj itd,).
Pri Inštitutu za geografijo SAZU je v začetni fazi še akcija za oblikovanje komisije za raziskovanje prostorskih problemov Slovenije, ki naj hi usklajevala teoretično-znanstveno raziskovanje prostorskih problemov našega nacionalnega prostora ob sodelovanju vseli za jirostor zainteresiranih ved. Komisija naj hi se oblikovala v letu 1%8 za enkrat pri Inštitutu za geografijo, pozneje pa morda kot posebno telo v okviru SAZU.
Ce bo v letu 196S uspešno stekla splošna akcija za pripravo Nacionalnega atlasa Slovenije, ki bi ga založila Državna založba Slovenije, se bodo sodelavci inštituta z ustrezno tematiko vključili v realizacijo projekta.
V	letn 1%8 bo izšel X. zvezek Geografskega zbornika, XI, zvezek pa bo pripravljen za tisk.
*
KARTOGRAFSKI ZAVOD
Poročilo o delu v letu 1967
V	preteklem letu smo za študijo Draga Mečeta izdelali v merilu 1 : 25.000 karto hribovskih kmetij v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline in številne diagrame o zemljiških kategorijah v zvezi z delovno silo na posameznih kmetijah. Za i is k smo pripravili karte za razpravo Petra llabiča, Marjana Žagarja in Karla Grarla. Za Milana Na tek a .smo na podlagi repro-duciranih katastrskih mapiiik kart priredili nekaj manjših skic o nekdanjih hidrngrafskih razmerah ob Savinji pri Žalcu, Na podlagi najnovejših rezultatov raziskovanj Milana Šifreija smo za njegovo študijo pričeli izdelovati karto o kvartarnem razvoju Dobrav med Radovljiško in Kranjsko ravnino v merilu 1 r 25.000. Karta bo objavljena v dvobarvnem tisku.
Na naših delovnih matricah smo nadaljevali z revizijo krajevnih imen na p od rtič ju Slovenije in matrice med seboj tehnično vskladili.
Za primerjalno kartoteko krajevnih imen je sedaj v prvi Fazi obdelan ves nekdanji ljubljanski okraj, skupno 26 občin.
V	fotolaboratoriju je iz novih posnetkov na terenu bilo razvitih 1350 slik, reprodneiranih 58 raznih kart in risb ter izdelanih 50 in.2 povečav za interno delo v inštituiu in Kartografskem zavodu. Pridobili smo 10 m! fotomutric s področja Krasa, in Soške doline v merilu 1 : 10.000 m I : 50.000 ter 110 mikrograniov raznih strok ovni i h tekstov.
Načrt dela za leto 1968
V	letu 1968 bomo pripravili delovne osnove za preučevanje kvartarnih sed imen tov, ki jih imajo v načrtu sodelavci inštituta za geografijo SAZ1, za doline Kolpe, Save in Soče pa za planoto Jelovice, Dravinjske gorice in Haloze. Na njih podlagi bomo nato izrisali karte za elaborate za Sklad Borisa Kidriča.
Na več kurluli bo treba predočiti dotok delovne sile iz drugih republik Jugoslavije v Ljubljano. Na kartah Spotinje Savinjske doline pa bomo prikazali hmeljarstvo tega področja. Karte, ti bodo dozorele za objavo, bomo priredili za tisk.
V načrtu je sodelovanje z določenimi tematskimi kartami pri pripravah za Nacionalni atlas Slovenije.
\ okviru možnosti bomo nadaljevali z dopolnjevanjem primerjalne kartoteke krajevnih imen in s tem v zvezi revizijo imen na kartah,
INSTITUT ZA BIOLOGIJO
Porofilo o dolu v letu ! 9 6 7 J, Splošno stanje
Med osebnimi ves lini moramo z obžalovanjem dati na znanje prezgodnjo smrt zunanjega strokovnega sodelavca inštituta, dr. V, B a r t o 1 a , ki se je uspešno udcjstvoval v preučevanju lepidopterske Favne na Slovenskem in si uredil lepo zbirko me-I uljev. — Upravnik i usti lu la akad. Hadži zaradi hude bolezni in operacije več kakor pol leta ni mogel prihajati v inštitut, vendar je v bolnišnici in doma vztrajno nadaljeval svoje znanstveno delo. ko si je nekoliko opomogel od velike oslabelosti. Po osebnih zvezah je ves ta čas skrbno spremljal potek dela v inštitutu, sprejemaÎ poročila in dajal nasvete.
\ delovnem programu ni bilo nobene bit t vene spremembe. Raziskovalno delo je potekalo po začrtanem programu in se razvijalo, kakor vse doslej, v treh smereh zoološki, botanični in splošno biološki. Delovne razmere so bile prav ugodne, kar zadeva modro vodstvo in ozračje medsebojnega zaupanja med upravnikom in člani delovnega kolektiva, mnogo manj ugodne, da ne rečemo neugodne, pa ho bile glede na materialne možnosti. Iz leta v leto se ponavlja in še stopnjuje stiska zaradi prepičlih proračunskih dotacij, zaradi prostorne stiske in zaradi pomanjkanja pomožnega osebja tehničnih delavcev in laborantov, slednjič tudi zaradi preskromnega doteka specialne literaturo za nekatera raziskovalna področja. Z ureditvijo majhnega laboratorija z« algološko raziskovanje ob vhodu v inšritutske prostore se je prostorna stiska komaj zaznavno olajšalu. ker ta laboratorij ni prikladen za trajno bivanje, marveč le za ohčasllc poskuse. Zaradi trajnega in vedno bolj občutnega pomanjkanja rednih denarnih sredstev je večina inštitutskih znanstvenih delavcev prisiljena, da išče dodatne denarne vire v pogodbenih delih. Tako se botanični oddelek inštituta (geobotaniku in algo-legija) že dolga leta vzdržuje sam s pogodbenimi dotacijami.
ki j i Ji prejema od Zveznega sklada za financiranje znanstvene dejavnosti, od republiškega Sklada Borisa Kidriča in od gozdnogospodarskih organizacij, v glavnem za preučevanje in knrti-ranje vegetacije in za algološka raziskovanja. On ima pogodbeno delo svoje senčne strani za mirno in sproščeno raziskovalno delo, ni treba posebej poudariti. Mimo raznih obveznosti v času in prostoru nalaga pogodbeno delo zlasti te/ko breme organizacijske in administrativne narave.
Kljub vsemu navedenemu je bil delovni uspeh prav zadovoljiv. Vrsta razprav in elaboratov je bila napisanih in delno objavljenih v tisku, druga dela se nadaljujejo ali končujejo in nova zastavljajo. Razen v znanstveni raziskovalni smeri se udej-stvujejo člani inštitutskega kolektiva aktivno in uspešno v mnogih strokovnih in družbenih organizacijah, redakcijah, komisijah in odborih, kjer opravljajo nekateri vodilne funkcije.
Inštitutska knjižnica je narasla v preteklem letu za novih knjig in 1221 novih zvezkov raznih revij. Ta prirastek izvira največ iz domače in tuje zamenjave, medtem ko nakup literature vedno lx>lj upad;; zaradi preskromnih finančnih sredstev. Posamezni raziskovalci si morajo v veliki meri sami pomagati z nakupom in zamenjavo potrebne literature ali z izposojanjem iz domačih in tujih knjižnic.
Predstojnik se je zaradi težke bolezni moral za dlje časa ločiti od dela V inštituta, vendar delo nt trpelo, ker ga je v tem vodstvu popolnoma nadomestoval znanstveni svetnik prof. doktor Maks W rabe r.
7/. Terensko delo
Raziskovalno delo vseli institutskih sodelavcev jc neogibno vezano na preučevanje iu zbiranje gradiva po terenu, geobota-nična skupina pa je v vegetacijski sezoni .skoraj stalno v naravi, tako da znaša število njenih terenskih dni okrog 550, Za geo-l>otaniko jo terensko delo začetek in glavna vsebina, saj sloni kabinetno rlelo pretežno na obdelavi terenskega gradiva. Pri tem se računa, da zahteva kabinetna obdelava gradiva približno dvakrat toliko časa kakor terensko raziskovanje, kar pomeni v zimski dobi hudo delovno in časovno stisko,
Akademik J. lladži zaradi bolezni ni mogel raziskovati na terenu.
J, Bole je na dveh ekskurzijah, v februarju in marcu, zbiral biospcleološki material, predvsem v severnem delu Istre, kjer je obiskal v sodelovanju s člani Inštituta za biologijo ljubljanske univerze 15 jam in veliko kraški]i izvirov, posebno bogat material pa je nabral v izvirih I ima ve pri 1 ržiču (Monfulcotie). Več kraj šil i ekskurzij je usmeril v porečje Krke ter nabral iz-virske in iz podzemlja naplavljene vrste polžev pri Zagradcu, Podhofiii, Pod tu rnu, Sušim in Kostanjevici ter tudi iz podzemeljskih pritokov Krke v Loškem potoku in v okolici Ribnice. Nadaljeval je raziskovanje polžjih populacij na za hod n ni str.sk i h otokih, s S. Brci i h oni pa je preiskal še 22 otokov in polžje populacije na istrski celini od Pulaja do Poreča. V juliju je obiskal v družbi z E. Pretnerjenn in dr.A-Martineičesm 4 jame blizu Peči (Kosmet) in več gorskih masivov v Prokletljah, kjer je nabiral primerjalni malakološki material. Začel je tudi z orientacijskimi preiskavami malakofavne na območju Notranjskega Snežnika.
J. Carnelutti je opravljal favn isti čn a in druga biološka raziskovanja, zlasti še lepidopterska, ter nabiral biološki material zase in za druge raziskovalce. Z inštitutskimi sredstvi je napravil v juliju večjo ekskurzijo v 1 reško, na Lazaropolje in planino Bistro, kjer je nadaljeval raziskovanje lavne V Ogroženi Treski in preučeval zlasti makedonsko planinsko favno. Vse druge krajše ekskurzije, veČino v zvezi z disertaoijskiui delom, je opravil na lastne stroške (okolica Ljubljane, Savinjska dolina, Notranjski in Primorski kras. Kamniške in julijske planine). Svoj letni d op tis t je temeljito izkoristil za raziskovanje črnogorske favne (llloinj, Skadarsko jezero, T it ograd, Komovi, Andrijeviea, Kolašin),
L M u n d a je raziskovala ekologijo bent noskih alg 1 i torti I a in zgornjega a u bi i to r al a ob zahodni obali Istre (na otokih pri Rovinju in Vrsarju, v Limakem zalivu) ter preučevala litoralne. biocenoze in bi »produkcijo. Študirala je tudi zimske, pomladanske in poletne razmere algovne vegetacije. To delo je financiral Sklad Borisa Kidriča, S finančno podporo Islandskega sklada zil znanstveno raziskovanje (Visiildasjodur) je raziskovala od avgusta do srede decembra bentonske alge v litoralu severozahodnih obal Islandije, (polotok Snefellsnes, Breidski fjbrd), kjer je meja razširjenosti za nekatere atlantske vrste 111 kjer se začenja borealna a Igo flora. To delo je nadaljevanje raziskovalne naloge z začetkom L 1963. Izdelan je bil doslej pregled algovuih združb, ugotovljena je bila razširjenost posameznih vrst in po-
dan je bil profil značilnih biotopov. Vzporedno je potekalo merjenje šali ni te te in temperature morske vinle. V zvezi z načrtom ¡ca izkoriščanje beli tonski h alg so bili zhrani vzorci za kemijske analize.
Geobotanična .skupina (M. W r a 1» e r, l.Fiiucer, M. Z u -p a u č i č , M. Prešeren in lionorarni sodelavec J. H r i b a ri je po pogodbi s KGP Kočevje preučevala in kartirala (1 10.000) gozdno vegetacijo na območju Kočevskega Roga (3442 ba). Po pogodbi z našim inštitutom so isti objekt pedološko preučevali i ji kartirali Sodelavci Inštituta za nauk o tleli in prehrano rastlin pri Biotehniški takulteti ljubljanske univerze pod vodstvom prof. dr. inž. Bogdana Vovka, Geološko je preučevala to območje dr,Vera Gregorič, medtem ko je priložnostno preučeval talno favno doc. dr. Kazimir T a r m u n , oba od iste fakultete. — Glavni čas terenskega dela je bil posvečen nadaljevanju zvezne in republiške naloge »Vegetacijska karta Jugoslavije*. Preučevanje in k ar tiran je vegetacije je zajelo del Slovenskega Pri morja in južne Notranjske (Savrinska brda, Cičarija, Vfliki kras. Sluvnik, Brkini, VremSčica) v skupni površini ok. 1125 km!. Po sklepu Zvezne komisije za koordinacijo dela pri vegetacijski karti Jugoslavije smo letos začeli kartirati V merilu 1 : 100.000 (doslej l : 50.000), toda na topografski podlagi 1 : 50.000. Ta nova kartirska tehnika je zahtevala svoj čas, da so so ji kartirci privadili, težava namreč ni samo tehnične narave, marveč zadeva tudi sam vegetacijski sistem. Letni delovni načrt kartiranja vegetacije je bil presežen približno za 25 %, kar dokazuje izurjenost in vztrajnost kartircev.
M. \V ra ber je preučeval gozdno vegetacijo na Šentviško-gorski planoti (med Idrijco in Bačo) za Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu ter v Pomurju za K1K Pomurka v Murski Soboti.
Prof. dr. Viktor Petkovšek in asistent France Šuštar z Biotehniške fakultete sta kot honorarna sodelavca preučevala in kartirala travi šč no vegetacijo v Vipavski dolini, dolini B ranice, na Srednjem Krasu, v Vipavskih hrdih, v Postojnski kotlini, na Planinskem polju, Cmovrški planoti, v okolici Logatca in Vrhnike.
Tone Wraber, kustos P rir itd os lovnega muzeja Slovenije, je kot honorarni sodelavec preučeval visokogorsko floro in vegetacijo na Matajurju, v Brcginjskem kotu (Broški Jalovec, Breginjski Stol), dolini Koritnice in Možnice, okrog Predela ¡in v dolini Jezernice ter v Triglavskem pogorju (Cinir, Begunjski vrh, Vrbunova špica, Rja vina, Škrlatica).
Honorarni strokovni sodelavce Srečko G ro m je sodeloval pri nekaterih ekskurzijah (Kočevski Rog, Slov. Pri morje) in nabiral mahovno floro.
/Ji, Kabinetno delo
Notranje delo opravljajo institutski sodelavci v glavnem v zimskem času, ko počiva zunanje delo, osredotočeno pa je pretežno na obdelavo gradiva, zbranega na terenu. Pri kabinetnem delu se posebno čuti pomanjkanje ustreznih delovnih prostorov, zlasti za vegetacijsko kartografijo in izdelavo vegetacij skiit tabel, Delovna stiska se stopnjuje tudi zaradi pomanjkanja pomožnega kadra, ki naj bi razbremenjeval znanstvene delavce z opravljanjem organizacijsko-tehnični h poslov.
Upravnik inštituta J. Hadži je kljub dolgotrajni mučni bolezni opravil veliko znanstvenega dela, kar se najbolje vidi v objavljenih in za tisk pripravljenih publikacijah. Veliko truda je vloži I v urejevanje listkovnega kataloga lavne Jugoslavije ter v organizacijsko delo v zvezi z izdaj arij um Kataloga flore i rt favne Jugoslavije^ Obdeloval je bogat material, ki so ga bili zbrali razni sodelavci in zlasti strokovni sodelavec Egon Pretner. V delu je obsežen rokopis z opisom številnih novih, zlasti jamskih vrst suhih južin in paščipalcev, I o delo je povezano z izdelavo številnih mikroskopskih preparatov in risb ter merjenj,
J, Bole je anatomsko preiskal mnoge populacije hidrobiid iz porečja Krke in preučil tudi konhiološko variabilnost teh populacij. Končal je taksonomska raziskovanja otoških populacij ob zahodni obali Istre. Pripravil je opis dveh novih otoških podvrst ter kritično obdelal žc opisane melanistične otoški; podvrste z otoka F igarola pri Rovinju. Nadaljeval jc obsežno konhiološko in anatomsko raziskovanje p od zemeljskega rodu Zo&peum.
J. C a r n e 1 u 11 i je sam prepariral in determiniral nabrani material, ker mu osebna finančna sredstva niso dovoljevala, da hi angažiral za to delo študentko biologije kot preparatorko kakor lani. Zato je ostalo veliko zbranega gradivo neprepariranega i ji neobdelanega i
l. M u n d a je obdelovala algovni material iz severnega Jadrana in ga determinirala ter preučevala biomaso (mokro in suho težo bioiuase na 1 m* vsebnost pepela, proteinov, maščob idr. pri dominantnih vrstah). Študirala je ohrast alg na eksponi-ranih steklenih ploščah v iHlvisnosti od osvetlitve iu barve substrata. Obdelovala je tudi algološki material z islandskih obal.
G e o b o t a n i č n a skupina ji: pod vodstvnm M. Wra-berja obdelovala obilno vegetacijsko gradivo. Težišče dela je bilo na tabelami obdelavi bogatega gradiva fit.osoeioloških popisov za razne rastlinske združbe, ki jih je treba pobi ¡že opredeliti in jim določiti sistematski položaj. To zamudno delo zahteva mnogo potrpežljivosti in je uspešno le ob široki primerjavi z domaČo in tujo literaturo. Vzporedno je potekalo prerisovali je na čisto vegetacijskih kart s kart i ranega območja, izdelava ustreznih vegetacijskih legend ipd. Ker je izdelava vegetacijskih kart kompleksno delo, vezano tudi na sodelovanje drugih naravoslovnih strokovnjakov (geologov, pedologov, klima tologov), je potrebno skrbno usklajevanje dela, ki zlasti pri zunanji h sodelavcih ni lahko dosegljivo. Vsako leto je treba predložiti zveznemu in republiškemu financerju izčrpno in dokumentirano delovno in finančno poročilo, republiškemu Skladu Tlorisa Kidriča tudi za posamezne delovne faze,
Gradivo, ki se nabira na terenu in olx!eluje v inštitutu, uporabljaj? Člani geobotanične skupine v primerni obliki in v mejah razpoložljivega časa tudi za osebno poglabljanje in specializacijo v določeni smeri ter za pripravo znanstvenih študij.
Člani geobotanične skupine so že drugikrat organizirali v Ljubljani dvodnevni pi>svei razširjenega predsedstva vzhodno-alpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za nauk o vegetaciji, ki se ga je udeležilo 12 jugoslovanskih in 10 tujih delegatov, vodil pa ga je M. Wraber. Na celodnevnem posvetu {12. V.) so se obravnavala razna ogTanizacijaka, tehnična, personalna In znanstvena vprašanja, glavni predmet razgovora pa je bila priprava gradiva za izdajanje. p r odrom tisa rastlinskih združb vzhodnoalpsko-dinarskega prostoru, ki je že razveseljivo napredovalo. Drugi dan posveta (13. V.) je bil posvečen celodnevni ekskurziji na Polhog rajsko goro, kjer je bogata in zanimiva vegetacija dajala dovolj snovi za plodno diskusijo.
S. Grom je kot zunanji strokovni sodelavec vneto nadaljeval določevanje bogatega briološkegu gradiva iz raznih krajev Slovenije ter urejal brioteko, ki jo je obogatil z nadaljnjimi 12 centurijam.i (vseh je sedaj 32). Pri tem je odkril mnogo za Slovenijo in Jugoslavijo novih taksonov in novih nahajališč redkih taksonov.
Zunanji sodelavec T. W r a b e r, kustos za botaniko v Pri-i od osi o vnem muzeju Slovenije, je presto vol j no determiniral bogat floristični material, zbran po vseh delih Slovenije, ter urejal herbarij, O svojih botaničnih odkritjih in študijah je napisal več prispevkov in raz pravic za znanstvene časopise.
IV, Študijski sestanki in potovanju
Večina Člunov inštitutskega kolektiva sc je udeležila raznih študijskih prireditev doma in v tnjini ter na njih aktivno sodelovala z referati in diskusijo.
I. Mu uda je kot štipendistka islandskega sklada za raziskovanje prebila dobre štiri mesece na študijskem potovanju po obalah Islandije zaradi preučevanja algoflore in obiskala medtem inštitut za morsko biologijo v Oslu — BI Indern, Sodelovala je z referatom na kongresu za morsko biologijo na otoku Helgolandu.
I. P n n c e r in M. Z u p a n č i č sta preživela v prvi polovici aprila 15-dnevni študijski dopust na Dunaju, kjer sta s skromno Kuafljevo štipendijo izpopolnjevala svoje znanje v metodiki preučevanja in kar tiran j a vegetacije V ustanovah Forstliche Bund es Versuchsanstalt — lastita t tiir Standort in Institut für Waldbau an der Hochschule für Bodenkultur.
M. W rab er, I, P u n c e r in S. Crom so se udeležili 8. simpozija vzhodnoalpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za nauk o vegetaciji na Danaju (3.—8. VII. 1%7) in imeli vsak svoj referat.
M- hraber je sodeloval z referatom pri 11. mednarodnem simpoziju o sindinamiki vegetacije v kraju Rinteln/Weser v Zah. Nemčiji (20,—23. III. 1967), na povratku pa obiskal Institut für Waldbau-Grundlagen v Hann. Münden (na povabilo prof. dr, F. K, Hartmanna). — Sodeloval je z referatom pri mednarodnem simpoziju o problemih hrastov-gabrovih gozdov v Evropi v gradu Reinhardsbrunn pri Gothi v Vzhodni Nemčiji (17.—20, maja), nato pu je napravil študijsko ekskurzijo (21,—24. V.) v predgorje in pogorje llarza (kot gost dr, E, Eberhard ta). Udeležil se je 3. kongresa Jugoslov. društva za preučevanje zemljišča (2,—8. VI,) z ekskurzijo čez Plitvice in Liko ter z zborovanjem v Zadrti, kjer je referiral v komisiji za kraška lla in probleme njihove izrabe. — Kot uradni delegat jugoslovanske vlade je sodeloval pri 13. zasedanju mednarodne alpske komisije (Commission internationale pottr la protection des regious alpines) v kraju Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem (12. do 16. VI.). — 'Z releratom je sodeloval pri I. mednarodnem posvetovanju za preprečevanje škode po eroziji in povodnjih v Celovcu (16,—20. X.), ki ga je organiziral Institut für Vege-tationskuude E. Aichinger v sodelovanju z vzhod noalpsko-dinar-sko sekcijo Mednarodne zveze zu nauk o vegetaciji.
V, Sodelovanje ■/. domaČimi in tujimi znanstvenimi ustanovami
Sodelovanje infiti tu takih sodelavcev i" njihovi stiki s sorodnimi ustanovami, organizacijami ¡11 strokovnjaki v domovini in tujini so bili tudi v preteklem letu zelo živahni in ninogostranski ter se iz leta v leto širijo in poglabljajo. Iz takšnega sodelovanja in povezovanja izvirajo mnoge koristi, saj si sodobnega biologa skoraj ni mogoče zamišljati brez zveze s širokim svetom, istočasno pa nalagajo mnogo obveznosti in bremen. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se hudo pogreša organ za njeno uradno povezovanje z znanstvenim svetom ter vključevanje v mednarodno sodelovanje, zato si morajo posamezni znanstveni delavci sami pomagati in iskati zveze.
Posebno tesno in plodno je bilo sodelovanje 9 kolektivom Inštituta /.a biologijo ljubljanske univerze, s katerim so skoraj vsi člani našega inštituta povezani v skupnih raziskovalnih nalogah. Zelo živa in lesna je bila povezava z Zavodom za spomeniško varstvo Sli Slovenije, kjer so nekateri naši člani uspešno sodelovali pri reševanju naravovarstvenih problemov, zlasti še s predlogi za republiški zakon o varstvu narave. Bedna in aktivna je bila delovna povezava z Inštitutom za nauk o tleh in prehrano rastlin pri Biotehniški fakulteti, Inštitut oni za gojenje gozdov pri isti fakulteti, Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Institutom za raziskovanje krasa SAZff v Postojni, Inštitutom za geografijo ljubljanske univerze in Inštitutom za geografijo SAZU, Pri rod osi ovni in muzejem Slovenije, Društvom biologov Slovenije, Slovenskim geološkim društvom, Drti št votli za raziskovanje jam Slovenije, Jugoslovanskim društvom za preučevanje zemljišča, z raznimi gozdnogospodarskimi organizacijami (KGP Kočevje, Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu, Gozdno gospodarstvo Celje, Postojna in Kranj) itd.
Bolj ali manj redne in žive so bile tudi delovne zveze z biološkimi institucijami in organizacijami v raznih jugoslovanskih republikah. Posebno tesna je bila povezava s člani zvezne komisije za izdelavo vegetacijske karte Jugoslavije, ki so Se lani ponovno sestali k posvetu za reševanje skupnih problemov, zlasti še za vztrajno borlx> za sklenitev nove štiriletne pogodbe (i%7—1970) o nadaljevanju vegetacijskega kartirmija z Zveznim skladom za financiranje znanstvene dejavnosti.
Stiki s sorodnimi ustanovami in znanstveniki v tujini zajemajo večino evropskih držav. To velja posebno za sosednje drŽave Avstrijo. Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Kom unij o. Po-
huda za navezovanje stikov ter deloma tudi za sodelovanje prihaja od mnogih strani iz tujine, zlasti glede zamenjave literatare. dajanja podatkov, študijske zamenjave strokovnjakov ipd, I eni številnim Željam i Ji predlogom zal ni. mogoče vedno ustreči.
Naš inštitut se vedno bolj razvija v mnogo iskano in obiskovano posvetovalno in izobraževalno središče, kjer zlasti mlajši biologi iščejo znanstvene pomoči, razne ustanove in organizacije pa prosijo za konkretno raziskovalno patu«:.
VI. Obiski in gostovanja
L razširjajočo se mrežo stikov in sodelovanja se množijo tudi obiski in gostovanja domačih in tujih znanstvenikov, ki uradno ali zasebno obiskujejo naš inštitut, bodisi mimogrede na potovanju ali pa tudi za dalje časa, želeč se seznaniti z delom inštituta in posameznih njegovih sodelavcev in proseč za konkretno pomoč v določeni študijski zadevi. Največ obiskovalcev prihaja v vegetacijski sezoni, ko so člani inštituta najbolj zaposleni s terenskim delom. \ središču vsega promeia obiskovalcev je upravnik J.lladži, ki kot biološki polihistor radodarno razdeljuje svoje znanje in skušnje vsem željnim in potrebnim. Številnih domačih obiskovalcev, ki bolj ali manj redno prihajajo v miš inštitut, ne navajamo poimensko, ker jih je preveč. Iz drugih jugoslovanskih republik so nas obiskali: akad. profesor dr. inž, Pavle F u k a rek (Sarajevo, Sumarska fakulteta), asistentka Marija Pedalov (Zagreb, Institut za botaniku Sve-učiliata), inž,Anka Dinic (Beograd, Institut za biološka istra-ži vanja), Zdravko Ste v Sic (Rovinj, Institut za biologi ju mora JAZU).
Naš inštitut so obiskali tile tuji gostje: prof, dr. T. Or g h i -dan in ga. D u m i t r e s e u , oba iz Bukarešte ; profesor dr. M. H e c h t, New York; prof. dr. Sandro P i g n a 11 i in njegova žena dr. Erika P i g n a 11 i - W i k u s (Trst, istituto di Botanies); dr. Li vio P o I d i n i (istotam); prof. dr. Alberto 11 o f -m a n u (Torino); doc, dr, Teofil W o j t e r s k i (Poznanj, Insty-t.ut. system a tik i i geografii rošlin}: dr, A. van der \V e r f f (Wageningen); dr. Heinz Otto (Dunaj, Píhinzeiipliysiologisches Institut der Universität); dr. Harald Nikifeld (Gradec, Institut für systematische Botanik); prof. dr. Heinrich Wagner (Dunaj; Instituí Für Botanik an der Hochschule für Bodenkultur); doc. dr. Paul Sei her i (München. Abteilung fiir Vegetationskunde der Bayerischen Anstalt fiir Gewässerkunde) in drugi.
Omeniti je treba uradne obiske zastopnikov oblasti, ki 30 se zanimali za deiovne razmere in delovni program instituta, posebej še glede na istoimenske ustanove (Inštitut za biologijo univerze. Biološki inštitut medicinske fakultete): MiloŠ Polja n šck , pomočnik predsednika Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenega delu (6. IV.); Marijan L a li, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, inž, Stojan A r m i č (18. XI.) ier referent za biologijo na srednjih šolah. prof. Brane Vesel.
VII. Objavljena in neobjavljena dela
Inštitutski sodelavci so napisali lepo število znanstvenih razprav, elaboratov, recenzij, poročil ipd,, od katerih pa je bilo le manjše število objavljenih v tisku. Precejšnje število del je bilo oddanih, v tisk v domačih in tujih časopisih in zbornikih, kjer čakajo ua objavo, druga so še v rokopisu pri avtorjih, nekaj pa je elaboratov s pravico javnosti, ki so strojepisno razmnoženi za potrebe pogodbenih naročnikov.
ä) V ¿iifcu objavljena ¿nnnsivena dela
1,	Hole J,, 1%?: Mehkužci in zoogeografski položaj Rakovega Škocjana. — Varstvo narave, 5: 139—137, Ljubljana.
2,	Bole L, 15*67: Taksonomska, ekološka ia zoogeografska problematika družine Tlydrobiidae (Ga stre poda) i/, porečja Ljubljanice, prave IV. razr. SAZU, 1« (2}: 109—120. Ljubljana.
Razprave tv. razr. SAZU, 1Ü (2): 75— 10či. Ljubljana.
3.	Bole J., 1%7: Polži iz freatienih voda Jugoslavije, — Raz-
4.	C « r 11 a 11111 i J. in S. M i c h i e 1 i, 1%7: Makrolepidopteri Triglavskega narodnega parka in okolice tU fLepidoptera, Uhopaloeera, Hesperioidea/. — Varstvo narave, 5: 107—127, Ljubljana,
5. Grom S.. 1967; Die p flan/en geographic he Bedeutung einiger Moos-Taxa itn Slowenischen Küsten i h nd. — Mitteil, Ostalpin-dinariseh. pflanzensozinl. Arbeitsgemein seli., 7: 73—Trst,
(j, 11 a d i i J., 1%7: Lisenkizam i dijalektički materij al i 1. am. — Zliornik >Marks i savremeuostf, 3: 23?—240, Beograd.
7. H a d ž i J,. 1967: Pančič i evolucionizain. PanCičev zbornik SANTJ: 157—164. Beograd.
8. Mund a 1, in D, Za vodnik 1967: Algenbestände als Konzentrationen organischen Materials im Meer, — Ilelgoländer wisse 11 seh. Meeresantcrsuehungen, 15: 622—629.
M und a L 1967: Chunges in the Algal Vegetation of a Part of the Ueliaic Area in the Southern Netherlands (Veerse Meer) after its Closure, — Botanica Marina. 10/1—2; 141—157, Hamburg.
10.	Mundo I.. 1967: Der Einfluss der Salinitäi auf die ehern ischc Zusammensetzung, das Wachstum an d die Fruktifizierung einiger Fucaceen. — Nova fiedvrigia, 13: 47i—508. Lehre,
11.	Wrabir M., 1967: Genetska Teza izmedu vegetacijskih i talnih jediniea na karbonatnem podrneju Visokog krša Slovenije. — Zemljište i biljka. J i»■ t— 3: 557—564, Beograd.
18. Wraber M,. Ökologische und pflnnzejjsoziologische Charakteristik der Vegetation des slowenischen küstenläcdischen Kurst-ge biet es. — M U teil. Ostalpin-dipatisch. pflan/ensoziol. Arbeits ge-meinsch , 7: 3—32. I rst.
13.	Wrabe t T.. 1967: )>us Cariceliim firmao des Notranjski Snežnik (17% m), Mi t teil. Ostalpin-dinuTisch. pflauzensoziol. Arbeits-gemeinseh., 7: 167—172, Trst.
14.	W raher f., 1967: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (II). — Varstvo narave, 5 (i960): 53—65. Ljubljana.
13, Zupančič M., 1967: Der dmarisehe Berprahorn — Buchenwald fAeeri-Fagetum ditiaricnnt) im slowenischen Hochkarstgcbict. — Mitteil, Ostalpin-dinarisch. fdlunzensOziol. Arbeit sgemeinsch., 7: 89 93. Trst.
b) V tisk predložena, ¿nanstoena dela
f. H a d ž i J,: Nota teza o izvoru in razvoju iglokožcev. — Razprave IV. razr. SAZU. U. Ljubljana.
2,	Hadži J.: Pravi znaSaj človeške ribice. — Naše jame, 9, Ljubljana,
3,	H a d ž i J,: Novi pogledi na filogeneza životinjskog sveta. — SANU, Beograd, posebna knjiga.
4,	Hadži J,: Poti razvoja živalstva. — ibistr. enciklopedija živalstva, 8, Mlad.knjiga, Ljubljana.
5,	M U w d a L: Observation s on lite Benthir, Marine Algae in a Land-Locked-Fjord (Nordasvatner) near Berken. Western Norway (wilh 6 ptates). -- Movii Hedwigia XIV/2 -4: 519- 548, Lehre.
6. Puncer L: Das Ausklinken des Dinarisehen Buchen — Tannenwaldes am Übergang des d in a Tischen in das subpannomsche Gebiet Sloweniens. — Verhandl. Z tut I.-Bot Ges. Wien. 107; 9 tipkop. str. (in karta).
7. raber M.: ¿umska vegetacija Slovenije. — Enciklopedija Jugoslavije. - 32 tipkop. str.
S. Wraber M.: Uher Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen-HainbuchenWälder in Slowenien (mit 1 Vegcta-tiousiabelle). — Beihefte Fedde's Repert. s]h*c, nov, — 14 tipkop, str,
9, Wraber M.: Die Pflanjensoziologie als Helferin im Kampfe ftegen Erosion und Hochwasser. -- Zbornik o 1, mednarodnem simpoziju o borbi proti povodu j im, Celovec 1967; 14 tipkop, str.
11). Wraber M.: Vegetationsentwieklusg auf Wald bran d flach en in Silikatgebieten der slowenischen Sildost&lpen. - Zbornik o 11. simpoziju o MUtdmamiki vegetacije v kraju Bin tel ni Weser. — 9 tipkop. str. + sukces, shema.
t J. W ra b e r M,: Die azidophilen Föhrenwälder des slowenischen pa n noti i sehen Randgebietes, Verhandl. Zool.-Bot. Ges. Wien, 107; H tipkop. str.
c) V tisku objavljena poljudnoznanstvena dela, učbeniki,
recenzije, poročila ipd.
L Hadži J., 1967: Zoologija za gimnazije. — Dri. zal. Slov.. Ljubljana, 242 sir.
2.	PuDcerI, in M. Zupančič, 1967: Yzliodnoalpsko-ilinarska sekcija mednarodne zveze za preučevanje vegetacije. — Gozd. vestni k, 35/5 4: 93—97, Ljubljana,
3.	Wraber M., 1967: Naši pragozdni rezervati,— Proteus, 39/9 do 10: 343—246, Ljubljana.
4.	Wraber M., 1967: Gcoboianičao raziskovanje na Ogrskem.
Gozd. vestnik, 25/5—4: 101—JO*. Ljubljana,
5.	Wraber M., 1967: Več recenzij in poročil o publikacijah naravovarstvene vsebine, objavljenih v »"Varstvu naravet, 5: 191—192, 192, 192— Î95, 196, 198, 199 (skupaj 5 str. pctita).
č ) Tipk opisno razmnoženi elaborati i pravico javnosti
1. M u ada L: The Aigu! Végétation ot the SW of Iceland (Snr> Fellsnes, iîurdastriind, Breidafjordnr), — Rep. 5, predloženo: 1) The Tcelandie Research Foundation, Reykjavik; 2) Naturgripasafen. Ile y k-jawik: 3) Hafransoknastofunin, Revkjavvik; 4) The Stale Eleetricitv Authority, Reykjawikj 87 tipkop. sir.+ 9 tabel + 12 profilov.
Načrt dela v letu 1968
Glavna vsebina delovnega načrta za L 1968 bo v nadaljevanju raziskovalnega dela. kakor ga nakazuje delovno poročilo za 1. 1967. Pri tem bodo prevladovale srednjeročne raziskovalne naloge, med njimi mnoge s pogodbeno obveznostjo. Tudi obseg terenskega in kabinetnega dela l» ostal v glavnem isti zaradi nespremenjenega števila inštitutskih sodelavcev, Čeprav zlasti pogodbena dela silijo k razširjenju delovnega obsega in povečanju kadra sodelavcev. Spremembo v obeli smereh onemogoča predvsem pomanjkanje denarnih sredstev, deloma pa tudi pretesni delovni prostori.
Večina inštitutskih članov bo sodelovala pri triletnem programu (1968—1970) raziskovalnega projekta »Naravoslovne raziskave na območju Cerkniškega jezera«, ki naj bi ga financiral Sklad Borisa Kidriča. Tai projekt je prvi primer vsestransko usklajenega sodelovanja vseh naravoslovnih strok (10—15).
Upravnik J. II u d ž i bo pripravil katalog favne Jugoslavije za skupino opilionidov. \ ta namen mora prej obdelati gradivo in objaviti rezultate o številnih vrstah, novih za znanost. Determiniral bo gradivo, nabrano tla raznih ekskurzijah, in izdelal v ta namen mikroskopske preparate in risbe ter opravil merjenja. Lotil se bo obdelave pnščipulcev.

