PREDPISI Ra1 *° JnstiE n P E 4 n ICI latinsko- in cirilsko - slavenski. jaTiHCKo- i nipijicno - cjaBeHCui. Spisal in na svetlo izdal MATI A MAJAR. ----«a«S9ej^»------ U Zlatilom Pragu leta 184». Tiskano u c. k. pridvorne j tiskarnici sinov Bogu mila Haaze. Na prodaj ima u Marburgu A. Ferline, u Celovcu Sigmund, u Ljublani Lerher, u Terstu Živio, u Celju Jeretin, u Žabnicah (Saifnitz, Post Tarvis) izdatelj. PREDGOVOR 1 . Spisovaje tote predpise sem se prizadeval: da bi bili u složnim in uzajemnim duhu spisani, to je, da bi se po njih latina in cirilica približale; zato sem prispodobil latinska pismena s cirilskimi in tudi razna pisanja cirilska med seboj, da bi prikladnejši po tem izbral. Prispodobil sem: Slaveno-Serbskija rukopisnija malija i velikija bukvi; lijaže po Buditnskago bukvara pečati; in še jedno abecedo, kakor se najde u knjigi Pavla Solariča: Bukvar slavenski triazbučnP u Mlelkah 1812; zatim: Slawisches Alphabelarion u Berličevej Illirische Spracldehre, Agram 1842; potle od A. Stojkoviča u Terstu 1849 izdani: Rokopis Srpski, i Ljepopis srpski i Jugoslavjanah latinskim pismenima. Tudi rusko pismo sem prispodobil. Deržal sem se pak sledečih pravil: 1. Ako imajo nektera pismena po dve podobi, se mora upotrebovati lista, ktera je jednostavna (einfach), ne preveč zavita ali zamotana. 2. Ako imajo nektera latinsko - slavenska velika pismena po dve po¬ dobi, se mora upotrebovati tista, ktera je malim jednaka ali naj več podobna. Poglej 3. predpis. 1 * 4 3. Ako imajo nčktera cirilska mala pismena po dvč podobi, se mora upotrebovati tista, ktera je latinskim jednaka ali naj več podobna. Poglej 7. predpis. 4. Ako imajo nektera cirilska velika pismena po dvč podobi, se mora upotrebovati tista, ktera je latinskim ali malim cirilskim jednaka ali naj več podobna. Poglej 7. predpis. Teb pravil se deržati je močno koristno; jednostavna pismena se na- gleje morejo pisati, se ložeje svežejo u besčde, zadnič se jih učenci mnogo ložeje nauče. Ako se podobe malih in velikih, latinskih in cirilskih pismen približujejo, jih učenec že mnogo pisati zna, še popred, kakor se jih je učil; postavim: velika cirilska zna brez učenja vsa, zvunaj četverih. 2 . Za mnogoterega učitelja je težavno pisavnih stvari razlagati, ker do sadaj nimamo ukoslovne knjižice (Methodenbuch) u slovenščini in ker so pisavno-umetalne (technische) besčde še malo navadne. Zato hočem tukaj kratko opomeniti, kako se mora u pisanju podučevati. Učitelj pazi, da sam in tudi učenci vsigdar vse pisavne stvari po slo¬ vensko imenujejo. Gerdo je, ako se sliši nčmškutariti: „Fedre s Feder- messernam pošpiciti, puhštabe šribati." — Kadar učenci že dosti gladko berejo, morajo početi pisati. Naj pred jim imenuj poredoma pisavno orodje (Schreibmaterialien); vsako rčč, ktero imenuješ, pokaži. Drugokrat pokažeš stvari in jih morajo učenci imenovati. Reci blizo tako le: „Pišemo s meljem (s ltrido) na černej deski (Tafel); tudi s ka- menitim klincam (Griffel) na tablici kamenitej ali pokamenelej (Pilich-Tafel); ubrišemo jo pak s mokro gobico (Badeschvvamm) ali s cunj ico. Kadar na bumagi (papirju) pišemo upotrebujemo pisavnega orodja, to je pisavno knjižico (Schreibtheke) iz dveh ali treh le p e njo v (Bo- gen) sošiveno in s olovkoj načertano (mit Bleistift anlinirt) po me- 5 rilu (liniru); tudi pero (Feder), kterega spodnji dčl se imenuje cev (Federkiel) s dušo od znolra, gornji pak viteha (Federfahne). Pero se ureže s peresnim nožičem (Federmesser); naj pred se naredi izrez (der Ausschnitt), potle ost (die Spitze), kteri se potle ucčpi (spalten) in se naredi cep (Spalt); kadar se je pero otopilo (abstumpfen) in skazilo, se spet popravi in poostri (spitzen). Pero se pomaka u černilo (Tinte), ktero je u černilnjaku (Tintenfass). Nekadaj se pismo potrosi s peskam (Streusand), kteri je u peskovnjaku (Streusandbiichse). 3 . Po tem naredi na černej deski različne pruge, čerte, (Linien, Striche), in pisaje govori, kako se naredjajo in jih imenuj, rekoč: „Tukaj na desko bodem vam naredil različne čerte; sem gledajte in naredjajte takih tudi vi na svojih tablicah; bodem prišel gledat, kako ste pogodili." Potle naredi jim čerto prosto (gerade), krivo (krumm), navpično (senkrecht), na pravo, na lčvo visečo; r a v n o (wagerecht), oblo (oval), o k r o g 1 o (rund), i. t. d. Naj jih potle učenci imenujejo in naredjajo. To tako dolgo dčlaj. kakor se ti zdi, vendar ne predolgo, da se ti učenci ne naveličajo. 4 . Pred ko se pisanje začne, pripravi pisavno orodje, namreč: prav černo, ne prevodnato in ne pregosto černilo, sošivaj in načertaj pisavne knjižice, ureži peresa ne premehko, pa tudi ne pretverdo. Od velike, velike koristi bi bilo, ako bi se na deželi učencam in učenkam moglo pisavno orodje zastonj dajati. Po cčle tedne mora pogosto hlapčič ali deklica okolo svojih starejšev prosijačiti, popred kakor dobi krajcar, da pero kupi. Potle mora imeti še papirja, potle černila, med tem spet pero, pa papir in tako dalje. Starejši se tega tžrjanja, hlapčiči in deklice tega prosijačenja že naveličajo, še popred kakor se pisati začne. Nekadaj rečejo starejši: „Kadar nekadaj u terg, u mčsto pojdem, kupim ti vsega, kar potrebuješ." Med tem mine teden za tednam in s pisanjem gre slabo napred. Še u vsakej sosedščini bi se najšel nčkak domorodec in vlastenec, kteri bi dva ali tri goldinarje iz rodoljubja daroval in domačemu učilišču pisavno orodje priskerbel. Ako starejši te stvari po drobnim kupujejo, pridejo jim mnogo dmjše; ako se kupijo na jedenkrat za vso učilišče, se pa dobe za mertev kup. S malemi novci (denarji) storiš dobroto množici učencov in učenek, tudi njihovim starejšem in podpiraš močno veselje k pisanju. Černila si napravi sam; da bode prav izverstno, uzami: 1 libro izverstne turske šiškovine (1 Pf. feinen tiirkisch. Gallus) — gl. 48 kr. 1 libro bakrenice (Kupferwasser).. — „ 4 „ 8 lotov arabskega gumi . .— „ 11 „ velja vkup . . 