Leto XXVI.
Naročnina za Ljubljansko POfcrajlno; letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za •/•
leta 50 lir, za 'U leta 25 Ur, mesečno 0 lir, Te denska Izdaja letno 50 Ur. Plata m toH se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
a
rovfno, induMlrllo. oM In di
ililvo
Številka 78.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva uUca 23. Tel. 25-52, Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953.
fzfia/a vsak torek
in petek
Ljubljana, torek 28. septembra 1943
MBB
izdajanje nakaznic za kurivo poslovnim lokalom in podnajemnikom
Pokrajinski gospodarski svet objavlja, da so nakaznice za kurivo za poslovne lokale (trgovine, obrtne delavnice, trgovske, notarske, odvetniške in privatne pisarne ter ordinacije) in podnajemnike, kolikor so pravočasno podali prijave, pripravljene in jili morejo upravičenci dvigniti v uradu za kurivo, Beethovnova ulica 10, po naslednjem vrstnem redu:
Poslovni lokali:
V ponedeljek 27. septembra upravičenci z začetnimi črkami A do G, v torek 28. septembra upravičenci z začetnimi črkami H do K, v sredo 29. septembra upravičenci z začetnimi črkami L do R, v četrtek 80. septembra upravičenci z začetnimi črkami S do Ž.
Podnajemniki;
V petek 1. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami A do G, v soboto 2. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami H do K, v ponedeljek 4. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami L do P, v torek 5. oktobra podnajemniki z za-četnimi črkami R do Š, v sredo 0. oktobra podnajemniki z začetnimi črkami T do Z.
Opozarjamo upravičence, da se strogo držijo tega vrstnega reda in da pridejo po nakaznice na dan, ki je zanje določen. Zamudnikom se bodo nakaznice izdale šele od 7. oktobra daljo. Poslovni lokali so uvrščeni po abecednem redu pod imenom, pod katerim je bila podana prijava.
Poročilo Borze dela za leto 1942.
Borza dela je izdala za 1.1942 obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti.
Poslovno leto 1942. je bilo prvo leto, v katerem je bilo področje Borze dela v Ljubljani enotno in nespremenjeno. Zaradi velikih sprememb v letu 1941. se podatki in rezultati iz leta 1941. in 1942. ne morejo primerjati.
Poslovno poročilo navaja najprej vse važnejše zakonodajne na-redbe in odločbe, ki se tičejo javne službe posredovanja za delo. Naredba z dne 11. aprila 1942. je izpopolnila prejšnjo naredbo glede nameščanja delavcev. Z naredbo z dne 21. aprila 1942. se je ukinila ustanova Glavne uprave za posredovanje dela (Pokrajinsko ravnateljstvo dela) in se dotedanji organi samouprav priključili Borzj dela. Po naredbi z dne 5. junija 1942. se je uvedla obvezna civilna služba. Nato se je ustanovil Fašistični avtonomni zavod za ljudske stanovanjske hiše in sicer z naredbo z dne 14. septembra 1942. Z odločbami Visokega komisarja so se imenovali člani Pokrajinskega namestitvenega odbora, člani upravnega sveta B. d. m strokovnjak pri B. d. Z odločbo z dne 9. julija 1942. se je B. d. postavila v obvezno civilno službo.
Sistem ustanov javne službe posredovanja dela je doživel v letu 1941. in 1942. dve veliki izpre-membi. V aprilu 1942 so odpadle najvišje ustanove v Beogradu in ukinjena je bila Glavna uprava za posredovanje. dela, ki se je od I. julija 1941 imenovala Pokrajinsko ravnateljstvo dela. Posli tega ravnateljstva so prešli na Tnšpek-
.	.	.	. _	Pa
od 10. t. m. za odobritev novih je prevzela Borza dela. ceiO je pokrajinska uprava po ugo-1 Tako je ostala Borza dela kot tovitvi, da je zaprosilo utemelje- ' edina javno-provna samoupravna "d odobrila naslednje najvišje ustanova javne službe za potfredo-prodajne cene pri proizvajalcu:	j	vanjo dela. Borza dela opravlja
marmelada prve vrste (50 delov
Na j višje cene za marmelado in malinovec
Na podlagi prošnje tvrdk »Malina«, »Potnik in drug«, »Vitamin«, »Zelinka Emerik«, »Alko«,
»Jeras in drug«, »Meden Viktor« cijo dela, njegovo premoženje
sladkorja, 50 delov sadne mezge) v posodah po 5 kg 2169 lir za 100 kilogramov;
malinovec (v sestavu 100 delov sladkorja, 80 delov čistega mali-1 upravno-političnih novega soka) 3300 lir za 100 kg; oranžada (100 delov sladkorja,
poleg svojih poslov tudi funkcije Pokrajinskega namestitvenega urada, ki se je sicer ustanovil, a se ustanovitev ni izvedla.