j. Bole bo nadaljeval preučevanje hidrobiid iz porečja Krke Ln Mirne na Dolenjskem. Končal bo analize polžjih populacij z otokov ob zahodni istrski obali s posebnim oz i rum na stopnjo diferenciacije in speciacije ter v primerjavi s speč i ac i jo pri kuščarjih (skupaj s S. Brelihom). Nadaljeval bo revizijo rodu Zospeum. Nadaljeval bo taksonomske študije rodu Hadzieila. Pripravil bo referat o spcciaciji podzemeljskih polžev za TU, mednarodni mulukološki kongres na Dunaju. Predvideva večjo študijsko ekskurzijo v jame iu na vrhove a p n enih gorstev v severozahodni in srednji Bosni.
J, Carnelutti bo nadaljeval raziskovalno delo v dosedanji smeri in v dosedanjem obsegu. Potrebno je intenzivnejše fa v matično raziskovalno delo ob slovenski vzhodni in severovzhodni meji, prav tako v Treski, zlasti v zgodnji pomladi in pozni jeseni, žal se ta zaželeni delovni program ne da realizirati niti približno zaradi pomanjkanja časa in ljudi-
I. M u n d a bo nadalje raziskovala alge zahodne istrske obale ter nadaljevala taksonomske in biokemične študije algo-flore. I1 red videva tudi nadaljevanje ulgoloških študij ob islandskih obalah, če prejme finančno podporo islandskega sklada Visindasjodur. V načrtu imn kemijske analize nekaterih predstavnic iz družine Bhodophyceac, posebno glede na vsebnost proteinov in vitaminov. Preučevala bo tudi študij sladkovodnih alg v izvirkih ljubljanske okolice. Namerava se udeležiti algo-" loškega kongresa v Španiji (IX. i%8) z referatom o primerjavi podmorske bentonske vegctacije v dveh islandskih fjordih z atlantskimi (Dvrafjordur) oziroma arktičnimi vodami (Raydar-fjordur).
Geo botanična skupina (M. Wraber, M. Zupančič, I, Puncer, M. Prešeren) bo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki nadaljevala študij in kartiranje vegetacije v merilu i : 100.000, toda na topografski podlagi ! : 50.000. K a rt i ranje bo zajelo predvidoma južne in zahodne predele slovenskega subme-diteranskega območja (Koprščina, Sežanski in Kom ruski Kros, Vipavska dolina, Goriška Brda. Banjščice) s približno površino 950 km* (topografske sekcije J : 50.000 Trst 1, 2, Tolmin 5, 4). Predviden je skupen obhod s hrvaškimi kartirei po nekaterih obmejnih predelih med Slovenijo in Iirvuško zaradi usklajevanju vegetacijske sistematike.
Nadaljevalo se bo preučevanje Ln dopolnilno kartiranje traviščue vegetacije na delno že izdelanih topografskih sekcijah, kjer (a vegetacija doslej ni bila zajeta (V. Petkovšek, F, Šuštar). Nadaljeval se bo tudi študij visokogorske flore in vegetacije
alpskih in dinarskih predelov kot priprava za karti run je ( l. Wraber). V načrtu je tudi nadaljnje zbiranje in urejanje hriološkega gradivu za »popolnitev slovenske hrioteke (S. Grom).
Kabinetno delo geobotanične skupine bo obsegalo un uliti t no in sintetično obdelavo fitosoeiološkega gradiva (tabeliranje in sistemizacija rastlinskih združb, njihova ekologija in dinamika), izdelavo vegetacijskih kart in legend ter sestavo kompleksnega pogodbenega elaborata za območje Kočevskega Roga, ki je bilo lani skartirano. V načrtu je priprava za tisk ene ali dveh vegetacijskih kart v velikosti topografske sekcije 1 : 'jO.OOO z legendo in s komentarjem. V ta namen so potrebne skrbne organ i za ci j-sko-tehnične priprave in poglobljen študij sinekologije, sin genetike in sintaksonomije rastlinskih združb. Finančna sredstva za tisk vegetacijskih kart so deloma zagotovljena. Pri objavljanju vegetacijskih kart imajo posamezne ustanove — nositeljice projekta o izdelavi vegetacijske karte Jugoslavije — precejšnjo svobodo, da se pokažejo razlike v uporabljeni tehniki in metodiki ter da se na podlagi kritične presoje izbere tisti način, ki bo najprikladnejši za končno objavo vegetacijske karte Jugoslavije
(1 : 200,000).	I
M. W r a b e r in M. Z u p a n Č i č se bosta udeležila IX. simpoziju vzhoduoalpsko-dinarskih fitosoeiologov v Camerinu v Italiji {23.—27. VI. 19&8) in pripravila referate, M. Wraber ima v načrtu udeležbo pri 12. mednarodnem simpoziju o problemih vegetacijskih mej, ki ga priredi Mednarodna zveza za nauk o vegetaciji v kraju Rinteln/ Weser v Zah. Nemčiji {8,—i i. IV. 1968) in ki bo združen s posvetom vodilnih fitosoeiologov o problemih vegetacijskega sistema (6,—7, IV, 1968), Udeležiti se namerava tudi meti na rodnega simpozija o problemih povezave med mediteransko in srednjeevropsko fluro, ki ga organizirata Institut für systematische Botanik und Pflanzeugeographie (Halle/Saale) in Biologische Gesellschaft der Deutschen Dem okra t ¡.sehen Republik v kraju Halle/Saale {1,—6. VII. 1968). Kot uradni delegat jugoslovanske vlade se bo udeležil XIV. zasedanja Mednarodne komisije za varstvo alpskih pokrajin (C. I. P, R, A.) v kraju Chainbery v Franciji (v prvi polovici IX. i968); v tej zvezi namerava po več kakor 30 letih obiskati Montpellier v južni Frnn-ciji, kraj svoje specializacije v filosociologiji, kamor ga že dolga leta vabi prof. J. Braun-Blanquet, vodja slavne Station internationale de. Geobotaniquc mediterran če nne et alpine. Za vsak simpozij l>o pripravil referat.
ODBOR ZA UREJANJE FAVNE, FT.ORE IN GEJE SLOVENIJE
Poročilo o delu v letu 19 6 7 in program dela za leto 1968
Inventariza Ctjo Favne v oh liki kartoteke smo ustrezno programu nadaljevali tudi v letu 1967. Izpisanih je bilo 781 listkov, tako da jib imamo sedaj vsega skupaj 22358.
Razen tega smo veliko kartonov že prej registriranih vrst živali dopolnjevali z novimi podatki iz tekočih publikacij.
M(id akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije j C nadaljeval z organizacijo in izdajanjem kataloga flore in kataloga favne Jugoslavije.
V	leitt i%7 so izšli naslednji zvezki:
1.	Dr. B. Djulič in dr. Dj. Mirič — Mammalia
2.	Dr. P. Us — Orthoptera
3.	Doe. dr. B. Sket — Isopodu (aquatica)
4.	Prof. dr, V. Blečič — Gymnospermae
Za tisk sta pripravljena 2 zvezka:
1.	Dr. A. Marfinčič — Brv7 op h v ta M usti
2.	E. Preluer - Bathvsciinue
V	obdelavi so naslednje živalske oz. rastlinske skupine:
Rojiti I i a, Carnbida, Aphaniptera Diplopoda, Araneida, C.ol-lembola. Svrphidae, A ves, Gasiropoda, Pseudoscorpionidea Coleoptera aquatica, Dial y p etalidae.
Sodelavci zvezka Di a ly p etalidae (iz vseh republik Jugoslavije) SO imeli v novembru v Ljubljani delovni sestanek, kjer so si razdelili tlelo. Plenarni sestanek je bil odložen zaradi bolezni predsednika odbora.
INSTITUT ZA ZGODOVINO
Sekcija zn o iti o i» narodno zgodovino
Poročilo o tlel u v letu 19 6 7
I. Glavno kolektivno delo v okviru sckcijc je bilo ob podpori Sklati a Borisa Kidriča namenjeno Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev.
1.	Skupina Agrarne panoge se približujejo svoji sklepni lazi. Glavno delo je opravljala ožja redakcija (dr. P. Blaznik, tir. B. Grafenauer, dr. & Vilfan}, ki je določila enotna načela, po kateri li se rokopisi različnih avtorjev pri pravijo za tisk. Na skupnih sejali vseh treh članov so se obravnavala vsa- problematična mesta in na podlagi sklepov so bili vneseni v rokopise soglasno sprejeti popravki ali spremembe, lake tekste je ožja redakcija predložila članom agrarnega odseka. Na skupnih sejah je prišlo pri tako prečiščenih geslih le še do posameznih sprememb v podrobnostih, tako tla so ti rokopisi godni za tisk. Na ta način je od skupnih 35 gesel dobilo 10 njih končno obliko. Dr. Vilfan je izdelal za gospodarski del nemške resumejo po posameznih geslih in sicer predvsem za tista, ki so dobila defini-tivno obliko. Pri socialno zgodovinskem delu se je izvajalo načelo, da se gesla Zemljiško gospostvo. Osebni položaj in Agrarna imovinska razmerja obdelajo v nemškem povzetku paralelno in je dr. A i! Ta n na ta način sestavil nemški povzetek do praga 18. stoletja. Akad. dr. M. Kos je do kraja izdelal karto Kolonizacija slovenskega »zemlja. Za ponazoritev gesla Kmečki dom je bila izrisana karta, ki naj prikazuje razmerje med zidanimi in lesenimi stavbami v začetku 19-stoletja po posaiueznil! primerih. Gradivo je na osnovi franciseejskih katastrskih map zbrala višja arhivarka Majda Smole. Kot prilogo h geslu Zemljiška gospostva je dr. Vilfan izdelal karto Zemljiška gospostva v 17. stoletju od Trsta do vključno Brkinov.
2.	Na novo je bila pritegajena v obdelavo skupina Mere in uteži. Delo sta prevzela dr. P. Blaznik in dr. S.Vilfan, P. Blaz-
nik je pred vsem vzpostavljal zvezo med starejšimi in novejšimi urbarji za isto zemljiško gospostvo in pri tem ugotavljal notranjo relacijo merskih sistemov v okviru enega gospostva, hkrati pa je lo relacijo povezoval z ljubljansko mero, kar bo v nadaljnjem omogočilo preračunavo za metrsko mero. — S. Vilfan je predvsem obdeloval posamezne obsežnejše vire, ki dajejo bodisi povezavo med posameznimi kraji, bodisi notranje relacije v nekem kraju.
lf. Sekcija je za Slovenijo nadaljevala z delom v okviru medakadeinijskega odbora zu Hiatorično-topograftlci leksikon in atlas srednjeveške Jugoslavije. Akad. dr. M. Kos jc nadaljeval z dokončno redakcijo gradiva za Kranjsko ¡11 dopolnjeval gradivo za Primorsko. — Dr. Blazni k jc dopolnjeval gradivo za Štajersko. Med drugim je črpal material iz zbirke Siockurbare v Deželnem arhivu v Gradcu, kjer je bival 20 dni s pomočjo sredstev, ki jih je naklonil Zvezni fond za financiranje znanstvenega udejsivovanja. Pri obdelavi obsežnega gradiva se je posluževal v veliki meri katastrskih map in specialk, na podlagi katerih je uspešno lokaliziral vrsto doslej ueubiciranih imen. — I. Zel ko je dopolnjeval gradivo za Prekmurje in se v zvezi s tem mudil v septembru na Madžarskem. Obdelovanje materiala je napredovalo v taki meri, da sc bo v d ogled nem času lotil končnega redigiranja.
111. Sekcija je za Slovenijo sodelovala še pri nekaterih me d akademijski h odborih, ki obstajajo pri Svetu akademij SFR J;
a)	Odbor za slovar srednjeveške latinščine v Jugoslaviji. Ta je svoje delo v glavnem končal. Natis prve knjige slovarja se jc zaradi pomanjkanja denarnih sredstev zakasnil.
b)	Otifeor za slovar novoveške latinščine n Jugoslaviji. Ta na novo ustanovljeni odbor je z deloni šele začel. Pripravljen je načrt za delo sodelavcev iz Slovenije,
c)	Odbor ¿a repertorij srednjeveških historičnih oirov. Za to medna rodno znanstveno podjetje so sodelavci iz nase sekcije iu iz Jugoslavije vobče svoje delo v glavnem končali. V letu 1%7 je pri Istituto storieo italiano per il uiedio evo izšla druga knjiga »Repertorium fontium historiae inedii aevu.
č) Za na novo ustanovljeni Odbor za kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin je bil napravljen načrt dela za Slovenijo in pridobljeni so bili sodelavci.
Načrt za delo v letu 1968
I. Gospodarska in družbena zgodoointt Slovence t> t. Delo o a skupini Agrarne panoge bo zaključeno. 2. Mere in uieži, V letu 1968 naj bi zbirali terenske podatke za današnje razširjenosti lokalnih nazivov za razne mere z označbo obsega. Delo v arhivih bo usmerjeno predvsem v zbiranje podatkov iz rektilikacijskih dom in i kalnih aktov in v pregled metroloških podatkov po reformiranih urbarjih za nekdanjo Notranjo Avstrijo.
I J. Historično-topografski leksikon in atlas srednjeveške Slovenije
Akad. dr. M. Kos bo pripravil gradivo za Kranjsko za tisk. Dr. P. Blažu i k bo dopolnjeval gradivo za Štajersko. Zbrano gradivo bo vnaprej obdeloval po ustaljeni metodi s pomočjo katastrskih map. specialk in s terenskim delom. I, Zelko bo skušal dokončati zbiranje gradiva za Prekmurje. Po končani obdelavi bo začel redigirati material v dokončno obliko.
111, Nadaljevalo se bo delo pri zgoraj navedenih medakade-mijskih odborih Sveta akademij SFRJ.
Delo oddelka za bibliografijo
1.	Knjižnica, sekcije
Prirastek v letu 1967 znaša 652 zvezkov, ki so vpisani v in-ventarni iu signaturni katalog, kartotečni listki za avtorski in stvarni katalog so izilelani iu ustavljeni.
2.	Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije
Pregledane so v Narodni in univerzitetni knjižnici signa-furtie številke 170,000—175.000, pregledan je prirastek Studijske knjižnice v Novem mestu 1. 1955/1967 (24.—50. IX. 1967), pregledan je letni prirastek Študijskih knjižnic v Ravnah iu Mariboru. 1 nkorporirano je gradivo Narodne in univerzitetne knjižnice in delno gradivo iz knjižnice v Novem mestu.
7. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija
Za bibliografijo Člankov sta oddala sodelavca Peter Ribni-kar, arhivar Arhiva Slovenije, 500 listkov (Novice 1857, 1858) in Ema Umek, arhivar Arhiva Slovenije, 500 listkov (Dolenjske
Novice, ki so s tem dokončno pregledane). Katalogizacijo, inkor-poracijo in drugo delo za Centralni katalog in Retrospektivno bibliografijo opravlja Slava Pip p, bon. knjižničarka-; pregled knjižnic, kontrolo tlela in gesla za stvarni katalog lion, znanstveni sodelavec dr. M elit ta Pivcc-Stele.
4, Drugo
Dr. M- Pivcc-Stele se je udeležila 15. in 14. X. I%7 Kongresa slovenskih knjižničarjev {Celje—Slovenj Gradec—Ravne) in 20.—XI 1967 pregledala v Parizu v Archives Nationales novo gradivo o Ilirskih provincah, v Bibliothèque Nationale pa literaturo in v Archives des Affaires Étrangères arhivalije o kongresu Svete alianse v Ljubljani 1821.
Načrt dela za leto 1968
1.	Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del p znanstvenih knjižnicah Slovenije
Nadaljevanje pregleda Narodne in univerzitetne knjižnice, pregled prirastka Študijske knjižnice v Celju v letih 1960/1968 (1 teden), nadaljevanje inkorpOracije do sedaj pregledanih knjižnic,
2.	Ketroxpektinna alonenaka zgodovinska bibliografija
Nadaljevanje pregleda Novic, pregled časopisa Mitteilungen des Instituís für osterreicliische GeBchichtaforschiing. — Pregled protokolov v Arehivio storico v Trstu z oz i rum na evakuirani iiirski arhiv (2 tedna).
Sekcija za zgodovino umetnosti
Poročilo o delu v letu 19 67
Omejeua materialna sredstva so nas prisilila, da smo svoje delo osredotočili predvsem na kabinetni študij iu v izpopolnjevanje temeljne kartoteke umetnostnih spomenikov Slovenije in gradivo o Ilirskih provincah, v Bibliothèque National pa litera-kart.otcke umetnikov. Vanji smo vnašali tako terenske zapiske in izsledke kot bibliogralske podatke in ekscerpte iz starejših periodik, ki smo jih sistematično pregledovali, Vzporedno s tem je nastajala tudi specialna kartoteka umetnostnih spomenikov 17. stoletja kot obdobja, ki je v naši umetnostni zgodovini še zelo malo raziskano. Delno smo dopolnili tudi Fototcko in zbirko
negativov. Hud udarec je bila za nas sin rt fotografskega mojstra tov. Boža Štajerja, ki je našo fototeko med svojim službovanj™, na SAZU obogatil z mnogimi odličnimi posnetki in nam je bil vedno prijazen in odličen pomočnik, pa naj je šlo za laboratorijska ali za terenska dela.
Praktična noja in študijsko delo nam narekujeta, da prav dokumentacijski službi posvečamo veliko skrb, ker naša stroka zelo pogreša študijski dokumentacijski center, Ta ideal bi radi v našem okvira dosegli, vendar bi bilo za ta namen potrebno okrepiti predvsem ekscerptorsko mrežo, nujni pa bi bili tudi večji krediti za posnemanje načrtov in za izpopolnitev fototeke. Zaradi pomanjkanja sredstev je nekoliko zastalo zbiranje virov za umetnostno zgodovino Slovenije.
Z Zavodom za spomeniško varstvo v Kranju je Sekcija sodelovala pri obnovi ¡11 raziskavi romanske dvojne kapele na Malem gradu v Kamniku; dela je štadijsko vodil dr. E. Cevc. 1 a akcija se bo nadaljevala tudi v letu 1968. dokončna prezen-taeija spomenika pa bo končana verjet 11o i969. Rezulteti bodo objavljeni ob zaključku del.
Ostalo terensko delo je veljalo predvsem študiju posameznih spomenikov v zvezi s temeljno kartoteko. Med najinteresant-nejša nova odkritja spada kip iz zadnje četrtine 14. stoletja, najden v Dravski dolini. Po dolgoletnem programu sekcije sino nadaljevali tudi z revizijo spomenikov srednjega veka in renesančnega časa. s študijem slikarskih spomenikov 17. stoletja ter objektov, zlasti kiparskih, in arhitekturnih, 19. stoletja. Posebno pozornost smo posvetili i roman izujoči srneiic v umetnosti, zlasti še arhitekturni, 15. stoletja in njenim nasledkom v prvi polovici 16. stoletja.
Načelnik sekcije, akad. dr. S te 1 č je predaval v Salzburgu o ljubljanskih galerijah, obiskal razstavo avstrijske gotike v Kremsu ob Donavi, pri kuieri je bil tadi v častnem odboru in v zvezi s problematiko stilnih prehodov iz Italije v Srednjo Evropo študiral gotske freske subalpinskega pasu v RimLniju, Ber-gamu in V al tel lin*.
Višji znanstveni sodelavec d*. E. Cevc je obiskal razstavo avstrijske gotike v Kremsu, nato pa v nekajdnevnem študiju na Dunaju zasledoval dokumente o nekaterih umetnikih, so v 16. in 17. stoletju delovali na Slovenskem, zasledoval pa tudi Zveze med dunajsko in ljubljansko arhitekturo dr lige polovice 19. stoletja.
Kot gost nas je obiskal akademik in univ. prof. dr. Jaroslav Pešina iz Prage. Ogledal si je več spomenikov naše srednjeveške
umetnosti, zlasti slikarskih, in SO. oktobra predaval v okviru SAZU o mojstru Teodoriku Praškemu in njegovem položaju v češkem in evropskem slikarstvu 14. stoletja.
Sekcija je sodelovala tudi pri študijski pripravi spominske razsiave slikarja JožeFa Tominea, ki je T nekoliko spremenjenem sestavu l>ila prenesena iz Gorice v ljubljansko Narodno galerijo.
Sekcija za arheologijo
Poročilo o delu v letu 1 9 G 7
Tudi v letu 1 967 je sekcija za arheologijo nadaljevala delo na med akademij ski h nalogah. Pri Arheološki karti Jugoslavije se je nadaljevalo delo predvsem za področja Srbije in Slovenije. Pregledano so bile že preje sestavljene shedc za ostaln področja Jugoslaviji!. Urejena so bila Finančna vprašanja Odbora s strani Zveznega fonda za znanstveno delo. Y okviru del juedakademijske naloge Tabula Imperii Romani so bile v letu 1%7 dokončane korekture za list Aquincum (Budapest) v redakciji Madžarske akademije znanosti. Na seji ekspertov v Runu 1%7 (meseca maju) je bil sekretar Odbora TIR dr. Jože K as tel ic. Izvedena je bila organizacija za delo na listu NaisSuS (Niš). Razdeljene su bile naloge posameznim domačim sodelavcem za terene na ozemlju Jugoslavije in inozemskim sodelavcem drugih držav (Bolgarije. Grčijes Albanije in v manjši meri Romunije ter Italije), ki jih ta list obsega. Urejena so bila Finančna vprašanja Odbora s strani Zveznega fonda za znanstveno delo,
Za Sklad Borisa Kidriča je Sekcija dokončala drugo fazo dela na Arheološki karti Slovenije, pri kateri sodelujeta Narodni muzej in Zavod za spomeniško varstvo SRS. Redakcijska komisija (S. Gabrovec, S. Pahič, P. Petru, J. ŠaŠel) je obdelala arheološko- topografske enote; Postojna, Sežana, Koper. Slovenj Gradec, Murska Sobota, Kočevje, Gel je 1er Ljutomer. Pripravljeni so i n ti i uvodni članki: Dosedanja prizadevanja za arheološko karto Slovenije (P. Petni); Poselitvena zgodovina Slovenije v antiki (J. Sašel); Poselitvena zgodovina Slovenije v paleolitiku (S. Osole); Geografska podoba Slovenije v pleistoeemi (D, Meze); Favna Slovenije v pred zgodovinskih dobali (I. Rakovce); Vegetacija v p rt«l zgodovin ski Ii dobah (A.Sercelj); poleg tega je vključen del bibliografije in novi podatki za Arheološko karto Jugoslavije (medakademijska tema).
Višji znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja Brodar je s sodelovanjem Gorenjskega muzeja v Kranju nadaljeval od 5. do 17. VX J%7 paleolilsko izkopavanje v Poljšiški cerkvi pri Gorjah. Kulturna plast iz zadnjih laz pieistocena je v glavnem prekopana; toda, ker so geološke prilike še nejasne, bo freba izkopavanja še nadaljevati. Ob tej priliki je tudi sondiral v Zadnji skali pri Gorjah in s pod molu Na stovcu v bližini Poljšice. Arheoloških najdb ni bilo, v obeh primerih pa je ugotovljena zveza jamskih seri i m en to v S p 1 eistoeen.sk o moreno. Med letom je rekognoseiral v Ajdovski jami ns Babni gori med Bitnjem in Je-reko, v jami Kok nad Nomnjem, v Ajdovski jami pod Resevno pri Šentjurju, v Skodavnici pri Sv. Hieronimu nad Vranskim, in v šolarje vi luknji pri Gorjah. Dokončal je študijo o koščenih konicah iz starejših faz mlajšega paleolitika, odkritih na ozemlju Nemčije in Avstrije. Dopolnjeval je kartoteko paleo-litskega slovstva in kartoteko paleolitskih najdišč. V Polj šiški cerkvi izkopano arheološko in paleontološko gradivo je očistil, oštevilčil in pripravil za nadaljnjo obdelavo. V oktobru se je udeležil mednarodnega simpozija za paleolitsko nomenklaturo, ki je bil tokrat v Halle a. d. Saale (DDR).
Višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Š e r c e 1 j je izvršil antrakotomake in ksilotomske analize arheoloških najdišč (Zupanov Spod mol, Poljšiška cerkev, Ljubljana). Palinolo.ško je pre-iskal sedimente iz vrtin pred Postojnsko jamo in uredil gradivo vanje ienieljue kartoteke umetnostnih spomenikov Slovenije in iz vri in na I jubljanskem barju za pelodne analize. Izvršil je več vrtanj na Krasu in na Pokljuki. Konec oktobra je za eno leto odšel v S tu 11 ga rt, kjer na botaničnem inštitutu opravlja pelodne analize iz naših sedimentov.
Višji strokovni sodelavec Staško Jessc je poleg rednega bibliotekarskega dela tehnično uredil 17, zvezek Arheološkega ve&lnika, pripravil ¿u tisk tudi IS. zvezek, v glavnem 6. zvezek Razprav 1. razreda in pripravil za redakcijo gradivo za J9. zvezek Arheološkega vestnika (Klemenčev zbornik).
Višji strokovni sodelavec j a rosi a v Saše! je v sklopu teme Arheološke karte Slovenije skupaj z redakcijskim teamom zaključil drugo lazo dela na karti in ppravil v tej zvezi nekaj terenskih ogledov. Delal je na ^Clausurae Alp in m luliarumc, katerih arheološko-topografski podatki bodo vključeni v Arheološko karto Slovenije, podrobno pa obdelani za temo med akademij skega odbora za antični liines. Na povabilo univerze v Tel A vi vu se je kot njen gost udeležil s predavanjem >Alpes lulianaei 7. mednarodnega kongresa za Študij rimskega limesa; univerza
iilu je tudi omogočila ogled mnogih izraelskih muzejev in arheoloških najdišč. Na kolokviju Arheološkega društva Slovenije v Celju je predaval o vzhotliio-alpskih administrativnih področjih v antiki. Jeseni je s predavanjem »Praetentura Itnliae et Al piani« sod ef o val na 5. mednarodnem kongresu za grško in latinsko epigrafiko v Cambridge-u ter oh tej priliki obiskal muzeje v Cambridge-u. Ortfordu in Londona;
Publicistična dejavnost članov sekcije v letu 196?i dr. Mitja Brodar
četrto izkopavanje v Mokriški jami. Arheološki vestnik 17, 1%6
Površinska paleolitska najdba iz Ruperč vrha na Dolenjskem. Arheološki vestnik 17. 1966 (196").
1 " Vertes, Tata. Arheološki vestnik 17, (1967).
Quartäre Vegetatioiisgeschichte Jugoslawiens auf palynologiseher Grundlage. Haag.
] ü rasi a v Safei
Huldigung nor i s eher Stämme am Magdalensberg in Kärnten. HL* storia 16. i%7,
Bibliografski pregled in pregled izkopavanj v Fast i archeologifi XIX. 1967.
Prispevki za leksika; ocene, prikazi in notice v Arheološke m vest-niku 1?, I(i6 il%7) in v Argu 4 6, i%5 -l%7 (1%~).
Glavno delo sokcije bo V letu 1968 tla med akademijskih temah: Arheološka karta Jugoslavije (AKJ) in Tabula Imperii Romani (TIR). Pri AKJ bo glavno delo v /hiranju shedarijci. Vzporedno z zbiranjem ho potekalo tu ti i redigimnje gradiva. Odbor za HR bo osredotoči! vse delo na list Naissas, in sicer v sodelovanju z jugoslovanskimi in tujimi delavci, katerih teritorij zajema list (v večji meri z Bolgari, Grki in Albanci ter v manjši meri z Romuni in Italijani). V letu 1968 bo tudi sestanek vseh ekspertov, ki delajo pri TIR.
Slovenska komisija odl>ora za materialno kulturo Jugoslovanov bo vsa delti zaključila in jih prodala odboru pri Srpski akademiji nauka i umetnosti.
V 3. fazi Arheološke kurle Slovenije bodo obdelana še preostala najdišču arheološko-topografskih enot: Novo mesto, Krško. Črnomelj, Ptuj ter članki: Naselitvena zgodovina Slovenije v mlajši kameni dobi (S. Pahič); Naselitvena zgodovina Slovenije v starejši in mlajši železni dobi (S. Gabrovee); Naselii-