1 gl- 3 kr. Nalij na to 10 mer (pint, Mass) vode in imaš prav dobro černilo. Kadar upotrebiš od lega černila že pet mčr, prilij še 5 mčr vode in pridaj 4 lote arabskega gumi — je 6 krajcarjev — tako dobiš za 23 grošov 15 mer prav izverstnega černila. Pri pisavnim orodju u učilišču dobičkariti, se mi zdi u nebo upijoči greh. 6 5. Skerbi, da hlapčiči in deklice prostorno sede, da klopi tverdno stoje in da svčtloba od lčve Strane pisavcem na roke pride. Peresa urezati in pisavne knjižice načertati moraš vsigdar pred učen¬ jem, da se pri učenju s tem ne mudiš in učencov ne zaderžuješ. Na vsakej knjižici mora biti napisano ime vlastnikovo, in vsako pero mora imeti skoz viteho perteknjen listič, papirič, na kterim je tudi ime vlastnikovo napisano, da se lehko in naglo bez pomote razdele. Pokaži večim učencam in učenkam, kako se čerta (linira) in kako se peresa režejo, naj se nauče in naj ti pomagajo; naj čertajo in peresa režejo učenci učencam, učenke učenkam. Kteremu od manjših se knjižica čerta ali pero reže ali popravlja, mora zraven stati in paziti, da se s časom tudi sam nauči. Rčci jim: „Slab senosek, kteri bi ne znal si kose sam sklepati in nabrusiti — pa tudi slab pisavec, kteri bi ne znal si sam načertati in peresa urezati ali popraviti! Ako si u tem prijazno pomagate, je Bogu in ljudem všeč.“ Prav bi bilo, da bi se na koncu leta po izpitu večim učencam in učenkam tudi peresni nožički darovali. 6 . U vsakej pisavnej uri se morajo tri opravila sveršiti: Naj pred jim na velikej tabli nekaj novega pokaži in razloži, in u poprejšnili urah razlo¬ ženo kratko ponovi. — zatim naj učenci pišejo in se vadijo — zadnič, proti koncu pisavne ure, popravljaj, kar se je napisalo. 7 . S veseljem podaj hlapčičem in deklicam pisavno orodje, reci: „Le veselo se primite pisanja; kdor rad piše, že na pol zna.“ — Pokaži jim, kako se ima k pisanju usesti in kako pero prijeti. „Sem poglejte, tako le se usede naravno k pisanju: Pisavno knjižico položile pred se, pod njo dejte podlogo (Unterlage). Na golej tvi-rdej klopi se ne da lepo pisali. Predpis (Vorschrift) se položi nad knjižicoj, da se lehko na njega ozira." Sadaj primi pero rekoč: „Sem poglejte! pero se prime s palcam, kazavni- kam in s srždnikam, ne previsoko in ne prenizko. Izrez mora proti človeku gledati. Cela prava roka počiva na inazimcu, da se lehko gible. Laket mora biti prost, pa ne ležati na klopi. Glava se ne sme pregloboko, pre- blizo k papirju, prikloniti, da si oči ne skazile. Pero se ne sme pregloboko pomočiti u černilo, da se persti ne počernijo in da se u knjižico ne naredi mačka (Tintenkleks); zamacati knjižico je gerdo. Kadar se henja pisati^ se ima pero ubrisati s papirjem propustnim (Fliesspapier), pa ne oblizati, ker je černilo zlo nezdravo; tudi se ne sme černilo iz peresa šterkati po knjigah in oblačilih. — Pri pisanju ne nog križoma imeti." „Sadaj usedite se še vi tako in primite pero." Potle jidi prijazno od jednega do drugega in poravnaj, kar bi nekaj prav ne bilo. „Sadaj odložite pero in ga spet primite in se usedite, kakor k pisanju, da vidim." Usedi se Ti tudi napčno, da vide, kako ni prav sedeti. 