Odnos Borze dela do višjih instanc je t
13 dnevničarjev ter 2 dninarja, skupno 23 oseb.
Uradniški dopolnilni pokojninski sklad je znašal ob koncu leta 1942. 288.450 lir, od česar je odpadlo na uslužbence v Ljubljanski pokrajini 180.206 lir, na uslužbence v Nemčiji in Madžarski pa 108.242 lir.
Borza dela je izvedla akcijo za božično obdaritev ter izdala za obdarovanje 250 rodbin in za nakazila za hrano v Delavski kuhinji 23.680 lir, raznim ustanovam pa je dala za obdaritev delavskih rodbin v denarju 25.900 lir, skupno torej 49.580 lir.
Prispevki za javno službo posredovanja dela, ki se pripisujejo prispevkom za bolezensko zavarovanje, se delijo sedaj takole: 3% prispevkov dobi Vis. komisariat, 92% Borza dela in 5% organi delavskega zavarovanja kot bonifikacije za upravne stroške.
Statistika članstva
Prispevke za javno službo posredovanja dela plačuje vsak, kdor je zavezan bolezenskemu zavarovanju, torej ne tudi zavarovanci pri bratovskih skladnicah.
Število članstva je zlasti v 2. polovici leta 1942. precej konstantno padalo: Tako je padlo število zavarovancev pri Zavodu za socialno zavarovanje (ZZSZ) od 23.251 v januarju in od 23.347 v juniju, že v julija na 21.105, ter padlo v decembru na 20.538. Število zavarovancev je pri Trg. boln. in podpornem društvu padlo le malo od 4.530 v januarju na 4.463 v decembru. Skupno je padlo število članov od 27.870 v januarju na 25.098 v decembru. Število plaču-jočih članov je torej padlo za več ko 10%.
število podpirancev je bilo posebno veliko v prvih štirih mesecih 1942, ko je znašalo povprečno 1239, v ostalih mesecih pa samo 55. To se more pojasniti s tem, da je bilo v začetku 1. 1942. mnogo več brezposelnih, da je število starih brezposelnih izredno
vpisani pri svojem strokovnem sindikatu.)
Število registriranih brezposelnih je padlo od 8244 dne 30. VI. 1941 na 5099 dne 1. I. 1942 ter na 903 dne 31. XII. 1942. Ob koncu 1. 1942. je bilo v Ljubljani 93 odstotkov vseh registriranih brezposelnih, v ostali pokrajini pa od avgusta 1942 ni bilo znatnejše brezposelnosti.
V najvažnejših gospodarskih panogah je bilo brezposelnih:
industrija
stavbeni
v začetku 11)42
2255
Preis - cena - prezzo L 0*80
tekstilni	428	124
oblačilni	399	107
grafični	383	98
gozdni in lesni	540	22
trgovini	325	75
gostinski obrali, hoteli	82	49
denarni zavodi	19	4
svobodni poklici	81	—
kemična industrija in kožarstvo	195	30
Največja brezposelnost je bila v obeh zimskih sezonah — ob začetku in koncu 1. 1942. V prvih petih mesecih 1. 1942. so prevladovali1 med brezposelnimi moški, od junija dalje pa konstantno in premočno ženske. V uradniški skupini je bilo v prvih 3 mesecih razmerje med obema spoloma izenačeno, od aprila dalje pa je bilo več žensk brezposelnih ko moških.
ob koncu 1942
125
Stanie slovaške živilske industriie
padlo, novih brezposelnih pa se je da rešuje vse pritožbe zoper ukre--inal° Prijavilo. Od vseh 5383 pod-pe upravnega sveta glede izplače- ; Irancev je prejelo 2985 redne
10 delov čiste oranžadne ali limo- vanja podpor brezposelnim in | podpore, 2898 pa izredno. Od vseh nine paste) 4700 lir za 100 kg fran- druge pritožbe Inšpekcija dela. j podpirancev sta odpadli na mesto
po- j
ko skladišče brez davka na slovni promet.