(1967).
Načrt dela za leto 1968
vena sgodovina Slovenije v zgodnjem srednjem veku (J.Kaste-lic): Antični kraški limes (P, Petru); Rimske ceste v Sloveniji (J. Sašel) in Bibliografija (S. Jesse). Razen tega bo oprav ljena tretja — dokončna — redakcija vseh tekstov. Izdelanih bo 10 zemljevidov poselitve Slovenije v posamezni Ji obdobjih. Do konca leta 1m> po možnosti pripravljen ve® tekst, za tisk. Začele pa se bodo predpriprave za nadaljnje zbiranje gradiva s slovenskega etničnega ozemlja.
J. Sašel bo končal slovenski del 1. faze teme o kasnou uličnih zaporah i ji pričel z delom za med akademijski odbor za izdajo latinskih napisov.
V	letu 1968 bo sekcija poleg dveh sondiranj v jamah na Primorskem nadaljevala izkopavanja ledenodobnega najdišča v 1'oljšiški cerkvi pri Gorjah (skupaj z Gorenjskim muzejem) in opravila nekaj paleolitskih rekogtioseiranj. Nadaljevali bo z obdelavo gradiva iz m oz o Hiške postaje Pod Crmukljo pri Sem-bijuh ter iz paleolitske postaje Jama v Loži pri Oreh k u in Polj-šiške cerkve pri Gorjah. Nadaljevala bo tudi s študijem koščenih konic zgodnjega mlajšega paleoliiika.
V	zvezi z deli na Arheološki karti Slovenije bomo reko-gnOscirali posamezna arheološka najdišča.
Palinološki laboratorij namerava vrtati na kraških poljih Like in Bosni; \ zvezi s študijem povezave vegetacije v Sloveniji z jugovzhodnimi teritoriji; laboratorijsko pa 1k> obdeloval gradivo iz vrtine na ljubljanskem barju in hkrati ksilotomsko in antrakotonisko analiziral izkopanine arheoloških najdišč.
ORIENTALISTIČNI INŠTITUT
Poročilo o delu v letu 1967
Delo v Oriental i stičnem inštitutu se je v letu 1967 nadaljevalo po delovnem programu in po že 11 stal jenih smernicah.
Orientalistični inštitut je v letu 1967 še gostoval v sobi Pravne sekcije Terminološke komisije SAZU. Ob razdelitvi novih prostorov v tretjem nadstropju glavnega akademijskega poslopja je dobil Orientfllistični inštitut svojo sobo, v njej je začel poslovali dne 3. januarja 1968.
Oseb na sestava Orieiitaiističncga inštituta je skrajno skromna: upravnik profesor dr. Viktor Korošec je poklicno zaposlen primarno na Pravni fakulteti v Ljubljani: edina usluž-l>enka na Oriental i stične m inštitutu je višja knjižničarka Juliju na ŠuštersiČ, ki opravlja poleg knjižničarskih poslov i udi vse administrativne posle. Kot občasni honorarni sodelavec pomaga absolvent primerjalnega jezikoslovja France Milavec. Za napredek Oriental i stičnega inštituta bi bilo nujno potrebno, da dobi svojega asistenta, brž ko l»o na voljo primeren kandidat.
V letu 1967 je Orientalistični inštitut proučeval novo asirio-loško JiieraiurO, evidentiral asiriološke publikacije v Seminarju za prava Starega vzhoda na pravni fakulteti v Ljubljani.
Knjižnica Oriental i stičnega inštituta je pridobila 35 knjig in 17 letnikov revij, tako da ima sedaj 479 knjižničnih enot.
27. mednarodnega kongresa orient a listov, ki je bil od 12. do 19. avgusta 1967 v Ann Arbor-ju, (Miehigan, ZDA), se je udeležil dr. Viktor Korošec in imel dne 14. avgusta 1967 v splošni seji (general session) sekcije za Stari bližnji vzhod predavanje: * The growth of leg i sla t i on in ancieni Mesopotamia and Asi a Minort. Po kongreisu se je udeležil 16. mednarodnega svidenja asiriologov (Rencontre A.ssyriologiquc I nternntonale) v Chicagu (od 20. do 22. avgusta 1967) in si ob tej priliki ogledal ogromni tamkajšnji Orientalistični inštitut (Oriental Institute), ki izdaja veliki »asirski slovar* (Assvrian Dictionarv). Finančno mu je udeležbo omogočil predvsem Zvezni svet za koordinacijo zllali-
si v en i h dejavnosti v Beogradu, delno glede potnih stroškov pa Slovenska akademij n znanosti in umetnosti in Pravna fakulteta v Ljubljani.
V času od zadnjega poročila je upravnik dr. V, Korošec objavil:
v Zborniku znanstvenih razprav Pravne fakultcie v i .julitjatii, XXX11, t%6, str. 133 177 članek: Novi fragmenti su m erskega prava iz Ura (z nemškim résumé je m, ki ga bo ponatisnila Bihliotheca Orienta lis v Leidenu) ;
v Arheološkem cestniku 17 (1966), str.331—334, Ljubljana, dve knjižni poročili o knjigah:
Neumann. Gerhard, Gesten and Cebiirden in der grieeliischen Kunst, Berlin 1965;
ilea llex ikon der Assyriologie, HLBand, 2.—3. Lieferung, 1939, 1964,
Več člankov in ocen je oddanih v natis.
Načrt dela za leto 1968
Delovni program Orieiitulisličnegu inštitutu za leto 196S obsega:
1.	proučevanje novih edicij kliuopisilih tekstov;
2.	proučevanje nove asiriološke literature;
3.	evidentiranje asiriološke literature v drugih knjižnicah V Ljubijuni;
4.	evidentiranje pravne terminologije:
5.	pripravljanje občasnih študijskih Sestankov s poročili O novih publikacijah in napredku asiriologije:
6.	pedagoška pomoč mladim asiriologom pri poglabljanju asiriološke izobrazbe;
7.	sodelovanje pri L)ruštvu orientalistov Jugoslavije v Beogradu;
S, udeležba na 17. mednarodnem svidenju as ir i o logov (Rencontre Assyriologique Internationale) v Parizu ob koncu junija 1968 ter na mednarodnem zborovanju Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité, k i bo v Fribonrgu v Švici v septembru 1968;
9. dovršitev knjige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klin opisni pisavi.
.INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Leksikološka sekcijn
Poročilo o delu v letu 1967
Številčno stanje uslužbencev v leksikološki sekciji se ni sp romenilo.
Za člana glavnega uredniškega odbora sla bila imenovana dr, L, Legiša in S. Suhadolnik,
K delu za slovar jc bil pritegnjen dr. J.Rigler (s polovico delovnega časa),
Tov, M. Janožie jc imela 10 dni študijskega dopusta in je obiskala Inštitut za češki jezik v Pragi, tov, I. Kozlcvčar je imela 26 dni študijskega dopusta, da se je udeležila seminarja slovaškega jezika v Bratislavi.
Gost leksikološke setkcije je bila letos dr, Zdenka Sochova iz Prage.
Materialno pomoč za honoriranje zunanjih sodelavcev je dal Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti.
Priložnostno je -sodelovalo okrog 110 zunanjih honorarnih sodelavcev, predvsem terminologov.
Kot pomožni redaktorji so začeli delati tov. M-Cedilnik. D. Maher in F. Žagar.
Organizacijsko se delo za slovar ni spremenilo.
Lani postavljeni načrt v celoti ni bil dosežen, vendar so dela za prvo knjigo slovarja v glavnem zaključena.
Naredili smo tole:
Za redakcijo je bilo grobo pripravljenih b.2'52 gesel, obdelanih na drugi stopnji pa 1.021 gesel: obdelava se je dotikala le večjih gesel.
Zredigirauih je bilo 6.344 gesel iz Črk D—H, za kar je bilo treba preštudirati 176.476 kartoiečnih listkov in ustrezno leksiko-losko literaturo.
Seminarski» smo podrobno obdelali vprašanje kvalifika-torjev v slovarju.
Dol oči Ji smo akcente in intonaeijo geslom črk E- II ter dopolnjevali Oz. u sk lajal i glave gt-sel A—D.
Predelali smo nkcentuacijsko shemo za samostalnik.
V	omejenem obsegu smo nadaljevali ekscerpiranje, zlasti iz poljudoznanstvene in najnovejše leposlovne literature. V 105 delih smo izbrali in podčrtati 62.763 lx>sed. Iz tega smo napravili 70.976 novih, z gesli Opremljenih listkov.
Poleg tega smo izdelali 172.230 listkov pri posebnem oks-eerpiranjn: popolni izpisi 20.995 listkov (M, Likar, I. Krečič— M.Ramovš), priložnostni izpisi 1.320 listkov, izpisi za zgodovinski slovar (Hipolitov slovar) 68.200 listkov.
Terminologi in njihovi pomočniki so nam izdelali 81.715 novih listkov z razlagami ali terminološkimi zvezami, v glavnem za četrto knjigo slovarja. Terminologi {pa tudi drugi strokovnjaki) so odgovarjali na posebna vprašanja red akt orje v.
V	letu 1967 sino torej pomnožili lcksikalno gradivo z 243.206 novimi kartotečnimi listki, Gl. priloženo tabelo.
Novo leksikalno gradivo smo sproti alfal>e£irali in uvrščali v ustrezne kartoteke.
Splošna kartoteko, na osnovi katere .se izdeluje slovar slovenskega sodobnega knjižnega jezika, je imela ob koncu leta 2.813.000 listkov.
Vzporedno z redakcijo slovarja smo izdelovali koordinacijsko kartoteko.
Pripravili smo in stipkali dodatni splošni alfabetarij za črke D -IL
Pregledali smo dodatni splošni alfabetarij A—II in odbrali iz njega še okrog 800 gesel za slovar.
Nadaljevali smo tipkanje splošnega alfa bet arija (N—O).
Začeli smo izdelovati alfabetarij za drugo knjigo slovarja (K).
Pripravili smo leksikalno gradivo za izdelavo splošnega alfabet arija črke P.
Znanstveni delavci sekcije so sodelovali kot jezikovni svetovalci pri terminoloških komisijah (medicinska, tehniška), imeli so 13 predavanj in objavili 24 strokovnih člankov.
PREGLED VSEGA DOSLEJ ZBRANEGA LEKSIKALNEG A. GRADIVA
Karakteristika	Narejeno v		Stanje
skupine	letu	i »7	M. clec. Ht.7
f. Literatura 20. stoletja			
a) poezija.....	1.432	85.705	
b) proza .....	15.209	450.707	536.412
11, Literatura 2, pol. P), stol.			
a J poezija .....		22.647	
b) proza......		413.773	436.420
III. Literatura 1730—1850			
a) poezija.....		37.899	
b) proza......		103.676	141.575
IV. Stara literatura			
a J poezija , . . , .		515	
b) proza......	r	90.919	91.434
V. Ljudska literatura			
a) poezija.....		92.445	
b) dialektično blago	i	25.625	118.070
VI. Starejši slovarji . . .	68.200	310.438	310.438
VIL Novejši slovarji . . .		517.141	517.141
VIII. Strokovno			
a) literatura , , , ,	76.650	341.903	
b) terminologija . . .	81.715	319.280	861.183
TX. Splošna zbirka . . .		997.655	997.655
Skupaj . .	245.206	4,010.328	4.010.328
N a čt t dela za leto t 968
Zredigirali bomo še preostalih 2000 gesel in s tem dokončali celote a osnovni rokopis za prvo knjigo slovarja. Potem bomo ta rokopis pregledali, uskladili in pripravili za tiskarno (črke A—C do 1, julija, T)—H do oktobra).
Zredigirali bomo 2000 gesel za drugo knjigo slovarja.
Izdelali bomo 160.000 novih kartotečnih listkov (70.000 dodatno ekscerpiranje, 20.000 popolni izpisi, 20.000 terminologija, 150.000 zgodovinski slovar).
Dokončali bo i no tip kop is splošnega alfabetarij a črke O. izdelali preostali alfabetarij za drugo knjigo slovarja (L—O) in ga razmnožili. Nadaljevali bomo pripravo leksikalnega gradiva za splošni alfabetarij črke R.
Dialekte loška sekcija
Poročil» o del 11 v letu 1967
leta 1967 je bilo za splošnoslovanski lingvistični atlas zapisano narečno gradiv» v štirih krajih: Srednja vas v Bohinju (zapisal T. Logar), Luče v Savinjski dolini (zapisal J. Rigler), Šmarje pri Jelšah (zapisala M. Orožen) in št. Jakob v Rožu na Koroškem (zapisala M. janežič in J, Rigler). /a Slovenski lingvistični atlas pa j t: bilo zbrano gradiv» v enajstih krajih, in sicer ga je T. Logar zapisal v krajih LTkve v Kanalski dolini in Kneza pri Djekšah na Koroškem; študentje pa so zbrali gradivo, ki ga je z njimi prekoniroliral T. Logar, v krajih: Godešič pri Škofji Loki, Miren pri Gorici, Gornji Petrove.i, Selo pri Mirni, Kopriva na Krasn, Dovje na Gorenjskem, Pod grad pri Celju, T.oni pri Tržiču, Dolmvec pri Rogatcu. T. Logar je zbral skupaj s p rob S. Skerljem ribiško terminologijo za mediteranski lingvistični atlas v Sv. Križu pri Trstu.
V letu i967 je J. Rigler večinoma delal pri delu za slovar slovenskega knjižnega jezika: Pripravil je novo akccutsko-mor-fološk» sumostalniško shemo, pripravil predlog za glave in za-glavja primerov pod Črkam t e do h. prvi predlog za iulonacijo primerov poti črkami e do h ter sodeloval na vseh pravorečnili sejah za slovar.
J. Rigler je dokončal drugi del študije Začetki slovenskega knjižnega jezika in jo predložil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti za objavo.
Asistentka S. Sernec je v letu 1967 pregledovala in dopolnjevala že ekscerpirano gradivo rezijanskega narečja, Poleg tega jc prenašala nabrano narečno gradivo na kartotečne listke.
T, Logar se je udeležil enotedenske mednarodne konference o slovanskem lingvističnem atlasu v Smolenieah na Slovaškem.
Slani sekcije so objavili:
Tine Logar: Prispevek k poznavanju nadiškega dialekta v Italiji. Zbornik za filologijsj i lingvisti k u Matice srpske TJi, 1966, str. 73 — 75.
Govor vasi Kostanje nad Vrbskiin jezerom, Slavistična revija XY, £567, str. 1—19.
VokalLzcm moravškega govora. Slavistična revija XY, 196". str. 20
do 27.
Jakob Rigler: Fonološka problematika slovenskega črn turškega dialekta, Zbornik za filologiju i lin g vi stiku Maticc srpske IX, 1966, str, 97— lil.
Register v Dalmatinovi Bibliji, Jezik in slovstvo XII. 1967, str. 104 do 106.
(O svetoivanskem govoru) Rusi most. Ljubljana-Trst 1067. str. 166 do 167.
Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih eLap v slovenskem voka-lizmu, Slavistična revija XV, 196?, str. 129—152.
O nkeentuaciji sufiksa -ost, Slavistična revija XV, 1967, str. 2t8 do 220.
Slovenski vokalizem V tuji obdelavi, S lav i s ti Ena revija XV. 1967, str, 2%—301,
Načrt dela za leto 1968
V	letu 1968 borno v diulektološki sekciji nadaljevali z zbiranjem narečnega gradiva (zlasti za slovenski in splošnoslovan-ski lingvistični atlas). Nabrano gradivo bomo prenašali v kartoteke in ekseerpirali starejšo dialektološko literaturo. Nadaljevali bomo z znanstveno obdelavo dialektološkili in z dialektologijo povezanih historično jezikovnih problemov. „Sodelovali bomo z leksikološko šoke i jo pri delu za slovar slovenskega knjižnega jezika z določanjem akcentov m intonacij.
K t i mološk o-o no mas 11 e n a sek c i j u
Poročilo o delu v let" 1967
V	okviru sekcije delajo stalno: dr, France Bezlaj, redni asistent Milena Piškur, honorarni asistent Drago Mer tel j in honorarni. strokovni sodelavec dr. Vaso Suver. V prostem času dela za sekcijo tudi redna asistentka dialektološke sekcije Saša Sernec.
V	letu 1%7 je dr. France Bezlaj nadaljeval s čistopisom etimološkega slovarja in pripravil ok. 20 avtorskili pol rokopisa. Sedaj so za tisk pripravljeni trije snopiči po 8 tiskovnih pol.
Obenem smo nadaljevali z zbiranjem gradiva za sledeče zvezke.
Drago Mer tel j ekscerpira dodatno strokovno literaturo in slovarje, Saša Sernec pa pripravlja čistopise iu kontrolira eventualne pogreške. ki so mogli nastati pri prepisovanju.
Dr. Vaso Suyer je nadaljeval urejanje kartoteke slovenskih toponimov.
Zaradi nerodnega doioka dotacij medakadeinijskega odbora za onomastik.0 smo morali odložiti tipkanje slovarja slovenskih priimkov na matrice.
Asistentka Milena Piškur skrbi za bibliografijo, obenem pa sta skupno z dr. Suyerjem dopolnila našo zbirko slovenskih ljudskih rastlinskih imen s historičnim gradivom.
Načrt dela za leto 1968
Dr, France Bezlaj bo nadaljeval rokopis etimološkega slovarja in pripravil za tisk zaporednega gradiva za ea snopič.
Do konca letošnjega leta moramo po pogodbi dokončati kartoteko slovenskih krajevnih imen. A ko bodo dotacije pravočasne, bomo pripravili ciklostiini slovar slovenskih priimkov. Do konca leta bo verjetno pripravljen za tisk tudi slovar slovenskih rastlinskih imen.
Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis
Poročilo o delu v letu 1967
Komisija je priredila prvo knjigo Ramovševih zbranih spisov z opombami, besednim in stvarnim kazalom ter izročila i okop is tiskarni. Prva. knjiga obsega Ramovševa dela iz prve dobe ustvarjanja (1915 1918), in sicer:
Slovarski doneski iz Trubarjevih del, 1913;
Neti roi 1914/15;
Zur slovenisehen Dialektforschung (s slovenskim prevodom), 1914;
Sprachliche Mi&zellen ans dem Slove ni sch en (s slovenskim prevodom), 1916;
Slovenischc Stadion (s slovenskim prevodom), 1918;
Delo revizije za Dalmatinovo biblijo (s prevodi latinskih in nemških citatov), 19IS;
Zgodovina slovenske slovnice (iz rokopisne ostal i ne);
Slovenska grafika (iz rokopisne ostaline);
Poročila jn ocene iz dobe 1913—1918,
Načrt dela za loto 1968
1.	Gramatika. Nadaljnje zbiranje problemske bibliografije za znanstveno gramatiko slovenskega jezika.
2.	t ilologija. Tisk in korekture prve knjige Ramovševih zbranih del,
Priprava druge knjige.
3.	Pravopis. Reševanje spornih pravopisnih in pravorečnih vprašanj kot osnova za izdajo naslednjega pravopisa.
INSTITUT ZA LITERATURE
Poročilo o il o 1 u y I c t u 1967 a) Slovenski biografski leksikon
lik pred koncem, leta 1967 je izšel 10. zvezek Slovenskega biografskega leksikona. Potem ko je bil rokopis, ki je bil sprejet na seji razreda za filološke in literarne vede 13. aprila 1966, na seji predsedstva pa 28. maja i. L, dne 24., oktobra 1966 oddan v tisk, je trajalo delo zararli težavnega stavka v tiskarni Ljudske pravice celili 14 mesecev, Korekture med njimi 5 lomljene je dobivalo uredništvo v daljših presledkih in jili kljub zelo napornem ti branju vračalo v najkrajšem možnem času. tako da zaradi branja korektur, ki je bilo opravljeno kakih 20-krat, tiskanje zvezka ni bilo niti najmanj ovirano.
Zvezek obsega 15 tiskarskih, t. j. okoli 50 avtorskih pol in vsebuje 400 člankov /Schmidl-Steklasa/, Po prvotnem načrtu je bilo pripravljenih precej več gesel, tla pa zvezek ne bi bil preobširen /prejšnji so obsegali poprečno II 12 tiskarskih pol/, in da se je tiskarski stavek iztekel na celo polo, smo morali prenesti okrog 70 gesel /Stele-Stojmir/ v naslednji zvezek.
Dasi je bilo uredništvo pretežno zaposleno s tiskom 10. zvezka. je opravljalo tudi vse druge tekoče posle. Sklepalo je pogodbe s sodelavci, revidiralo alfabetarije, dajalo informacije, zbiralo dokumentacijo in jo razporejalo, razpošiljalo vprašalnike, vzdrževalo stalen stik s sodelavci itd. Izdelalo je dve novi kartoteki: kartoteko gesel, ki je iz nje razviden ves historiat obdelave {od začetnega skromnega gradiva do za tisk pripravljenega teksta), in kartoteko sodelavcev, ki vsebuje pregled pri njih naročenih člankov, nakazilo akontacij in obračun izplačil-Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti je s subvencijo omogočil, da so poravnani vsi stroški za pripravo rokopisa 10. zvezka. Nakazuje pa nam v smislu sklenjene pogodbe z dne 5. sept. 1966 subvencijo v obrokih za pripravo 11. zvezka. Iz te moramo plačevali akontacije za honorar že tudi za na-
duljnje zvezke, ker se je izkazalo, da je treba v korist racionalnejšega tlela sklepati pi>godbe s sodelavci in od njili dobivati rokopise, ki bodo objavljeni šele čez leta.
Med pripravo tO, zvezka je uredništvo globoko prizadela smrt dvanajstih sodelavcev. Umrli so Frunjo Baš, Karel Dobida, Ivan Grafenaner, Boris Orel, Ivan Pintar. Drago Potočnik, Stanko Premrl. Mirko Rupel. A Ima Sodnik, Fran jo Sijanec, Allton Sivic in Janko Traven. Uredništvo je z njimi izgubilo odlične, zveste sodelavce; pogrešalo jih bo tembolj bridko, ker so imenovani pokojniki s svojo široko razgledanostjo iti vestnostjo skrbeli za obdelavo nekaterih osnovnih strokovnih področij (pokrajinska, umetnostna, gospodarska, glasbena, literarna, gledališka. filozofska zgodovina itd.) in bo zanje le s težavo najti namestnike. Ker gre za nevabljivo, izredno zahtevno i it po vrlin še razmeroma slabo honorirano leksikalno delo, inia uredništvo prav pri pritegovali ju novih, posebno mlajših sodelavcev velike težave.
h) Sekcija za literarno zgodovino
V letu 1967 je sekcija pospešeno nadaljevala s pripravljalnimi deli za slovenski »Literarni leksikon«.
5. J \ , 1967 je bila sklenjena s Skladom Borisu Kidriču pogodba za drugo fazo teh del, to je za čas od i.Vlf, 1967 do 30. VI. 1968. Ker so se s to pogodbo sredstva, dodeljena v ta namen sekciji, podvojila, se je v sorazmerju s tem močno povečal tudi obseg opravljenega dela.
Izdelan je bil alfabetarij za črki A—B in dodanih mu je bilo 186 novih pojmov, tako da obsega zdaj vsega 386 gesel. Alfabetarij od črke C—K je bil izdelan do črke G. Dokončno je bilo vanj sprejetih 425 temeljnih gesel: 205 dodatnih gesel pa jo pripravljenih, a ne dokončno sprejetih. V Celoti bo alfabetarij vseboval predvidoma ok.40y<> gesel, od tega 3500 temeljnih, in bo zajel vso slovensko, grško, latinsko in tudi sodobno mednarodno literamoteoretično terminologijo.
/hiranje gradiva za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev in kartoteko slovenskih liternriio teoretski h terminov, obravnavanih v slovenskem pcrtiKličnein tisku, je potekalo sočasno. Ob rednem metodološko usmerjevalnem, kontrolnem in organizacijskem delu je bilo izpisanih 476 letnikov slovenskih mesečnikov, štirinajst dnevnikov in tednikov z let 1901—1920 in 1931—1945, tako da je s tem — če izvzamemo dnevno časo-
pisje - celoletno obdobje 1901—1945 v glavnem izčrpano. Izpisanih i n sprejetih je bilo 27.723 listkov. Aktivno je pri tem sodelovalo 21 izpisov al cev.
Edicijski program inštituta za leto 1967 je bil v celoti iz-v eden. Mimo Slovenskega biografskega leksikona, katerega deseti zvezek je bil pred koncem leta dotiskan, je bil dan v ti' skarno, postavljen in deloma tudi že korigiran 1. zvezek Lcvčeve Korespondence v redakciji dr. F. Bcrnika. — Prevod rokopisa dr. \ . Moli na > Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov eirilski odlomek v Ljubljani« je bil končati in ga preti natisom še strokovno redigiramo. — Zaradi prezaposlenosti dosedanjega urednika dr. F\ Tomšiča je skrb za novo izdajo Brižinskih spomenikov prevzel nov uredniški odbor z akad. dr. F. Bezlajem kot glavnim urednikom in akad. dr. M. Kosom in dr, T. Logarjem koi soumlnikoma. Sklenjen je bil pismeni dogovor, po katerem bo celotni rokopis za to edicijo septembra 1969 predložen za natis.
Za »Bulletin scientifique« je bilo napisanih 15 poročil o najnovejših slovenskih znanstvenih edicijah iz območja humanističnih ved v slovenščini, angleščini, francoščini in nemščini.
Ob koncu leta je sekcija, ki je bila doslej brez lastnih prostorov. pridobila 2 delovna prostora, s čimer je bila prostorska stiska ua Inštitutu za literature znatno omiljena. Določene težave s prostorom pa si> še ostale pri Slovenskem biografskem leksikonu in pri inštitutski knjižnici.
c) Komisija za bibliografijo
Komisija za bibliografijo tudi v letu 1967 ni inogla zaposliti vbokokvalificirane strokovne moči. kot bi bilo potrebno. Zato se delo za »Retrospektivno bibliografijo slovenskega tiska od začetkov do 1945« tudi letos ni nadaljevalo,
č) fnštitutska knjižnica
Delo v knjižnici je potekalo brez zaostankov.
Enoletni prirastek je znesel 095 zvezkov revij in 556 knjig.
Izvršila se je revizijn katalognih listkov za stvarni in signa-turni katalog od črke S—Z.
Uveden je bil stvarni katalog — geselski, in prav tako signa turni za tekoči knjižni fond.
Izposojenih je bilo 530 zvezkov.
Načrt ?. a delo v letu 19 68
a)	Slovenski biografski leksikon
1.	Pekoče redakcijsko delo na 11. zvezku z gesli od I rati Štele1 nekako do konca črke S (Švikaršič).
2.	Dopolnjevanje in revizija alfabetarij«.
3.	Zbiranje gradiva za 11, in naslednje zvezke ter za Dodatek,
4.	Posvet ova a jc Z Že verziranimi sodelavci, uvaja a jc novib piscev v taksi kalno delo.
5.	Zbiranje in urejanje dokumentacijskega gradiva.
6.	Delo na kartotekah.
b)	Sckcija za literarno zgodovino
Sklenitev nove pogodbe s Skladom Borisa Kidriča za tretjo fazo pripravljalnih del za s Liter urni leksikon« v letu 1968/69.
2,	LT redite v vsebinskega in oblikovnega ustroja »Literarnega leksikona«, določitev vidikov pri obdolavi posameznih gesel, obsega gesel in bibliografije, ki bo v njih zajeta. Določitev območij »Literarnega leksikona*: katera izvenliterarna območja bodo upoštevana in v kolikšni meri. Izbor sodelavcev »Literarnega leksikona«. Izločitev in določitev gesel. Izdelava alfabeta-rija za črke fr—N.
3.	Izpisovanje periodičnega tiska iz 2. polovice 19. stol. in deloma, kolikor bodo dopuščala sredstva, dnevnega tiska iz prvih dveh desetletij 20. stol. za karioteko slovenskih litemrno-leoretskih terminov in za karioteko neslovenskih literarnih avtorjev. Organizacijsko in metodološko vitdstvo dela, uvajanje novih izpisoval cev. Redigiraujd in razmnoževanje iz [lisa nega gradiva.
4,	Skrb za izvajanje sprejetega edicijskega programa.
5.	Končna redakcija in izdaja dela dr- V. Mošin »Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski odlomek v Ljubljani*.