8 8 . Sadaj pokaži učencam na černej deski po malo različne čerte in pismena. Pisaje neprenehoma govori, kaj pišeš in kako pišeš. „Tukaj na deski so četiri zraven sebi potegnjene pruge (Linien). Nektera pismena se pišejo samo med srčdnji dve prugi in se ime¬ nujejo srednja pismena, druga gredo visoko do gornje pruge in se imenujejo visoka pismena (mit Oberlange), spet druga gredo globoko do dolnje pruge, to so globoka pismena (mit Unterlange). Pismena se na- rede iz različnih čert. S peresnim režam se narede tenke čerte (Haar- striche) s širjavo debele (Schattenstriche). Zavihana čerta se naredi vsigdar s peresnim režam. — Čerte morajo biti vse gladke, ne kosmate, tudi morajo jednako, jedna kakor druga, malo na pravo viseti. Podstatne čerte (Grundstriche) so tiste, iz kterih se pismena sostavljajo. Piše se od leve roke na pravo." — „Sadaj poglejte sem na desko 1 Pokažem vam nčktere podstatne čerte. Tukaj potegnem od zgoraj dol ravno, debelo čerto, malo na pravo visečo; to je perva podstatna čerta. Poglejte pervi predpis, pervo redko, na pervim mčstu tudi stoji. Napišite tudi vi ne¬ koliko takovih poredoma!" Med tem hodi pohlevno po učilišču, pogleduj, kako pišejo in pohvali, ako le maličko pogodijo, da serčnejši postanejo. „Sadaj naredim še jedno podstatno čerto. Od zgoraj se potegne ravna, de¬ bela čerta navdol in spodaj se tenko zaviha. To je druga podstatna čerta. U predpisu tudi stoji na drugim mestu. Skušajte jo tudi vi narediti." Po dve čerti ali pismeni pokazati, je dosti za jedno uro. 9 . Drugikrat ponovi kratko, kar si že razložil in pokaži spet dalje. „ Tretja podstatna čerta se takole naredi: Zgoraj se tenka čerta zaviha in potle se potegne debela, ravna čerta navdol. četverla podstatna čerta se zgoraj in spodaj tenko zaviha. Poglejte tudi na predpis." „Iz teh podstatnih čert se sostavijo pismena. Poglejte sem! Tukaj potegnem na kviško tenko čerto in priteknem zraven drugo podstatno čerto in naredim na verh piko (Punkt), to je pisme t. — Ako naredim zraven sebe dva taka pismena i, da se spodaj deržita, pa brez pik, to je pisme u. Sadaj naredjajte poredoma vse čerte in pismena, kterih smo se do sadaj učili, da se jih navadite." „Ako napravim tretjo podstatno čerto in pristavim četverto, je pisme n. Ako napišem dve tretji čerti in pristavim četverto, imam pisme Kadar si jim že vsa pismena perve redke pokazal, napiši jim tam stoječe besede, "da učenci vidijo, kako se pojedina pismena svežejo u cele besčde. U drugej redki pervega predpisa pokaži, kako se iz pismena c razna druga pismena sostavijo. Ravno tako pri drugim predpisu. 10 . Kadar že drugi predpis učenci in učenke dosti dobro pišejo, podaj jim tretjega rčkoč: „Male pismena že znate pisati, sadaj pridemo k velikim. Kar je bilo naj težjega, ste se že naučili, od sadaj pojde lehko, kakor jigraje, napred. Do sadaj ste jedno uro samo po dva ali po tri pismena 9 se naučili pisati: dnes vam pokažem na jeden mah 16 velikih pismen, in vi jih bodete pri tej priči brez učenja znali. Tukaj vam jih poredoma na¬ pišem na desko, so popolnoma jednaka malim, samo da so visoka (mit Oberlange)." Potle pa napiši jim sledeča velika pismena na černo desko, kakor u tretjem predpisu stoje, namreč: A, C, Č, Č, G, J, K, M, N, O, S, Š, U, V, Z, Ž. U sledečih urah jim pokaži še ostala pismena in besede, kakor jih najdeš u tretjem predpisu. 