Cene je v smislu čl. 4. naredbe od dne 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od dne 26. januarja 1942.
Romunska davčna reforma
Romunski finančni minister je izjavil, da se bo v zvezi z novim Proračunom za 1. 1943/44 izvedla davčna reforma, s katero naj se davki bolj pravično razdele med Prebivalstvo. Gledalo se bo tudi na to, da se davčni vijak ne privije preveč. Na splošno se bodo dovolile davčne olajšave ter se bo davčna stopnja pri direktnih davkih znižala približno za eno petino. £a trgovce z letnim dohodkom pod P°1 milijona lejev se trgovinski davek zniža od 52 na 25 odstotkov. Na ta način naj se gospodarsko okrepe mali in srednji trgovci
oslovno poročilo navaja nato 'Ljubljano skoraj dve tretjini (62.5 sestavo Pokrajinskega ravnatelj- |odstotkov), na ostali del pokrajine stva dela, Borze dela, njenega
upravnega sveta, Pokrajinskega namestitvenega* odbora in izvršilnega odbora pri Borzi dela. Nadalje govori poročilo o državnem ' in samoupravnem nadzorstvu pri Borzi dela.
Uradi javne službe za posredovanje dela so; urad Borze dela v Ljubljani ter okrajni namestitveni uradi v Logatcu, Novem mestu, Črnomlju in Kočevju. Za slednje opravljajo posle pristojni občinski uradi. Upravni svet Borze dela je izvedel v letu 1942. temeljito reorganizacijo knjigovodstva in računskega gospodarstva. Vse osebje Borze dela je štelo 7 pragmatičnih, 1 honorarnega nameščenca,
ter posamezne firme. Enako bodo dovoljene davčne olajšave tudi prostim poklicem. Glavni namen davčne reforme je utrditev srednjega stanu. Nadaljnji namen reforme je, da se izravnajo prevelike socialne razlike.
pa dobra tretjina. Po poklicnih skupinah je bilo: 577 ali 10.7% uradnikov, 2.725 ali 50.6% kvalificiranih in 2.081. ali 28.7% nekvalificiranih uradnikov. Od podpiranih uradnikov je bilo 90.8°/o iz Ljubljane. Moških podpirancev je bilo 3941 ali 73.2%, ženskih pa 1442 ali 26.8%.
lteduib podpor, do katerih imajo brezposelni zakonito pravico, je izplačala B. d. 682.449 lir, za izredne podpore pa je dala 779.685 lir, skupno torej 1,462.634 lir. Večina vseh podpor je bila izplačana v prvih petih mesecih. Največ podpor je bilo izplačano v februarju (431.218 lir), najmanj pa avgustu (9470 lir). Dve tretjini vseh izplačanih podpor sta odpadli na mesto Ljubljano.
Od 1. julija 1941 velja načelo obvezne prijave brezposelnih in delodajalci ne smejo sprejemati delavcev, ki niso bili vpisani' v seznam brezposelnih. (To ne velja za grafične delavce, ki morajo biti
Med slovaškimi industrijami, ki imajo že tradicijo in ki so se v vojni zato močno razvile, so posebno pomembna podjetja, ki proizvajajo kavine nadomestke in cikorijo. Najvažnejše surovine dobiva industrija kavinih nadomestkov v deželi sami. Predeluje žito in sladkorno peso, zlasti pa korenine cikorije, ki se od leta 1941. dalje pridelujejo na Slovaškem v večjih količinah. Že leta 1941. je pridelala Slovaška 800 vagonov cikorije. Trenutno dela industrija ka-vinih nadomestkov s 100 odstotki svoje kapacitete.
Relativno mlajšega datuma so tovarne za umetno mast in rastlinska olja. Najvažnejša tovarna za rastlinska olja je v Vahu. Leta 1936. so izračunali, da potrebuje Slovaška za lastno potrebo približno 800 vagonov umetne masti. Ker je industrija umetne masti v veliki meri navezana na dobave surovin iz inozemstva, so morale te tovarne po vojni premagati velike težkoče. Polagoma pa se je posrečilo te težkoče premagati, da je danes domača potreba zadovoljivo krita.
S proizvodnjo kvasa se bavita na Slovaškem dve večji tovarni, ki moreta svojo potrebo na surovinah kriti v deželi v celoti. Kakovost njih proizvodov se na splošno hvali.