6.	Predložitev v tisk 2, zvezka Levitve korespondence v redakciji dr. F, Bernika-
7,	Sprotna priprava povzetkov novih slovenskih llterarno-zgodovioskib in sorodnih znanstvenih publikacij za »Bnlletin Bcientifique«.
e} K_ n in i 5 i j a i, a bibliografijo
Namestitev visokokvalificiranega bibliografa in pridobitev novega delovnega prostora zanj.
£) I ti s t i t u 19 k a knjižnica
1.	Obdelava mesečnega prirastka.
2.	Klasifikacija tekočega in postopoma itidi ostalega knjižnega fonda.
3.	Nadaljnja postavitev signal urnega kataloga za tekoči pri rastek.
4.	Izvršila se bo zelo potrebna nova postavitev celotnega knjižnega fonda. V letu 1967 je namreč knjižnica dobila dodatno polico, ki pa se bo pri razredčen ju verjetno popolnoma zapolnila. Problem prostora za knjige se l>o le deloma rešil s tem, da bo del inštitutske knjižnice (literarnoteorelska in druga dela} prenesen v na novo pridobljeni sobi v glavni stavbi,
INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Poročilo o delu v letu 1967
Stanje osebja
Kritično stanje zaradi pomanjkanja delovnih in oči se je v L 1%7 za malenkost premaknilo z mrtve točke. Dosedanja občasna honorarna sodelavka inštituta, prof, Helena L o ž a r -jeva. ki se je s Ilerderjevo štipendijo v študijskem letu 1966/67 strokovno izpopolnjevala V narodopisnem inštitutu univerze na Dunaju [prof, R, Wolfram), je s prvini avgustom 1%7 nastopila mesto asistentke v II, oddelku (za ljudske Šege in igre), toda za zdaj le pogodbeno za določen čas, Ker ji je bila štipendija na Dunaju podaljšana še za študijsko leto 1967/66, je s 50. nov, 1967 službeno razmerje prekinila.
Sicer si je pa 11. oddelek pomagal še naprej 8 honorarno daktilografko (pogodbeno s polovičnim delovnim časom) Angelo Berkopčevo, medtem ko je v I. oddelku kakor doslej opravljala asistentske posle višja knjižničarka Albina S 1 r u b I j e v a. Namesti te v asistenta v tem oddelku postaja vedno nujnejša.
Oddelek za ljudsko slovstvo, Terensko delo, S podporo iz Kidričevega sklada je dr, Matieetov načrtno zbiral ljudske pripovedi v Reziji, kjer se je mudil skupaj ok. 30 dni v februarju, marcu, juniju, juliju, avgustu in septembru 1967. Njegovo zanimanje je bilo v glavnem posvečeno eni sami osebi — solbaški pravljičarki Tyni VVajtavi. Pripovedovala je na svojem sedanjem bivalLšču v PordenOnu, Ha počitnicah v domači vasi, na izletu v Ljubljano in v Soški dolini. Na poti med Zago in Učjo je povedala nekaj zgodbic tudi pred televizijsko kamero. Njen repertoar je do septembra dosegel šievilo 370 euot. Da bi bilo to ohsežno gradivo pregledno že pred tem, ko bo v celoti prepisano s trakov, so v Inštitutu na voljo izčrpna regesta.
Želji uredništva izobraževalnih oddaj RTV Ljubljana, da bi pripravili vrsto obiskov pri slovenskih pravljičarjih, Smo radi ustregli. S<»delovanje s televizijo nam je namreč omogočilo
uresničiti nekaj, n čemer smo Že dolgo sanjali, pa nam naša sredstva niso dopuščala, S serijo oddaj ^Pri naših pravljičarjih«, ki jih je pripravil dr, Matičetov (nujno ho preskrbeti kopije za inštitutski arhivi) imamo ohranjeno živo — vidno in slušno — podobo nekaterih tipičnih nosilcev tradicionalnega govorništva. Y letu 196? so bili posneti ali vsaj pripravljena za nastop v sezoni 1967/68 tile pravljičarji: I.ojze Adamič Pirovec iz Pustega javorja v Teineniški dolini, Gustelj F i ser Grabnarjev iz Legtiu pri Slovenjem Gradcu, Peter Jakelj Smerinjekov iz Kranjske gore, Franc Isop Leben iz Gorinčič v Rožu na Koroškem, IVna Pielich Wajtava s Solbicc v Reziji, Štefanija Likar Kalarjcva iz Mrzlega loga pri Črnem vrhu nad Idrijo in trije možje iz Bo-gojine v Prekinil rjm Štefanija Kularjeva, ki smo sicer vedeli za njen pripovedni dar, nismo pa imeli registriranih primerov iz njene zakladnice, je ob pripravljalnem srečanju povedala ok. 25 različnih zgodb, kajpada ne da bi se s tem »izpelat. Med pripravami za to akcijo je prišlo na dan, da so nekateri dobri pravljičarji žal že umrli i Janez Brodarič iz Gribelj v Beli krajini, slepi Tonček Mahne iz Rjave » Brkinih, Vi.ncenc Pečnik Bicelj iz But nad Bistrico v Podjuni). nekateri pa niso vec v stanu pripovedovati, čeprav še živijo (npr. 9tl-letni Joža K ravan ju Marinčič iz Soče), Kot protiutež bolečim izgubam pa je iz vrst gledalcev oddaje prišlo tudi nekaj opozoril na doslej neznane pravljičarje, ki čakajo, da jih obiščemo.
Za »Atlante storico linguistico etnografico del Friuli — Ve-nezia Giulia-su ki ga naši zahodni sosedje pripravljajo pod vodstvom prof, GB. Pcllegrinija iz Padove, je na prošnjo le-tega M. Matičetov obdelal v letu 1967 tri točke: Solbico v Reziji, Do-lenj Barnas pri Čedadu, Ukve in Ovčjo vos v Kanalski dolini.
Arhivsko delo. V Široki je vi zapuščini je A. S trn bi jeva našla še nekaj Križnikovega blaga, ki ga je prepisala in uredila. Nadaljevala je lani začeti stvarni katalog in dopolnjevala gesla za sistem pravljic po Aarne-Tliompsonu.
Oddelek za ljudske šege in igre. Zaradi pomanjkanja sredstev se je načrtno ekscerpiranje z zunanjimi sodelavci ustavilo, zato pa smo prenesli na listke gradivo z dosedanjih vprašainie (št. 1, 4, 5, 6, 8, 9, 10). A.Berkopčcva je nadalje sama ekscerpirala vsebinsko zelo hogato glasilo meščanske šole v Sodražici (ciklostil, 1.1936/37) »Iz naše dpbnet. Prepisala je na listke tudi terenske zapiske Anke Novakovo, kustodinjc Gorenjskega muzeja v Kranju (gradivo iz Gornje Savske doline). Pridobili smo nadalje gradivo iz Trdinovih rokopisnih beležk, ki ji It hrani Študijska knjižnica v Novem inestu. Prepisala nam
jih je na naše listke Slavka Požar iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu.
Razmere so nas prisilile, da smo terensko delo skrčili na kar se da skromen obseg. Vendar nam je uspelo izvesti nekaj važnih raziskovalnih akcij.
Gmeniti je na prvem mestu raziskovanje Peli tre babe Podkorenom, Dne 5. jan. 1967 je tričlanska ekipa (N. Kuret, II. Požar. M, Kambič) zadržala na magnetofonskem traku poročila informatorjev in akustični potek šege, napravila barvne in črno-bele fotografske posnetke ter posnela kratek film (v barvah, 8 mm), ki ga bo pa treba prihodnje leto dopolniti. Dobili smo tako dokumentacijo šege, ki doslej še ni bila raziskana.
Ogled bohinjskih Sem tali otepoveev) decembra 1966 je pokazal znaine spremembe v primeri s stanjem 1. 1954. ko je šego prvič raziskoval N. Kurct (tedanja fotografska dokumentacija: Vlastja Siniončič). Poverili smo zato asistentki Heleni Ložarjevi nalogo, da šego razišče glede na sedanje stanje in da zbere še pričevanja starih ljudi v primerjalne namene. Obdelala je zahodni del doline v času od 12. do 16. feh., vzhodnega pa v času od 36. do . avgusta 1967 ter predložila izčrpen referat o svojih izsledkih.
Helena l^ožarjeva je nadalje v času od 25,—29. julija 1967 obiskala Zahomcc in Bistrico v Ziljski dolini, natančno preverila Maroltov opis ziljske svatbe in zbrala avtentične podatke od domačinov. Referat O njenih izsledkih je rabil hkrati dokončni redakciji scenarija Filmskega zapisa >Ziljske vasciti« {gl. Etnografski film).
Oddelek je predložil Skladu Borisa Kidriča v predpisanem roku dva projekta, »Narodopisna informatosrka tnreža« in »Maske na Slovenskem« (dopolnilne raziskave).
Etnografski film. Starih arhivskih filmskih zapisov tudi v 1, 1967 zaradi pomanjkanja sredstev nismo mogli montirati. Pač pa smo pO ustrežljivo? t i prof. Mirka Kambiča posneli (na njegov materiali) prvi del 8 mm-skega filma o »Pehtri babi Podkorenom« (gl. zgoraj). — Ze 1.1966 kupljeni barvni material (4 kolesa. Ifimm) smo porabili za snemanje filma o ljubljanskih cvetnih butaricah. Snemalske usluge nam je iz prijaznosti nudil snemalec Slavko Jančar. Ze nekaj časa pripravljamo filmanje »Ziljske vaseitk (svatbe) v Zuhomcu in na Bistrici v Ziljski dolini, Pri sestavljanju scenarija smo se naslanjali predvsem na opis Franceta Marolta (Tri obredja iz Zilje. Ljubljana 1935). Terensko sondiranje je pokazalo, da se Maroltov opis ne ujema povsem s poročili domačinov. Zato in za razvid terena ter ioka-
I ¡tet ob nameravanem snemanju je odšla ekipa (N. Kuret, II. Lu-žarjsva, snemalec Slavko Jančar) v času od 11,—13. feb. 1967 v Zabomec. N.Kuref je od tam sam nadaljeval pot v Celovec, tla bi navezal stike s Slovensko prosvetno zvezo, ako bi prišlo do nameravanega snemanja. Nameravani film naj bi bil znanstveni zapis, v besedilu scenarija pa so se pokazala spet nekatera dvomljiva mesta, ki jih je bilo treba formulirati nedvoumno. Zato smo poslali asistentko- II. kožar v Zahomee in na Bistrico (25.—29. julija 1967), tla je na licu mesta ugotovila dejansko stanje Z obiski pri najstarejših vaščanih. Svoje izslcrlke je predložila v natančnem referatu. Na podlagi tega referata je bilo mogoče izdelati dokončno besedilo scenarija, ki smo ga na razpis predložili Skladu SRS za pospeševanje proizvodnje in pred-rajanja filmov. — Na pobudo Centra za naučnrMstraživački film v Beogradu smo izdelali projekt o ustanovitvi Centralnega arhiva slovenskega etnografskega filma, ki bi ga oskrboval inštitut. Projekt smo predložili istemu Skladu.
N. Kuret se je udeležil v času od 15. do 24. februarja mednarodnega seminarja za etnografski film v 1'lorcnci, kjer so predvajali tudi slovenski film »Slovenska ljudska umetnosti {Sandi Sitar, produkcija TV Ljubljana).
Sodelovanje z RTV L j u bi j a n a. Po p ogodbi r. RTV Ljubljana je M. MatiČetov pripravil serijo oddaj >Pri naši It pravljičarjih«, ki so stekle — vključene v program televizijske izobraževalne rubrike —jeseni 1967: uvodna 2.10., naslednje pa 30. 10. (Lojze Adamič Pirovec) in 4.12,1%7 (Gustelj Fišer Grabnarjev). Serija se nadaljuje v letu 1968.
Po pogodbi med inštitutom iti RTV Ljubljano (glej Letopis 1%6, str. 119) sta v seriji oddaj »Slovenska zemlja v besedi in pesmi: v sodelovanja z Glasbeno narodopisnim institutom pripravila M. MatiČetov oddajo o Krasu (sV jesenski tihi čas prileti brinjevka na Kras«) 13.1. 67, N. Kuret 10.2. 67 oddajo o Ptujskem pni j u in Halozah (>Mčd Polalici in Halozam«), M. MatiČetov 19,5. 67 oddajo o Reziji (»Rezija deveta dežela«) — V okvir priprav naslednje oddaje sodita dve naši terenski akciji. S sodelovanjem Glasbeno-narodopisnega inštituta smo obiskali Višnjo goro (N. Kuret, H. Lož ar) in snemali domačim; (20. avgusta 1967), kar je rodilo oddajp ti ne 20. 10. 1967 (»Višnjani, kain ste svojega polža tlaliFi}. N. Kuret je dvakrat potoval po Kozjanskem (24. julija do 6. avgusta l%7 in 6, do 10,oktobra 1%7) ter zbral podatke o domačinih, ki bi prihajali v poštev za snemanje. Kozjansko s tem seveda še ni dokončno obdelano.
V slovenskem sporeda Radia Celovec je začel N. K ure t serijo predavanj pod skupnim naslovom Poganstvo in krščanstvo v tiaŠili ljudskill šegah«. Prvo od predvidenih 7 predavanj je bilo na sporedu 27. okt. J%7 (Rajni predniki ill verne duše), drugo 10. nov, i%7 (Zahvalni praznik m Martinovo), tretje 15. decembra f%7 (Zimski kres in božični čas). Serija se nadaljuje v letu i%a
Fotoleka, Obdelava fototeke je napredovala do tekoče št. kartona 2872 in še ni končana. H. Ložai-jeva se ji jc mogla posvečati le v omejenem času.
Diskoteka. Položeni so temelji za inštitntsko diskoteko. Doz daj imamo 7 plošč, nimamo pa še gramofona.
» De m os (. S svojimi referati je slovensko uredništvo Demosa« (N- Kuret) zajelo narodopisne objave za čas od 1%1 do 1965 (58 enot) v št. 2/1967. Za št. 1/1968 so bili odposlani referati za cas od 1966—1967. — Dne 12.4. 1967 sta obiskala slovensko uredaištvo člana uredništva »Demosa«, dr. Rudolf Wein hold tu dr. Winfried Fiedler iz Dresdena. V daljši konferenci sta z N, Kuretom pretresla tekoča načelna in tehnična vprašanja glede referatov in vsebinske sistematike. — Seje Celotne redakcije »Demosa«, ki jc bila 20. dec. 1967 v Arandjelovcu, se N. Kuret i z zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti.
5. Posvetovanje »Alpes Orientales« v Slove n j e m Gradcu. Leto 1967 se je začelo v znamenju pripra \ za 5. posvetovanje delovne skupnosti s Alpes Orientales«, ki ga je ¡10 sklepu 4. posvetovanja v Gradežu 1962 organizirala Slovenija. Posvetovanje je bilo od 28. marca do 1. aprila 1967 v Slovenjem Gradcu. Tema razpravljanja je bila: Residua antiquissima quae in traditionibus A Ipsum Orientuli um supersunt. Osvetlili so jo vidni strokovnjaki iz vzhodnoalpskih dežel z raznih gledišč: narodopisne prispevke so uvedli lingvistični, historični in umetno-stno-zgodovinski prispevki. Vseli predavanj je bilo 19 in bodo izšla v posebnem zborniku kot izdaja inštituta.
SlovenjgraŠko posvetovanje je pomaknilo raziskave o najstarejših dobah vzhodnualpske ljudske kulture za dobršen korak naprej. \ užna so tudi nekatera, metodična spoznanja, zliisti. to, da je za uspeh takega dela potrebno sodelovanje različnih ved (Itngvjstike, arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine ipd,). Pogoj je seveda tisto načelno gledanje, ki ga izpoveduje ves krog s Alpes Orientales« in ki pravi, da je predvsem nujno iskreno
razumevanje in spoštovanje vsake nurodnostne skupine, ki živi na območju Vzhodnih Alp. Naslednje posvetovanje naj bi bilo čez dve leti v EnRadinu v Švici in naj bi bilo posvečeno vzhodno-alpski pastirski, kulturi.
Mednarodno sodelovanje in inozemski kongresi. Na povabilo stoiice za narodopisje na filozofski fakulteti * Münchuu je predaval N. Kurct dne 18. 1. 1967 slušateljem narodopisja in slavistike o temi: »Ans dem Brauchtum der Slowenen«. Predavanje je spremljalo okoli 100 diapozitivov in nekaj magnetofonskih posnetkov. Isto predavanje je ponovil v inštitutu za narodopisje univerze na Dunaju 24-. 1.1967 in v enakem inštitutu univerze v Gradcu dne 26, 1, 1967. Na ponovno povabilo Inštituta za narodopisje v Gradcu je predaval dne 8.5.1967 o tčmi: »Südosteuropäische und ostalpine Masken«:; tudi to predavanje je Spremljalo okoli 100 diapozitivov, — V narodopisnem inštitutu filozofske fakultete univerze na Dunaju je predavala Helena Požar o temi: »Valvasor als Ethnograph* (z diapozitivi), v Arbeitsgemeinschaft für Volkskunde na univerzi ua Dunaju pa o maskah Slovencev (ob blizu 200 d mpozi-tivih),
V Italiji, v avtonomni valdostanski pokrajini, v kraju Saint Pierre blizu francoske meje, je bilo v dneh 12.—14. julija 1967 posvetovanje v zvezi S pripravami za »Alpski lingvistični atlas-* (ALALP). Ker se organizacijski komite zaveda, da bodo morali nujno priti v k vest iona rije tudi etnografski pojmi, skupni vsem narodom alpskega loka od zahoda do vzhoda, je povabil zraven nekaj nelingvistov. Iz Slovenije se je posvetovanja udeležil — neuradno — samo M. Muiičetov.
Predsednik Interna t iounl Society lor Folk-Narraiive Research je za 29, in 30. september J%7 sklical v Wiirzburgu ožje posvetovanje o raziskovanju šaljive literature in o temah za prihodnji kongres društva (Bukarešta l%9). Na povabilo predsednika prof. Rankeja se je posvetovanja udeležil M.Matičetov.
Na kongres Deutsche Gesellschaft für Volkskunde v Wiirzburgu v dneh 1.—5. 10, 1967 sta bila povabljena in sla se ga udeležila N - Kurct in H, Ložarjeva.
Domači kongresi in zborovanja. Občnega zbora Slovenskega etnografskega društva v Kamniku dne 6.6, 1967. sta se udeležila N, Kurct in M. Matičetov. Sodelovala sta pri posvetovanju o naših folklornih prireditvah, ki je sledilo občnemu zboru.
1!
163
Predavanja ti »Tli a. N. Kmet je predaval v etnološkem seminarja filozoFske fakultete v Ljubljani dne 26. okt. l%7 o balkanskih maskah, H. f.ožarjcva pa prav tam dne i6, okt, i%7 o slovenskih maskah; obe predavanji bo spremljali diapozitivi, — O umrlem narodopisen Franju Bašu je govoril M. K ure t na spominski proslavi v Bistri dne 27. okt. 1967.
Obiski. V teku leta so obiskali naš inštitut nekateri inozemski udeleženci, predvsem predavatelji 5. posvetovanja »Alpes Orientales«, pozneje pa še: prof. Johannes Kiinzig in dr. Waitraut Wemer ¡7 Volkskttnde-l onareltiv, Freiburg i. Br. (14. S.); znani raziskovalec Tibeta prof. J, Harrer, ki piše knjigo o apotiopejskih znamenjih v Evropi in uns prosi za gradivo; prof. Knrolv Gaal z dunajske Ulliierze, ki jc po uspešno zaključenem raziskovanju pripovedništva Madžarov na Cradiščan-skem izrazi i željo, da bi spoznal tudi pripovedništvo pripadnikov madžarske manjšine v Prekmurju, pri čemer bi ga radi kolikor se da podprli.
Sodelovanje z družbenimi organizacijami. Inštitut je V okviru mednarodnega leta turizmu predložil 1 u risi ični zvezi Slovenije načrt za sistematično obiskovanje in strokovno ocen jc vanje številnih folklornih prireditev po deželi. Turistična zveza je načrt toplo pozdravila, toda ga je morala odkloniti, ker ni imela sredstev za kritje potnih stroškov in honoriranjc clal>oratov. — Na prošnjo Turistične zveze Slovenije je inštitut vendarle poveril na svojo stroške Niku Kuretu spremstvo dipl. inž. W. v. Gruberja iz Gradca p ti njegovem obisku v Beli krajini v dneh 3. in 4. junija 1%7. Imenovani opravlja s svojimi ski optičnim i predavanji o lepotah Jugoslavije in posebej Slovenije ter o njeni folklori pomembno turistično propagando po Avstriji in ZR Nemčiji. Fotografiral je jurje-vanje, kresovanje, razne plese ter izdelovanje pisarne. Inštitut je imenovanemu tudi pozneje ponovno pomagal z literaturo in posnetki ter organiziral nekaj njegovih poznejših obiskov v Sloveniji,
Osebne novice. Asistentki II, Ložarjevi jc bila podaljšana Hcrderjeva štipendija za postdiplomski študij na univerzi na Dunaju še za študijsko leto 1967/68. - Abs. etnol. Duja Kau-čič iz Genove je v zučeiku januarja 1967 končala v inštitutu svoje delo za doktorsko disertacijo in se vrnila domov. Doktorirala je junija 1967.
Inštitut je sodeloval z drugimi ustanova m i pri proslavitvi 80-letnice Boža Račiča dne 30. 12. 1967. V imenu inštituta je govoril upravnik, akademik dr. F. Rezi a j.
O ]j j a v e. Znanstveni svetnik dr. N i ko K u r e t ; Praznično leto Slovencev, IL Poletje. Celje 1967, 268 sir.; — Remfnke, remenice. Etno-grafija Pomor ja L Murska Sobota 196", sir. 158—172; — Masken der Slowenen, Schweizerisches Archiv für Volkskunde 63 (Basel 1967), 203—224, 8 slik, 1 zemljevid; — Problèmes de typologie du liiHsqe populaire en Europe, Actes de la Conférence Européenne de Folklore, Bruxelles, 9—14. septembra 1962. Bruxelles 1967, 107—119, 18 slik. — Iz veka v vek, jz roda v rod., - (5, posvetovanje mednarodne delovne skupine »Alpes On enta les-r v Slovenjem Gradcu 28.3. 1.4.1967), Odsevi 3 (Slovenj Gradec, junij 196"), 40—42. — Foîkloristova razmišljanja po črnomaljskem j ui je vanju 196", Tur i stični vestni k 15 (Ljubljana 1967), 215—31S ; — Lutke V F ranciji, Lutka. Revija za lutkovno kulturo I (Ljubljana, z v, 6, 1967), 41—42; — liožo Račič — os em deset letnik. Delo 9 (Ljubljana, 27.12. 1967), str, 5; — (Odkritje spominskega kamnu Pranju Basu % Bistri ■ vmes je objavljen govor na proslavi z dodano etnografsko bibliografijo rajnika), Glasnik Slovenskega etnografskega društva S (l.jubljana 1967), št. 4, str. 6—7; — (Ref.:) 31 referatov o slovenskih etnografskih objavah: Demos, Internationale ethnographische und folklorištische Informationen B (Berlin 1%"), H. 2. passim; — iPrev,] P. Koäir-V. Möderndorfer, Die Volksmedizin hei de® Kärntner Slowenen; Fr.Kotnik, Aus der Volksmedizin; A.Kristic. Fragmente nus der Volksmedizin Bosniens und (1er Herzegowina, V zborniku: Elfriede G rabner, Volksmedizin. Probleme und Forsehnngs geschickte; Darmstadt 1967, 27—71, 315—344, 345 361.
Znanstveni svetnik dr. Milko M a t i čet o v : Makedonska povedka o razmejitvenem teku, Narodno st vara last vo — Folklor 5 (Beograd 1966) 20. 1440-144?;: —- »Barzalctis furlanis A la Boccaccios di Achille Tell i ni. Alti del V. CongresaO Ladino 1966 (Ldiae 1967), it—61; — iCanzoni resianei- un fofrlio volante stampaio a (demona nel f93Û. Ce faslui1 41—43 (Ud i ne 1965—1967), 413—459; — Za hod aos loven ska krajevna imena. Delo 9 (Ljubljana, 9.12.1967), str. 18; — (Prevod:) Tina Vajtova. Dvanajst ujcev. Primorski dnevnik (Trst, 31.12.1967). — Co robia folklorvšci w Jugoslawin Ivonferencja folkiorystyki slowiansküj War s za wa, !966 (literatura Ltidowa IL !96", 43 î9).
Asistentka Helena Ložar: Pod Korenom Pehtro babo jahajo. Delo 9 (Ljubljana, i8, 2. 1967), Za konec tedna, str, 18; — Seine voščijo k novemu leta. Delo 9 (Ljubljana, 31.12,1967), Za konec leta, str. 24; Glasila avstrijskih narodopiscev, Glasnik Slovenskega etnografskega društva 8 (Ljubljana 196"), št. 4, str. 5; — (Rcf.) jDciiiohi, Internationale ethnographische und folkloristische Informationen, Berlin. Glasnik SED 8 (Ljubljana 1%7), S t. 3, str. 5. — (Ref.) El friede Grabner, Volksmedizin. Dannstadt 196", Glasnik SED 8 (Ljubljana t%7). st. 4, str, 4—5.
TERMINOLOŠKA KOMTS1J A
Tudi v letu 1967 je Terminološka komisija nadaljevalo z delom v posameznih sekcijah, Posebna sekcija za humanistične, vede se tudi v letu l%? še ni ustanovila, toda material z nekaterih področij se je zbiral, zlasti a področja zgodovine in sociologije.
Pravna sekcijn Poročilo o delu v letu 196?
Osebna sprememba
Dne 2. septembra 1967 je vse prerauo umrl član pravne sekcije Terminološke komisije dr. Jože Juha rt, redni uni v. profesor Pravne fakultete v Ljubljani. Član sekcije je bil od konca leta 1961. S svojo neumorno delavnostjo in s Svojim izredno obsežnim in znanstveno poglobljenim znanjem zlasti civilnega in civilnega procesnega prava je bistveno prispeval pri sestavljanju slovenske pravne terminologije. Spominu zaslužnega sodelavca se je sekcija oddolžila s spremstvom pri pogrebu dne 5. septembra 1967 in s spominski m govorom, ki ga je imel načelnik sekcije akademik uni.v. prof. dr. Viktor K_orošee na seji po njegovi smrti. Sekcija bo ohranila pokojnega prof. dr. juharta v trajnem in častnem spominu,
TI, Kakor prejšnja leta je sekcija tudi v poslovnem letu 1967 delala v sejah in izven sej. Izven sej je en honorarni nksCerptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire in pravno slovstvo iz zadnjega časa. Konec leta 1967 je znašalo Število vseh dotlej izpisanih in oddanih 1 ¡sikov 260.274.
Sekcija je imela leta 1%? 24 sej, v katerih je pretresala gradivo za slovensko pravno terminologijo. V tem letu je nadaljevala in dokončala obravnavanje osnutka za črko V (od gesla ï vitlih/ do konca črke). S tam je bilo v prvi redakciji Ligo to v-Ijcno besedilo vseh črk pravne terminologije.
Sekcij u se je nato takoj lolila končne'redakcije tega obsežnega dela. Le-ta je potrebna, ker se je osebna sestava sekcije oziroma prvotne komisije za pravno terminologijo od leta 1952, ko je navedena komisija začela pretresati dotlej nabrano gradivo, znatno spremenila in ker se je od tedaj število izpisanih listkov povečalo za približno 4-1.000, Pa tudi globoke .spremembe v ustavni in splošni zakonodaji in s tem pogojena nova pravno-teoretiČiia gledanja in spoznavanja terjajo, da se vse doslej opravljeno pravtioiermiiiološko delo ponovno pregleda in prilagodi novim razmeram. Spričo naglih sprememb v naši zakonodaji in glede na zahteve gospodarske reiorJne, ki narekujejo skrajno varčevanje, je sekcija v seji dne 1. julija i967 sklenila, da naj veljajo za končno redakcijo slovenske pravne terminologije tile vidiki:
L Pravna terminologija je v prvi vrsti namenjena pravnikom.
2. S tem v zvezi naj se ne pojasnjujejo osnovni pojmi, ki jih mora vsak pravnik poznati, pa tudi ne pojmi, ki še niso razčiščeni, pač pa naj se dajo kratka pojasnila pravnozgodovinskim izrazom, dalje izrazom, ki imajo v pravu drug pomen kakor v splošnem jeziku in tujkam.
5. Delo naj ne presega mnogo več kakor 500 tiskanih strani formata Slovenskega pravopisa in naj se kolikor mogoče pospeši.
Pod temi vidiki je sekcija do konca leta 1967 dokončno re-digiraia vso črko TC in dobro polovico črke C (do gesla jcenzort}. Pripravljeni pa so že osnutki za končno redakcijo še nekaj nadaljnjih črk.