11 . Kadar si jim od početka ure razložil in pokazal, kar je bilo potreba, potle morajo učenci in učenke pisati, ti pa med tem pohlevno po učilišču se sprehadjaj pazeč, da marljivo pišejo, in jeden drugega ne zaderžujejo. Mimogrede poglej tudi nčkadaj, kako kdo piše. Kar imaš opomeniti, lčpo razgovetno povej, da vsi sliše, in ponavljaj po malo pisavna pravila (Schreibregeln), postavim: „Na ravnost sedčti, ne po strani! — Nog ne deržati križoma! — Glave ne obešati prenizko! — Pero prav deržati! — Ne pomočiti pregloboko, da se ne naredi mačka! — Černilnastega peresa ne utekovati u usta! — Ne šterkati černila s peresam po knjigah in obla¬ čilih! — Pismen ne izbrisovati sperstam! — Pisaje ne gerbenčiti se (Grim- massen machen), kakor da bi hotel nekoga strašiti! — Ne naredjati prazne čire čare (Gekritzel)! — Od spodaj gor se potegne pero po rezu in se naredi tenka čerta! — Od zgoraj dol se potegne pero po širjavi in se na¬ redi debela čerta! — Zavihana čerta je tenka! — Na predpis pogledovati! — Oerte morajo biti gladke, ne kosmate! — Vsa pismena jednega plemena morajo biti jednako visoka in jednako globoka! — Vsa pismena morajo jednako malo viseti od leve na pravo!“ — Vi. Proti kraju pisavne ure pregleduj in popravljaj pisma. Ako je nekako pogreško več učencov storilo, popravi to na tabli, da vsi vidijo. Pohvali ga, kdor je marljivo pisal, kdor ima pisavno knjižico čedno. Kdor že dosti lepo piše, mu daj višji predpis. Vsako pisavno uro mora vsaki hlapčič in vsaka deklica napisati svoj predpis in, ako že zna, vso abecedo in pristaviti čislo (Datum), to je: kraj, kjer se je pismo pisalo, den in leto, kadar se je pisalo in ime pisav- covo. Vsaki slovenski hlapčič, vsaka deklica ima po tri imena, namreč: kerstno, rodno in domače (Vulgarname). Vsigdar se morajo vsa tri pod¬ pisati, postavim: „U Goričah 1. Novembra leta 1849. M a ti a Maj ar Gorinov.“ Nčmci upotrebujejo samo dvojno ime, domače ali hišno izpuščajo. 14 . Ne terjaj od kmetijske mladine, da prekrasno pišejo, oni niso na¬ menjeni, da bodo krasnopisavci (Kaligrafen); zadovolji se, ako pišejo razgovetno (deutlich) in pob er z o (llink). 13 Cirilsko-slavenska pismena tiskavna in pisavna mala in velika u cirilskim redu: * 14 P A Z k A. Pismena latinsko-slavenska: d, e in h — potle cirilska: tj, x in j, so za Jugoslavene neobhodno potrebna. Pisme c in f) se izgovarja, kakor nekaj srčdnjega med č in tj. Slovenci pišejo, postavim: sterniše, sternišče, plačati; Serblji pak: sternište, pla— tjati. Kakor bi pisal, bi obedvema stranama ustrčči ne mogel, ako pa pišeš: sternišče, plačati — ustrežeš vsiin. Pisme e in 'f) se izgovarja u raznih krajih