Prekajenine in klobase se na Slovaškem proizvajajo že od leta 1866. na industrijski način. Mesne konserve pa so začeli proizvajati šele leta 1929. V teh obratih se tedensko predela 700 svinj in 130 goved. Vseh podjetij te stroke je 9, ki so leta 1939. predelale 10.844 goved, 19.706 telet, 63.974 svinj, 565 ovc, 199 koz in 752 konj. Sedaj dela ta industrija skoraj izključno za dnevno potrebo, vendar pa se tudi izdelava mesnih konserv popolnoma ne zanemarja. Proizvodnja klobas se je morala močno omejiti.
Glede sladkorne proizvodnje je treba omeniti naslednje: Na Slovaškem je 7 sladkornih tovarn, od katerih je 6 v zapadni, ena pa v vzhodni Slovaški. V sladkorni kampanji 1941/42 so proizvedle te tovarne iz 3.6 milijona stotov sladkorne pese pol milijona stotov ra-finade iri 121.000 stotov melase. Domača potreba znaša približno pol milijona stotov sladkorja, kar pomeni, da bi se morala domača proizvodnja povečati. Zato bi se morala tudi povečati gojitev slad'
korne pese. Vlada zato pospešuje gojitev sladkorne pese.
Primeroma močno je razvita na Slovaškem industrija špirita, ki se more opreti na domače surovine, t. j. na krompir, sladkorno repo in melaso. V vsej državi je danes 284 kmetijskih in industrijskih žga-njarn ter 9 špiritnih rafinerij. V gospodarskem letu 1939./40. so vse te žganjarne izdelale 196.000 lil špirita. V letu 1940./41. je padla proizvodnja na 184.000 lil, naslednje leto pa na 180.000 hi. Domača potreba je v tem času narasla od
127.000 hi v letu 1939./40. na
160.000 hi v letu 1941./42. Slovaška del proizvodnje žganjarn in špiritne 'industrije izvaža, da dobi v zameno blago, ki je sicer težko dosegljivo, ki ga pa doma nujno potrebuje.
V prejšnjih letih je Slovaška pivovarniška industrija zelo trpela zaradi konkurence pivovarn iz Češke in Moravske. Povprečno je prišlo na leto iz Češke 90.000 hi piva. Nato je 11 slovaških pivovarn ustanovilo posebno zaščitno zvezo slovaških pivovarn. Posledica tega je bila, da je njih proizvodnja narasla od 280.000 lil v letu 1936. na približno 450.000 lil v letu 1941. Devet sladilih tovarn, ki imajo svoj sedež na Slovaškem, dela večinoma za inozemstvo. Od 2000 do 2100 vagonov slada, ki ga izdelajo te tovarne, se 90 odstotkov izvozi. Domača potreba po sladu, s katero računajo tovarne, je tako mala, ker krijejo slovaške pivovarne svojo potrebo po sladu večinoma same. V zvezi z vojno se je morala proizvodnja slada nekoliko omejiti, a tudi zato, da se je zagotovila oskrba prebivalstva s kruhom. Vseeno pa so sladne tovarne še vedno dobro zaposlene.
Na koncu še nekaj navedb o mlinski industriji. Pod pritiskom vojne so bile tu enako kakor v čokoladni industriji in v tovarnah za sladkorčke, nekatere omejitve neizogibne. Proizvodnja se je prilagodila novim razmeram in tovarne za čokolado in sladkorčke so začele predelovati sadje. Tudi mlinska industrija je morala nekoliko omejiti svoje obratovanje, zlasti trgovski mlini. Mali mlini pa, ki delajo za kmetovalce in katerih je okoli 2000, morejo izkoriščati svojo kapaciteto še vedno do 70 odstotkov.
Poravnajte naročnino!
Stran 2,
»TRGOVSKI LIST«, 28. septembra 1943.
Štev. 78.
Poostritev nadzorstva v trgovini z živili na Hrvatskem
Hrvatski gospodarski minister je poostril državno nadzorstvo nad vso trgovino z živili in živalskimi proizvodi. Za nadzorstvo je pooblaščena strokovna zveza za živinorejo in živinorejske izdelke. Zveza ima tudi pravico za prisilne nakupe živil, če bi jih primanjkovalo na trgu za vojsko, prehrano prebivalstva in bolnišnice.