Končno je sekcija tudi v letu 1967 sodelovala pri slovarju slovenskega knjižnega jezika. Sekcijski član prof. dr. Avgust Mnnda je sestavil za ta slovar s pomočjo nekaterih drugib članov sekcije pravna gesla za še manjkajoči črki \ lil Ž in s tem dokončal delo za navedeni slovar. Prof. dr. Munda pa odgovarja sproti tudi še na dodatna vprašanja, ki mu jih stavija redakcij« navedenega slovarja v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli.
Načrt tlela za leto 1968
Sekcija bo v nekoliko omejenem obsegu še dalje izpisovala najnovejše pravne vire in pravno slovstvo, dokončala zadnjo redakcijo črke t* ter dokončno retligirala še nekaj nadaljnjih Črk.
Tehniška sekcijo
Poročilo o delu v letu 1967
Osrednji problem celotne dejavnosti v minulem letu je bila priprava za izdajo posebnega »Slovenskega jezikovnega priročnika za tehnike t. O tej zamisli je kazno spregovoriti nekaj več, ker gre za zasnovo nekakšnega začasnega, toda po novih skušnjah sestavljenega dopolnila pred leti izdanega Splošnega tehniškega slovarja. Prva misel za sestavo takega pomagala sega že nekaj let nazaj. Razmere na izdajateljskem področju pa so se medtem pod vplivom reformnili teženj še bolj stisnile, tako du se je med sodelavci rodila spremenjena pobuda, naj bi takemu zgoščenemu pripomočku (za prehodno dobo do morebiti uresničljivega načrta za izdajo 11. iu popravljene izdaje Splošnega tehniškega slovarja) omogočili izid samoiniciativno pod okriljem sekcije same. Osnutek za prve razgovore je sestavil član sekcije (dr. ing. Srdjan Turk kot gradbenik), nato pa so se pobude s časom oklenili še zastopniki drugih panog, predvsem najbolj vpeljanih (strojniki, elektrotehniki, biotehniki, lesni iu gozdni tehniki itd.). Pozneje so potrebe narekovale formiranje posebnega ožjega odbora s predsednikom ing. Leonom Knezom (varilcem) na Čelu, ki se je v prevzeto nalogo poglobil z veliko požrtvovalnostjo in trdno voljo, da realizicija zamisli ne sine trajati celo večnost. Pob ud nos t ožjih sodelavcev pri priročniku (Kavčič, Mlakar) je bila več ko hvale vredna, saj se je predsednik ožjega odboru vrltu vse strokovne zavzetosti za temo oprijel celo nemajhnega deleža prvega strojepisnega dela pri sestavi rokopisa. Prav on je bil tudi tisti, ki je s prepričljivimi pozivi pridobil še slavista strokovnjaka za sodelovanje in usmerjanje glede primerne obdelave nekaterih osnovnih pravil o sintaksi in stilistiki ter besedotvorju v tem bolj tehnološko zajeten kodeksu tehniškega izrazja, kakršnega druge stroke nimajo ali niti ne potrebujejo. Samosvoja razvrstitev gradiva naj hi po eni strani pomagala pri tvorbi zmeraj novih in novih terminov, ki jih prinaša hitro napredujoča tehnika, hkrati pa rabila še posebej kol repetitorij prevajalcev in tehnikov, ki se morajo marsikdaj za lastno upora!» zatekati k virom v tujih jezikih in pridobljeno snov še dalje prenašati med mladi učeči se rod. ki mu tuja literatura zaradi neznanja jezikov ni dovolj dostopna, vendar neogibno potrebna.
Zamišljen priročnik, ki l>o letos (vsaj v skromni nakladi) zagledal beli dan, bo razdeljen na šest poglavij, njegovo težišče pa bo v osrednjem poglavju o tvorbi strokovnih izrazov z na-
ved bo znatnega zbira konkretnih primerov po preponah in obrazili h zu vse besedne vrste. Na koncu naj bi bili dodani posebni poglavji z navodili za slog in slovnilke posebnosti ter navodila avtorjem za tehnično prirejanje gradiva, glede česar za tehniško avtorje ni nikjer zbrano vsaj najpotrebnejše, kar olajšuje delo ne samo njim, temveč itiili tiskarjem Oz. založbam. Po večkratnem temeljitem pretresu utegne Celotno besedilo obsegali okrog (SO strani tipkopisa.
K.o jc v dnevnem in drugem tisku po prvih odzivih na znano pismo S ZDI. Slovim i je s časom prenehala konkretna kampanja za večjo skrb v prid lepe in pravilne slovenske l>esede tudi v tehniškem jeziku, tudi naša sekcija ni mogla več prebili molka v ustreznili rubrikah po periodičnem tisku, tej moralni dolžuosli pa se je oddolževala z intenzivnejšim zavzemanjem pri lekturi raznih tehniških besedil — delno tudi po trajnih stikih z uredništvi strokovnega tiska. Sicer pa je sekcija na pobudo posameznih članov [jo kratki poti neposredno prečistila kopico spornega izrazja iz raznih panog.
S sestavljalci novega slovenskega slovarja knjižnega j etika je bilo sodelovanje omejeno na posamezue strokovnjake v neposrednem stiku s sodelavci nove jezikovne edicije. Pritožbe glede tehniških primerov, ki jih sesiavljalci opredeljujejo pomanjkljivo ali Celo napačno, tudi v tem letu še niso utihnile.
Sej je bilo leta	— 12. Z med na roti ni m i terminološkimi
ustanovami že več let: nazaj nimamo nobenih stikov.
Načrt dela za leto I 9 b 8
a)	Sestavljanje nove kartotečne zbirke z novonabranimi gesli oziroma popolnjenimi in popravljenimi med tistimi, ki so bila že sprejeta v oba slovarska dela;
b)	sodelovanje z Inštitutom za slovenski jezik pri razlaganju tehniških gesel, sprejetih v slovar slovenskega knjižnega jezika, kakor tudi posebni ožji stiki z njim zaradi sestave nameravanega jezikovnega prirt>čnika za tehnike;
c} občasno prirejanje prispevkov za dnevni tisk s perečo terminološko in jezikovno tematiko iz žive rabe tehniškega žanra;
Č) dokončna sestava i Slovenskega jezikovnega priročnika za teli n ike» s kakršnokoli (tj. najcenejšo) razmnožit v i jo;
d) lektorska pomoč v tehniških besedilih po željah posameznih piscev ozir. izdajateljev periodičnega »t roko v J tega tiska ter reševanje načelnih terminoloških vprašanj na lastno pobudo.
Medicinska sekcij«
Poročilo o delu v letu i 0 6 T
Medicinska sekcija Terminološke komisije se je v letu 196? sestajala enkrat tedensko po 2 uri. Razlagala je medicinske termine zit Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ga pripravlja Inštitut ¿a slovenski jezik SAZU. Sekcija je olxlela!n termine z začetnima črkama P iil R.
Član sekcije dr. Fran jo Smerdn je v preteklem letu večkrat predaval v Društvu slovenskih knjižnih prevajalcev o lektor-stvu v medicini iti napisal za Slovensko matico prispevek k študiju o zgodovini slovenske zdravstvene hesedc v okviru matičnih publikacij.
Veterinarska podsekcija se je v letu 1967 prav tako sestajala enkrat tedensko po 2 uri. Dokončala je obdelavo veterinarskih gesel po al CaJie ta r i ju, ki ga je sestavil pokojni dr. Marjan Fer-jančič in še dodatnih 400 izrazov, ki so jih dodali člani podsek-cije. Za vse izraze je podsekcija napisala razlage in predalu kartice Inštitutu za slovenski jezik SAZU, ki ho izraze uporabil pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Drugo delo. ki ga je veterinarska podsekcija opravila v letu 1967 pa je bilo zbiranje veterinarskili izrazov za Veterinarski terminološki slovar, za katerega je dala pohodit Matica Srp-ska. Do konca leta 1967 so člani p od sok ei j c sestavili alfabeta rije za izraze iz področja Fiziologije, farntakologije, toksikologije. patološke fiziologije, lovstva, bolezni čebel, bolezni rib in rakov, anatomije, histologije in mikrobiologije. V delu pa so še alFube-lariji iz področja porodništva, zdravstvenega varstva goved, prašičev. kopitarjev, mesojed o v, kirurgije, higiene živil in zoohi-gieue.
Načrt dela za leto 1968
Medicinska sekcija Terminološke komisije namerava v letu 1968 nadaljevati Z razlaganjem medicinskih terminov od črke S dalje za Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Veterinarska podsekcija pa ima v načrtu za leto 1968 obdelavo vseh dodatnih izrazov za Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki v prvem alfabeturiju niso bili zajeti. Za Veterinarski slovar pa bo veterinarska podsekcija predvidoma opravila naslednje delo:
1. prevedla bo v slovenščino vse izraze, ki jih je dobila od lir vaške terminološke komisije,
J, dopolnila bo alfa beta n j s slovenskimi izrazi in po možnosti napisala razlage terminov.
Naravoslovna sekcija Poročilo O delu v letu 1967
V letu 1 %7 je pridobila sekcija največ listkov iz matematike (9365); univ. prol. dr. Alojzij Vadnjal je namreč letos zaključil večletno izpisovanje matematičnih strokovnih izrazov iz vseh pomembnejših slovenskih matematičnih knjig in spisov, tako da obsega sekcijska matoma t i ena kartoteka nad 10.(J00 listkov. Bazen tega so bile oddane sekciji tudi kopije listkov, napisane za Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer iz mineralogije in petrografije 7bi {K—O), iz sistematike živalstva pa 460 (P—Z).
Sekciji je bila dodeljena primerno Opremljena delovna suba v na novo preurejenem podstrešju glavnega poslopja SA2U v skupno uporabo z medicinsko sekcijo lerminološke komisije.
Načrt d e i a za leto 1968
Letos namerava sekcija nadaljevati z delom, ki je bilo v načrtu že za lansko leto, predvsem pa začeti s spisOvanjem osnutkov terminološkega slovarja za matematiko, opisno geometrijo in geografijo.
STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL j EN STV A
Puro čil O o delu v letu f 9 6 7 in program dela V
letu 1968
Delo Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljen -stva pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je obstajalo od njegove ustanovitve v lelu 1963 {gl. poročili v Letopisu XV, str. 135—136 in XVII, str. 128—129) na eni strani v delu svela centra, ki je Lil nekak iniciativni odbor, na drugi strani pa v tem, da so pritegnjeni sodelavci delali na konkretnih raziskovalnih nalogah, pri čemer so se izdatki za te naloge krili iz pogodb, ki so bile sklenjene s Skladom Borisa Kidriča; cen ter pa ni imel nobenega rednega nameščenca, n ¡kakih lastnih prostorov, opremo ali biblioteke, medtem ko je njegov arhiv obstajal le iz lastnik elaboratov ter iz zapisnikov in dopisov, ki so nastajali pri njegovem poslovanju. V svetu centra je 1966 umrlega akademika dr. Antona Melika nadomestil dopisni član akademije dr. Svetozar llešič, Slovenska izseljenska matica pa jc na mesto svojega umrlega zastopnika Ivana Regenta in na mesto Mitje Vošnjaka, ki je odšel na novo službeno mesto v Beograd, imenovala kot svoja nova zastopniku svojo predsednico Zimo Vršeajevo in poslanca skupščine SRS Ivana Krefta. \ letu l%7 jc Tnštihit za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani pristal na to. da vrši njegov asistent Franc Rozman, diplomirani zgodovinar, del svojih službenih obveznosti v centru; prevzel je skrb za nastajajočo biblioteko in arhiv centra ter funkcijo tajnika centra, ki jo je dotlej opravljal upVavni direktor SAZU dr. I.eo Baebler. Sekcija za občo in narodno zgodovino Inštitutu za zgodovino SAZU je dala na razpolago prehodno sobo. kjer more delati tajnik centra in kjer je mogoče namestili začetke njegove biblioteke, medtem ko se glavni fond književnih in periodičnih publikacij naših izseljencev šc vedno zbira v NUK, Arhiv Slovenije je pa dal v svojem poslopju brezplačno na razpolago sobo, kjer je mogoče zbrati arhive naših izseljencev in
izseljenskih organizar, i j, za katere se S pomoč j o Slovenske izseljenske maiiec trudimo, tla jih spravimo v Ljubljano in koncentriramo v okviru centra. Medtem ko se imamo za vse te pridobitve zahvaliti razumevanju teh ustanov za naloge centra in one niso bile povezane z nikakimi izdatki zu SAZU. je pa SAZU nabavila vso potrebno opremo za sobo. da more center tudi fizično zaživeti, čeprav je se veti a tudi to stanje še provizorično.
Kar sc tiče bibliografskega dela, je dokončana prva faza (bibliografija knjig, člankov v zbornikih in revijah ter časnikov kot bibliografskih enot), ki jo je treba zdaj le še dopolnjevati na podlagi novih podatkov: v letu 1%8 se predvideva publikacija s pregledom periodičnega tiska slovenskih izseljencev v evropskih državah, v Kanadi in v Južni Ameriki; bibliografska obdelava prispevkov v časnikih je dolgotrajna naloga, kjer bo potrebno prej rešiti metodična vprašanja, in se za leto I9ÍJÍÍ predvideva obdelava enega samega časnika. Arhivska sekcija je dokončala evidentiranje arhivskih fondov v Arhivu Slovenije, ki pridejo v poštev za zgodovino izseljevanja in izseljencev, evidentirani so arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (arhiva! i je Delavske zbornice) in drugi ljubljanski arhivi; za leto i%8 se predvideva predvsem pregled fondov arhiva Izšel j enii škega komisariata v Zagrebu, ki je za dobo stare Jugoslavije važen za vse ozemlje Jugoslavije. Kar se tiče vprašanja izšel jen i skega muzeja, se je center pridružil stališču, da je treba tak muzej organizirati kot sekcijo centralnega slovenskega muzeja, ki mora dobiti ustrezne nove prostore. Kar se tiče znanstveno raziskovalnega dela v ožjem smislu besetle, obstoji zdaj že obsežen statističen elaborat o izseljevanju s slovenskega ozemlja, ki ga bo treba v letu i%8 še dopolnjevati, obenem pa začeti z delom na statistiki slovenskih izseljencev na podlagi virov in literature iz dežel ditseljevanja, kar bo združeno z velikimi težavami. Ostale znanstveno raziskovalne monografije so še v stadiju projektov, pri čemer jc glavna ovira majhno število delavcev na teh vprašanjih. Ta vprašanja pa postajajo vedno bolj važna, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je začelo na njih v zadnjili letih sistematično delati v več državah, posebno v ZDA.
BIBLIOTEKA
Poročilo o delu v letu 1967
V letu J967 sev je delo v biblioteki pOfusi pričelo urejali. Po težkih časih, ko sta se osebje in knjižni i on d zaradi ada p taci jskih del morala preseljevati iz prostora v prostor, je to leto spet prineslo ustaljenost in mož nosi kolikor toliko urejenega dela. Sicer smo morali preseliti dve skladišči v stavbi na Novem trgu 4, kjer so se pričela prenovitvena dela: eno od teh smo popolnoma, drugega pa delno izgubili; pridobili pa smo dve sk I ud išČi v kletnih prostorih glavne akademijske stavbe. Ker so nam v pritličju stavbe Novi trg 4 zagotovljeni dodatni prostori, stiska za skladišča za nekaj časa ne bo tako zelo pereča. Poleg tega so nam v dograjenem U L nadstropju stavbe Novi trg 3 dodelili eno sobo, kamor sta se ob koneu leta preselili dve naši uslužbenki. S tem seje naravnost nemogoča prenatrpauost v dosedanjih prostorih olajšala iu ob pripravah za uovo čitalnico na širokem hodniku I. nadstropja moremo upati na to tako zaželeno in tako nujno izboljšanje naših težkih delovnih pogojev, Ze zdaj pa smo v veliki sobi spet namestili manjšo mizo kot zasilni čitalni prostor za dve osebi, kar že dolgo Časa ni bilo mogoče. Omeniti moramo šc dopolnitev polic v veliki sobi biblioteke in vzidavo knjižnih omar med II, in 1II. nadstropjem glavne akademijske palače. S temi policami sicer nismo pridobili veliko novega prostora, a vendar nam je vsak tekoči meter praznih polic dobrodošel.
Jeseni je bila povečana tudi naša knjigoveznica. Zanjo smo pridobili se sosednji prostor, nekdanjo shrambo za delavce; s tena, da so porušili vmesno steno, je knjigoveznica dobila za Svoje delo primeren prostor.
Kar zadeva nošo novo gradnjo, žal ne moremo poročati nič razveseljivega. Vso izboljšave, ki smo jih navedli, seveda ne morejo biti trajnega značaja. So le začasne rešitve, sicer v danih razmerah zelo dobrodošle, ki pa pomenijo le nekoliko lažje čakanje na novo stavbo. Gradnja nove biblioteke je še vedno
n n j na, z n]<? ne gre odlašati in je treba izkoristiti vsako priliko iti vsako možnost, da se delo čimprej začno. Obljuba, da bo mogoče z gradnjo pričeti lefa 1969, je zadnji termin, da se biblioteka zaradi i a kt> obsežne ukcesije ne bo zadušila.
Delo v vseli sektorjih biblioteke je v letu. 1967 v reda potekalo, za kar se je treba zahvaliti predvsem prizadevnosti 111 požrtvovalnosti njenih uslužbencev. Posebnih delovnih akcij se v danih razmerah seveda nismo mogli lotiti. Omeniti pa se mi zdi potrebno, da smo prispevali velik del dubletnega fonda za osnovni fond 3 novih knjižnic in to: za Univerzitetno knjižnico v K.asliku (Libanon), za javno knjižnico v Arushi (Tanzanija) 111 za biblioteko Makedonske akademije znanosti in umetnosti: zadnji od teli smo poslali tudi vse razpoložljive publikacije naše akademije,
Prav ob koncu leta je prispela v Ljabljano velika in dragocena darilna pošiljka za našo biblioteko: zapuščina urh. J. Jagra iz Minneapolisa, ki jo je pokojnikova vdova poklonila naši akademiji. Ta znpuščina obsega knjižnico, načrte, znanstveni material ter korespondenco.
Zveznega kongresa bibliotekarjev septembra v Ohridu se je udeležil upravnik biblioteke. Oktobrskega posvetovanju slovenskih knjižničarjev v Celju in na Ravnah pa so se udeležili 4 uslužbenci Centralne biblioteke in 2 uslužbenca inštitutskih bibliotek.
Poročilo 0"tekočem delu smo razvrstili po posameznih Sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pripombe ali pojasnila:
Akcesija, Prirastek knjižnega londa je razviden iz uuslediije tabele:
ZamOUn, L) uril» Nukup Skll|>aj
knjige.......i
mikrofilmi......
rokopisi.......
geografske karte
plošče........
reprodukcije, fotografije
5.860 1.621
1
15	2
1
140
1,427 ¡3.848 5 5 1
121 138 3	4
140
skupaj
. 5.815 1.765 1.556 9.136
Pri nkcesiji daril se mi zdi potrebno omenili obsežnejša darila akademika prof. dr, I. Rakovca, dalje Fakultete političkih nauka iz Zagreba in Ameriškega konzulata iz Zagrebu.
Dubletni fond. Sezname dvojnic, ki so se nam lin brale med letom, smo poslali v izbiro 92 ustanovam, od lega 40 v inozemstvu, in uspešno zamenjali 404 dvojnice.
Celotni knjižni fond. Ob koncu leta I 967 je imela biblioteka SAZU okoli 156,000 volumnov. 51. XII, 1967 so naše iuventarne knjige izkazovale 133.601 številko, in sicer:
knjig in letnikov revij............129.698
mikrofilmov ..........	666
rokopisov......................63
geografskih kart.........1.172
gramofonskih plošč................42
reprodukcij in fotografij..........1.960
K temu je treba prišteti še neurejeni knjižni fond, to je knjižnico bivšega Znanstvenega društva, razne manjše zapuščine in del knjižnega fonda, ki smo ga prejeli v zameno iz inozemstva pred letom 1949. Z obdelavo tega fonda smo sicer nadaljevali, vendar zaradi prezaposlenosti s tekočim delom to urejevanje ni tako steklo, kot bi hilo želeli.
Kufalofii, Ves urejeni knjižni lond je kataloško obdelan v matičnem katalogu, Ta je hkrati tudi naš abecedni imenski in mestni katalog. V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond. ki je prispel po letu 1951.
Redno izdelujemo tudi kataloške listke za knjige in revije, ki so deponirane v posameznik inštitutskih bibliotekah akademije.
Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem institutu, kakor tudi za centralni katalog SR Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici, redno izdelujemo in pošilja juo ustrezne kataloške listke.
Sproti tudi izdelujemo kataloške listke za abecedni imenski katalog, ki b(3 na razpolago v naši bodoči čitalnici. Za i a katalog smo nadaljevali popis kataloških listkov starejših fondov.
Krediti. V začetku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in revij 60,000-—IN din. Zaradi znatnega porasta Cen inozemskih knjig iu revij je bila ta vsota mnogo premajhna. Zato s-mo morali že v prednaročilu časopisov črtali več naslovov, v drugi polovici leta pa smo bili prisiljeni ustaviti tudi vsa knjižna naročila. Kljub vsem tem ukrepom pu smo odobreno vsoto močno
prekorači I i in (o predvsem zaradi inozemskih odprtih naročil iz prejšnjih let, ki ho jih knjigarne izvršile po prejemu devizne kvote. Celotna potrošnja v letu 1967 je znašala 92.518.46N (lin. Primanjkljaj so krili deloma inštituti iz svojih sredstev, ostanek pa je bil pokrit iz sredstev akademijskega proračuna.
Ker nam deviznih dinarjev za nakup inozemske literature niso posebej nakazali, smo morali vsa zadevna naročila izvrševati preko naših knjigarn in v okviru njihovih možnosti.
Zamena. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami predstavlja naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje, suj se na ta način steka v naši biblioteki najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta.
7a\ 1 pa so se zaradi zmanjšane akademijske publikaeijske dejavnosti, ki ima svoj vzrok predvsem v finančnih težavah akademije, že pričele pojavljati pripombe s strani nekaterih naših partnerjev. Za sedaj ta situacija sieer še nima negativnih posledic za našo knjižno zamenjavo, vendar pa bi želeli opozoriti na važnost rednega izhajanja akademijskih publikacij, ki je prvi pogoj za nemoteno zamenja vanje.
V	preteklem letu smo navezali nove z a menjalne stike s 60 ustanovami (od tega 48 v inozemstvu), redno poslovanje pa smo prokinili s 6 inozemskimi ustunovumi. Ob koncu leta je bila naša redna za menjal na mreža razširjena na 75 držav vsega sveta in jc obsegala 1.222 naslovov (1009 v inozemstvu in 213 v SFRJ). V tem številu je upoštevano 989 inozemskih in 212 domaČih ustanov ter 20 inozemskih in 1 domač znanstvenik. Niso pa všieie razne ol>čaime knjižne zamenjave, niti zamenjave našega dubletnega fonda.
Recenzija. Akademijske n id>l ik acije pošiljamo v oceno na 36 naslovov (od tega 28 inozemskih). Prejeli smo več ocen. ki so bile objavljene v raznih časopisih.
Kkspedit. Zaradi izredno majhne publikaeijske dejavnosti akademije v preteklem koledarskem letu je izdaja akademijskih publikacij močno upadla. Razposlali smo sumo 6.831 publikacij, od tega v zameno 3.367, v dar 1.23i, v prodajo 2.233.
Stanje zaloge akademijskih publikacij 31.XII, 1967 je znašalo 30.304.
V	založbi SAZU je doslej izšlo 256 publikacij. Od tega je 77 že razprodanih, ud 25 pa razpolagamo le z manjšo zalogo. Pošle so zlasti starejše akademijske izdaje iu I.etopisi.
Izposojennnje, Centralna biblioteka je izposodila v preteklem letu dela iz svojega knjižnega fonda 192 bralcem. Ti so
našo biblioteko obiskali 1761-krai (1456-krat Za izposojo na dom, "05-krat za izposojo v čitalnici).
Število izposojenih zvezkov v preteklem ietn je bilo:
v čitalnici..............
na dom...............
inštitutskim bibliotekam.........
medbibliotcena izposoja fO bibliotekam v državi 3 bibliotekam v inozemstvu.......
536 6.323 •>.285
j: 6
Skupaj
J ti.177
Inštitotske biblioteke so iz knjižničnega fonda, ki je deponiran pri njih, izposodile na dom 1,486 zvezkov. O izposoji v njihovih čitalnicah pa nimamo statističnih podatkov, ker je pristop h knjižnemu fondu prost in na voljo le inštitutskim uslužbencem.
Publikacije. Vsak mesec izdajamo Sezname o akccsiji knjig in Sezname o akcesiji periodik.
Razen teli seznamov smo v preteklem letu objavili še Poročilo o delu biblioteke V letu 1966 in 3 sezname dnblet.
\sc biblioteške publikacije tiskamo v eiklostilni tehniki ter jih broširamo, Naklada mesečnih seznamov je 135 izvodov, vseli ostalih publikacij pa 100 izvodov.
Razpošiljamo jih Članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter razumi ustanovam in knjižnicam, ki se zanje zanimajo.
Administracija. Vsa prodaja publikacij se je vršila v lokalu ekspedita na Trgu revolucije 7. V preteklem letu je bilo prodanih za 29.888,33 N din akademijskih publikacij.
Knjigoveznica. Akademijska knjigoveznica je v letu 1967 zvezala 546 knjig, Poleg tega je broširala naše mesečne sezname o knjižni akcesiji ter izvrševala tudi druga dela knjigoveškega značaja.
Personuha. Skoz;i vse leto je bilo število uslužbencev Centralne biblioteke neizpremenjeno; upravnik biblioteke, 1 bibliotekar-referent, 3 knjižničar ji-referent i, 2 knjižničarja, 1 knjižničarski uianipulant. t tajnica.
Poleg tega smo imeli stalnega priložnostnega uslužbenca s povprečnim delovnim časom 3 ure dlievlto.
Ek s ped it je vodi! poseben honorarni uslužbenec.
Knjigoveške posle j ti vršil mojster knjigovez. Tudi tisk biblioteških publikacij ter tehnično plat ekspedita sn opravljali občasni uslužbenci. Za kurirske posle sin o imeli na voljo akademijske pomožne uslužbence.
\ akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Od iega jih je le 6 iz knjižničarske stroke, ostali pa so administrativni, strokovni ali priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrehne knjižničarske posle poleg dragega dela.