različno, kakor: e, ej, i, ie, je in ije postavim: vera, vejva, vira, viera, vjera, vijera. Vsim na jedenkrat drugači ustrčči ne moreš, kakor da pišeš e , ktero je namesto vsih teh razlik. Pisme h in x Serblji slabo izgovarjajo, pisati se pa vendar mora pravilno. Pisme b pomehča soglasnike, u latini j; mora kakor posebno pisme stati, ne pak se s drugimi pismeni šiiti: db, M, hi, pb ; — dj, tj, nj, rj. Sledečih pismen Jugoslaveni ne upotrčbujemo: 3, S, N, Oy, (3, 1 | 1 , T>, K), O), H, /A s fa, X, 't, •©■, v- 15 M nauke c nipijcKirni t i c k h b h i m i ni c m e Hi. Tope iH nepxi y CaOBemi co : Knin, 4 inmi(, Cpaimjiaa, Bepxaeaa, Bimjaropa, HaOoic, KepH. Bimapbe, EopabaHKa, Kpa.ibeBBepx, lio-Mnin, OcrepK Ko3jixep6eT, 4 o 6 pan, Pomniua, 3e4eHiua, 4 o 6 e.ib, Bepiana, Ko3j'an, Komyra, OOip; Ea6ji3y6, Tpiraaii, Kona, CTep*eu, Toaiua, JaBopni«, TpcGeH, Ka.MHiit, l IcpH,n. CBoraropa, TpojaHa, Xpyuwiua, CaeraiK, Kpiii, Moispiue, TpaBHbaropa; Hanoc, IIpecTpeaeaiK; Iloropac, ra6epmK, Xyjien, Xpi6, Bep^a; IT4aHiK, yqKaropa, TaOpiK. Tope y rpoje^iej itpa^bCBini iH y nojB040Bini cep6cipyiUKa ropa, )Ke4e3Hina, Kamnu, rianjK, l Iepnaropa, Py4cita, CeMema. Tope Bc4e6iTcne, TaiapcKe. Kep6aHci;e, MocopcKe, 4y6poBHim;e, KoTopcne, BpaiiorjaBCKe, rB 034 aHCne, CaMo6opcKe, OninKe, KpanincKe, 3 arpe 6 cKe, MocaaBincite; naamHe I.iipcKe, 4 inapcKe. Phb-e iH noroiti: 4 p»Ba. 3 ua, 3 i^iina, Eluina, CaBa, 3 opa, 4 by 04 SHiua, InaBnmina, Umna, PioHiua, Kopna, Kv.ina; 4a6y4, Mypa. CaBina, Cona, 34o6a, l4pi«a, KopirHiua, Thp; Bicipiiia, Cj r xa, Jescpnina, Kepama, Crpimea, KypbinOTOK, Piama. 3 epMaHba, Ueriaba, JlepcTBa, yna, Cpe6epaiua, Cpi 4 H ua, I\ep6aBa, 4 o 6 pa, Kopana, C.iyiH'iiu,a. 4 om.a, Mpentiiiua, rMOroaniua. Ee4Hba, CyT4a, KpaniHa, Bpirana, T.iiHa, IleipiHba, 04 pa, Me 4 ui 4 ina, ByKa, I.iobh, Bia.ia, Hab-pa, OpaaBa, TepHaaa, BopaBa, 4 yaaBiua, Parna, 4 parojaa, 4 yHaB, T ea. Mopirn, BepHa, TaMirn, Hepa, Bera, iloroaih. SepsaBa. 1« HiTante c uipijicKiini nicaBiiiini nicMejd. Mbcma y CAoeenii: AbyČAma, Upaj n, PadoJiiu,a, IIlKotfijajioKci, KaMniic, Hoeojnficmo, Kepmo, Biiumazopa, Memjiim, Idpija, Tlocmojina, Popita, Cmapojnbcmo, Tepem, Il/mcem, JJeAoeeu,, BeAKoeeu\, ILuoepK, Apoeopez, Mapidop, llmyje, Opjiyxc, J(eA/>e, Cjioeenc/cizpadeu, Eicmpma , EpeoKUfi. Tepzi: Jecenine, Tepokip } Typjm, Pi6niu,a, Aimija, Kocmea, Moicponoz, BepxmK, Inaea, CeemiKpbic, Ha6op/>em, Aaoyd, Ppe6mb, A p hojic, Aimiu,a, Aauiico, /Kaeeu,. /JoAine: Apaocua, 3Licku, Kanajicna, Pootcicm, Jyncna, Caemcita, Caecna, Inaectca, Eoxwcica, Pe 3 jimcKa. Je3epa: Tlpecemo, Bjiamcito, UeAoeemo, Xodmno, Om6cko, EoxincKo, EaDčcko, Hipmimo, Mopcno oko, l 1eniK. OmoKi jyzocM6encKi: l Jpe3, Ocop, Hia, eejiini in MUJii Cmpmm, Kepna, ILiaenitj, Flepeip, p a 6, Aomh, Tom, Ap^eenin, Ilaz, Ceji6a, Om 6, yjiban, Tkoh, IlacMcm, Pasa, 3jiapm, Kpanan, /Kipi, eejiim 3ipona, CoAinct, Bic, Epau, Xeap, KoJiouen, Ao6yd, Ulitim, Mjiton, Aacmoeo, IwpuyAa, KpaAbeeau, in mclaI cnaAnami omoni menoemi CKtiAte UUoenimo.