Nemška proizvodnja lokomotiv in vagonov
Kmalu po izbruhu sedanje vojne je začela Nemčija izdelovati lokomotive v serijah in se je zato proizvodnja silno dvignila, poleg tega pa se je prihranilo mnogo materiala in delovnega časa. Tako je bilo prihranjeno pri materialu 20°/o železa, 93% bakra in 92% kositra. Poleg tega se je zmanjšalo število tipov lokomotiv od 119 na 13 ter je bilo poenostavi jenih 3000 lokoniotivskih delov. Nove lokomotive so tudi bolj odporne proti mrazu. V serijah so začeli izdelovati tudi tovorne vagone, zlasti za prevoz premoga. Da se prihrani delo pri nakladanju in razkladanju, so začeli izdelovati tudi premogovne vagone s po 24.5 in celo s 60 ton nosilnosti. Ti vagoni imajo tudi naprave za avtomatično nakladanje in razkladanje premoga in koksa. Skupno se je zvišala proizvodnja lokomotiv samo od marca do junija letošnjega leta za približno 340 odstotkov.
Nova ureditev ribolova na črnem morju ob Burgasu
Bolgarski uradni list je objavil te dni naredbo, po kateri se ribolov na Črnem morju ob Burgasu na novo ureja. l)a bi se zagotovil hiter prevoz vseh v Črnem morju vlovljeuih rib na zbirališče v Burgasu, se proglaša za vse motorne Ipdje u hladilniki z vsem njih osebjem civilna mobilizacija. Poleg tega bo dala bolgarska Kmetijska in zadružna banka vsem lastnikom motornih ladij potrebne kredite, da napravijo na svojih ladjah hladilnike. Navadni ribiči morajo ves presežek svojega ribolova oddati motornim ladjam s hladilniki.
Ureditev grške zunanie
trgovine
Razlike v gospodarski strukturi ter iz tega izvirajoče nesorazmerje med cenami in proizvodnimi stroški otežkočujejo zlasti v vojni zelo zunanjo trgovino. To se je zlasti pokazalo v Grčiji, kjer pa se je na koncu s pomočjo Nemčije in Italije vendarle posrečilo urediti grško zunanjo trgovino.
V ta namen sta imenovali preteklo jesen -Nemčija in Italija svoja posebna pooblaščenca, ki naj bi uredila grško gospodarsko življenje. Nemčija je imenovala za svojega pooblaščenca bivšega dunajskega župana dr. Neubacherjn, Italija pa direktorja zavoda Ban-ca Commerciale poslanika d’Ago-stina. Oba sta dobila velika polnomočja.
Položaj v Grčiji je bil po končanih vojnih operacijah naslednji: Neinško-grška zunanja trgovina se je razvijala na podlagi stare klirinške pogodbe. Ker pa je med tem nastala v Grčiji inflacija, je nastala velika razlika med nemškimi in grškimi cenami. Nemške cene so ostale skoraj nespremenjene, grške pa so silno narasle. Posledica tega je bila, da je imel grški uvoznik velikanske zaslužke, dočim je imel nemški izvoznik .izgubo. Zaradi neprestanega naraščanja cen je nastal velik beg v blago, da se sploh ni moglo dobiti blaga, razen po fantastičnih cenah na črni borzi. Tu pa se je dobilo vse. Tudi iz Nemčije uvoženo blago je prišlo po raznih kanalih na črno borzo. S tem blagom se je ponudba povečala in bi se zato moralo po starih liberalnih načelih povpraševanje omiliti. To se pa ni zgodilo, temveč se je vsega tega blaga polastila špekulacija, ki je računala, da se bodo cene še bolj dvignile in da bo dobiček še večji. Nastal je nemogoč položaj, ker je Nemčija dajala blago po starih cenah iz mirnega čaaa, za izkupiček pa ni mogla v Grčiji ničesar kupiti. Vsa nemško-grška blagovna izmenjava se je praktično nehala kakor tudi vsaka proizvodnja v Grčiji.