		
		
		
		
		
		
		
		

	
	
	
	
	
	
	



■





IV
PUBLIKACIJE 11? ZAMENJAVA PUBLIKACIJ













				
				
				
				
				
■				

■
■
■ ■
PlIBLI KACIJ K
Slooenske akademije znanosti in umetnosti o letu 1967
S Pip S NE IZDAJE
Letoma Slovenske akademije znanosti in nmetnostL Sedemnajsta knjiga 1966. (Uredil Milko Kos.) V Ljubljani l%7. 177 + (II) str. 8". tson iz v. 9.— din, Slovenski biografski leksikon. Deseti zvezek, SchniidbSteklasa. Uredil Alfonz Gtpan s sodelovanjem uredniškega odbora. Ljubljana 19f>7, Str, 225—464 + 1 pril. 4°. 1500 iz v. 45,—din.
IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
Arheološki vestuik XVII. Ljubljana 1966. (1967). 568 + (IV) str. + 7 prit. 8°. 1000 izv. 85,—din.
Vsebina:
Josip Klemene: in memoriam Josipu Korošcu, Staško Jeste: Bibliografija Josipa Korošcu. Stane Gabrooec: Zagorje v prazgodovini. Tone knez: Zorno grobišče v Novem mestu, Stanko Pahič: Zel ozn od oh ne najdbe v Slovenskih goricah. Radoslao Katičič: Keltska osohna i manu ti aut-jfkoj Sloveniji, Stane Gabrooec: S red n j cl atensko ohdobje v Sloveniji. Stane Gabrooec: I,atensko obdobje na Gorenjskem. Stanko Pahič: Keliskc najdbe v Podravju,
Josip Klemene: Keltski elementi v ¡Šempetru v Savinjski dolini.
Peter Petru: Hišasle žare, dokaz migracije dela plemena Lalobici,
[jtjze Holta: Materialne ostali ne Keltov v celjski okolici.
Tone Knez: l.atenske najdbe iz Novega mesta.
Vera Kolšek: Keltski novci iz Celja,
loan l'uš: Nove latenoidne najdbe v Ljubljani.
loa Mikl-Curk: Keltski sledovi v duhovni in materialni kulturi
antičnega Poetov i ja, Sonja Petru: Okovi noriško-panoi^ske ženske noše, odkrili v Mačko veu pri Žužemberk^. Ji itj"a Brofiar: Četrto izkopavanje v Mokriški jami. 1/i/jfl Hro<tar: Površinska paleolitska najtlhn iz Ruperč vrba na Dolenjskem.
Stane Gabrooec: Bronu s t udobni grob z Vrhnike. Ljudmila jPIesniiar-Gee.* Zaščitno izkopavanje rimske stavbe. ob Tržaški cesti v Ljubljani.
Peter Petru-Tone Knez-Anja t !riič: Poročilo o raziskovanjih sub-
urliaiiili predelov Neviodunuma v lelilí 1960—1965. (jeza I if<i¡d\): Fpigraphisches aus Fla rs ona (PI oni in). Tone Knez: Staroslovenski grobovi v Trebnjem. Knjižna poročila.
Staško J esse: bibliografski prispevki k jugoslovanski arheologiji
i <>6+ in 1965. Staško j es se: Zamenjava.
Arheološki vestnik XVI11. Ljubljana 196'. (1968). 4% + (IV) str. ■f- 4 p ril. H . 10Ct> izv. -din.
Vsebina:
Stjepan Vukooté: Donjopaleolitska o rud j a od valuča tipa Pebble
t noli na području sjevernog djela Hrvatskog 7hgorju. Franc Osole: Zakajeni spod mol, jamska paleolitska postaja, France Leben: Stratigrafija in Časovna uvrstitev jamskih uujdb
na Tržaškem Krasu. Josip Klemene: Stajokrščaneka svetišča v Sloveniji. Ljudmila Ple.sničar-Gec: Obeležje in kronologija antičnih grobov
na Prešernovi in Celovški cesti v Ljubljani. Tone Knez: Žarni grobovi v Bríljínn.
Elica Boitin-T orne: Poročilo o raziskovanjih na srednjem prečnem
nasipu Kaštclirja pri Dvorih nad Izolo. Marijan Slabe: Novi rim h ki nasipi v Emoni,
Zorka Subic: Epigrafske najdbe v Ptuju in območju v letih t%5—1966.
loa Miki Curk: Rimski napis t. vznožja Ptujskega gradu. Andrej V a lic: Rimskodobna najdha v Šenčurju pri Kranju. Efrem Pegaji: Najdbe novcev v Sloveniji. Peter Petrar Kolokvij o palcolitiku v Sloveniji. Srečko B rod ur: Razčlenitev pleistoceaa. 1 litja Brodar: Olševicn.
Franc Osole: Oris poselitve Slovenije v pl eis tocen u. liberto Brogtio: II paleolítico del I'Italia settentrionale. Mirko Malet: Paleolitska nal a z i št n Hrvatske. ioan liakonee: Scsalska favna Slovenije v pleistoccnski dobi. Zlata Dolinar: Novi pogledi na razvoj človeka. Alojz Sercelj: Ra/.voj kvartarne vcgetaeije. Pel er Peíru; Kolokvij o zgodnjem Srednjem veku v Sloveniji, Paola Korošec: Kulturna opredelitev slovanskega zgodnjega sred-
• njega veka na ozemlju Vzhodnih Alp. ßranfcn Maručič: Nekropole VII. i VIH. stolječa it lsiri. jus:p Korošec: K problematiki slovanske keramike v Jugoslaviji. Stanko Pahič: Staroslovanski grobovi v Brezju pri /.recali Vinko Sribar: Skeletno piano grobišče na Hribu pri Krkuvčah, T i rt ko Šribar: Zgodnjesrednjeveško grobišče in naselbina v Pod-
nielen — baška grapa. Tone Knez: Staroslovenske najdbe na Dolenjskem in v beli krajini. Loj/e Bolta: Rifnik. Arheološki izsledki in problematika. Andrej Valič: S ta ros I o van ski Kranj.
Partía Korošec: Staroslóvanskó grobišče ob cerkvi na Drulovki. Paola Korošec: Dva bronasta prstana iz prazgodovinske gomile v Paila vasi pri Tržiču na Dolenjskem.
Sonja Peiru: Nekaj zgodnjesrednjci eškili najdb i* Gorjancev.
Peter Petru: Zgodnjesrednjeveška naselbina na PgJhograjski gori nad Polhovim grattcem.
Srečko B rodar; In memoria m — Lothar F, Zotz.
Knjižna poročila.
Staško Jesse: Bibliografski prispevki k jugoslovanski arheologiji 1966.
Staškn Jesse: Zamenjava,
IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE
Korespondence poiiieinbnih Slovencev 4/1. France Bernik: Pisma
Frana Levca. Prva knjiga. Ljubljana 1967. 160 -f- (111) sir. -j- 1
pril. 8". 1(H)<) izv. 44,— din.
IZDATE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE TEHNIČNE VEDE
Razprave. A fX(2. Charles Polinszky: Quelques questions tic l'inten-
sificaüon des procédés de génie chimique. Ljubljana 1967, 16 str.
8®. end izv. 4. din,
IZDAJE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE
Razprave, Oddelek za pri rodos lovne yede, X. Ljubljana 1967. (1%8.)
303 str. + 24 tab. 8». 100U izv. 54,— din.
Vsebina :
Dušan 7. ¿mod ni i: : Dinamika litoralnega fila la na zahodnoistrski obali. 11 ,— din,
Jože Role: Ta k son oins ka. ekološka in zoOgeográffika problematika družine Hvdrobiidae (Gastrouodal iz porečja Ljubljanice. 6. din.
Joie Role: Polži ¡z freatičnih voda Jugoslavije. 2-—din.
Ivan Rakovea Jamski medved iz Mokriske jame v Savinjskih Alpah, 15 .— din.
Vittorio De 7,anche, Rajko Paolooec in Franca Proio Décima: Mikrofavna in jnikrofacien \v. eucenskih Hišnih plasti pri Ustju v Vipavski dolini, y/. Slovenija, n,— din.
Dragica Turnšek: Sistema I s k i položaj rodu Rurguudiu (Hydrozoa). 3.— din,
Alojz Sercelj: Razvoj tal južnega dela Ljubljane v lue i pel od ni h raziskav. 4. din.
Geografski zbornik X. Ljubljana 196?, (I96ü¡.) 329 + (III) str. -f 16
pril.81». 1000 izv. 48,—din.
Vsebina :
Karel Grad: Geologija Kozjanskega- 3-—din,
Marjan Žagar: Kozjim h k o, gos poda rs k o-geografska problematika. 20. din.
Darko Radinja: Vremaka dolina in Di vaški K vas 17,—din,
Milan Šifrer: Kvartarni razvoj doline Rašice in Dobrega polja. ■5.— din.
Marjan ¿agar: O značilnostih cestnega prometa v Sloveniji (s posebnim ozirom na turistični promet). 3.— ditl.
IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI
Dela 26. .Serija za glasbeno umetnost 26. Marjan Kazina: Tlaka. Kan-tata za soliste, zbor in orkester.-Partituro, Ljubljana 1967. 58 (I) str. 500 izv. 56.— din. Dela 27. Serija /.a glasbeno umetnost 27. Lucijttn Marija škerjanc: Koncert za levo roko in orkester. Partitnra. Ljubljana 1967. 125 -I- 1 str, 4". izv, 52,— din.
Z AMEN JAVA P L1 B LI K A C 1 J
Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu l%7 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam :
La Bibliothèque de 1 Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans l'année 1967 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées:
SFR JUGOSLAVIJA - RSF DE YOUGOSLAVIE Bunju Luka:
Muzej Bosanske Krajine Beograd;
Arheološki institut Srpskc akademije nauka Î umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Univerzi tet a Astronomska opservatorija
Astronomska sekcija MalematiČkog instituta Srpskc akademije
nauka i umetnosti Bot an i i ki zavod i bašta Erirodno-matematiČkog fakulteta Univer-ziteta
Društvo matematičara i fizičara SR Srbije
Etnografski institut Srpske akademije nauk» i umetnosti
Etnografski muzej
Etnološko društvo Jugoslavije
Geografski institut »Jovan Cvijiét
*	Geografski zavod Priroduo-matematičko^ fakulteta Graaevinski fakoltet
Institut društvenih nauka Institut za biološka ¡straživaojti Institut za ispitivauje materijala Institut za nuklearne nauke * Boris Kidrič« Institut za zaštitu bilja
*	Istorijski muzej Srbije
I u gos I o venski institut za zaštitu spomeniku kulture Katedro za matematiku. Elektrotehniški fakultet
*	Ustanove, s katerimi sioo vzpostavili za me o o M letu J 967, so označene z zvezdico (*),
*	Les Institutions avec les nu elles nous sommes entrés eu relations d'échanges en 196? sont manjuées par un astérisque (*).
*	MaSinski fakultet Univerziteta
Mašinski institut »Vladimir Farmakovskit Srpske akademije nauka
i umetnosti Matematički institut Muzej grada Beograda
Muzej priinenjene umetnosti	'
Muzej Snmarstva i lova Narodni muzej
NauČno društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije Prirodnjački muzej
llepnblički zavod za zaiti tu prirqdc S R Srbije
Rudarsko-geološki fakultet
S a veza i hidrometeorološki Zavod
Seminar za istoriju jugoslovenske književnosti
Srpska akademija na.uka i umetnosti
*	Srpskn biološko društvo Srpsko geografsko društvo Srpsko geološko društvo Srpsko hemiskn društvo Srpsko lekarsko društvo Gumarski fakultet
Uaiverzitetska biblioteka >Svetozar MarkoviČt Vojni muzej Jugoslovenske a rini je
Zavod za geološka, geufizička i rudarska intraživanjn SR Srbije Bitola:
Naroden muzej Na učno društvo
Brežice:
Posavski muzej Celje;
Mohorjeva dražba Cetinje:
Zavod za zaštiiu spomenika kulture SR Črne Gore Dubroanik:
Dubrovaeki muzej. Arheološki odjil
tlistorijski institut Jugoalavenske akademije znanosti i umjetnosti Nanena biblioteka
Idrija;
Mestni muzej Itidža:
Geološki zavod n Sarajevu Kamnik:
Maže j Kamnik K i ki uda:
Narodni muzej
Koior:
l'ont u rs k i muzej Krnu]:
Gorenjski muzej
Ljubljana:
Arheološki seminar Univerze Bi□ tehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestnik Geološki zavod SR Slovenije Gozdarski vestnik
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije
Inštitut sm gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije
*	Inštitut za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi
Mestni arhiv Narodna galerija Narodni muzej
Nuklearni inštitut s Jožef Štefana:
Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete
Planinska zveza Slovenije
Prirodofilovno društvo
Slovenska Malica
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Tehniški mtlzej Slovenije
Urbanistični institut SB Slovenije
Zavod SR Slovenije za statistiko
ZaVOd za rti z i «kavo materiala in konstrukcij SR Slovenije
Zavod za spomeniška varstvo SR Slovenije
Zavod za zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije
Zgodovinsko društvo za Slovenijo
Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije
Maribor :
Pokrajinski muzej
Mežica i
*	Geološka služba pri Rudniku svinca in cinka Niš:
*	Katedra geografije. Viša pedagoška škola Novi Sad:
Centralna biblioteko Filozofskog fakulteta Matica Srpska
Pokrajinski zavod za za št it u spomenika kulture A P Vojvod me Vojvodanski muzej
Novo mesfo:
Študijska knjižnica Mirana Jareu
Ohrid;
Hidrobiološki zavod .Narode» muzej
Osijt'k:
Ifistorijski arhiv u Osijeku Muzej Slavonije
P azili:
Etnografski muzej Istre
Peč:
Viša ek01 mrasko-koioereljal na škola Zavod za iumarstvo
Piran:
Mestni muzej Portorož:
Zavod za raziskovanje morja SH Slovenije Prisilna:
Katedra za šiptarski jezik i književnost Muzej Kosova i Metohije
Pokrajinski zavod za zaiti tu spomenika kulture Kosova i Metohije Prizren:
Zavod za vinograda rtivo i vinarstvo Puia:
Arheološki muzej Istre
Društvo za književnost i umjefnost
Rijeka :
llistorjjski arhiv
*	Medicinski fakultet 1'omorski i povijesui muzej
Rooinj:
Institut za biologi ju mora j ugosla venske akademije jtnanosii i umjetnosii
Sarajevo:
Akademija natika i umjetnosti Rosne i Hercegovine Biblioteka Pravnog fakulteta Biološki institut
Ekonomski institut Uiiiverziteta
Geografsko društvo Bosne i Hercegovine
Institut za ingijenu i socijalim medicina
Institut za štimarstvo
lstorisko društvo Bosne i Hercegovine
Katedra ju gos lo venske književnosti. Filozofski fakultet
Katedra za i s toriju. Filozofski fakultet
*	Medicinski fakultet Univcr?.!teta Pol j opri v red ni fakultet Univerzi teta BepubliCki arhiv SR Bosne i Hercegovine Šum a rs k i fakultet Univerzi tet a
i, ti vod za ratarstvo
Zavod za zaititu spomenika kulture i prircduih rijetkosti Sli
Bosne i Hercegovine Zemaljski muzej
Skopje:
Arheološki muzej
Ekonomski institut na Um verzitelot Etnološki muzej
Geografski institut, Prirodno-mateinatičls^ fakultet
Geološki zavod
Institut za makedonski jazi k
Instilut za nacionalna i s torij a
Katedru za jugoslovanska književnost. Filozofski Fakultet
*	Makedonska akademija na naukitc i umetnostite Maiematitki institut. Prirodno-matematički Fakultet Medicinski Fakultet
Vfuzejsko-konzervatorsko društvo na SR Makerlunija PrirodonauCen muzej
Rep n b, zavod za zaštita na spomenici te na kultura t a Seminar za istorija ua star vek i arheologija Seminar za klasična Filologija Seminar za makedonski jazik Gumarski institut ua SB Makedonija 7 a vod za ribarstvo na iSB Makedonija Zemjodelsku-šumarski fakultet ua Univerzitetot Zoološki zavod. Prirodno-mateiuatički fakultet
Slavonski Brad:
liistorijski institut Slavonije SmedereDo:
Narodni muzej SpUt:
Arheološki muzej Državna galerija nmjetnina Etnografski muzej
Hidrojrrafski institut J ugoslo venske ratne mornarice
liistorijski arhiv u Splitu
Institut za nacionalna arheologi ju
Institut za oeeanografiju i ribarstvo
Muzi! grada Splita
Narodno s venci liste i D uro Sala ji
Matična biblioteka
Pedagoška akademija
Regionalni zavod za zaštitu spomenika kulture
*	Vojnupomorski muzej Ratne mornarice Sremsfci Karlooei:
Istorijski arhiv A P Vojvodine Škof j a. Loka: Loški muzej
Stip:
Naroden muzej
Titograd:
Geološki y,uvod Črne Gore Istoriski institut Črne Gore
Tuzla;
Muzej istočne Bosne Vranje:
Narodni muzej Vráac:
* Narodni muzej VukoDar:
Gradski muzej Zadar:
Arheološki muzej Histori jski arhiv
institut j ugoslavenske akademije znanost i i nmjctnosti Institut za historijske nauke Filozof s kog fakulteta Sveufi lista u
Zagrebu Narodni muzej
Zagreb:
Arheološki msizej Arhiv SR Hrvatske
Botan ¡(Ski zavod Prirodoslovnog fakulteta Sveučilišta Društvo inatematiéara i fiziéara
Društvo uiuzcjskn-kou/ervatorskih radnika SR Hrvatske Etnografski muzej Geofizički institut SvenčibSta Geografsko društvo Hrvatske
Geološko-paleontološka zbirka i lah ura torij za krš Jugasla venske
akademije znanosti i umjetnosti TfisiorLjski institut Jugoslavenske akademije znanosti i mnjčthosti Hrvatsko priroduslovno društvo Imunološki zavod Institut Franpais
Institut za h istoriju radničkog pok reta Institut za narodna umjetnost Jngoslavenska akademija znannsti i umjetnost) Muzej grada Zagreba Muzej za umjetnost i obrt
jNauéna misaot — Društvo za unapredivanje i širenje nauke Odjel za ornitologi ju Instituta za hiologiju Sveueilišta Odsjek za arheologija. Filozofski fakultet Sveueilišta Odsjek «a hrvatsku povijest. Filozofski fakultet Sveučllišta Odsjek za povijest umjetnOBti Filozofski fakultet S ve uči lis to Fo vi jes no društvo Hrvatske
Spcleološki odsjek Planinarskog društva tžcljezničart
Staroslavenski institut
Zavod za geološka i si razi van j a
Zavod za slavensku filolugiju. Filozofski fakultet Sveueilišta Znanstveni bilten
EVROPA - EUROPE
Aarau (Suisse) :
A a rgau isch e Naturfo rächend e Gesellschaft Carinii (Danemark): Géologisk Institut Statsb il j 1 i o tekc t
A be rdeen (G rande-B rctagne) :
University Library Aberystmf/th (Grande Bretagne):
National Library of Wales Aeacias-Genève (Snisset ;
Institut d'Anthropologie de l'Université Acireale (Italie):
Biblioteea Zclantea Alba-iuiia (République Socialiste de B nu manie) :
M il zeal Regional Amersfoort (Pays-Bas):
Rijksdiensi voor Let Oudheidkundig Bodcmonderzoek Amsterdam (Pays-Bas) :
Archa eo I op i s ch- historisch Institut der Université it Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetenschappen KoniTiklijk Instituut voor de Tropen Koninklijk Oudheidkundig Genootsehap Rijksniuseum Nederlands Genootschap voor Anthropologie Ned e rl a nd seh e Entcunologischc Verecn igi n g Zoologisch Museum
Antwerpen (Belgique):
*	.Société Royale de Zoologie d'Anvers Aquileia [Italie) :
Associa zi one Nazi oil ale per Aquileia Afkënai (Grèce):
Akadêmia Athënôn American School of Classical Studies British School of Archaeology at Athens Deutsches Arehaeologisch.es Institut IJcole Française d'Athènes
Laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Université
*	Redaction lie la revue t.uografia Société Archéologique d'Athènes Sodé lé Spélcologique de Grèce
Âoenchei (Suisse) :
Association Pro Aventico Bad Godesberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Dcu tsche F or sell un gsgem ei u sc ha f t institut fiir Landeskunde
Bad Homburg p. d, Höhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : S a al h h rgm 11 sen m. Barcelona (Espagne) :
Instituto Químico de Sarria Museo Arqueológico
Bari (Italie):
Accademia J'ugliese del le Scienze * Facoltà di Lette re e filosofía e di Magsitero
Basel (Suisse):
Geograp hisch-ethnologi sehe Gesellachaf t Historische und antiquarische Gesellschaft Naturforschende Gesellschaft
Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte Schweizerisches Institut für Volkskunde
Bautzen (Republique Démocratique Allemande) :
Stadtmuseum. Naturwissenschaftliche Abteilung Reif ort (France) :
Société Bclfortaine d'Émulation Bergamo (Italie) :
Biblioteca Civir.a A. Mai Bergen (Norvège) :
Un i vcrsitetsbi h li oteket Berlin (République Démocratique Allemande) ; Deutsche Akademie der Wissenschaften
Institut für deutsche Volkskunde der Deutsehen Akademie der Wissens eh a f ten
Institut für Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie
der Wissenschaften Un i ve rsi ta t s-B i bl io thek
Zentralstelle für die philosophische Information und Dokumentation
Berlin-Charloitenburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidental e) :
Museum für Vor- und Frühgeschichte Bern (Suisse) :
Allgemeine gcschichtforschende Gesellschaft Bernisches historisches Museum Geographische Gesellschaft Naturforschende Gesell scha ft Besançon (France):
Institut d'Archéologie de la Faculté des lettres Institut de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon
I v [.PtHipjS
— 193 —
Bialarnieta (République Populaire de Pologne) :
Zaklad B a dan i a Ssaktiw Polskicj Akademii Nauk Biatysiok (République Populaire de.Pologne):
Muzeum w Bialymstoku B i cm ingha ta (Grande-B rctagn c) :
Birmingham & Midland Institute Blindem -Os la (No r vège) :
Det-Norske Geografiske Sclskab Det Norske Met eo rolo giske Ins-tïtu tt
Boihum - Q u-e renburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Geographisches Institut der Ruhr-Univcsitat Bochum Bologna (Italie) :
Isti lui o (ti Geologi a e Paleontologi a, deH'LlniveTsitù
Museo L ivico
Poule Nuovo Editrice
Unîone Spéléologie a Bologne« e
Bond;/ (France) :
Office de la Recherche Scientifique et Technique Outre-Mer Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Na t il rh ist arischer Verein der Rheinlande und Westfalens L! ni versitäts -B i lil i o d i ek
Verein von Altertumsfreunden im Rhcinlandc Bordeaux (Piance) :
In i t it ut d'Études Slaves B o rdighera ( I ta I ie) :
Isiituto Internazionale d i Studi Liguri Borok (UHSS) :
Institut biologii vnutrenuih vnd Akadcmii nauk SSSB BratislaDa (Rcpublique Socialiste Tciiccos Io va q u e) : Archeologicky seminar Filosofické lafculty
Filozof ickä fakulta Univerziiy Komenského üsirednä knižniea Geografi ek a knižniea Prirodovedeckej faknlty Uni v er z i t y Ko-menského
Geograficky Ustav Slo venske j akadémie vied Geologicky üstav Dion y za št lira
Prirodovcderkfi fakulta Univerzity Komenského — Gstrcdnu knižniea
Slovenska akadémia vied — Ustrednâ knižniea
Slovenska Icchnicka kniinica
Slovenske narodni m uze mu
Sociologie ky tista v Slovenske j akadémie vied
Uni verzi tnâ knižniea
CJs i« i gvet o vej literato ry o jazykov Slovensko j akadémie vieil Ostavy spolocenskych vied Slovenske j akadémie vied
H remen (République Fédéra le de l'Allemagne Oeei dent aie) :
M use uni Fïir Natur-, Vol ter- imd Hundelskundc Brescia (Italie) :
Ateneo di Brcseia Brno (République Socialiste Tchécoslovaque) :
Aicheologicky ûstav Ceskosloven.ské aka demie vëd Fílosofická fakulta. Sbornik praei Matice Moravskâ
Moravske muséum. Ethnografické oddéleni Moravske m use um. Prehistorieké oddelčni Moravske muséum. Üstav An tli rop os Pedagogick? institut
Pri rodove decká fukulta University J.E, Purkyné Speleologicky klub Uni vers itn i tnihovua
Üstav pro cthnografii a folkioristikfl Ccskosloicnské akadémie véd
Ûstïedni kniíiovna lékarské fakulty University J.E.Ptirkiriê * IJs t red ni knihovna veterinami fakulty Yysoké skuj y zeumdélské
Urugg (Suisse) :
Ccscllsehaft Pro Vmdoníssa Bruxelles (Belgique) :
Académie Royale des Sciences, des T.ettres et des Beaux-Arts de Belgique
Association des Archivistes et Bibliothécaires de Belgique Fédération Spéléologique de Belgique institut Royal des Sciences Naturelle« (je Belgique Koninklijke Ylaamse Academic voor Wetenschappen, Le 11 eren en
Se lion e K tins ton van Bclgië ?Latomus«
Les Musées Roy ou x d'Art et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National (les Fouilles
Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoo logi que de Belgique Spcléo-Cluh de Belgique
BûCwrefti (République Socialiste de Roumanie) :
Asociatia Slavistilor diu República Socialista Romanja Biblioteca Academíei Republicii Socialiste Romanía Biblioteca Centrala de Stat al Republicii Socialiste Roioânia Biblioteca Centrala UníveTsitara
Central de Documentare Stîintifica al Acndemiei Republicii Socialiste Romanja Institutul de A Théologie al Acadeniiei Republicii Socialiste Román ia
Insiitutiil de Cereetâri si Vroiectari Piscicole Instiíutul de Ccologie si GeugraFie al Aeademiei Republicii Socialiste Roinâaia
iDStitutul de Istoria Artci al Academiei Republicii Socialiste Româiiia
ïnstitutul de Speologie Emil G, Racovitä al Academiei Republícii
Socialiste Komänia Tast i t ut til Geologie
Revue des Etudes Sud-Est Européennes
Soc ¡et atea de Stiinte lstorice si Filologice din República Socialista Rumania
Socictatea île St i i ate Naturale ¡;i Geografie din República Socialista Romanía
Budapest (République Populaire Hongroise): R ad apes ti J ö né neti Múzénm Ftililrajzi Tatiszékek Künyvtára Iparmüvészcti Múzenm Magyar Ällami Foldtani Intézet Magyar Fi) I d ra j zi Társaság Könyvtara Magyar Ka rs z t- és Rarlangkuíató Ta rs til a t Magyar Ncmzctj GaléTia