Treba je bilo najti rešitev, da ne bi bila nemška trgovinska bilanca samo enostransko obremenjena, temveč bi dobila Nemčija
ČEVLJI i*1"',G?«
^ Bavčarjeva st. D
T R G o v c r
KUPUJTE VSE VRSTE
domače copate znamke „MICA“
A. POTRATO
LJUBLJANA, ZADRUŽNA ULICA 10 -
KODBLJEVO
za svoj izvoz tudi enakovredno uvozno blago. Predvsem se je izlizalo za potrebno, da se ustanovi zavod, ki bi vodil vso izmenjavi- nemškega in grškega blaga. V ta namen se je ustanovila Nem--iko-grška družba za izravnavo blagovne izmenjave, na kratko imenovana »Degriges«:. Naloga te družbe je bila prilagoditi nemške izvozne cene grškim cenam, dosežene presežke zajeti ter jih nakazati posebnemu skladu. Iz tega sklada se je manjši del denarja porabil za zmanjšanje zasedbenih stroškov vojske, večinoma pa se je porabil sklad za pocenitev nemških uvozov iz Grčije. Poleg tega je dosegla družba, da so se nemške dobave zagotovile za grškega potrošnika, ki je zato povečal svojo proizvodnjo, da je mogel v večji meri dobiti nemško blago, ki ga je potreboval.
Družba Degriges je delovala v glavnem takole: Težišče njenega (lela je bilo v Atenah, kjer so se izravnale cene, zajeli presežki dobičkov, pocenilo in razdelilo blago. Zaradi polnomočij posebnega nemškega pooblaščenca se je dosegla ozka zveza z nemškimi uradi, na podlagi raznih grških na-redb pa tudi ozko sodelovanje /. grškimi oblastmi. Podružnica v Berlinu je skrbela za še uspešnejše sodelovanje z nemškimi uradi. Zlasti pa je bila njena naloga, da se odpravijo vse izvozne težave za nemško blago.
Nemški izvoznik je moral predložiti za vse svoje dobave dvojnike svojih faktur nemškim uradom, ki so ugotovili, ali niso cene pretirane. Pribitke za grški trg je nato določila Degriges ter pri tem upoštevala vsakokratne grške cene za nemško blago. Pri določevanju cen je sodeloval tudi grški zastopnik. Grškemu uvozniku so se po plačilu blaga po na novo določenih cenah izročili uvozni dokumenti, da je mogel sedaj dvigniti blago na carinarnici. Pri nadaljnji prodaji tega blaga pa se je moral ravnati po navodilih, ki mu jih je dala družba Degriges. Ta navodila so se izdelala s sodelovanjem grškega ministrstva za oskrbo.
Uspeh te nove ureditve nemško-grške trgovine se je pokazal hitro. Na črni borzi so začele padati cene. Napoved še večjih dobav družbe Degriges je ta proces še pospešila. Obseg zunanje trgovine
Žl V 21 urit
in
barva, plcsira kemično s n a ž i •bleke, klobuke itd. Škrabi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika d»mače perilo
JERAS MAKS
LJIIBLIANA. Miklošičev« 34
* TELEFON 88-36	*
ŠPECIALNA TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
A. ENGELMAN
LJUBLJANA, Tavčarjeva 3
OPREME ZA NOVOROJENČKE * OTROŠKA ; KONFEKCIJA PLAŠČKI * IGRAČE;* ZIBELKE * POSTEUICE * VOZlCKI DARILA ZA NOVOROJENČKE * PLETI * VOLNENA PREGRINJALA
tovarna J O S. REICH
Poljanski nasip 4-8. Šelenburgeva 3 Telefon St. 11-72
KIMIlCMtNft
»PAJK"
Vam strokovno osna-ži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. — Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, UUIUAHA
Sv. Petra cesta št. 38
Miklošičeva cesta št. 12
(Nasproti hotela Union)
Stare ure
zapsstne in žepne, še dobro ohranjene kupim.
Janko Jazbec
urarski mojster, Miklošičeva 12
se je povečal. Istočasno pa se je pri razdeljevanju blaga gledalo na to, da dobita pot retino blago zlasti grški kmetovalec in proizvajalec. Na drugi strani pa je mogel sedaj dobiti tudi nemški uvoznik grško blago, ker so se pretirane cene za grško blago onemogočile. Pocenitveni zneski iz posebnega sklada se namreč izročajo grškemu izvozniku, ki za te zneske zniža nemškemu uvozniku fakture za svoje izvozno blago.
V primeroma zelo kratkem času je tako družba Degriges bistveno pripomogla k povečanju grške zunanje trgovine in k znižanju cen ter s tem tudi k stabilizaciji grškega gospodarskega življenja.
(Po »Reichu«.)
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
Lesna industrija, družba z o. z. v Kočevju. Vpisala se je razdružitev z likvidacijo. Firma ima pristavek >v likvidaciji«. Likvidator je dr. Roger Ivan, referent pri Nemškem izselitvenem pooblaščen, cu za Ljubljansko pokrajino.