Magyar Nem zet i Múzeum, Ko z pon t i Régészeti K tin y v ta r Magyar Tudnmányos Akadcmia Koayvtara
Magyar Tudamány.os Akadémia Füldrajztudományi Kntstóintézet Könyv- és Térképtára
*	Magyar Tndominyos Akadémia Nyelvtndoiuányi Intézctéuck MagyaT Tu doman y os Akadémia ilčges/.eti Kutatfl Csoportja Magyar TudományOs Akadémia Türténettudományi lntézete Néprajzi Miizcum Künyvtára
Orszúgos Miienrléki FelilevelÔség Országos Szcpmiivcszeti Müzcum Természettudományi Múzeum Ktínyvtárá
Cambridge (G ra nd c-B retagne) :
Cambridge Philosopbical Society Uni vers i ty Library
Cardiff (Grande-Bretagne1) :
Nalioaalntiiseum oí Wales. Department of Arcliaeology Caaielhns-Groíte (Italie) :
Ist i tu to Italiano di Speleologia Caía/i/a (llalie):
Facoltà di Fettere e Filosofía
*	Istituto di Geología dell'Università
Chailotíetihind (Danemark) ;
Da ti marks Geologi ske UndersHgelse CZermont-Ferra ad (F ra 11 ce) : Institut de Géographie C tuj (République Socialiste de Roumanie):
Academia H epu bi i ci i Socialiste Roman ia — Filiala Ou j ïnstitutul de Lingvisticá al Academiei Rcpublicii Socialiste Romanía — Filiala Cía) ïnstitutul de Speologie Emil Raeovita Muzetd de Istorie Ou j
Coimbra (Portugal):
Instituto de Arqueología
Mu sou Zoológico da Uli i vers ida de de Coimbra Soeiedade B rotería na
Cnmo (Italie):
Rassegna Spéléologie» Italiana Società Archeologica Comense
CreiHona (Italie) :
Biblioteca Cover na ti va di Cremona Debrecen (République Populaire Hongroise) : Déri Múzeum Egyetemi Künyvtár Egyetemi Néprajzi fnté/et Institut Archéologique de l'Université
Den IIeider (Pays-Bas) :
Nederlands Instituât voor Onderzoek der Zee Dijon (France) :
Bibliothèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des
Antiquités Spéléo-Cluh de Dijon
Dresden (République Démocratique Allemande):
Bibliothek der Technischen Universität Dresden Landetenuseum für Vorgeschichte Sächsische Landesbibliothek
Staatliches Museum für Mineralogie und Geologie Staatliches Museum für Tierkunde
Dufrlin (Irlande) :
Royal Dublin Society Royal Iris h Acadeiny Royal Society of Anli quartes of I tel and
Durham (Gran de-B re t a gn e) :
University Library Edinburgh. (Grande-Bretagne) : Royal Society of Edinburgh Schoo! of Scottish Studies
Eisenstadt (AuLrielie) :
Burgeidändisehes Lan des muséum Erlangen (République Fédérale de l'Allemagne Ocddcnlaie) :
Deutsches Institut für merowingïieb-karolingische Knast forsch un g Slavisches Seminar der Universität
Fuenza (Italie):
Società Torricelliana di Seienze e Lettere Ferrara (Italie):
Accndemia délie Science di Ferrara Istituto Ferrarese di Paleontología Lima na
Firenze (Italie):
Accademia di.'lla Cruscft
Accademia Toscana di Seien ze e 1.et tore
Rivisia di Sei cil zc Prcistoriche
Fotsano (Italie):
Biblioteea Civica
Frankfurt a. M. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Deutsches Archäologisches Tas Ii tut. Römisch-Germanische Kom-missiou
Scnekenhergischc Naturforschende Gesellschaft Fretburg i. Hr. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut 1 der Universität F reib arg i, Br. Geologisches Landesamt
Institut fiir Ur- und Frühgeschichte der Universität Uni v ersi tüts-Bi h l i o tliek
Gdansk (République Populaire de Pologne): Biblioteka Polskiej Akadeinii Nauk * Odanskie Towarzystwo Naukovvc Inslytut Budownictwa Worin ego Polskiej Akademii Nauk Instytut Morski
Gdmisk — Wrzeszcz (République Populaire de Pologne) :
Biblioteka Gîowna Wyzszej Szkoly Pedagogiczaej Genèue (Suisse):
Bibliothèque d'Art et d'Archéologie Bibliothèque Publique et Universitaire Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société Entuiuologique de Genève
Genoua (Italie) :
Accademia Ligure di Scicnze e Lettere fstiiuto di Fi loi h pi a Classiea Istituto di Gcologia
Museo Ci v no di Storia Naturale iGiacomo Dort a « Gent (Belgique):
Knniaklijkc Viaainse Academie voor Taal- en Lette rk un de Seuimarie voor Archaeologie
Giessea (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographisches Institut der Justus Licblg-Universität Un ivers i ta ts -B i Ld i othek
G UugOtD (G ra n 11 e-B reta g ne) :
The Geological Society of G las go w Gorizia (Italie) :
Biblioteea Governativa di Gorma
Göteborg (Suède):
Gü t ebor gs Un i v ersi tetsbibl îotek Göttin gen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar lür Ur- und Frühgeschichte Slawisches Seminar der Universität
Graz (Antriebe) :
Historischer Verein für Steiermark
Institut für allgemeine nnd vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität
Institut fur Mineralogie und technische Geologie Institut für Slavisfik an der Universität Landesmuseuin »Jounneunn Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark Steiermarkische Landesbibliothek am Jean neu in * S te 1er märkisches Landesarchiv S tc irischer Burgen verein S tei risches Vol ksk u n i lern 11 se u in U n i ver si tätsbi bl ioth ek
Greifswald {République Démocratique Allemande) :
Ems t-Merit z-Ar ndt-Universitäi Grenoble (France):
Société Scientifique du D au phi né Gron ingen (Pays -Ba s) :
Biologisch-Archaeologi&cli Instituut der Rijksunivereileit Györ (République Populaire Hongroise) :
Xûntus Ja nos Muzenm Î7jm!a (République Populaire Hong roi s e) ;
Erkel Fcrenc Müzeum Haarlem (Pays-Bas) :
Teylcr's Stich ting Bibliothcek Halle B, d S utile (République Démocratique Allemande): Landesmnseum für Vorgeschichte Universität s- und Landesbibliothek Sachsen-An halt
Holt Malt (Autriehe) : Botanische Station Museum in Hai Ist a tt
Hamburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographische Gesellschaft in Hamburg Geologisches Staatsinstiiut Museum für Hamburgische Geschichte Müsen m für Völkerkunde und Vorgeschichte Naturwissenschaftitcher Verein in Hamburg Staats- und Universitäts-Ribliothek
Hannover (République Fédérale de L'Allemagne Occidentale): Deutsche Quartärvcreinigiing Na t ur historische Gesellschaft
Heidelberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Slavisches Institut tlcr Universität Universitätsbibliothek
Helsinki (Finlande):
*	College of 'Veterinary Medicine
Heising!ti Yliopiston kirjaston Slaavilainen osaste
*	I Tel sin gin Yliopiston Maantieteen lai tos Societas pro fauna et flora f en nie» Societas zoologica-botanica femiicn j-Va na mot Suomalaincn I.&akiiriseura Duodecim
Su amula i Tie il Tiedeakatemia Su ornen Hyonteistieteelliuen Sen ra Su ornen Mtiinaismnistoyhdistys Suornen Ti «lesea ra Val t ion R lista n t11 tk imilsla i tos Hradec KráloDí (République Socialiste Tchécoslovaque):
Státní vëdeckà knihovna íaji (République Socialiste de Roumanie):
Academia Republicii Socialiste Romanía — Filiala lasi
institut ul de Chimie »Petni Poni«
Institutul de Ist o rie si Arheologie
Institiitiil Politehme
Muzeul de lstorie Naiur&lü
Innsbruck (Autriche):
Österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul (Turquie):
Ayasofya Miizcsi Mudiirliigiinc Istanbul Arkeoloji Müzeleri Miidiirliigii
K ai serslau lern (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Pfo Izische Land es ge we rbea n « ta 11 Karlsruhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Lehrstuhl fitr Geologie II. Technische Hochschule Na t ur wissensc haf t licite r Verein Katowice (Républiipie Populaire de Pologne):
Biblioteka Paiisfwowej Wyž&zej Szkoiy Muzycznej Sirski Instytut Nankowy
Kiel (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Bibliothek des Instituts fiir Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität Institut für Urgeschichte der Universität U n i vers it ats-ßibli ot hek
Kieo (URSS):
Central'naja »aufnaja biblioteka Akademii nauk URSR Deriavna ord. TK'/, respubUkans'ka biblioteka ÜRSR im. KPRS
*	Institut zoolu^ii Akademii nauk URSR
Klagenfurt (Autriche) :
*	Forstliche Bund es Versuchsanstalt Landesmuseum
Kobenham {Danemark} i
Botanisk Centraibibliotek
Danmarks Institut for International Udvekslinj af Vidcnskabe-
lige Publikation«1 Dansk Naturhtstorisk Forening Det K on gel ige Danske Geograf i ske Sels ko b De t Kongeiige Danske Vide nsk a bernes Sclskab Det Kongelige Nordiskc Oldskrif t sclskab Eiitomologisk Foren i 11 g Mineralogiak Museum
Universitetets Forhistorisk-Arkaeologiske lastittit Köln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Geographisches Institut der Universität Kömik (République Populaire de Pologne):
Biblioteka Körnicka Kosice (République Socialiste Tchécoslovaque) :
Vychodoslovenské m ti zeit ni ^ raie rim (République Populaire de Pologne}: Instytut Botaniki Pols k le j Akademii Nank
Instytut Ilistorii Kultury Materialne j Polskiej Akademii Nauk.
Redakcja Sprawozdäfi Archeologicznveh Instytut Ilistorii Kultury Materialne j Polskiej Akademii Nauk-
Zaklad Etnografii Katedra Etnogiafiî Sîowian. Uniwersytet Jagiellofiski Muzeuin Arcbeologiczne Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Geo logiez ne. Slownik tacinv Srcdniowiecznej w Polsee Towaraystwo Miioinikôw Historii i Zabytkâw Krakows TVïvaizystWO MitoâDikévf J ezyka, Polskiego Zaklad Ochrony Pr z y rod y Polskiej Akademii Nauk Zaklad Zoologii Svstcmaticzncj Polskiej Akademii Nauk
Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Geologisches La rides am t N ordrh ei n-Wesrf aie n Verein Linker Niederrheiri
Krosno n/ Widoku (République Populaire de Pologne):
Muzeum La Chaux-de-Fond* (Suisse):
Société Suisse de Spéléologie Lausanne (Suisse) :
Société Voudoise d'Histoire èt d'Archéologie Société Vau dois e des Sciences Naturelles
Leiden {Pays-Bas}:
Bibliotheek van h et Kamcrlingh Ormes Laboratorium
*	Instituât vmh Preliislorie der Rijksuniversiteit
KVminklijke Ned erl and sehe Botanische Vereeniging Rijksmusesra vaïl Natimrlijke Historie Rijksmuseuin van Oudhcden Le ipzig ( Repu hi i q ue Déni ne ra 1 ¡ q o e All cm a n de) :
Deutsches Institut für Länderkunde
Geographische Gesellschaft der Deutschen Demokratischen Republik
Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl-Marx-Universität Sachsische Akademie der Wissenschaften
Leningrad (URSS):
Biblioteka Akadcinii nauk SSSR
Nauénaja hibliofcka im. M. Gor'kogo pri Leningradskom Gosu-daistvennom universitel e
*	Viesofuznaja geoloj^teskaja bildioteka
Libérée (Republique Socialiste Tchécoslovaque) :
Severoceské musenm Liège (Relgique)
Université de Liège Linz (Autriche):
Christliche Kunstblätter
Institut für Landeskunde von Uber List erreich Oberöste r reich i s ches La nd es m u se um Stadt muse um
Liptootk$ Mihilái (République Socialiste Tchécoslovaque).:
Múzeum Slovenského kr »su Liaboa (Portugal) :
Centro de Est u dos de Antropología Cultural
*	Centro de Estudos Geográficos
Muscu c Laboratorio Mineralógico e Geológico Museu e Laboratorio Zoológico o Antropológico Servido® Geológicos de Portugal Sociedade de Geografía de Lisboa Sociedad c Portuguesa de Ciencias Natu ra is
Lódí {Republic)ne Populaire de Pologne): Biblioteka Uniwersytccka Mu ¡te um Archéologie/, ne i Eínograficzne Pol skie Towarzystwo LudozoawCze
Zaklad Archeologii Polski Instyiutu Historii Kultury Material uej Polskirj A k adera iL Nauk
Lon don (G ran de-B reta g ne) :
British Museum. Department of Printed Books British Museom. Natural History. General Library Geologists' Association Institute of Archaeology
joint Library of the Hellenic and Roman Societies
Í. i linean Society of London
London and Middlessex Archaeological Society
Mi o is try of Technology
National Central Library
Royal Anthropologieal Institute Royal Geographical Society
*	Royal Society
School of Slñvonk a ad Fast European Sludics Victoria & Albert Museum
Loupsin (Belgique):
Centre International de Dialectologie Générale Institut de Géographie
Lublift (République Populaire de Pologne): Biblioteca Uniwcrsytceka K, l1. L, Uniwersytet Marü Cnrie-Sktodovskiej
Lund (Suède) :
Stavîflka Institutionen vid Lands Univcrsitct Uni versitetsh ibl i oteket
Luxembourg (Luxembourg) :
*	Bibliothèque Nationale
Société des Naturalistes Luxembourgeois
Vooo (URSS):
Rihliotcku L'vivs'kogo gcologicnogo lovarystva Instyiut suspil'nyh nauk LDU Instytut suspil'nyh nank LDU, Viddil arhcologii Nauonaja bihlioteka L'vttvskogo gosudaïstvennogo uni vers i teta im. lv. Franko
Lyon (France) :
Documents Seien ti fiques Bcrliet Institut de Géographie Société Linnéenne de Lyon
Madrid (Espagne) :
Centro de Estudios Hidrográficos
Consejo Superior de Investigaciones Científicas
Déutsches archäologisches Institut
Instituto Español de Arqueología
Real Academia Española
Seminario de Historia Primitiva
Magdeburg (République Démocratique Allemande):
Kulturhistorisches Museum Mainz (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Akademie der Wissenschaften und der Litera tur R ü m i seh- ge nn an i s ches Zen tr a ! mu se u i n Staatliches Amt für Vor- nad Frühgeschichte
Manchester (Grande-Bretagne) :
Manchester Geographica! Society MarburglLühn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut für mitteleuropäische Volksforsehung Hniversitäts-Bibliothek Vorgeschichtliches Seminar der Universität Westdeutsche Bibliothek
Marteflle (France):
Bibliothèque de l'Université d'Aix-Marscibc Muséum d'Histoire Naturelle Martin (République Socialiste Tchécoslovaque); Matica Sin ve usta Slovenske narodne nuizeum
Slovenske ml rod nt* muze um — Narodopisny o ti bor Mettina (Italie):
Ueiversità de gl i Studi Metz (France) :
Académie Nationale de MeU Jfüan o (Italie):
*	Biblioteea dell'lstituto di Costruzioni e Pouti
*	Centro Studi Terzn Mon do
Istituto bombarda. Accademia tli Seien ze e Lettere Museo Civico di Storia Naturale Un! ver si t à Catiolica fiel Sacro Cuorc Università degli Studi
Minsk (URSS):
Akademija un vu k BS SR
Institut energetiki Akademii navuk BSSR
Institut teplo- i massoobmena Akademii navuk BSSR
Miskolc (République Populaire Hongrois o) :
*	Herman Otté Muzeum Moden a (Italie) :
Museo Civico Archeologico M<ms (Belgique);
Cercle Archéologique de Mous Monipe/Iier (France) :
*	Laboratoire de Paléontologie Mostu» (URSS):
Biblioteka instituta istorii estestvoznaniia i tehniki Akademii nauk SSSR
Fun d am en tal'naj a biblioteka ohscestvennyh nauk im. Y. P. Vu lf? i na
Akademii nauk SSSJl Gosndarstvennaja biblioteka SSSR imeni Y. L Lenina Gosndarstvcnnaja publiEnaja istoričeskaja biblioteka RSFSR Gosndarstvennaja publičnnju naučno-tehničeskaja biblioteka SSSR Institut naačnoj iuformacii Akademii itauk SSSR Miki ofaunist jčeška ja la bora t or i ja Moskorskij institut himičeskngo mašinostroenija NauCnaja biblioteka im, A. M. Gor'kogo Moskovskogo gosndar-
st ven nogo uni versi teta Vsesojuzaaja gosudarstvenBaja biblioteka inostrannoj literatur y
München (République Fédérale de l'Allemagne Occident aïe) ; Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt
Bayerische Staatssammlung fiir Paläontologie und historische Geologie
bayerisch es geologisches Landesani t
Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität
Institut zur Erforschung der UdSSR
Seminar fiir haitische und slavische Philologie der Universität Sü d ost e u ro pagesellschaf t Sii dost- Iu slit ut
Zentral institut für Kunstgeschichte Zoologische Staatssammlung
Münster i. Westfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale);
Landesmuseum für Naturkunde Seminar für Vor- und Frühgcschiehic
Nancy (France) :
Académie de Stanislas
Nantes (France);
Ker Arvor
Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France S'a poli (Italie):
Istituto di Filologia Slava
*	Istituto di Paleontoloeiß dell'Lniversiià Società Naziuuale di Seienzc, Lettcrc cd Arti
Neuchâtel (Suisse) :
Société Ncuehäteloise des Sciences Naturelles
Newcastle upon Tyne (Grande-Bretagne);
The University Library
Nice (France) :
Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijmegen (Pays-Bas) :
Un ivc rs i tei tsbibliolhcek Nitra-Hrad (République Socialiste Tchécoslovaque) : Archeologicky ûstav Slovenské akadémic vied Nottingham (Grande-Bretagne) :
*	Depart meat of Geology, The University
Nürnberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Germanise lies Nat ion a 1 -Muse uni N at u r lùsto ris eh e Gese l Iseh aft
Wirtschafte- und Soziaîgeographisches Institut der FriedrichAlexander-Universität
Nyiregykâzi (République Populaire Hongroise):
Josa Andrâs Miizeum Oeîras (Portugal):
Centro de Estudos de Et nolo gin Peninsular
Offen buch [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Bibliothek des Deutschen Wetterdienste» Olomouc (République Socialiste Tchécoslovaque) : Historicky ûstav Vysoké skoly pedagogické Katedra historié Uni versit y Palackéhu
Knihovni stredisko fiiosofické fakultv University Pa lack ¿ho Statui vïsdecka knihovna
Ostredai knihovna pfirodovédecké faknlty University Palackeho Ylastivcdny lis ta v
Ohztyn (République Populaire de Pologne):
M il/eu m Ma/arskic w Olsztvnie Opaou (République Socialiste Tchécoslovaque): Slezské muséum
Slezsky ûstav — teskoslovenska akademie véil Oroshâià (République Populaire Hongroise):
Szänto Ko vies Muzenm Oslo (Norvège) :
M incra 1 ogi s k- geol ogi sk Museum
Norsk FoJkemuseum
Uni versitetets Oldsaksamling
Oxford (Grande-Bretagne) : Ashmolean Museum Bodleian Library Taylor Institution
Padooa (Italie):
Accademia Pataviriu di Scienze, Lettere ed Ariï Istjtuto di Antropologia Istituto di Filologia Slova Istituto di Geografia dell'Università Istituto di Geolugia dell'Università Soprintendenza aile Antichità delle Venezié Tradizioni
Palermo (Italic) :
Accademia di Scicnzc. Fettere ed Art! Fondations ilgnazio Mormino* del Banco di S ici lia
Pumphna (Espagne) :
Museo de Navarra Purdubice (Republique Socialiste Tchécoslovaque^.;
Yychodoceské mnscam Paris (France):
Académie des Inscriptions et Bel les-lettres Académie des Sciences Annales de l'Université de Paris Antiquités Nationales et Internal]anales Association de Géographes Français
Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle
Bibliothèque du Ce um* de Documentation du Centre National
de la Recherche Scientifique Bibliothèque Nationale
Centre d'Études Archéologiques de la Méditerranée Occidentale Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves
*	Institut de Géographie
Laboratoire de Géologie de la Sorbonne
Laboratoire de Micro paléontologie de l'Université
Société Géologique de France
Société Nationale des Antiquaires de France
Société Préhistorique Française
Union Géodésiquc et Géophysique Internationale
Pama (Italie): Athenaeutn
lstituto di Geología deU'Luiversità Società Pavese di S loria Patria
Péct (République Populaire Hongroise):
+ D un án tu li Tudomanyos Intézet K (in yv tara J anus Pannonius Múzeum Pita (Italie):
*	lstituto di Antropología e Puleontologia Uma na deir Université Società Tosca na di Scienzc Na tu ral i
Studi Classici e Orientait. Università di Pisa
Plovdiv (République Populaire de Bulgarie): Naroden ar ¡teologices ki muzej
Visš pedagogičeski institut po prirodoinatcmaticeskite nauki Pontevedra (Espagne);
Museo de Pontevedra Porto (Portugal):
Faculdadc de Ciencias Po tsdam.-Iia belsb erg (République D émoc ratique A11 em a tli I e) :
Muséum fiir L'r- und Friihgeschichte Pozrtan (République Populaire de Pologne) :
biblioteka Gtnwiia Uni wersy teta i m. Adama Hickieyricza Instytut Zachodni Mu z eu m Areheologiezne Poznaóskie Towariystwo Przyjaciól Nauk P r zeglad Antropologiczny îPrzyroda Polski Zachodniejs i S la via Antique« »Studia Logi ca* Praha (République Socialiste Tchécoslovaque) :
Arehcologicky ústav Ceskoslovenské akadetnie véd Archivai sprava
CeskOèlo venska společnost entorno I Ogická Ceskoslovenské a ka demie véd
Ces k os lo venská společnost zemépisnd
Filosofickú fakulta University Karlovy Ccofysikální ústav Československe akademie vèd Hi.storicky ústav Ceskoslovenské akadcmie véd Kabinet pro studia recká, rimská a latinska Ceskoslovemké akadcmie ved Ka ledra cliemie a zknušcui pot ravin
*	Katedra ekonomické a regionalni geograTie na prírodovédecké
fakultí University Karlovy K omise pro soupis ru kopi sü v ČSSR
KrasOvá sekce Prirodovedeckeho sborii Sp oleen OS ti Národniho musca
T.aîjoratorv of Hydrobiology — Department of Water Technology Matematicky ústav teskosloveuské akademie véd Narodni muséum
Narodni muséum — Entonwlogické oddelčni l'amútnik národaího BÍsemnictvl na Strahové
Publikačni komise, Pri rudo védecká fakulta University Karlovy
— biologie Slovanska knihovna Universiini knihovna
Ustav déjin social i si ick ye h zemí Ceskostövenske a ka de mir* véd Ústav jazykû a literatur Če&k oslo ven ské akademie véd Ustav pro jazyk ëesky
Ustav pro iheorii a dëjinv umèni Ceskoslo venske akademie vëd Üstav ruského jazyka a literatury. Univcrsita Karlova Ust fedi védeekych, tcchnickyeh a ekojjomtckych i o forma ci Üstfední ústsv géologie k y
Zá kl a dni knihovna Ceskoslo venske akademie ved Prûhcmce u Prahy (République Socialiste Tchécoslovaque):
Botanicky ústav Ceskosïovenské akademie véd Regensburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Museum der Stadt Regensburg Retine* (France):
OC AM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne
Reykjavik (Isla n de) :
Tlidh islenzka fornleifafjelag Yisindafclag Islendinga
Riga (URSS):
Lat vi jas PSR Zinälnu Akademija Jînwia (Italie):
Accademia Nazi ona le dei Lincei Accademia Poiacca del le Scicnze Belgisch Historisch Instituât te Rome Biblioteca di Areheologia e Storia dcll'Artc British Schoo! at Rome Circolo Speleoiogieo Romano
Consiglio Nazionale delle Ricerche iLa Ricerca Seien tífica* Ecole Française de Rome
*	Tiistilutum Romanum Finlandia«
Istituto ti i Archeologia delTUniversità Istituto di Filología Slava dell'Univcrsità fsUtuto di í>eologia e Paleontología dell" Université Istituto di Studi Romani
Museo Nazionale Pretstorico ed Etnográfico »Luigi P i gor in i ir Servizio Geologico dTtalia Società Geográfica Italiana Società Geologien Italiana
Rom a ( Sain t- Siège) :
Ponttfieta Accadentla Romana di Archeologia Rotiock (République Démocratique Allemande):
U ni vers i ta tsbi b liot hek Rooereto (Italie) :
Accademia degli Agía ti di Scienze, Fettere ed Art i Saarirficjfcsn (République Fedérale de l'Allemagne Occidentale): G eograph ¡selles Institut der Universität des Saarland es Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saarlandes
Universität des Saarlandes 5a la in an ca (Espa gn e) ;
Seminario de Arqueología Universidad de Salamanca
Sarcelles (France) :
Société Scientifique SevCenko Sanlgnsno sul Rabicone (Italie} :
Ru b ico ni a Accademia dei Filopatridi Schaff hau sen (Suisse1) :
Naturforschende Gesellschaft Schleswig (Rí pul dique Fédérale de l'Aile magne Occidentale) :
Schleswig-holsteinisches Landesmuseum fiir Vor- und Frühgeschichte
Schm&bisch Halt (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Historischer Verein für Würtícmhcrglsch Franken Schroerin (République Démocratique Allemande):
Museum für Ur- und Frühgeschichte Seckau bei Knittelfeld (Autriche): Abtei
Sei t le {G ra n d e-B reta gne) :
British SpclcologicaL Association Sevilla (Espagne);
Museo Arqueológico Provincial Sibiu (République Socialiste de Roumanie) : * M uzen I Brukenthal
14 LciujjLa
— 209 —
Siebeldingen (Itépnhliquc fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Vitis S i ena (Italie):
Accadetniu Musicale Chi glana Si il i-N iklaat'Waas (Belgique) :
Oudhcidkundige K ring van Waasland ÎiracttM (Italie):
Società Siracusana di Storia Patria Sofija (République Populaire de lîutgarie): Akademija na scTskosiopanskite nauki Hiilgarska akademija lia naukite * Central Library of tbe High Technical Institutes Narodna biblioteka sKirit i Melodij« Sofijski uuiversitet. Biblioteka t a Visi ikonoroiécski institut ^Kari Markst
Sopron (République Populaire Hongroise):
Liszt Ferenc Müzeum Speyer a. Rh. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Pfälzische Landesbibliothek Staoanger (Norvège) :
Stavangcr Museani Stockholm (Saède).
Kungliga Bibiioteket K m* gl. Yetenskflpsademiens Bibliotek
Kungl. Vitterhels Historie och Antikvitetsakademiens Bibliotek i Slaviska Institutionen
S venska Sallskapct for Antropologi och Geografi
Strasbourg (Franče) :
Laboratoire île l'Institut de Géographie de l'Université Stuttgart (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut bir Auslandsbeziehungen Staatliches Museum für Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg W ü rt te m 1 ie rgisclt es Land esmuseu m
Stuttgart — Hohenheim (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Gesellschaft für Agrargeschithle Szczecin (République Populaire de Pologne) :
Muzeum Pomorza Zach od ni ego Szeged (République Populaire Hongroise):
Jozsef Attila TuduMianyegyctcm Füldrajzi lu té zet Möra Ferenc Mûzeinn Székesfehêrpâr (République Pop u la i re I Ion g ro i se) : lstvân Kirâly Müzeum
Szambafhely (République Populaire Hongroise);
Vas Megyei Muzcnmok Talen ce (France):
* Laboratoire de Géologie. Faculté des Sciences Tallinn (URSS):
Eesii NSV Tcaduste Akadeemia KeskraiimaUikogu Taratcon-mr-Ari&ge (France):
Société Préhistorique de l'Ariège Tarragona (Espagne) :
Real Sociedad Arqneolôgica Tarraemicnsc TatranskA Loinnica (République Socialiste Tchécoslovaque) :
Sprâva Talranskéhd narodnéhn parka T h esta lonike (G rèce) :
A ris t ote Ici on Panepistcmion Thcssalonikfs Tihany (République Populaire Hongroise):
Magyar Tudoniânyos Akadémia Hioliipisi K11 tat» 1 nié zete Tilff (Belgique):
institut Archéologique Liégeois Timifoura (République Socialiste de Roumanie) :
Academia Repul>)icii Socialiste România — Baza de Cercetâri
Stiintifice Uni vers itatea din Timiçoa ra
Tirana (République Populaire d'Albanie):
Biblioteka e Uni vers i t et i t Térthaon (Danemark) :
Fflroya Fmdhskaparfclag ToruA (République Populaire de Pologne):
Biblioteka Gluwaa Uniweraytetu Mikotaja Kopernika Muzeum Etnograficzne Muzeum Okrçgowc w Torunin Polskie Towarzyslwo Fihizoficzne Towarzystwo Naukowe Toulon (France) :
Académie du Var Toulouse (brance):
Bibliothëqne Uni vers!taire
Société d'Histoire Naturelle de Toulouse
Société Méridionale de Spéologie et de Préhistoire
Trenio (Italie) :
Museo Tri tien t i no d i Soicaze Naturali Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rlieinisches Landesmuseum
Triesfe i i tci lie) :
Grnppo Grotte »Carlo Debeljak« Istituto d i Geograf in dell'Università Istituto d i Geoîogia deU'Università Istituto ed Orto Botanico dell'Università MuSeo Civieo d i Siona cd Arte Museo Civico di Storia Naturale Société Adriatica di Scienze Sooietä Alpina del le Giulie T ri este s
Uuiversità dcgli Studi di Triestc TrOnlx& (Norvège) :
Troms« Miiscùni Trondheim (Norvège) :
Det Kongelige Norske Videnskabers Sclskabs Bibliotek et Tübingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Interna u on a le Zeitschriftenschau für Biel Wissenschaft und Grenzgebiete
Turku (Finlande):
Abo Akademis Bibliotek
*	Turna Yliopiston kirjasto
Turiton (République Socialiste Tchécoslovaque);
Vy^kumiiy ustav monokrisialü Tutzing bei München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale):
Museum Georg Frey Vdtne (Italie):
Deputazione di Storia Patria per il Friuli
*	»Matajur«
Socïetâ Alpina Friulana
Societn Filologica Friulana sC. I. Aseolk
Umeä (Suède):
Velenskapiigu bibliotek et Uppsala (Suède):
UniversitetshöiUoteket Vaduz (Liechtenstein):
Historicher Verein filr das Fürstentum Liechtenstein Valencia (Espagne);
Servicio de Investigaciön Prehistörica Varese (Ttalic) :
Ccntro d i S tis di P reis t o ri ei e Archeologici
la rua (République Populaire de Bulgarie): Naroden arheologi ces k i muzej
Veliko T ti mono (République Populaire de Bulgarie):
Visš pedagogi češki institut »Brat ja Kiril i Metodi ji Fenezia (Italie) :
*	Biblioteca Qu crin i Stani;)» lia
I st i tu to Veneta d i Scicn/.e, Fettere et! A rt i Museo Civico di Storia Naturale
Ficenza (Italie) :
*	Cenim 1 iiternajiionaîe di Studi di Arehitettura >Andrca Palladio« Vilnius (LT H SS) :
Lietuvos TSR Mokalu Akademija Verona (Italie);
Museo Civico di Sîoria Na hi rn le Ve.szprém (République Populaire Hongroise): Veszprérn Megve Mùzeumi Igazgatosaga W&rszarua (République Populaire de Pologne): Biblioteka Univcrsytecka
Biblioteka Zakladu Slowianoznawstwa Polskiej Akademii Nauk Instytut Bad a Literackich Polskiej Akademii Nauk Instytut Rioïdgii Doâwi&dczalnej im. M. Nenckiego Polskiej Akademii Nauk
Instytui C hem i i Fizyczncj Polskiej Akademii Nauk Tnstytut Filozofi i i Soc.jologii l'olskiej Akademii Nauk Instytut Geograf ii Polskiej Akademii Mau k
luslytut Ilistorii Kultury Materialne; Polskiej Akademii Nauk
Instytut H is t or ycz ny Uniwersytetu Warszawsxiego
Instytut Podfltawowych ['robiemov.1 Techniki
Instytut Sztuki Polskiej Akadeinit Nauk
Instytut Zooloeiczny Polskiej Akademii Nauk
Muzeum Naroüowc w Warszawie
Muzeum Ziemi Polskiej Akademii Nauk
Ošrodek Dokumèntacji i informai j i Naukowej Polskiej Akademii Nauk P a il s t wo \vc M uze uni A reii eo logic zn e Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Arcbeologiczne Palskie To warz y st wo Tu ristyczn o-kra jezna wew Reda kc j a s A et a microbiologie a polonicat Redakcja ïSlavia orientalisi
Seminar¡um Slawistyczne. Uniwersytet Warsiawski 7a k lad Ilistorii Stosimkôw pölsko-Radzieckich l'olskiej Akademii Nauk
Zaklad Nauk Geologicznych Polskiej Akademii Nauk Zaklad Paleozoologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Parazytologii Polskiej Akademii Nauk
Weimar (République Démocratique Allemande):
Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens
Welt (Autriche):
M lisca i verein Wels
Wien (Autriche) :
A nth ropol ogische Gesellsch ait B u nd csd en k m a la in t
Geographisches Institut der Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschaft ia Wien
institut für osteuropäische Geschichte und Südostforschung der Universität
Institut l'iir S lavische Philologie und Altertumskunde Institut für Ur- und Frühgeschichte iler Universität Kunsthistorisch es institut der Universität Museen der Stadt Wien Natu rhetorisches Museum Niederosterreiehische Landesbibliothek Österreichische Akademie der Wissenschaften Österreich ¡sehe geographische Gesellschaft Österreichisch ti Na f i o 11 a 1 b i b 1 iot he k Österreichisches Archäologisches Institut Österreichisches Museum für angewandte Kunst * Österreichisches Ost- und Süd Osteuropa-Institut Spciäologischcs Institut Verband österreichischer Höhlenforscher Zoologisc h -bota n i sehe Gesel! sc ha f t
Wiesbaden [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) :
Hessisches Landesamt für Boden Forschung Wroclaw (République Populaire de Pologne) : Biblioteka Uniwersytecka Katcdra Archcologii Polski
Museum Archeologiczne — Redakoja ïSilesia Antiqua«
Miizruin Etnograficzne
Polskie Towarzystwo Entomologiczne
Polskie Towarzystwo Ludozuawcze
Polskle Towarzystwo Zoologiezne
Wrocfawskie Towarzystwo MilosniktW Historii
Wroctawskio Tovvarzystwo Naukowe
Zsklad Autropologii
/,ak1ad ATcheologii Slaska, fnstyiut Historii Kultury Materialnej
Polskiej Akadcmii Nauk Zaktad Narodowy im. Ossolinskieh
Würzburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Würzburg Universitätsbibliothek
Zürich (Suisse);
Bibliothek der Eidgenössischen Technischen Hochschule Gcobotanisehes Forschungsinstitut Rühel Natur forschende Gesellschaft Schweizerisches Land es muséum
AMERICA - AMERIQUF
Albany (Etats-Unis):
New York State Library A Ibuquerque {£tats-Unis):
University of Ne.w Mexico library Ann Arbor (Etats-Unis):
University of Michigan Library A n t of aga sta (Ch ili}:
*	Departamento de Arqueología y Museo Universidad del Norte
Ba It im ore ((í ta ts-Un ís):
Johns Hopkins University Library
Berkeley (í: taís-Unís);
University of California General Library
Beth esda (Etats-Unis):
National Library of Medicine
Bogotá (Colombie);
Academia Colombiana
Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Academia Colombiana de Historia
Centro de Investigaciones Lingüísticas v Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Brasilia (Brésil):
*	Universidad? de Brasilia. Biblioteca Central H n ea ra inania [Colombio}:
Facultad de Ingeniería de petróleos Universidad Industrial de Santander Buenos mitres (Argentine):
Academia Argentina de Letras Museo Etnográfico Sociedad Científica Argentina
Cambrídge (£ t ats-Un is):
Museum of Comparative Zoology at Harvard College Peal w fly Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University
Slavic Division — Harvard College Library C a raca s (Veneznel a):
Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Escuela de Biología
Jnslitnto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales
Castro Valley (£t ats-Un is): Cave Research Associates
Chicago {fita (h-Un is) ; John Crerar Library University of Chicago Library
Cincinnati {fita is-Un is} :
Association of American Geographers University of Cincinnati Library
Ciudad Universitaria (Costa Rica}:
biblioteca de Ir Universidad de Costa Rica Columbia (États-Unis) :
University of Missouri Library Colnmfjus (États-Unis): Ohio State Museum Ohio State University Libraries
Ciírííiha (Brésil);
Instituto de Gcolngia Uni versidade do Paraná
Den per ( Él ta ts - Un is) :
United States Geological Survey Detroit (États-Unis) :
Wayne State University General Library liant Lansinj (Etats-Unis):
Michigan State University Library Gainesniile (Fiats-Unis) :
Department of Mathematics — University of Florida Habana (Cuba) :
Biblioteca del Instituto Nacional de Cultura
Biblioteca Nacional j José Marti»
Centro de investigaciones Pesqueras
Instituto de Biología. Academia de Ciencias de Cuba
Houston (États-Unis) :
The Fondeen Library India na polit (Etats-Unis): Indiana State Library Irwin Library — Butler University
Ithaca (Etats-Unis) :
Albert R, Mann Library Cornell University Library
Earua* City (États-Unis):
Linda Hall Library — American Academy of Arts and Sciences La Jollu (États-Unis):
University of California Library Lake wood (États-Unis);
Cleveland Grotto — National Speleological Society
La Plata (Argentine);
Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Instituid de Bibliografía
Laramie (fitats-llnis):
University of Wyoming Library La Serena [Chili):
Museo Arqueológico I.amrence (fltats-Unls):
University of Kansas Library Lebu (Chili):
instituto Científico de I,ebu Lexington (f'tats-Unis):
University of Kentucky libraries Lima iPcroul¡
Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima
Los Angeles (États-Uuis):
Hancock Library of Biology and Ocean «graph y Southwest Museum University Roseareli Library
.1/a riis on (Éiats-Unis)
The Slavic and East European journal Mendoza ( A r gent.i ne):
Instituto de Arqueología v Etnología Instituto de Geografía
Men lo Park (États-Unis):
United Stales Geological Survey México, D, F. (Me jc i que):
Comisión de Historia de! Instituto Panamericano de Geografía e Historia
Montevideo (Uruguay);
*	Museo Histórico Nacional
Museo Nacional de Historia Natural
Moidreal (Etats-Unis):
*	Department of History. Loyola College Morgantomn (f.tats-Unis):
Southern Appalachian Botanical Club Xaial (Brésil);
Lfniveraldade do Rio Grande do Norte Nero Ilaoen (Etats-Unis):
Linguistic Society of America Yale University Library
Neto York (États-Unis) :
A1 ne ri can Geographical Society
American Museum o i Natural History
Columbia University in (lie City of New York
The New York Academy of Sciences
The New York Public Library
Rockfeller foundation
Ukrainian Museum UVAN
Ottawa (Canada):
Geographical Branch. Department of Mines and Technical Surveys National Research Council
Ph Had el phia (États-Unis);
Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin institute Library University Museum
Van Pelt Library. University of Pennsy lvania Pittsburg (États-Unis) :
Carnegie Museum Library National Speleological Society
Port-au-Prince (Haïti);
Institut Français d'Haïti Port-of-Spain (Trinité el Tobago) :
Royal Victoria Institute Museum Grince ion (États-Unis) :
American journal of Archaeology Québec (Canada):
Université Laval Quiio (Ecuador) :
Museo Etnográfico de la Universidad Central Rio de Janeiro (Brésil) :
Academia Br asile ira de Ciencias
Biblioteca Central da Universidade Federal
Biblioteca do Conseîho Nacional de Geografía
Biblioteca fío Servido Florestal
Centro de Pesquisas de Geografía do Brasil
San Saloacior (Salvador) :
Museo Nacional sDavid J.Guzmánt Santa Barbara (Etats-Unis):
American Bibliographical Center Santa Ciara (Cuba) :
Universidad Central de Las Villas Santiago (Chili):
Biblioteca Central de la Universidad de ('hile Instituto de Biologia »Juan Nocí Instituto de Geografía Museo Nacional de Historia Natural
Sao Paulo (Br&il):
Departamento de Znulogia da Secretaria tía Agricultura Departamento do Arcjüivo do Estado F a cuida de de Filoso Fia, Ciencias e Letras da Universidade Muscu Paidistfi
Senil le (fciats-Unis):
University of Washington Library
St. Andremt [Canada);
Fisheries Rcscarch Board of Canada, Biological Station
Toronto [Canada]:
The Classical Association of Canada Slovenian School
Trujillo (Pérou):
Instituto Libertador Ramón Castilla y Centro Bol i* ariano del Perd
Tuxtla Gutiérrez (Mes i que):
Instituto de Ciencias y Artes de Chiapas
University (États-Unis):
Geological Survey of Alabama
L> rban a (Éta t s- L nis):
University of Illinois Library
Van cou per (Ca nad a):
University of British Columbia Library
Vedado — fía buna (Cuba):
Centro dc fnformatión Internacional Instituto Cubado de Recursos Minerales
Washington (États-Unis):
American Meteorological Society Library of Congress Xaiional Academy of Scicnees. Library National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle United States Geological Survey
United States National Museum, Smithsonian Institution AZI IA - ASIE
Alma-Ata (URSS):
Instituí cuergctiki
Kazak SSR Gylyin Akademijasy
Obiastnaja biblioteka
Ankara (Turquie):
lujriliz Arkeoloji Enstitiisii Tiirk Dil Kurumu Tiirk Tarih Kurumu
Asgabat (URSS):
Turkmenistan SSR Ylyndar Akadeiwjasy Baghdad (Irak):
Faculty of Medicine
Iraq Academy
Iraq Museum Library
University uf Baghdad. Centra! Library
Baku (URSS):
Azjrbajcan SSR ElmLnr Akadeniijasv Bangalore (fade) :
Indian Academy of Sciences Indian Institute Of Science
Calcutta (Inde}-. Asiatic Society
National Institute of Sciences uf India Zoological Survey of India
Dusanbe (URSS):
Akademijai Fanhoi ESS Todzikiston Erevan (URSS}:
Citouthjounneri Akadcmia Frunze (URSS):
Kyrgyz SSR Ilimder Akademijasy Fukuoka (japon) :
Kyushu Daigfiku Ri-Gaktibu Haifa (Israel) :
Israel Institute of Technology Hiroshima (Japon):
Hiroshima Botanical Club Hué (Viêt-nam} :
Laboratoire de Géologie Irkutsk [URSS}:
Naucnaja. bihliotekû pri Irkutskout Gosudarstvennom universitnte Jerusalem (Israel) :
L'Académie Israélienne des Sciences et des Lettres Department of Antiquities École Biblique et Archéologique Française Jewish National and University Library
Karachi (Pakistan):
Karachi University Library ftVd/fc (Liban) ; * Université Saint-Esprit
Kyoto (Japón):
Geological & Mineralógica! Institute
Phvt«geographical Society
Research Institute for Humanistic Studies
Lahore (Pakistan):
Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (Inde):
Academy of Tamil Culture Government Museum
Monul (iTak):
College of Medicine NagoyÁ (Japón):
Nanzan University Library Mara (Jupon):
* Tezukayama University Library Nicosia (Cyprus);
Department of Antiquities Etaireia Kypriakcin Spudon
Oifa (Japon):
Faculté d"Education
Faculté ilcs Sciences et des Arts
Peking (Chine):
The Library of Academia Sinica Piiafti (Inde):
Rajastiian Academy of Sciences Tastení (URSS):
Akademija nattk Uzbekskoj SSR Tbilisi (URSS):
Central'naja naucnajti bibliotcka Akademii nattk Gruzinskoj SSR TWJisskij matematiceskij jus tí tut Akademii nauk Gnizinskoj SSR Vyfislitei'n yj centr Akademii natik Gritzinskoj SSR
Tokyo (japon):
Anthropological Society of Nippon Chemien I Society of Japan Geographical Survey Institute Kobayasi Institute of Physical Research National Science Museum Tensor Society
Udatpur (Inde):
University of Udaipur Yokohama (Japon):
Department (if Mathematics. Yokohama Municipal University
AFRÏKA — AFRIQUE
Abidjan (Côte d'ivoire):
Institut Français d'Afrique Noire en Côte d'Ivoire Accra (Ghana) :
Ghana Academy of Sciences Alger (Algérie);
Centre de Recherches Anthropologiques, Préhistoriques et Ethnographiques Service des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Nat o relie de l'Afrique du Nord
Bloemfontein (R ép ubi i q u e Sud-Africaine) :
Nasionale Museum fîujtdou [République Démocratique du Congo)
Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale
Cairo (République Arabe Unie); Egyptian Academy of Sciences Institut d'Egypte
National Research Council of Egypt Cojutwtine (Algérie) ;
Société Archéologique Dakar (Sénégal):
Institut Fondamental d'Afrique Noire Université de Dakar, Faculté des Sciences
Durban (République Sud-Atricaino):
Durban Museum ami Art. Gallery Ibadan (Nigeria) :
Ibadan University Library Jin ja (Uganda):
East African Freshwater f isheries Research Organization Khartoum (Soudan) :
Geological Survey Department KUala [Kenya):
The Stoneham Museum and Research Centre Lagos (Nigeria) :
iNigeria< Magazine
Livingstone (Fédération de Rhodésie et Nyassaland):
Livingstone Museum Lourenço Marques (Mozambique) :
Biblioteca, dos Estudos Gérais Universitarios de Yloçamhiqoc Instituto de Investigado Científica de Mozambique Soeiedade de Estudos de Mozambique
Na irobi (Kenya):
East Africa Natural History Society
Ouagadougou (Haute-Volta) !
Institut Français d'Afrique Noire — Centre de Hante-Volta Porto iVouo (Dahomey) :
Institut de Recherches Appliquées du Dahomey
Pretoria (République Sud-Africaine):
Die Suid-Afrikaans« Akademie vir Wetenskap en Kuns Transvaal Museum
Itabai (Maroc):
Bulletin d'Archéologie Marocaine
Faculté des Lettres et des Sciences Sociales
Société des Sciences Naturelles et Physiques du Maroc
Sain i Louts (Sénégal) :
Centre tie Recherches et tie Documentation Ta uanarioe (Mada gas ca r) :
Institut de Recherche Scientifique de Madagascar
AVSTRALIJA, INDONEZIJA IN OCEANIJA -AUSTRALIE, INDONESIE ET OCEANIE
Baguio City (Philippines):
Saint Louis University Library Bau dan g ( I ndonésie) :
Koninkiijke Natiiurkuudige Vcreeniging in Indonesia Br is bane ( Aust ral ie) :
Royal Society of Queensland
Broadway (Australie) :
A n si ral i a il Speleological Federation
Djakarta (Indonésie) :
Dions Purbakala Republik Indonesia Hobart (Australie):
Royal Society of Tasmania Honolulu (Ét a ts-U ni s) :
Hawaii Library Association Jogjakarta (Indonésie) :
Faculty of Geography. G ad j ah Mada University Ku ch in g (Sa ra wak) :
Sarawak Museum Lake Tekapo (Nouvelle-Zélande):
Mount John University Observatory
Melbourne (Australie) ;
Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria Nedlands (Australie);
University of "Western Australia Sydn ey ( Ans t ral ie) :
Nicholson Museum of Antiquities Sydney Speleological Society Sydney University Speleological Society
Wellington (Nouvelle-Zélande) : Royal Society of New Zealand Victoria University of Wellington
VSEBINA
L Organizacija
Predsedstvo ................................7
Vodilni uslužbenci uprave akademije....................8
Uprava inštitutov in komisij.............	S
II. Člani
Častna člana..........,-.....,.	17
Redni in dopisni člani...............17
Novi člani....................29
Razred za zgodovinske in družbene vede
Dragu ti n Cvetko................31
Razred za filološke in literarne vede
Anton Slodnjak......................39
Veli bor Gligorie................42
Razred za mate m a ti ene, fizikalne in tehnične vede
Dušan Iladii.......................43
Razred za prirodoslnvne in medicinske vede
Vaso Butuzan..................50
Svetozar llešič ...............................52
Dimitrije Jovčic................35
Marijan S&Jopek ............... .	59
Razred za umetnosti
Janez Cilenšek..................................bi
Umrli člani
Josip Plemelj . ...............................7*3
In memoriam dr. Alojzu Gradniku ,......,.	79
Marijan Salopek................83
III. Poročila o delu akademije
Akademija v letu 1967..............89
Institut za raziskovanje krasa..........V8
Inštitul za paleontologijo	106
Inštitut za geografijo..............110
Kartografski zavod...............1(8
Institut za biologijo...............120
Odbor za urejevanje Favne, flore in geje Slovenije i , .	154
Inštitut za zgodovino..............135
Oricntalistifni j niti tu t..............144
Inštitut za slovenski jezik - , -.........146
Inštitut za literature..............15 j
Inštitut za slovensko narodopisje.........15S
Terminološka komisija.......... . ...	166
Studijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva . .	172
Biblioteka......................174
J V- Publikacije in zamenjava publikacij..........igt
LETOPIS
SLOVENSKE AKADrZMJJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Osomnajstu knjigd
Založila
Slovenska ukutlcmiju zltuüD^ti in umetnosti v Ljubljani
Natisnile CP DELO v Ljubljani
v ju bi L j Ii 1V6H
iDbscg 14 % palé Nil k lad Li 1900 ilTodov