»Lesex« lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se nadaljnji poslovodja Radiura Ciril, trgovec v Ljubljani.
žetev riža na Madžarskem
Že nekaj let go je na Madžarskem v pokrajinah vzhodno od Tise riž. Letošnja riževa letina bo zaradi toplega vremena izredno dobra in dva tedna prej kakor druga lela. Ker pa vsega pridelka še ne bo veliko, se bo riž porabil predvsem za bolnišnice. Cena rižu je določena na 133 pengo (približno 700 lir) za stot.
Pomanjkanje kavčuka v Angliji
Pomanjkanje kavčuka v angleškem gospodarstvu postaja polagoma kritično. Po črtanju vseh civilnih potreb se potrebuje v letu l!)4:t. še 600.000 ton kavčuka, od katere količine pa se more kriti samo 70 odstotkov z zalogami in umetnim kavčukom. Vrzel naj bi se zamašila z regenerati; toda močno dvomljivo je, da bi se na la način mogla doseči potrebna količina kavčuka.
Fašistična nacionalna vlada je
razširila obvezno delovno službo na letnike 1910 do 1925.
Nova tramvajska tarifa stopi T veljavo v Ljubljani s 1. oktobrom. Za vsako vožnjo se plača enotna cena 1 lire brez ozira na daljavo vožnje. Znižani jutranji in povrafr ni listki ne veljajo več. ostanejo Pa v veljavi bloki z 10 odstotnim popustom. Za delavce se bodo iz-dajali tedenski vozni listki, ki bodo veljali za po 4 vožnje na dan 8 lir. .. z ...podnje Štajerske in južne Nemčije poročajo o izredno obilni letini jabolk. Namesto dreves, ki jih je uničila prejšnja huda zima, so zasadili nova drevesa, ki so že letos začela roditi.
Letos je začela izdelovati Ma-: džarska tipizirane volnene in bom- j bažne tkanine. Prvih bo izdelala' do konca leta 1 in četrt milijona metrov, drugih pa 10 milijonov metrov. Bombažnim tkaninam so dodani tudi umetna svila, konoplja lan. Vse te tkanine so večinom« namenjene za delavce in kmetsko prebivalstvo.
Ameriška rudniška družba se je ustanovila v Iranu, ki bo na debelo izkoriščala rudna bogastva dežele.
Zaradi pomanjkanja delavcev v
nekaterih krajih Združenih držav Sev. Amerike niso mogli pospraviti bombažnega pridelka, kakor1 poroča »New York Times«.
Velika lakota je nastala v Ben- j galiji. Po poročilih časopisov umre j na dan po tisoč ljudi zaradi lakote, j
Denarništvo in zavarovalstvo
I’o izkazu Nemške državne banke z dne 15. t. m. so dosegle nalož. be v menicah, čekih, lombardnih in vrednostnih papirjih 34.36 milijarde mark. Obtok bankovcev je izkazan v višini 29.19 milijarde mark.
Organizacija novčanične banke za Vzhodne dežele je bila nedavno zaključena in ima sedaj banka 6 podružnic na Latiškem, 10 v Litvi, j 9 v Estoniji, 2 pa v Beli Rusiji.
Budimpešta zida. nova mala stanovanja
Madžarska prestolnica namerava sezidati še 550 malih stanovanj s skupno 820 stanovanjskimi prostori Potrebna stavbišča bi se dobila pri mestnih stanovanjskih hišah. Za nova stanovanja bi bilo potrebno pol milijona opek. Če bo te mestna občina mogla dobiti, bi bila nova stanovanja še pred zimo pod streho in uporabljiva.
Priporoča se:
MIMOSA l°A^AMAv
LJUBLJANA, Cesta Soške divizije št 60
Kartoaaža ALOJZIJ MROVLJE
LJUBLJANA,, Emonska cesta 2
Priporoča “se:
TOVARNA VIDMAR
UUBUANA
Ftir dtks K on^o rti um »Trgov&ki List« aly V orla g — Za 'konzorcij »Trgovski liste kol izdajale! i — Per il oomaorzio »Trgovski liek quale editore: dr. Ivan Pless — Schriftleiler —-Urednik Redattore: Aleksander Zelezniikair — Fiir dje Druckerei »Merkur« A. G. — Za tidkarno »Merkur«, d. d. —• Per la atampe ria »Merkur« A. S. quale etanrpatore: Otmar Minalek.